o .palatinalu v dobršni meri neprecizne. IMoličevanje .koroških vojvod dokazuje sicer res kontinuiteto v obstoju posebne koroške teritoriatao-upravne enote ne pa kontinuiteto slovenskega značaja v njej vladajočega družbenega razreda fev­ dalcev Obratno dokazuje - najsi se sliši to še talko paradoksno - prav ono preskok v kiao-antanskeim .družbenem razvoju, 'in sicer prav w formiranju tega razreda! Ce bi se namreč v Karantaniji dovršili domači razvoj v fevdalno družbo, bi predfevdalni obred v fevdalni dražbi nujno propadel, kakor je .propadel y istan razmerah podoben obred povsod drugod. Ker pa je nenadna presilojitev karan- tanske družbe s tujim, že izgrajenim razradom fevdalcev preprečila nadaljnji razvoj in razkroj »družine« karantenskega kneza, fcosezov, se je s tem preostankom stare družbe ohranil tudi obred, ki zlasti v svoji starejši obkiki predstavlja y fevdalni ureditvi Koroške izrazito taje telo. To nekajkrat pride do izraza tudi v razmerju vojvode do obreda .in .enako v ocenah fwdalnih p«ev glede njega Podrobnosti glede mstoličevalnega obreda se ne bom dotikal, dasi bli hilo tudi tu marsikaj '.pripomniti (n. pr. glede vloge knežjega каишш .v vojvodskem wdstvu, nastanka vojvodskega atola, domnevne ustaljenosti novejše oblike obreda itd.). Podčrtam naj ,le da se- obred ni tako dolgo ohranil zaradi slovens» družbenih Sil niti zaradi slovenskega, značaja vojvodine, niti po zaslugi svojega formalnega nosilca ko«,ezov, marveč zaradi tega, ker je v posebnih okoliščinah koroškega • xazvoîà izrabil obred .za uveljavljanje svojih razrednih interesov na Koroškem Si to je maizred Udalcev. In čim qjegov interes na obredu izgine, keir fevdalci dob© v deželnih stanovih svoje lastno pravno .telo, ki Jim ije prijetne je od »kmečkega« obreda, njegov predfevdalni del dokončno propade TA tamuđna poosodnoat pod koseškega »sodnika dežele« propade obenem s staro obliko obreda in koseškim sodnikom dežele ze Siredi^. stoletja Voi vodova pravica do slovenskega zagovora pred kraljevskim sodiščem pa e nezgodovinska. Podlaga iteh vesti je sporočilo Atrijske irimane кшпЉе Otokar a ouz der Geul, ki je'tako spremenjeno posneli poročilo vmnkav Švabskem zrcalu fin sicer v pokvarjeni obliki, ohranjeni v giefiensikem irakopisu), ke;r ga zaradi spremenjenih .razmer ni več razumel. Slovenski pozdrav ^«^Д™ Venus« v ustih koroškega vojvode in n egovega spremstva 1. 122/ Ulriku Liechten- ste™skemu ni službeni pozdrav (saj je sicer »službeni« jezik* v dokument izključno latinščina in nemščina), marveč samo dokaz, -da ni bilo v- tem času se narodnostnega nasprotja, ki bi ob tako svojevrstni priliki onemogočilo nemškemu plemstvu uporabiti ljudski jezik pokrajine, kjer se je sprejem vršil (Vrata v Ziljski dolini) in tako pokazati koroško svojevrstnost. _ Malora argumentacija je torej nevzdržna. Koroški razvoj v srednjem veku ni plod volje diLstov v deželi, marveč veren odraz eoepodaral^iAe^woja in v tem razvoju utemeljenih razrednih lezenj. Bogo (jratemauer Dr Dragoslav Janković, Istorija države i praiva naroda FNRJ I. Ranofeudalne države jugollovenskih naroda (do XII. veka). Predavanja... docenta Pravnog Šteti Univerziteta u Beogradu. Drugo preradjeno -izdanje. Naučna ta]iga, izdavačko preduzeće nairodne republike Srbije, Beograd 19o0. 8°, str. 114. Knjiga docenta D. JankovMa je že po .dveh letih izšla v drugi izdaji. To samo najbolje priča o stvarai potrebi takih provizornih učbenikov za sta«*»e nTliverzi, pa tudi o želji širše javnosti, da se.spozna z zgodovmo narodov-T>LRJ osvetljeno in analizirano z znanstveno metodo .maHtatoma-lenmizma. Tako javna kritika katar privatni nasveti po izidu prve izdaje so avtorju pokaizali marsi­ katero problematično stran knjige, tako da je druga/izdaja v ,resnici tetveno predelana in dopolnjena, prav glede slovenske zgodovme kar na: novo napisana. Ne Slede na to, dia predstavlja knjiga po izrecni avtorjevo) uvodni pripombi le »štampana predavanja za privremenu pomoć studentima u učenju i spremanju za ispit« (str 4) je vendarle pokazal piteec tolikšno težnjo po zboljšanju prvot­ nega teksta, da mu je kritika vsekakor dolžna pomagati pri njegovem bodočem Primerjava prve izdaje z drugo - omejujem se pri tem na najbolj splošne- 0Oteze _ kaže pred vsem tri stvari: avtor je snov mnogo bolje razporedil ako v historičnem smislu (n. pr. predslovanska doba je sedaj res pred začetkom 241 Zgodovinski časopis — 16 obravnavanja Slovanov, ne pa v okviru nastajanja slovanskih držav že po slo­ vanski etnogenezi) kakor tudi predmetno (to velja, zlasti za poglavje o Hrvatih}; osvobodil se je marsikaterega balasta tako snovno (zlasti v .uvodu; polemik» proti že davno ovrženim teorijam; črtanje odstavka o Bosnrii, katere zgodovino poznamo šele v fevdalni dobi) kakor stilistično (odvečna retorika) ; marsikje se je na novo poglobil v vire in (izboljšal formulacije, daisiravno jih je skrajšal. V mnogočem je popravljen zlasti opis hrvatske predfevdalne države, po Kovačevićevih dopol­ nilih (Istoriski glasnik 1/2, 1948, str. 81—88) izpopolnjen opis Zete, odstavek o Slovencih je nai novo napisan. Na novo je vključen v knjigo tudi prevod treh virov (opis Duvanjskega sabora iz Letopisa popa Dukljanittia, poročilo frankovskih državnih letopisov o uporu Ljudevita Posavskega, Trpimirova listina, sittr. 107—114) kot dodatek Ik tekstu. Dočim je prvotni tekst zbujal na marsikaterih mestih zelo resne pomisleke, (marsikje vtis prevelike konstrukcije, menim, dia predstavlja druga izdaj» kljub pripombam, ki jih navajam v naslednjem, vendarle temelj, iz katerega bi mogla nastati dobra pregledna knjiga o pravni zgodovini južnih Slovanov v prvin stoletjih ipo naselitvi, ustrezajoča današnji, seveda še v marsičem nepopolni stopnji raziskave. Da bo dosegla ta namen, ki si ga seidaj niti ne postavlja, bo pa vsekakor potreben še preeejšen^rud. V prvem dellu svoje kritike se bom zadržal v večji meri na nekaterih podrobnostih, v zaključku pa bom načel nekaj širših vprašanj, ki se ne postavljajo le ob tem, marveč tudi ob drug* provizoričmh učbenikih za univerze v izadnjih letih pri nas. Pregled dosedanjega dela na pravni .zgodovini narodov FLRJ (sto. 7—8) je v primeri s prvo izdajo sicer izpopolnjen, kljub temu pa je, zlasti ker naj nudi študentu uvod v samostojnejše delto, še vedno mnogo preskop. To je zvezano z zasnovo cele 'knjige, ki literaturo sploh le malo navaja, marveč večinoma le vire, dellno pa morda tudi z avtorjevo oceno dosedanje naše historiografije; po njegovem mnenju se omejuje napredek jugoslovanske (historiografije na 19. sto­ letja: »u XX veku, a naročito u periodu izmedjiu dva svetska rata« je »i jugo- slovenska buržoaska istoriografiija ili stagnirala ili opadala.« (str. 8). Tlako gene­ ralizirana je ta sodba gotovo pogrešna. Kot primer navajam slovensko historio­ grafijo, za katero brez .dvoma v celoti veljajo ob smalti Franceta Kidriča izrečene besede, .da so prav v tem času kulturni delavci »s svojim delom v zadnjSh petdesetih letali izvedli iresnilčno občudovanja vreden preporod naše; kulture in jo iz provimciallne zaostalosti dvignili na raven véliMh in naprednih evropskih narodov« (J. Vidmar, Novi svet 1949, sitr. 385). To je šele čas, v katerem .se pri nas (razvije kritična historiogirafiija. Kakor se mi -zdi, pa ве tudi pni srbski in _ hrvatski historiografiji začenja njun relativni zastoj šele po prvi svetovni vojni,, in še ta seveda le v primeri' z velikim delom, ki je bilo opravljeno v prejšnjih desetletjih, ne pa da bi s tega stališča smeli podcenjevati delo, opravljeno tudi v času med obema svetovnima vojnama (ne glede na naše kri­ tično stališče do njega). Glede etnogeneze starih Slovanov je Janković v celoti sprejel problematično teorijo UdaFcova, ki išče — ne po pravici — težišče tega procesa v zvezi s Skiti (Skoloti) v Ukrajini (str. 16). Problematiko priselitve Srbov in Hrvatov na Balkan v zvezi s poročilom Konstantina Porfirogeneta ibi imoral podati precizneje in pri tem ne mešati obeh raizličniih variant, bizantinske tendenčne v pogl. 29, 31—36, in nepokvarjene v 30. pogl., ker nista enotni, (kakor se zdi po tekstu (str. 16—17). Polemika z bizantinsko tendenco (vloga Herakleja pri naselitvi) j© sploh nepotrebna (str. 18—19), kar jo je odpravila že. tekstna kritika, ki je dokazala, da je to Konstantinova konstrukcija Prav tako napačno je mešati i Kopitar-Mnlklošičevo in Hauptmannovo koncepcijo dvojne naselitve Hrvatov (str. 17). Izvajanja Raekega o tem vprašanju so od Buryjeve analize De adm. imp. ziastarela 'in ne rešujejo vprašanja. Jagićeva izvajanja prizadenejo le staro koncepcijo., ne pa Haiuptmannove. Z njunim izvajanjem je bilo mogoče .ugovarjati koncepciji •^s dvojne selitve pred pol stoletja, dfames pa nikakor ne zadoščajo (sito. 17—18). Tudi V shematično zavračanje te koncepcije, ker je navadno združena; s teorijo o nastanku države po zavojevanju, je nezadostno (18, 29, 79—80); ta teorija ni »nenaučna« v tem smislu, da bi bil tak nastanek države sploh nemogoč (prim, o nastanku germanskih držav v zahodni EvropV Engels F., Izvor družine itd., slov. pre v., 242 1947 str 119), marveč le v temi, da bi vsaka država nastala ina ta način. Vse vprašanje, če se ga je avtor že lotil, bi bilo torej treba načeti konkretno Glede slovanskih napadov na Balkan imata Stanojević (ViaamiWja til Srbi I—II) in Kos br. (Gradivo iza zgodovino Slovencev I) pravilnejšo kronologijo, kakor zastareli Drinov, po katerem jih navaja avtor in zato večkrat pogreši (str. 19). Ornerai bi, da mesta o sloviatnaki večji vojaški sposobnosti od bizantinske! prti Ivanu Eieskem, na katero se avtor ponovno sklicuje (str. 20, 22), v novi Brooksovii izdaji Ivana Efeskega ni v tej zvezi; popravek je brez ugovora sprejel tudi Djakonov (Vestnik drevnej istoria 1946, št. 1, str. 32), najboljši poznavalec dela Ivana Efeskega, zato se zdi njegova izločitev upravičemiai. Prevajanje Prokopijevega opisa slovanske vere, da verujejo, »da postoji samo jedan bog« (20), je nezdružljivo s skopimi ostanki slovanske .mitologije, kar jih sploh poznamo: dasiravno so okrog nje veliki spori, te<*a da bi bili Slovani pravi monoteisti, pa .gotovo ni mogoče braniti; .pogrešni «T seveda tudi sklepi na tej podlagi (str. 22). V času, ko so Slovani Pohajali že do Egejskoga morja, se «udno sliši formulacija »i dopiru cak do JNisa« (str. ZU). Prevod Psedomaiurikija — po splošni sodbi sodobne bizantologije je nastal njegov Strategikon v prvih dveh desetletjih Heraklejeve vlade, ne. nioirda v 6. stoletju, kakor so menili včasih — je na dveh mestih pogrešen (str. 21; ne »žuta m prosa«, marveč kvečjemu »prosa in ječmena«, a najbrž gre.za dve vrsti prosa; iamita tu pomeni premoženje, ne pa družino), citat iz Menandra prav tam pa tako skrajšan da ga je zelo lahko napačno raamett (»vsi sovražniki« maso le Slovani, marveč tudi Perzijci in prav zaradi perzijske vojne je v tem času mesa na Balkanu nezavarovana). Stopnjo družbenega razvoja .pri Slovanih v 6 stoletju Janković pod vplivom sovjetskih zgodovinarjev gotovo pretirava (li, tudi 2A), • kajti Slovani so v tem času gotovo šele na začetni stopnji vojne demokracije, kakor' kažeta kratkotrajnost njihovih plemenskih zvez in še zelo velika veljava posameznih plemenskih enot. Bizantinski poljedelski zakon ne govori nikjer o ponovni razdelitvi zemlje vsiaMh 30 let (str. 23), marveč se opirajo trditve o teki periodični delitvi — njihova .splošna obveznost ni dokazana. — n.a magistra Kozmo iz 10. stoletja;- izvor tega običaja ni pri Slovanih, marveč v Egiptu (Vizan- tijskij sbornik 1945, str. 41—42, 119—122); delitev zemljišč, omenjena v polje­ delskem zakonu, je drugačne narave, ne fiskalne, kakor ta. Slovanski razvoj od 6.-9. stoletja v zvezi z nastajanjem prvih slovanskih držav nikakor ne dokazuje »relativno visoki stepen ekonomsko-društvenog razvitka« (str. 24) že za 6./7. sto-, leitje kajti praviloma nastajajo te države šele v 9./10. stoletju, iz 7. nimamo le dve izjemi. Tako nastane v izjemnih okoliščinah na stiku z naprednejšimi «ermanskimi sosedi in stiskana od dveh strani država) .karantanskih Slovencev, v še bolj izjemnih pogojih pa bolgarska kot plod pokoritve slovanskih plemen v vzhodnem delu Balkanskega polotoka, ne pa -kot plod samega, domačega razvoja; v toliko ie tudi ne smemo imenovati le »slovansko« (str. 24-2o). Pripomnil t>i še, da nikakor ni dokazano, da bi bol Samo Slovan, še celo pai nei, iz katerega slovanskega plemena (str. 25). Med vsemi nlairodi FLRJ iso najobsežnejše obravnavani Hrvalti (str. al—to), ker je zanje v tem razdobju na razpolago največ gradiva. Vendarle pa je zlasti gradövo za notranji razivoj do 11. stoletja itaiko skopo, da dopušča različne inter­ pretacije in da so lake Taizilične interpretacije v (resinaci tudi nastajale, lo proble­ matiko Janković obravnava zelo sumarno na nekaj mestih, premalo pa jo upo­ števa vm obravnaviamju konkretnega gradiva. Mimo .različnih teorij o nastanku hrvatske države pri čemer bi bilo treba bolj razlikovati še danes aktualne od ze zavrženih .bi bilo priaiv nakaeaM tudi različna mnenja o postanku in značaju hrvatskega plemstva in jih oceniti (str. 34, 42-47). Tu bi bilo se posebej treba vzporediti »rodovske.« poteze hrvatskega plemstva, ki so temelj toHco sporov, z istimi potezami pri poljskih vitezih, zetskem (plemstvu lin slovenskih kosezih; stvar namreč ni tako osamljena, kakor se zdi po hrvatskih razpravah, in hi jo bilo najbrž laže rešiti v širšem okviru. Poleg teh načelnejših opomb imam k obrav­ navi hrvatske zgodovine le nekaj manjših .pripomb. Nerodna je formulacij da so Obri začeli »napadati... i podjarmijìwaiti« Slovane, ki so bili ze vključeni y obrsiko-slovansko plemensko zivezo (str. 37, isto pri Slovencih str. 87). Popito, je 791 vpadel >v Ilirik«, »et inde in Pannoniam« je poznejši napačni dosiavek, kajti napad se ni raztegnil preko področja zgornjega Posavja (str. 37) ; Erikov pohod 243 proti Obrom spada v il. 795, ne 796 (str. 37). Hrvati so fotti priključeni k fran- kovski državi v obliki polvazahtih plemenskih kneževin, ne kot fevdalne pokra­ jine; zato je napačen prikaz frankovskega razmerja do Hrvatov, pa tudi vzroke lipomi Ljudevita Posavskega ibi Mio treba poiskati s tega stališča, ne pa se na frankovski strani zadovoljiti is Kadalohoviim »terorjem« (str. 38). Omeniti bi bilo treba tudi položaj Slavonije v frankovski državi, ko so jo Franki 838 spet iztrgali Bolgarom iz .rok — viri jo omenjajo kot regnum (Raoki, Documentai, •str. 379, 380), torej še vedno kot polvazalno plemensko kneževino (str. 39). Izraz »petente populo« glede Vladislava (Rački, Documenta, str. 325) v frankovskjh državnih letopisih je v zvezi s frainkovsko-lirvatskim irazmerj.etm — ponavlja se tudi drugje v podobnem položaju v frankovskih virih — dm. aaito ni v nasprotju z domnevo o že .riaizredno diferencirani družbi na Hrvatskem v vtem času, ker »populus« v teh primanih ne pomeni nujno »ljudstvo« (str. 40, tadi 46). Glede sklepov splitskega cerkvenega sabora il. 925 o kaznih za uiboj kneza, gospodarja ali duhovnika (str. 49) bi imelo precejšen' pomen za vse sklepanje na njihovi podlagi, da foi se ugotovio, ali so Tes specifični za Hrvatsko, ali pa srečamo podobne odločbe tudi na kakšni drogi sinodi tega časa. Niacin kronanja hrvat­ skega kralja je prevzet po tujih obredih, zato na njegovi podlagi mi mogoče ničesar sklepati posebej :za njegov položaj (str. 50). Sporofillo Ivana iz Turoesia o vojni med Zvonimiirjem in Karamtanci1 (ne Koroško, kajti Koroška /tedaj ne meji nikjer na Hrvatsko ali Slavonijo) je zelo dvomljive vrednosti; pa tudi če bi trillo kaj na njem, vsekakor ne spadai v čas, ko je foil .Zvonimir kralj, mairveč v prejšnjo dobo; za sklepanje o njegovih pravicah kot kralja je torej neuporafono (str. 50). Indilkoija ne izvira :iz cerkvenega koledarja (str. 60), marveč je to ciklus davčne uprave, ki ga je uvedel Dioklecijan ll. 297 in se je v Biaamcu ohranil še v srednji vek; od tod se je prenesel v datiranje listin. Dalmacija je bila podrejena sprva ravenskemu efcsarhu, šele sredi 8. stoletja je bila organi­ zirana kot poseben temat (str. 66). Srbi so glede nia razpoložljive vire obdelani mnogo krajše (str. 77—86). Ta oddelek je foil ob prvi izdaji najobsežneje prodiskutiran tin je v zvezi s Kova- čevičevo ocemo tudi dopolnjen. Opozoril bi le, da zXsóftspot grških listin niso svobodnjaki (str. 82), marveč ljudje, ki so .bili »svobodna« državnih dajatev zaradi svoje .revščina (SolovjevHMošin, Grčke povelje srpskih vladara, 1936, str. 429; gl. sedaj OstirogOTSkii G., Elevteri, Zbornik Filozofskog fakult. Beoer. univer., il. 1948, etr. 45—62). Poročila Letopisa popa Dukljaraina mii -ustvarjajo vendarle vtis večje vladarske oblasti in svobodnejšega razpolaganja z dedovanjem oblasti, kakor bi se dalo združiti z izvajanji Jankovića o safooru in njegovi sestavu (str. 84—85). Zase sem prepriilčan, da v 11./12. stoleitiju taka sestava in oblast sabora gotovo ne veljata več kot pravilo in da Radtojčideviaj sodba o teh vprašanjih bolje ustreza celota emm položaju. Poglavje o Slovencih (str. 87—91). je v bistvu napravljeno ma novo. Pohvaliti moram avtorja, da si je za obdelavo obreda ustoličevanja koroških vojvod pri­ skrbel vse itri poglavitne vire o obredu (dasdiravno Švabsiko zrcalo v zastareli Lassfoergovi izdaji iz 1. 1840, ko foi mu bila boljša Malova s fotografskimi repro­ dukcijami obeh irokopiisov z vrinkom o pravlioah koroškega vojvode v Glasniku Muzej, društva za Slovenijo 19, 1938, najbrž lažje dosegljiva.). S tem je odpravil več napak, ki so se vlekle skozi naše pTavnoagodoviniske priročnike od Dolen­ čevega in Solovjovovega. Vendar pa je v posnetku vsebine poročil — posebno obeh, ki isitai pisani v isrednjevisotki nemščini — atìlo mnogo pomembnih prevodnih napak (preveč, da bi jih mogel tu navajati), ki jih foo do nove i-zdaje trefoa vse­ kakor odpraviti, ki pa so privedle pisca tudi do nekaterih bistvenih napačnih zaključkov. Tako mi res, da bi po vrinku v Švabskem zircalu imeli poleg »svo­ bodnih lantsassov« (= kosezov) drugi kmetje karkoli odločati o novem vojvodu. Prav tako »die herren« Otokarjevega poročila, ki po ustoličenju pridejo prejemat fevde, niso kosezi, mairveč plemiča. Vzroki, zaradi katerih se je obred tako dolgo ohranili, se dajo trdneje ugotoviti, kakor meni Janković, vendar o tem dnugje. Vse­ kakor pa ponavljam, da obred ni »pretstavljao stvarno jedno grubo izrugivanje nad teškom sudbinom porobljenih i ekspipatisantiih slovenačkih seljaka«, кет je imel иа eni strani svojo funkcijo v karantanskem družbenem .razvoju in razrednih težnjah, na drugi strani pa ga fevdalci zaradi kmečkega značaja smatrajo za 244 svojo sramoto in zato končno tudi propade (vse k str. 90). Tudi položaj Karan­ tanije v frankovski državi do 1. 820 je delno napačno' prikazan, ker ne upošteva Janković položaja polvaizalnih plemenskih kneževin v njenem sklopu: ker v deželi ni še nemškega fevdalnega sloja, tudi ni mogoče govoriti o postopni germanizaciji feirantansfcih knezov (Ingo ne ispada mednje), tudi ne o terni, da bi omi od Frankov »dobivali« zemljiška gospodstva (str. 91). »Slovanska« (ne slovenska) desetima je bila šele po 796 isploh uvedena, torej je niso »jos 796 godine« Slo­ vencem dovoljevati, siicetr bi pa problem te desetine glede na njeno problematiko (tudi za Hrvate in druge Slovane) zaslužil nekoliko podrobnejšo obdelavo (str. 91). Koseške naselbine se omenjajo ne le do 14., mamveč do 16. stoletja', nekatere celo še dalje; tkzv. »teharski« kosezi niso prebivali le v Teharjah, marveč v osmih krajih v Teharjah im. okotiidii in desetih od Celja do Vranskega (str. 91) ; prvotno število tkzv. »zagorskih« koseščin je 70, število 175 ustreza stanju v 16. stoletju, ker so se ikoseščine drobile; tudi ti kosezi naso prebivali le v Zagorju, marveč v osmih krajih v Zagorju in okolici (str. 92). Avtonomija,, ki so jo Slovenci .uživali do okr. 820, ni posledica nekega posebnega ukrepa Karta Velikega, marveč je značilna'za položaj polvazalnih kneževin v sklopu fran- kovske držaive (str. 92). V delu pogrešani predvsem opis fevdalnega zasužnj e van ja slovenskega kmeta v 9. stoletju, kjer bi se po ohranjenem gradivu dale pokazati njegove oblike in e leim pot v razredno dražbo, poleg lega pa tudi obravnavo socialne in pravne strukture slovenske vasi od 9. do 12. stoletja, sodstva, uprave in tudi strukture razreda fevdalcev v istem razdobju; s padcem Karantanije se seveda ne neha slovenska pravna zgodovina. Pri Makedoncih (str. 93—98) hi bilo treba razvoj njihovega razmerja z Bizaneemi pred 9. stoletjem (nastajanje bizantinskih temaitov na njihovem ozemlju!) podrobneje ocrtati, kajti trditev za vso dobo in ves prostor, da »makedonska ple­ mena nfilsu priznavala vizaiilisku vLaist« (str. 93), ne ustreza dejisitvoim. Že v prejšnjih poglavjih, zlasti pa v sintetičnem zaključnem poglavju o zgod- njefeivdalnih državah jugoslovaneMh narodov (str. 99—105) bfii moral avtor "vse­ kakor močneje upoštevati vpliv širšega okolja (Bizanc in Franki, pozneje Nemci, Italija) na našo pravno zgodovino. To je todi še sedaj ena med naijišibkejšimi stranmi vse knjige. Še nekaj stvari, ki pa ne zadevajo veič posebej prav to knjigo, marveč tudi mnoge druge podobne publikacije pri nas v zadnjih letih. Podčrtal sem že, da so te vrste študijski pripomočki na univerzi nujno potrebni, zaradi razmeroma slabega znanja tujih jezikov rpri študentih danes bolj kakor kdaj prej. Vendar pa se ne morem sprijazniti, z mislijo, da je funkcija takih del le v tem, da nudijo kandidatu neko snov iza izpitni študij — če se tega nauči in izpit opravi, je zadeve konec. Tako pojmovanje »skript« se je sicer pri mas poskušalo uveljavljati in je do neke mere našlo odraz tudi v zasnovi marsikatere publikacije' te vrste. Kljub temu pa je s stališča celotne organizacije in namena univerzitetnega študija bistveno zgrešeno. Skripta niso priročnik in ne smejo imeti namena-, da bi ga zamenjale. Res marajo obravnavati listo snov, toda predstavljati morajo oheneni navodilo iza samostojno delo študenta. Šele v zvezi s takim deloni morejo doseči svoj namen. To se pravi: veliko pažnjo morajo posvečali proibìemom, ki so odprti in ki jih je zato treba kritično nakazovati tako v sumarnih pregledih kakor tudi v njihovih posameznih izrazih pri drugih vprašanjih; obravnava sama mora sloneti seveda na virih, toda ob tem je treba k vsakemu večjemu problemu navajati in kritično označevati znanstveno literaturo, tako starejša temeljna dela kakor tudi novejše, danes aktualne publikacije; študente je'treba navajati k samostojnemu poglabljanju v snov, ki jo predavanja morejo preiti le v obliki pregleda. Le na ta način bomo mogli dobiti z univerze visoko kvalificirane moča, le na ta način si bomo mogli vzgojiti tako potrebne nove znanstvene delavce. Bogo Grafenauer Urkundenbuch des Herzogtumes Steiermark. Dodatek zvezkom I. do III., izd. Hans Pirchegger in Otto Dungern. Veröffentlichungen der Histo­ rischen Landeskommission für Steiermark, XXXIII. (1949). Str. 144. Zbornik štajerskih listin, ktil ga je izdal Zahn 1873, 1879 in 1903, je bil že davno deloma zastarel. Pri mnogili listinah se je dalo namreč ugotoviti, da so 245