Leto XXV. St. 19
Ptuj, 25. maja 1972
Cena 0,70 din
Predsednik TITO slavi danes, 25. maja svoj 80.
rojstni dan.
Čestitkam vseh Jugoslovanov se pridružujejo prebi-
valci občin Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica v želji, da bi
ostal naš predsednik še dolgo zdrav med nami in da bi
nam s svojo preudarno mislijo varoval naš napredek še
daleč v bodočnost.
Vse najboljše ob 80. rojstnem dnevu, dragi tovariš
TITO!
Krepitev materialne
baze samoupravljanja
Člani medobčinskega odbora sin-
dikata delavcev kmetijstva, tobačne
in živilske industrije občin Ormož,
Ptuj in Slovenske Bistrice so v petek
v Ormožu razpravljali o gospo-
darskih gibanjih v letu 1971 na
področju omenjenih občin. Osnov-
na ocena gospodarstva, ki velja za
vse tri občine je, da nobena
kmetijska delovna organizacija tega
področja ni v minulem letu poslo-
vala z izgubo. Vsem so tudi skupni
problemi v zvezi z najemanjem
kreditov in določanje obrestnih
stopenj. Menih so, da bi naše manj
razvito področje moralo dobiti več
sredstev iz naslova zakona o manj
razvitih. Zanimiv je tudi podatek da
sta občini Ptuj in Ormož, kot je
dejal Ivan Granda, v minulih nekaj
letih prispevali v sklad skupnih
rezerv SR Slovenije pribhžno 7 mi-
lijard starih dinarjev, od katerih se je
v obe občini vrnila le ena pičla
milijarda din. Tak odnos do manj
razvitih so ostro obsodili, saj je
omenjena primerjava očiten dokaz
odUvanja sredstev iz manj razvitih
območij. Iz nje se tudi vidi, kdo
koga financira in kdo komu pomaga
k napredku. Zavzeli so se tudi za
usklajevanje cen med reprodukcij-
skim materialom in maloprodajo, za
višje osebne dohodke, ki bodo
povečali prihod strokovnega kadra v
kmetijstvo in živilsko industrijo, za
boljše strokovno povezovanje v
regiji ter za dosledno uvajanje
hranilno kreditne službe v okviru
kmetijskih delovnih organizacij.
V drugi točki dnevnega reda je
tekla beseda o problemih živilske
industrije s poudarkom na pekovski
dejavnosti, ki je po nekaterih
ocenah zašla v slepo ulico - pa ne
po lastni krivdi. Dalibor Kladnik,
tajnik repubhškega odbora sindikata
delavcev kmetijske, živilske in to-
bačne industrije, ki se je skupaj z
nekaterimi člani odbora sindikata
udeležil petkovega razgovora, je v
svojih izvajanjih med drugim tudi
povedal, da so stabilizacijski ukrepi
na^olj prizadeh pekarsko indu-
strijo. ,Osnovni problem je v tem, da
so cene surovinam sproščene in višje
od cen pekarskih izdelkov, ki so pod
družbeno kontrolo. Štirje veliki
kombinati, ki pokrivajo 80 odstot-
kov potreb po kruhu (v Sloveniji) so
od novembra lani do konca aprila
letos ,,ustvarili" za 500 starih mili-
jonov izgube. Zato se sindikati
zavzemajo za sprostitev cen proizvo-
dom pekarske industrije in prehod
na ekonomske cene. Živilska indu-
strija ne more in ne sme biti žrtev
standarda, saj je podvržena enakim*
zakonom ekonomike, kot vse de-
lovne organizacije. Tudi vse-opti-
mistične napovedi, da bo nizka cena
kruha zadržala bezljanje cen na
sploh, so močno razočarale. Tako
vsa gospodarska situacija kaže na
nujen in dosleden prehod na eko-
nomske cene kruha. Šibkim social-
nim strukturam pa je potrebno
pomagati prek ustreznega socialnega
programa kot je na primer poveča-
nje otroškega dodatka in podobno.
Pekarska industrija ni nekakšna
dobrodelna ustanova, ampak gospo-
darska delovna organizacija, ki lah-
ko dela samo na osnovi računice.
Posebej so še poudariU, da se naj
cene kruha rešujejo za vso Slovenijo
enotno.
V razpravi je tekla beseda tudi o
ukinitvi nočnega dela v pekarnah, o
pričetku vključevanja kmetov -
kooperantov v sindikat ter o pod-
pori združitve delavskega in kmeč-
kega zdravstvenega zavarovanja, ki
naj bo organizirano na nacionalnem
nivoju in ne po regijah.
jr
USPELA AKCIJA
ZBIRANJA OBLAČIL
V BISTRIŠKI OBČINI
V akciji zbiranja oblačil, ki je
bila pretekli teden na območju
občine Slov. Bistrica v organizaciji
Občinskega odbora RK,je sodelo-
valo 42 aktivistov in nad 100
podmladkarjev, več zasebnih avto-
mobihstov in avtomobilov delov-
nih organizacij.
V Slov. Bistrici je bilo 19, v
ostalih krajih bistriške občine pa
še 10 zbirnih centrov.
Skupno je bilo zbranih okoh
400 kg oblačil. Kot vsako leto, so
tudi letos prejeli od podobne
akcije iz Maribora še dodatnih
2800 kg oblačil, obutve in postelj-
nine.
V. H.
Jutri seja zborov S. 0. SI. Bistrica
Na redni skupni seji občinskega
zbora in zbora delovnih skupnosti
občine Slov. Bistrica bodo posvetili
posebno pozornost analizi poslovne-
ga uspeha organizacij v bistriški
občini v letu 1971.
Informirani bodo tudi o doseže-
nih gospodarskih rezultatih v ob-
dobju prvih treh mesecev letošnjega
leta. Postaja milice Slov. Bistrica bo
ob tej priložnosti poročala o delu na
področju javne varnosti v letu 1971.
V nadaljevanju bodo potrdili
statut krajevne skupnosti Studenice.
Poročila pa bodo d ah še svet za
kulturo in prosveto ter telesno
vzgojo. Razpravljali bodo o ukinitvi
osnovne šole v Lukanji. O svojem
delu bodo poročah tudi iz sveta za
kmetijstvo in gozdarstvo.
Zaključni del bo namenjen za
odgovore odbornikom.
V. H.
VREME
DO NEDF.LJE, 4. JUNIJA 1972.
Polna luna bo v nedeljo, 28. maja
ob 5.28. Napoved do sobote,
27. maja bo lepo vreme. Tekom
nedelje, 28. maja se bo vreme
poslabšalo. Od 29. maja do prvega
junija bo še deloma sončno, vendar
bodo vsak dan nevihte. Nevarnost
toče bo velika. Od 2. do 4. junija bo
padlo veliko dežja. Možne so po-
plave. Od 2. do 4. junija bo hladno
^reme, saj bodo dnevne temperature
zraka znašale le okrog 12 stopinj C.
ALOJZ CESTNIK
2 stran
tednik — četrtek, 25. maja 1972
Enotno gospodarjenje
z gozdovi
Svet kmetov - lastnikov gozdov,
kot samoupravni organ pri GG
Maribor - gozdni obrat Ptuj, je
sklical razširjeno sejo z eno samo
točko dnevnega reda: Razprava o
gospodarjenju z gozdovi zasebnega
in družbenega sektorja na območju
občine Ptuj. Ta seja je bila 22. maja
1972 v sejni sobi skupščine občine
Ptuj ob razmeroma dobri udeležbi
vabljenih predstavnikov.
Za uvod v razpravo je predsednik
sveta krnetov - lastnikov gozdov
Martin ŽURAN prebral sicer krat-
ko, vendar strnjeno poročilo. Iz tega
poročila povzemamo nekaj osnov-
nih misli in podatkov:
Ptujska občine je edina v Sloveni-
ji, kjer gospodarita z gozdovi dva
gospodarja. Gozdove v državljanski
lastnini je občinska skupščina pred
leti dala v upravljanje Gozdnemu
gospodarstvu Maribor, teh gozdov je
okrog 14.200 ha, razdrobljenih na
okrog 12 tisoč gozdnih posestnikov;
gozdove splošnega ljudskega premo-
ženja pa je dodelila Kmetijskemu
kombinatu Ptuj, v skupni površini
4.530 ha. Smatrajo, da taka razde-
litev gospodarjenja ni dala zaželje-
nega uspeha, kot bi ga lahko enotno
gospodarjenje.
Upoštevati je tudi treba, da v
ptujski občini odpade na gozdove le
28 odstotkov vseh površin. Lesne
zaloge so razmeroma nizke, saj
znašajo v družbenem sektorju 170
kbm na hektar, v zasebnem sektorju
pa le 133 kbm na hektar. Tudi
sestava gozdov ni zadovoljiva, saj
odpade na hstavce 76 odstotkov,
dejansko pa bi moralo biti razmerje
z iglavci pol na pol. Možne zaloge
lesa bi se prav tako morale zvišati
poprečno vsaj na 200 kbm na
hektar. To bi lahko dosegU z
osnovanjem intenzivnih nasadov
iglavcev in Ustavcev, saj so na našem
območju dobri pogoji, tako glede
gozdnih tal, khme in dobe rasti. Za
uresničitev tega vidijo predvsem v
potrebnem denarju za investicije in
v enotnem nosilcu gozdne proizvod-
nje.
Pri institutu za gozdno in lesno
gospodarstvo v Ljubljani je GG
Maribor že naročilo izdelavo elabo-
rata za območje Haloz, kjer bi
pogozdliU opuščene površine, obno-
vili obstoječe gozdove in zgradili
več gozdnih cest.
GG Maribor je od leta 1963 do
letos, v porečju reke Drave ne
območju ptujske občine že uredilo
280 ha topolovih plantaž na površi-
nah SLP. V naslednjih 20 letih želijo
napraviti še okrog 1.470 ha takih
plantaž. Vehko primernih površin je
v zasebni lasti, ki bi jih kmetje dali,
ča bi zameno dobih druge površine
gozdov, ker pač gozd vsako kmečko
gospodarstvo potrebuje. Take zame-
njave pa bi se dale izvajati le, če bi
bih vsi gozdovi pod enotno upravo.
Nujnost po enotnem gospodarjenju
narekuje tudi nakup in uporaba
sodobne mehanizacije pri izkorišča-
nju gozdov, cenejša gozdarska stro-
kovna služba, zamenjava gozdnih
površin in zamenjava lesa.
V razpravi se je prvi oglasil
Leopold KRAJNCiC, direktor GG
Maribor, ki je odločno podprl vsa
stahšča, navedena v poročilu in
nekatera še argumentirano podkre-
pil, z zahtevo in opozorilom, daje
zadeva resna, ki bi jo morah z
obojestranskim razumevanjem čim-
prej rešiti, sicer lahko občuti posle-
dice gozdarstvo na območju ptujske
občine. Pri tem poudari, daje vedno
podpiral interese gozdarstva na
ptujskem območju.
Cvetko DOPLIHAR, generabii di-
rektor KK Ptuj, je podrobneje orisal
prizadevanja kombinata, oz. njego-
vega obrata za gospodarstvo za kar
najboljšim gospodarjenjem z gozdo-
vi, imajo program obnove gozdov in
gozdnih naprav, kar tudi dosledno
uresničujejo. Ni se pa strinjal s
takim načinom obravnave ob dej-
stvu, da se s predstavniki KK Ptuj
prej ni nihče pogovoril. Menil je, da
bi se morah pred to širšo sejo srečati
predstavniki obeh zainteresiranih
partnerjev in priti na sejo s skupnim
predlogom rešitve. Zavzel se je za
širše medsebojno povezovanje in za
enotno uresničevanje preučenih na-
črtov.
V širši razpravi so vsi ugodno
ocenih prizadevanja za zboljšanje
gospodarjenja z gozdovi obeh gospo-
darjev tako v zasebnem kot v
družbenem sektorju. Prevladalo pa
je večinsko mnenje, da naj poiščejo
skupno in za vse sprejemljivo rešitev
Gozdno gospodarstvo, kmetijski
kombinat in skupščina občine Ptuj.
Seja je bila končana s sklepom, da
se bodo v kratkem sestah predstav-
niki Kmetijskega kombinata Ptuj in
Gozdnega gospodarstva Maribor, da
se konkretno dogovorijo o rešitvi
problema o medsebojnem sodelova-
nju in enotnem izvajanju programa
na področju gozdarstva.
Franc FIDERŠEK
S POSLOVNIMI REZULTATI GOSPODARSTVA
V LETU 1971 V BISTRIŠKI OBCINI
ne moremo biti zadovoljni
Tako so menili člani sveta za
gospodarstvo na seji minuU četrtek,
ko so obravnavali analizo zaključnih
računov za leto 1971 in
pomembnejša gospodarska in druga
gibanja v prvih treh mesecih 1.1.
Material za sejo je pripravila SDK,
za katerega so člani menih, da je
najobsežnejše statistično-analitično
gradivo, ki so ga doslej prejeli. V
obširni in zelo konstruktivni
razpravi, v kateri je bilo izrečenih
mnogo ugotovitev in predlogov, je
bilo ugotovljeno, da bistriško
gospodarstvo s takšno strukturo
proizvodnje ne more ujeti koraka s
hitrim gospodarskim razvojem
Slovenije. Zato morajo biti bodoče
naložbe usmerjene v predelovalno
industrijo, panoge, ki delajo z večjč
akumulacijo ter v nadaljno
fmalizacijo surovin. Ugotovljeno je
tudi bilo, da bistriško gospodarstvo
s sredstvi, ki jih sedaj ustvarja in po
takšni delitvi kot je, ne more iti v
korak z razvojem Slovenije, da
startne osnove, ki je daleč pod
repubhškim poprečjem, sploh ne
upoštevamo. Zaključek takih
ugotovitev je torej jasen. Vsako leto
bo zaostajanje bistriške občine za
poprečjem Slovenije večje. Člani so
menih, da je edina pot iz take
situacije v nadaljnjih investicijskih
vlaganjih. Surovinske možnosti so
podane. Finalizacija aluminija .bi
hitro izboljšala poslovne rezultate
tovarne Impol. Na področju lesne
industrije, industrije gradbenega
materiala,  steklarstva  itd.   so  še
velike razvojne možnosti. Občina pa
ima izdelanih nekaj investicijskih
elaboratov za nove zelo interesantne
obrate, za gradnjo katerih pa bi bilo
potrebno najti finančna sredstva.
Mishti na večje investicije v času
gospodarske stabilizacije in velike
nelikvidnosti in ko želi Ljubl^nska
banka, katere podružnica je tudi v
Slov. Bistrici, v okvirih podružnice
le razpolaganje s lastnimi sredstvi,
oz., ko morajo podružnice celo
združevati sredstva za investicije
splošnega slovenskega pomena, pa je
nerealno. Člani sveta pa tudi iz take
situacije vidijo realen izhod.
Bistriško gospodarstvo je namreč v
letu 1971 imelo 26 milijonov
dinarjev pogodbenih obveznosti, od
tega samo obresti za kredite znašajo
21,5 mihjona dinarjev. Ta sredstva
odtekajo Ljubljanski banki v
Ljubljano. Logično bi bilo in tako
mnenje bodo podah tudi skupščini
občine, ki bo obravnavala isto
področje na jutrišnji seji, da
sredstva, ustvarjena na bistriškem
področju, ostanejo temu področju
za nadaljnja vlaganja. 20 ah več
milijonov dinarjev letno poleg
ostalih sredstev za razširjeno
reprodukcijo, ki jih ustvari
gospodarstvo občine, bi že
predstavi _^lo solidno osnovo za
hitrejši razvoj. Na splošno pa so
imeli na prelivanje akumulacije člani
še več pripomb.
Svet za gospodarstvo je izrekel
tudi tokrat že staro ugotovitev, da
razvoj občine močno vpliva na
pomanjkanje kadrov, ki pa se ne
kaže samo v gospodarstvu, ampak
na vseh področjih družbenega dela.
Sposoben kader še vedno uhaja iz
Slov. Bistrice. Tudi na tem področju
bo treba narediti odločnejši korak
naprej. Sicer se bo še kje ugotovil
primer kot v Opekarni Pragersko, ko
so zgradih nov obrat glinopora,
vendar nimajo strokovnega kadra, ki
bi znal delati. Podjet^ je predvsem
zato v velikih gospodarskih težavah,
ki so bile predmet dobršnega dela
razprave na seji sveta.
O gospodarskih gibanjih v
letošnjem letu je najbolj zadovoljiv
izvoz, ki je povečan za 56 % glede
na isto obdobje lani, medtem ko je
bilo planirano povečanje le za 25 %.
Kohčinski obseg industrijske
proizvodnje je v obdobju
januar-april nasproti enakemu
lanskemu obdobju večji za 7,7 %,
vendar za 0,7 % nižji od
repubhškega poprečja. Vendar bolj
kot to odstopanje je važno
odstopanje od planiranega
povečanja, ki je predvideno v višini
18 %. Fakturirana realizacija je v
prvih treh mesecih večja za 41 %,
kar je zadovoljivo, ni pa mogoče biti
brezbrižen do naglega večanja
obveznosti do dobaviteljev ob izdat-
nem manjšanju zalog, kakor tudi ne
do upadanja števila zaposlenih.
Število zaposlenih seje zmanjšalo za
1 indeksno točko.
tf
K zdravniku pride elegantna
dama, ki je tožila nad bolečinami v
levi nogi. Zdravnik ji ukaže, naj
sezuje čevelj in nogavico, pregleda
nogo, nato pa ji - zaradi primerjave
z zdravo nogo - ukaže, naj sezuje
tudi drugi čevelj in nogavico. Uboga
pacientka se strahotno zmede:
„Gospod doktor, prosim, na to pa
nisem bila pripravljena!"
Zmanjševanje pristojbin -
podpora kmetijstvu
Kakšne in kolikšne takse naj
plačujejo kmetijske delovne organi-
zacije in zasebni kmetje za registra-
cijo kmetijskih motornih vozil in
njihovih priklopnikov, je bila cesta
in ostra diskusija odbornikov ormo-
ške občine. Na zadnji seji obeh
zborov pa so končno sprejeh odlok
o višini pristojbin, ki se plačujejo za
kmetijske traktorje in njihove pri-
klopnike. Sprejeti odlok obenem
določa oprostitve plačila pristojbin
za specialna vozila komunalnih
delovnih organizacij in gasilskih
avtomobilov na področju občine
Ormož.
Lastniki traktorjev, ki se uporab-
ljajo pretežno v kmetijstvu, bodo po
določilih novega odloka plačali
registracijo traktorjev po naslednjih
stopnjah: do 25 KM - 100 din, od
25 do 40 KM - 150 din, od 40 do
63 KM - 200 din in nad 63 KM -
250 din pristojbine za registracijo.
Še večje ola^ave so pri registraciji
priklopnikov (prikolic): do 3 tone
nosilnosti je bilo prej treba odšteti
1.050 din, po novem pa samo
315 din; za 4-tonski priklopnik je
bilo prej 1.500 din pristojbine, sedaj
pa le 451,50 din; za 5 ton nosilnosti
je bilo prej 1.960 din, sedaj 588 za
6 ton je bilo prej 2.415, sedaj pa
samo 724,50 dinarjev pristojbine za
registracijo.
Kmetijska mehanizacija tudi na
področju občine Ormož izredno
hitro narašča. Lansko leto so
registrirali 47 traktorjev, medtem ko
je letos to število poraslo na 130.
Poleg tega je še približno toliko
traktorjev, ki niso registrirani. Viši-
no pristojbin za cestna motorna
vozila je predpisal IS skupščine SR
Slovenije. Zakon o javnih cestah
dopušča možnost nižjih pristojbin
za kmetijske traktorje. To možnost
izkorišča tudi ormoški odlok, po
katerem bodo kmetje in kmetijske
delovne organizacije plačevale od 80
do 155 din manjše dajatve za
registracijo traktorjev od določil
republiškega odloka. Tako gre za
bistveno davčno olajšavo, ki pa
pomeni tudi manj denarja v občin-
skem skladu za ceste. Smisel spreje-
tih olajšav je predvsem v tem, da
bodo lastniki traktorjev glede na
nižje stroške registrirah svoje trak-
torje in priklopnike, kar bo nedvom-
no prispevalo k večji varnosti.
Mnogo lastnikov traktorjev ni regi-
striralo svojih vozil ravno zaradi
previsokih dajatev. S tem so se
izpostavljaU vrsti življenjskih nevar-
nosti, saj vozila niso bila tehnično
pregledana pa tudi z organi javne
varnosti so imeli sitnosti in plačevali
kazni. Vozih so na ,,črno" in
povzročah zmedo na cestah. Določi-
la odloka skušajo doseči na eni
strani razbremenitev kmetijstva, na
drugi strani pa, da bi vsi lastniki
traktorjev le-te registrirah in legalno
ter brez skrbi vozih po vseh cestah.
Registracija pa ima še eno bistveno
prednost. Vozilo ne more in ne sme
biti registrirano brez poprejšnjega
tehničnega pregleda, to pa pomeni
mnogo večjo varnost v prometu.
Enako velja tudi za traktorske
(Nadaljevanje na 15. strani)
^£DNIK — Četrtek, 25. maja 1972
stran 3
ptujsko kmetijstvo lani
Kmetijske organizacije ptujske ob-
čine, ki jih je pet, so v lanskem letu
dosegle za 595,766.299 dinarjev vse
nroizvodnje, prometa in storitev.
Celotni dohodek so v poprečju
presegle za 39,3 % (v primerjavi z
letom 1970). Najboljše gospodarske
uspehe je dosegel mesokombinat
Perutnina.
Porabljena sredstva v kmetijstvu
so v lanskem letu naraščala hitreje.
V strukturi celotnega dohodka od-
pade nanje 2,2 % večja udeležba kot
pred letom. Kljub 10,6 odstotnemu
povečanju obračunanih stroškov
amortizacije, so se ti v celotni
strukturi dohodka zmanjšah za
l.27c. Doseženi dohodek v kmetij-
stvu je za 18 % večji kot pred letom.
Poslovni uspehi kmetijskih organi-
zacij so bili doseženi z nekaj več
sredstvi in zaposlenimi kot pred
letom. Poslovna sredstva so bila
povečana za 11,5%, zaposlenih pa
je bilo 136 oseb več. Odnos
osnovnih sredstev po nabavni in
sedanji vrednosti se je znižal za
3,7 %. To kaže, da je opremljenost
dela slaba.
Kot smo že omenih, je v lanskem
letu dosegel najboljše gospodarske
uspehe mesokombinat Perutnina, na
katerega odpade 54,3 % celotnega
dohodka vsega družbenega sektorja
kmetijstva. V organizacijski struktu-
ri podjetje v lanskem lotu ni
opravilo nobenih sprememb. Pove-
čala se je le farma kokoši nesnic,
oziroma obrat perutninske farme z
novozgrajenimi kapacitetami v Apa-
čah.
Celotni dohodek Perutnine je bil v
lanskem letu povečan za 46,8 %.
Poleg porasta cen je na povečanje
dohodka vphvala tudi večja proiz-
vodnja. Podatki fizičneiga obsega
proizvodnje, prometa in uslug kaže-
jo za podjetje 26 7c povečanje. Za
bruto osebne dohodke je uporablje-
no le 25,9 % več sredstev, kljub
temu, da se je število zaposlenih
povečalo za 14,7 % ali za 75 oseb.
Poprečni neto osebni dohodki na
zaposlenega so porash za 22 %, v
primerjavi s stopnjo porasta osebnih
dohodkov vsega gospodarstva pa za
2 %.
Za   investicije   je   Perutnina   v
lanskem letu porabila 24,497.197,
dinarjev.  Večino  teh  sredstev je "
vložila sama, nekaj pa je uporabila
tudi bančnih sredstev.
Y lanskem letu je zabeležen tudi
občuten porast izvoza divjačine in
je   znašal   67 %   več   kot   lani.
Vrednost izvožene divjačine se je
povečala za 119%. S tem si je
podjetje pridobilo dragocena deviz-
na sredstva, ki jih je uporabljalo za
uvoz reprodukcijskega materiala in
opreme.
Na drugem mestu po obsežnem
obsegu proizvodnje, storitev in do-
hodka je kmetijski kombinat, ki je
hkrati tudi najobsežnejši predstav-
nik družbene kmetijske proizvodnje
v občini in zajema 12 enot. Vsi
obrati so končali poslovanje s
pozitivnimi rezultati. Skupaj so
ustvarili 251,359.670 dinarjev celot-
nega dohodka ah za 31,5 % več kot
leto prej. Pri vseh kmetijskih kultu-
rah, razen pri žitih, so zaradi
lanskoletne suše doseženi manjši
proizvodni uspehi. Znatno pa se je
povečala proizvodnja govedi, zlasti
še pitancev.
Tudi za kmetijski kombinat je
značilno, da je porast stroškov
materiala, storitev in osebnih do-
hodkov večja od porasta cen pridel-
kom in proizvodom, zato je porast
dohodka dosežen le za 14,9%. Za
osebne dohodke je bilo porabljenih
23,1 % več sredstev kot pred letom.
Za investicijske naložbe je kombinat
v lanskem letu uporabil 12,767.042
dinarjev.
Živinorejsko veterinarski zavod
posluje na območju štirih občin. Iz
osemenjevalnega središča je bilo v
lanskem letu osemenjenih 61.792
krav, ah za 1 %j več kot leto poprej.
Živinorejsko veterinarskemu zavodu
Celje pa so dostavljali le seme.
Strokovna služba zavoda je vodila
kontrolo mlečnosti pri 7.730 kravah
v zasebni reji in pri 1.706 kravah v
reji družbenega sektorja. Pri odbiri
tehc, za katere je bila zagotovljena
premija iz repubhškega stabilizacij-
skega sklada za živinorejo, je za našo
občino uveljavljenih le 263 premij.
V letu 1971 so v zavodu nadaljevaU
s preusmeritvijo nadaljnjih 35 kme-
tij, ugotovih so že tudi rezultati
triletnega dela preusmerjanja, ki so
zelo pozitivni.
Veterinarska postaja Ptuj je oprav-
ljala pretežno kurativno veterinar-
sko službo, zdravstveno varstvo
živine pred kužnimi in zajedavskimi
boleznimi ter sanitarni nadzor živil
živalskega izvora. V lanskem letu je
delovna organizacija opravila 17.636
intervencij pri živahh. Zdravila je
781 konj, 4.494 govedi, 12.361
. svinj ter na desetine psov, mačk in
kokoši. Preventivna veterinarska de-
javnost je bila umserjena v cepljenje
26.025 svinj proti svinski rdečici,
4.884 psov proti pasji steklini in
210 govedi proti vraničnemu prisa-
du. Služba veterinarsko sanitarnega
nadzora živah za zakol, mesa in
mesnih izdelkov je v klavnicah
občine pregledala 1.600 govedi,
3.000 telet, 23.000 svinj in 6,8
milijona piščancev.
Na priporočilo občine sta oba
kombinata izdelala stabilizacijske
programe, s katerimi sta omejila
porabo nekaterih sredstev, kar pa je
rodilo lepe proizvodne uspehe.
-mn-
ORMOŽ
Gospodarjenje in šport
Izvršni odbor sindikalne podružni-
ce in sekretariat aktiva ZK samostoj-
nega obrata Jeruzalem Ormož sta
pred kratkim na skupni seji obravna-
vala in oblikovala staUšča v zvezi s
formiranjem organizacij združenega
dela. Razpravljalci so med drugim
menili, da so novi ukrepi, ki
določajo drugačno organizacijo zno-
traj podjetja in spremenjen odnos
enote proti enoti izredno pozitivni,
saj ne bo več nadgradnje in s tem
nastaja bistvena sprememba. Temelj-
ne organizacije združenega dela
bodo v bodoče imele čiste račune o
svojih sredstvih, kar bo doprineslo
pozitivnejši odraz v proizvodnji.
Delavskemu svetu so predlagali
ustanovitev komisije za preučevanje
ustanovitve temeljnih organizacij
združenega dela znotraj samostoj-
nega obrata Jeruzalem Ormož. Po-
udarih so tudi potrebo po seznanitvi
celotnega kolektiva o novih ukrepih,
ki pomenijo krepitev samoupravlja-
nja in odpravljanja mezdnih ■ odno-
sov, ki so se tu in tam pojavljali. V
preteklosti je kljub prizadevanjem
bila še vrsta stvari, kije zmanjševala
delovno moralo, danes pa je že
nekoHko boljše, so menili razprav-
ljalci.
V nadaljevanju seje so evidentirah
kandidate za volitve v skupščinske
in druge organe naše družbeno
politične skupnosti. Vohtve bodo
prihodnje leto.
Ob koncu sestanka je Vlado
Grabovec poročal še o delu komisije
za rekreacijo delavcev. Program
predvideva izlet na domačijo Stanka
Vraza v Cerovcu, pri vinski kleti
nameravajo zgraditi športna igrišča,
po deloviščih predvidevajo ustanovi-
tev strelskih družin in postavitev
ruskih kegljišč. TRIM - šport za
vsakogar je tudi v tej delovni
organizaciji dobil nekaj nad 300
pristašev, ki si skupaj z drugimi
organizacijami prizadevajo zgraditi
TRIM stezo.
jr
Kako pridobiti člane?
Sekretarji osnovnih organizacij in
aktivov ZKS s področja občine
Ormož so se prejšnjo sredo sestah na
sedežu ormoške občinske konferen-
ce ZKS. Osrednja točka dnevnega
reda je določala razgovor o pomlaje-
vanju članstva zveze.
Sekretarka komiteja občinske
konference ZKS Ormož ing. Terezi-
ja Stefančič je v uvodu nanizala
nekaj problemov na to terno ter
poudarila silno počasno vstopanje
mladih v ZK. Sedanja pohtična
situacija prav gotovo vpliva na tako
nezainteresiranost mladih. Potrebno
pa bo bolj pojasnjevati tudi stališča
ZK do vprašanj gospodarstva in
ponekod tudi socialne diferenciaci-
je. Članarina ne bi smela biti ovira
pri sprejemanju novih članov.
Martin Kramar, sekretar aktiva
ZKS v tovarni „Jože Krenčič" je
menil, da bi morah najprej razčistiti
z nekaterimi člani ZKS v osnovnih
organizacijah, ki so na vodilnih
mestih pa izstopajo iz organizacije.
Kljub prizadevanjem, da članarina
ne bi bila ovira za vstop v ZKS, se
take stvari dogajajo. Menil je tudi,
da problemi v zvezi s sprejemanjem
novih članov. izvirajo že iz časov
šolanja posameznika, ko bi morali
več storiti za idejnost pouka. Morali
bi tudi sestanke napraviti bolj
zanimive. Predvsem bi morah biti
kratki in jedrnati. Pri tem je najbolj
važno organizirati dobro razpravo,
saj v le-tej pridejo do izraza mnenja
ljudi, to pa je zelo pomembno. Ob
koncu svojega izvajanja pa je izrazil
zaskrbljenost, ker po njegovem
mnenju pada aktivnost komunistov
na terenu^
Jože Šterman, sekretar aktiva
ZKS   Stanovanjsko   komunalnega
podjetja je nanizal težave pri
skhcevanju članov aktiva, ker je
večina delavcev - članov ZKS na
terenu. Poskušali bodo pridobiti
nekaj novih članov za sprejem v ZK.
Ivan Zadravec, sekretar osnovne
organizacije ZKS Ormož je izrazil
prepričanje, da v Ormožu ne bi bilo
problemov s pomlajevanjem vrst
ZKS, če bi bilo rešeno vprašanje
telovadnega društva Partizan, ki
nikakor ne more kreniti z mrtve
točke. Bilo je že yeč poskusov pa
niso uspeh. Predlagal je tudi, da bi v
novo ustanovljenem elektrokovin-
skem podjetju „KRAN" Ormož
ustanovih aktiv ZKS. Tu so za sedaj
še komunisti maloštevikii, vendar bi
se vrste lahko razširile.
Metod Prigl, sekretar osnovne
organizacije Velika Nedelja - Pod-
gorci je že v uvodu svoje diskusije
podčrtal težavno delo članov ZK na
terenu. Na sprejemanje novih člahov
pa po njegovem vphva odgovornost,
ki jo človek prevzame z vstopom v
ZK. Negativno pa se še sedaj
odražajo nekatere izključitve, ki so
jih izvedli pred leti.
Stanko Rakovec, sekretar osnovne
organizacije ZKS Miklavž je pove-
dal, da so pri Miklavžu ponovno
organizirah mladino. Pojavile pa so
se tudi že prve težave, predvsem v
zvezi z odhajanjem mladih. Osnovna
organizacija bo letos sprejela nekaj
novih članov. Srečujejo se tudi s
konkretnimi problemi nekaterih
članov, ki hočejo zaradi družinskih
razmer (religija) zapustiti vrste ZKS.
Osnovna organizacija Miklavž bi
lahko bolje delala, če bi imeh urejen
in stalen prostor za sestajanje.
Jože Granduč, sekretar aktiva
ZKS prosvetnih delavcev je poročal,
da večji del prosvetnih delavcev,
tako mlajših kakor tudi starejših
niso člani ZKS. Pristopanje v
članstvo zveze je med prosvetnimi
delavci zelo težavno, vendar se bodo
poskušah povezati predvsem -z
mlajšimi učitelji in učiteljicami.
Danica Filipič, sekretarka osnov-
ne organizacije ZKS Tomaž pri
Ormožu je povedala, da so že
večkrat poskušah pridobiti nove
člane pa ni bilo odziva. Poskušah
bodo ponovno.
Ob koncu so sprejeli konkretne
zadolžitve v zvezi s sprejemanjem
novih članov. j^.
IZSIUEVAL PREDNOST
v križišču Ljutomerske in Kolo-
dvorske ceste v Ormožu se je
pripetila prometna nesreča zaradi
izsiljevanja prednosti.
Voznik Ervin Dajčman iz Nove
Varoši pri Banja Luki, zaposlen v
ZRN, se je peljal s svojim osebnim
avtomobilom iz^ Središča proti
Ormdžu. V križišču omenjenih cest
je po ' neprednostni (Kolodvorski)
pripeljal voznik osebnega avtomobi-
la Mirko Albreht in izsiljeval
prednost.
Pri trčenju ni bil nihče telesno
poškodovan. Nastalo je za približno
2.000.00 dinarjev škode.
POŽIGALEC JE POBEGNIL
Iz do sedaj neznanega vzroka je
neznanec 18. maja, okoh pol devete
ure zvečer podtaknil ogenj v streho
stanovanjske hiše Janeza Vuka iz
Narapclj 13, pri Majšperku. Neznan-
ca je pri njegovem nehumanem delu
zalotila Janezova žena in je nato
pobegnil. Ogenj so hitro pogasih in
ni nastala večja materialna škoda.
-mn-
KOLIKO SO INVESTIRALI V
ORMOŽU
Vsa dosedanja leta je bila na
območju občine Ormož izredno
živahna investicijska dejavnost.
Tako je bilo tudi lansko leto. Po
podatkih službe družbenega
knjigovodstva in po nekaterih
drugih podatkih so delovne
organizacije iz gospodarskih in
negospodarskih dejavnosti vložile v
nove gradbene objekte, opremo in
dolgoletne nasade 20.000.000
dinarjev sredstev. Tako je bila
investicijska poraba leta 1971 večja
Za 11 odstotkov od leta prej.
V strukturi investicij po namenu
vlaganja je v največjem odstotku
udeleženo kmetijstvo. Sledijo
negospodarske dejavnosti - šolstvo
"1 otroško varstvo, stanovanjska in
J^omunalna dejavnost ter industrija.
financiranja so v pretežni meri
bančna sredstva.
j'.
4 stran
tednik — četrtek, 25. maja 1972
VELIK DOGODEK V APAČAH
Cestno-asfaltna mrzlica se je letos
)reselila v Apače na Dr. polje, y KS
^.idričevo. Letos so Apačani asfalti-
rali 5.700 m cest in so se s tem
izognili večnemu prahu, blatu in
luknjam.
Otvoritev ceste v nedeljo so
združih z 80-letnico rojstva predsed-
nika TITA in so mu s svečanosti, ki
jo imenujejo tudi zgodovinski dogo-
dek, poslah pozdravno pismo.
Praznika v Apačah so se udeležili
številni predstavniki družbeno-poh-
tičnih organizacij, med njimi tudi
Anton Žagar, podpredsednik SO
Ptuj, Zdravko Turnšek predsednik
OK SZDL Ptuj, Albin Stok, povelj-
nik ptujske garnizije in predstavniki
KS Ptuj in Kidričevo.
Uvodoma je govoril Franc Kle-
menčič, predsednik vaškega odbora
za asfaltiranje, nato pa je spregovoril
Vinko  Veit,  eden  najzaslužnejših:
vaščanov pri asfaltiranju ceste. Va-
ščani so mu v zahvalo podeliH tudi
lepo kristalno vazo.
Vrednost opravilnih del je zna-
šala nad milijon dinarjev. Pri tem so
segh globoko v žep krajani sami, saj
so zbraU okrog 470.000 dinarjev.
Pomagali pa so tudi s prostovoljnim
delom in opravih nad 3.000 ur.
Ob svečani tribuni so postavili
tudi velik plakat, na katerem so bili
z vehkimi črkami napisani prebival-
ci, ki so prispevah k asfaltiranju
ceste. Posebej so opravičili dve
družini, ki nista prispevah nič.
Otvoritveno vrvico je prerezal
Anton Žagar, podpredsednik SO
Ptuj. Po uvodnem delu svečanosti se
je pričel kulturni del. Nastopih so
godba na pihala TGA - Kidričevo,
mladinska folklorna skupina iz Cir-
kovec in harmonikar iz Kidričevega.
Pesem, galsba ift veselje so v
Apačali na dan delovne zmage
odmevah pozno v noč. -mn-
AVTO ZA GASILCE V SREDIŠČU
Prevzem novega gasilskega avtomobila v Središču
Minulo nedeljo so središki gasilci
prejeli v uporabo nov gasilski
avtomobil zna,mke IMV. S to novo
pridobitvijo so končali nabavo gasil-
ske tehnike, saj so lansko leto dobili
novo motorno brizgalno in nove
cevi. Tako je sedaj društvo opremlje-
no v celoti.
Slovesnega prevzema novega avto-
mobila so se udeležih predsednik SO
Ormož Franc Novak, poveljnik
občinske gasilske zveze Adolf Riž-
nar in drugi. Izmed gasilskih društev
so bila prisotna: Ormož, Hardek,
Loperšice, Obrez, Vitan-Kog, Prese-
ka, Stanetinci in Dobrava. Zadnja tri
društva so iz SR Hrvaške.
O delu in pomenu gasilskega
društva Središče je spregovoril pred-
sednik društva Karel Klobučar,
avtomobil pa je predal svojemu
namenu Edvard Pajek, podpredsed-
nik krajevne organizacije SZDL
Središče.
Denar za nov avtomobil so prispe-
vale: skupščina občine Ormož,
kra_pvna organizacija SZDL, krajev-
na skupnost, osnovna šola, TVD
Partizan, SLOG Maribor - Mizar-
stvo Središče, Droga Portorož -
odkupna postaja Središče ter ptuj-
ska tiskarna. Mnogo razumevanja za
gasilce pa so pokazali tudi Središča-
ni. Zbrah so 1,300.000 dinarjev in
tako pomagali gasilcem pri nakupu
novega avtomobila. Vsa pomoč pa
ni zadoščala sorazmerno dragemu
nakupu, zato so gasilci najeli tudi
nekaj kredita pri KB Maribor.
Gasilsko društvo Središče ob
Dravi se letos pripravlja na proslavo
85-letnice svojega delovanja. Ob tem
nedvomno visokem jubileju si želijo
nov gasilski dom, saj jim je vojna
prejšnjega porušila in imajo spravi-
šče orodja in opreme v kleti pod
pošto. Željo po novem gasilskem
domu bodo s pomočjo vseh organi-
zacij, društev in prebivalcev kraja
lahko tudi uresničih. Letos še ne,
vsekakor pa v roku dveh let.
Prepričani smo, da bodo Središčani
podprli prizadevanje svojega gasil-
skega društva. jr
Več takih prireditev
Prejšnjo nedeljo zvečer so si
Majšperčani zopet lahko ogledali
kulturno prireditev ki je bila v
okviru 11, tedna bratstva in
prijateljstva in v počastitev 80-letni-
ce rojstva predsednika TITA.
Nastopili so mladinski tamburaški
orkester in pevski zbor osnovne šole
Majšperk in člani folklorne skupine
ter tamburaškega orkestra OGRA-
NAK SELJACKE SLOGE iz Prelo-
ga občine Cakovec. Velika dvorana
Svobode je bila to pot nabito polna,
kajti ljudje so željni takih prireditev.
Ob zaključku prireditve smo
zaprosili vodilne iz Ogranaka seljač-
ke sloge ki je s svojim programom
medžimurskih narodnih plesov in
pesmi navdušila vse gledalce, za
kratek razgovor:
Ali nam lahko poveste nekaj o
preteklosti vašega društva?
Naše društvo, ki šteje okrog 400
članov (30 je aktivnih), obstoja že
od 1946 leta. Od svoje ustanovitve
dalje smo se srečevali z raznimi
težavami, ki so bile predvsem
finančnega značaja. S takimi in
podobnimi težavami so se srečevala
vsa folklorna društva v Medžimurju
in so zato od 14 društev ostala samo
še tri. Np.stopah smo skoraj po vsej
Jugoslaviji povsod pa so nas ljudje
radi poslušah in gledali. Kadar pa
zaigramo in zaplešemo doma je
dvorana vedno nabito polna.
Pri nas mladina odhaja s podeželja
in si je obstoj takega društva
nemogoče zamisliti Kako pa je s
tem problemom pri vas?
Tudi pri nas se srečujemo s takimi
težavami. Od obstoja društva pa do
danes smo izšolali ogromno mladih
vendar so ti pozneje odšli Učiti
začnemo že šolsko mladino ker ima
največ veselja do narodne glasbe in
plesov. Kljub težavam uspevamo
obdržati dovoljno število ansambla.
Kako pa je pri vas z denarnimi
sredstvi? Ah dobivate kako dotaci-
jo?
Pri nas nainreč vaška kulturno-
prosvetna društva dobijo bore malo
in je zaradi tega otežkočeno
delovanje marsikaterega društva.
Tudi mi smo se do nedavnega
ubadali s tem vprašanjem. Vedno
smo redno pobirali članarino in si
sluzih denar z nastopanjem. Kljub
temu smo vedno bolj pešah. Letos
pa se je stanje popravilo, kajti
ustanovaljen je bil poseben fond za
kulturo od katerega dobivajo vsa
vaška kulturno-prosvetna društva
znatna sredstva.
Kje vse ste do sedaj že nastopali?
Omenil sem že, da smo prehodili
skoraj celo Jugoslavijo. Bili smo že v
Ljubljani dvakrat v Kopru, v puljski
Areni prehodili smo skoraj celo
jadransko obalo. Največ nastopov
pa imamo v domači občini. Ker smo
dobih nalogo da v okviru 11. tedna
bratstva in prijateljstva nastopamo v
Majšperku, smo prišli pač sem, pred
nam že znano publiko. V Majšperku
smo sedaj že drugič in upamo da se
bomo še videli. Ta pub ika nam je
izredno všeč.
Ob koncu smo našim sogovorni-
kom zaželeli še mnogo uspehov pri
njihovem neutrudnem de u. Želeli
pa smo si, da bi se zopet srečali,
kajti ob ' gledanju in poslušanju
njihovega programa je človeku res
prijetno. Škoda da naše stare
tradicije počasi izumirajo če niso že
izumrle. Skoda pa je tudi, da za naša«
vaška kulturno prosvetna društva
nikoli ni denaria. -mn
Člani orkestra Ogranak seljačke sloge Prelog ob svojem nastopu v Majšperku.
SREČANJE MLADIH NA OSANKARICI
V okviru praznovanja meseca
mladosti in tedna bratstva in prija-
teljstva šestih slovenskih in hrvat-
skih občin bo v organizaciji OK
ZMS Slov. Bistrica 28. maja 1972
dopoldne srečanje mladih iz občin
Slov. Bistrice, Ptuj, Ormož, Kopriv--
niča, Čakovec in Varaždin.
Že v zgodnjih jutranjih urah se
bodo mladi zbrali sredi Slov. Bistri-
ce, od koder se bodo z avtobusi
prepeljali do Osankarice na Pohorju.
Po jprijavnicah se bo tega shoda
udeležilo nad 300 mladih in pred-
stavnikov družbeno političnih orga-
nizacij te občine.
Program prireditev tega dne kaže,
da je organizator pomislil na vse
potrebne organizacijske prijeme, ta-
ko je pričakovati, da bo zbor ne
samo po udeležbi, ampak tudi po
organizacijski plati zadovoljil vse
udeležence.
Ob 9. uri si bodo udeleženci
najprej ogledali preurejeni spomin-
ski muzej NOE, ki nazorno prikazu-
je borce Pohorskega bataljona v
njihovih prizadevanjih v boju za
svobodo.
Po ogledu razstave se bodo
udeleženci odpravili na kraj posled-
njega boja Pohorskega bataljona,
kamor bodo prispeli ob 11. uri. Pri
Treh žebljih bo svečana komemo-
racija. O pomenu bojev pohorskih
partizanov in zadnjih trenutkih
bataljona bo spregovoril predsednik
ZZ ZB NOB občine Slov. Bistrica
Maks Peklar. Ob tej priložnosti
bodo člani ZM Slov. Bistrica izvedli
recital Poslednja borba pohorskega
bataljona.
Po komemoraciji ,bodo mladi
nadaljevali pot prek Črnega jezera,
kjer bodo imeli krajši postanek, do
planinskega doma Antona Štuheča
pri Treh kraljih, kjer jim bodo
pripadniki JLA pripravili partizanski
golaž. Ob krajši slovesnosti se bodo
seznanili s pomenom bratstva in
prijateljstva, ki že enajsto leto
uspešno vodijo tri slovenske in tri
hrvatske občine. Posebno pozornost
bodo ob tem posvetili 80-letnici
rojstva predsednika TITA, kateremu
bodo s tega mesta poslali pozdravno
pismo.
Vsaka udeležena občina bo ob tej
priložnosti izvedla kratek kulturni
program, temu pa bo sledil zabavni
del. Ob 18. uri bodo prižgali taborni
ogenj, ob katerem se bodo ob
zvokih zabavno glasbenih ansamblov
garnizije JLA iz Slov. Bistrice in
ansambla iz Zg. Ložnice zabavali
pozno v noč.
V. H.
X£DNIK — ČETRTEK, 25. maja 1972
STRAN 5
Lep sprejem upokojencev
Po dveh letih so se v dvorani
Doma Svobode v Majšperku zopet
sestah upokojenci, nekdanji delavci
Tovarne volnenih izdelkov Maj-
šperk. Nekateri so celo pomagah pri
gradnji tovarne. To so bili pravi
pionirji industrijskega centra v Maj-
šperku.
Po nekaj uvodnih besedah Maksa
Srdinšeka so si udeleženci ogledaU
proizvodni proces v TVl, ki jim
vsekakor ni neznan le, da so biU
nekateri stroji zanje popolnoma
novi. Zlasti so se zanimah za obrat
volnico, ki deluje v okvirju tovarne
samo nekaj let.
Po ogledu tovarne so se vrnili v
dvorano Svobode kjer ob dobri
haloški kapljici in zakuski ni zmanj-
kalo razpoloženja in dobre volje.
Izkoristih smo nekaj časa in se
pogovorih s sedmimi najstarejšimi
upokojenci v Majšperku. Takole so
povedah:
Anton Švagan: Rodil sem se
1901. leta in sem v TVI Majšperk
delal 26 let. V pokoju sem od
1961. leta. Povem pa laliko, da bi še
rad delal, saj mi je zelo dolg čas po
tovarni in sodelavcih. V začetku, ko
sem šel v pokoj, se nikakor nisem
mogel navaditi na novo življenje -
brez ,,šihte". Vsako jutro sem
vstajal, kakor, da moram v službo in
prav neumno se mi je zdelo, ko sem
moral ostati doma. S pokojnino
(1.000 din) sem še kar zadovoljen.
Seveda pa ne bi imel nič proti, ko bi
dobil več. Ker sem že stari muzikant
in se temu hobiju nisem odpovedal,
zapravljam prosti čas s tem, da učim
mlade tamburaše v Makolah.
Rozina Lampret je iz Stogovc.
Rodila se je 1904 leta in je v TVI
delala 17 let. Z delom v tovarni in s
svojimi sodelavkami je bila vedno
zadovoljna. Najsrečnejša pa je bila
takrat, ko je dobila priznanje za
dolgoletno in neutrudno delo v
tovarni. Sicer pa je na stara leta
gospodinja in vrtnarica. V veliko
veselje in kratek čas so ji vnuki.
Pokojnine dobiva 1.220 dinarjev in
je zadovoljna.
Stevo Vladušič je iz Siska in je
pravi pionir TVI Majšperk, saj je
prišel sem 1932. leta in je pomagal
že pri gradnji tovarne. V pokoju je
že od 1962. leta. Na ta krajin ljudi
se je zelo navadil in zdi se mu, da
drugje zanj ne bi bilo življenja. Tudi
za svoj dolg čas je znal poskrbeti.
Naročen je kar na pet časopisov,
•^ot stari humorist pa najraje prebe-
''e  list   za  pametne  Slovence  -
Pavliho. Tudi s pokojnino je zado-
voljen. Najbolj pa mu je ostal v
spominu dogodek 1957. leta, ko je
prejel nagrado in priznanje za
pridno delo v tovarni.
Tudi Amalija Horvat je bila med
prvimi delavkami v tovarni. V pokoj
je odšla 1959 leta in doma še vedno
dela na zemlji. Za pokojnino pa
pravi, da si jo je zares zaslužila, le ko
bi bila malo večja ne bi imela nič
proti.
Jožeta Purga se vsi stari in mladi v
Majšperku radi spominjajo, saj je bil
vedno pripravljen pomagati in tudi
kako okroglo je znal povedati. Rodil
se je 1903 leta in odšel v zaslužen
pokoj 1960 leta. §e vedno pa je
korenjak in pomaga Ptujskogor-
čanom pri delu. Kljub polcojnini red
zasluži za tobak in za „špricer".
Ljudje pa ga im^o radi, saj je priden
in vesten delavec.
Ivana Perko je bila pred upokojit-
vijo večna potnica, ker je hodila v
službo iz Lovrenca. Včasih še ni bilo
avtobusov in je morala vsak dan peš.
Če si je kdo zaslužil pokojnino,
pot m si jo je vsekakor ona. Tudi
Ivana je dobila nagrado za dobro
delavko in s pokojnino je zadovolj-
na.
Janez Korošec se je rodil 1907
leta in je ,,stari as" majšperške
tkalnice, saj je v njej delal 25 let.
Žal pa so mu stara leta prinesla
precej gorja. Poleg dveh otrok sj^^a
ostala z ženo sama in še zdravje ju
vse bolj zapušča. Delata pač, koli-
kor zmoreta. Ni pa več tistega
življenja kot je bilo nekoč v tovarni,
ki je ne more pozabiti.
Takole so nam torej pripovedovaU
najstarejši upokojenci iz TVI Maj-
šperk, ko so se po dveh letih zopet
sešli na tovarniško srečanje in so se
ga udeležili v tako velikem številu.
Najstarejši in tudi ostali pa so nas
zaprosili:
„Ko boste pisali o nas, ne
pozabite zapisati še to, da smo
vodstvu tovarne izredno hvaležni za
organizacijo srečanja, posebno pa še
za tako lep sprejem, saj se že nikoli
ni zgodilo, da bi nas sprejeli prav pri
vhodu v dvorano. Zelo radi pa bi
bih, da bi na prihodnjem našem
srečanju prisostvovaU tudi direktor
tovarne. Do seda jga še nikoli ni bilo
med nami."
-mn-
Najstarejši upokojenci TVI Majšperk. Od leve proti desni: Janez Korošec,
Anton Svagan, Amalija Horvat, Stevo Vladušič, Rozina Lampret, Jože Purg
in Ivana Perko.
Uspela akcija Rdečega križa
Občinski odbor Rdečega križa
Ptuj je tudi letos 18. maja organizi-
ral akcijo zbiranja rabljenih oblačil,
obutve, posteljnine in postelj. Ta
humana akcija je tradicionalna in
ima vseslovenski značaj.
V ptujski občini je bila izredno
uspešna in je bilo zbranega 1.900 kg.
rabljenih oblačil in ostalega blaga.
Za tako uspešno akcijo ima vehke
zasluge 240 aktivistov Rdečega kri-
ža, ki so škili propagando po terenu,
na dan akcije pa so delo tudi
uspešno vodih. Sodelovalo je tudi
247 mladih članov Rdečega križa iz
osnovnih šol, 36 dijakov šolskega
centra za kovinsko stroko in številni
pismonoše, ki so že prej raznašah
reklamna pisma. Veliko razume-
vanje so pokazale tudi razne ptujske
gospodarske 'izacije, ki so ta
dan  brez.^ opravile prevoze
blaga s 14 a\ U.
Ptujskemu o. skemu odboru
Rdečega križa sc se ob akciji
pridružih tudi ljubljanski darovalci
in mu poslah 1.900 kg blaga, za
katerega je prevoz preskrbe 1 Zavod
Olge Meghč. Celotno akcijo je vodil
Albin Pišek, tajnik KS Ptuj.
V imenu vseh socialno ogroženih
občanov iz Haloz in Slovenskih
goric, ki bodo darovano blago
dobih, se Občinski odbor Rdečega
križa Ptuj, vsem darovalcem iskreno
zahvaljuje. -mn-
Orientacijskr
pohod ZRVS
Danes zjutraj so se v Ptuju zbrale
ekipe ZVRS in mladincev iz šestih
občin, ki sodelujejo v tednubratstva
in prijateljstva (Varaždin, Čakovec,
Koprivnica, Ormož, Slovenska Bi-
strica in Ptuj). Najprej so se zbrale
pred zgradbo SO Ptuj, od koder so
krenile na strelišče ptujske garnizije
in se tam pomerile v streljanju.
Člani ZVRS so tekmovali z pištolo,
mladinci pa z malokalibersko puško.
Po streljanju so organizirali orienta-
cijski pohod na Mestni vrh, pri
katerem so rnorali tekmovalci reše-
vati precej težavne naloge.
Po tekmovalnem delu srečanja so
se udeleženci zbrali pred spomeni-
kom Jožeta Lacka v Ptuju, kjer je
bila kulturna manifestacija. Od tu so
poslali tudi pozdravno pismo pred-
sedniku Titu ob njegovi 80 letnici
rojstva.
Namen srečanja je bil pridobiti
čim več mladih v šole rezervnih in
aktivnih vojaških starešin in tudi
tradicionalno srečanje RVS v okviru
XI. tedna bratstva in prijateljstva.
-mn-
ŠPORTNA TEKMOVANJA OB
MESECU MLADOSTI
Občinska konferenca ZMS Ptuj je
v mesecu mladosti poleg drugih
prireditev organizirala tudi športna
tekmovanja v petih disciplinah in
sicer: v rokometu, nogometu, na-
miznem tenisu, streljanju in šahu.
Tekmovanja se je udeležilo 96 ekip
iz mladinskih aktivov ptujske obči-
ne. Sklepna slovesnost je bila
24. maja na stadionu RK Drava, kjer
je bila tudi finalna tekma v rokome-
tu in nogometu. Sledila je svečana
podelitev priznanj in pohval najbolje
uvrščenim ekipam.
Občinska konferenca ZMS Ptuj je
priredila tudi seminar za mladinske
mentorje na osnovnih šolah, na
katerem so razpravljali o delu
mladine na teh šolah ter težave in
probleme, s katerimi se srečujejo
mladi učitelji, zlasti še na podeželju.
Sprejeli so tudi sklep o ustanovitvi
komisije, ki bo spremljala in skrbela
za programe dela mladinskih men-
torjev na osnovnih šolah.
SVL - SAMOSTOJNI OBRAT „JERUZALEM", ORMOŽ
sprejme
TRGOVSKEGA POSLOVODJO
v svojo kmetijsko trgovino Tomaž pri Ormožu.
Osebni dohodek po dogovoru.
Nastop službe je možen takoj.
Prijave pošljite do 1. junija 1972.
Sedaj je na vrsti v Njivercali
še elektrika
Pred kratkim so končno tudi
vaščani Njiverc dobili v svoji vasi
toliko let pričakovani asfalt. Grad-
beno podjetje za ceste iz Maribora,
ki se že nekaj časa mudi s svojo
mehanizacijo na Dravskem polju ter
polaga asfaltno plast na vaških
cestah v raznih krajih, je v prejšnjem
tednu končalo asfaltiranje tudi v
Njivercah. Ob koncu del so vaščani
priredili asfalterjem ter ostalim
stanovalcem in vabljenim prisrčen
sprejem in celo majhno veselico. Ob
tej priložnosti je spregovoril Anton
Korez in poudaril, da z akcijo
asfaltiranja v vasi njihova akcjja še ni
končana ter želijo nadaljevati s
pričetim delom, saj so ugotovilij^ kaj
vse se da rešiti s skupnimi močmi,
saj so vsi pomagali pri teh delih.
Matevž Cestnik, tajnik KS je na
kratko povedal, da je krajevni
skupnosti uspelo letos v tako
kratkem času že asfaltirati toliko
cest, kot jih niso prej v nekaj letih in
da še s tem akcija asfaltiranja ni
končana. S podatki jim sicer ni
mogel v celoti postreči, povedal pa
je, da bodo o vsem tem obveščenL
Nato je pozval predsednika KS
Antona Kosija^ da prereže vrvico in
tako simbolično preda asfaltno
cesto v Njivercah svojemu namenu.
Nato se je nadaljevalo veselje z
|lasbo ter plesom kar na cesti, s
čimer so vaščani Njiverc izredno
zadovoljni prikazali vse svoje veselje
ob tem za njih toliko svečanem
trenutku z željo, da bi začeto delo
pri reševanju problemov vasi nada-
ljevali. Prvo, kar si najbolj želijo, je
da bi se dokončno uredil problem
električne napetosti, saj imajo ob
večerih tako slab tok, da komaj
gledajo TV program, da o ostalem
ne govorimo. Upajo tudi, da jih bo
svet KS pri njihovih prizadevanjih
podprl.
M. F.
6 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 25. maja 1^72
30 letnica
Slovenskogoriške čete
(7. nadaljevanje)
V Kicarju sta sodelovala s četo
Jože Ceh in Janez Zelenko, v
Janežovcih Olga Ceh, v Trnovski
vasi Brunčičevi, v Zg. Velovlaku
Simoničevi, v Vitomarcih Pabst, v
Drbetincih Jurančič in Pravdič. Za
partizane so zbirali nekateri delavci
v železniških delavnicah: Voda,
Herceg, Hlupič, Kosec, Carman,
Arnuš, Svenšek, Vogrinec, Koren,
Frankovič. Tesen sodelavec partiza-
nov je bil tudi Alojz Lovrenčič iz
Nove vasi pri Ptuju. Tudi Lackovi
otroci so opravili precej poti za
osvobodilno gibanje po naročilu
očeta. Tudi Franček, sin Leopolda
Voda, star 16 let, je bil povezan v
osvobodilno gibanje.
Med najtesnejšimi partizanskimi
sodelavci v Ptuju moramo omeniti
32-letno pletarsko delavko Olgo
Meghčevo in 18-letno knjigoveško
delavko Anico Kaučevičevo. Olga je
partizane nekajkrat prepeljala prek
Drave in kot članica ptujskega
okrožnega komietja KP, v katerem
so bili člani še Barčka, Lacko Jože,
Franc Kramberger in Franc Osojnik,
prevzemala razne druge dolžnosti v
zvezi s četo, predvsem za njeno
oskrbo. Anica Kaučevič je na domu
skrivala orožje za partizane in kot
sekretarka ptujskega okrožnega ko-
miteja SKOJ povezovala mladino za
zbiranje potrebščin za partizane in
za odhod v partizane.
Brez zanesljivih sodelavcev bi
Lackova četa ne mogla v svoji kratki
zgodovini opraviti toliko tveganih
nalog, o katerih bomo čitali v
naslednjih sestavkih.
KAKO SO SE
PARTIZANI OBOROŽILI
Le dobro oborožerki, izvežbani v
uporabi orožja in številčno dovolj
krepki so bili partizani lahko kos
svojim nalogam, zato je bila prva
skrb partizanske skupine v Sloven-
skih goricah, da si pridobi orožje in
municijo.
Za partizane je hranil nekaj pušk,
eno ali dve Franc Rajšp v Doliču.
Sprejel jih je od Olge Ceh, ki jih je
skupaj s svakinjo Emo, ženo di. Jo-
žeta Potrča vzela iz bližnjih utrdb
jugoslovanske vojske v Janežovcih
že leta 1941., meseca aprila, po
kapitulaciji  naše vojske.Po  druge
puške so partizani odšli v Ivančičev
mhn v Lovrenc na Dravsko polje.
Tedaj si je v mhnu zvil nogo
politični komisar čete, Zvonko
Sagadin in partizani so morah v
Slovenske gorice brez njega. Mednje
se je Sagadin vrnil šele čez 14 dni,
ko je spet lahko hodil.
Kmalu po ustanovitvi čete sta
odšla partizana Zavec in Petrovič po
dve puški in star samokres v
Sedlašek v Haloze. Tam je imela
Zavčeva mati svoj vinograd. Orožje
je shranil kočarski sin Ivan Pernek
ob razsulu jugoslovanske vojske.
Nazaj in tja ju je čez Dravo
prepeljala Olga MegUč.
Nadaljevanje prihodnjič
V.R.
Vsakdanji motiv iz Haloz
že od. nekdaj je življenje v
Halozah bilo težavno. To dokazuje
tudi pričujoča fotografija, ki je bila
posneta prve spomladanske dni na
griču sredi Haloz, kjer smo ujeh na
celuloidni trak starejšo ženico, kije
pravkar nesla na svojem hrbtu koš,
naložen s hlevskim gnojem na bhžnji
košček zemlje, ki jo obdeluje
bogsigavedi koliko let.
'Njeno ime niti ni važno. Ljudje v
bhžnji okolici jo prav gotovo
poznajo kot pridno kmečko žensko.
Važnejše je^ da moramo zapisati, da
si morajo ljudje v Halozah in še kje
drugje, še vedno pridelati svoj
vsakdanji kos kruha s košem na
rami.
Slika se zopet ponovi jeseni, tedaj
v obratni smeri, ko ljudje z gričev
odnašajo pridelek na svoje domo-
ve Četudi bi ljudje imeh
ponekod vpreženo živino na griče
ni mogoče z njo, ker so prestrmi.
F. H.
AKCIJA 2000 JE
KONČANA
V okviru medsebojnega sodelova-
nja mladine in pripadnikov garnizije
JLA iz Slov. Bistrice je predsedstvo
OK ZMS Slov. Bistrica v začetku
tega leta pričelo akcijo „2000".
Glavni namen je bil zbrati
določena finančna sredstva v obliki
prostovoljnih prispevkov za nabavo
novih bobnov, katere bi vznak
dolgoletnega uspešnega sodelovanja
podarili glasbenemu ansamblu garni-
zije v Slov. Bistrici.
V kratkem času so posamezniki in
aktivi ZM kakor tudi OK ZMS Slov.
Bistrica zbrali potrebna finančna
srestva za glasbeni ansambel JLA v
Slov Bistrici, ki že dolga leta
brezplačno gostuje na številnih
kulturnih prireditvah ip plesih, ki jih
organizirajo mladi.
V. H.
Opravili so izpite
Gasilska so na vasi verjetno še
edina društva, ki kljub težavam in
preprekam delajo naprej vztrajno in
požrtvovalno. Velike probleme pa
imajo z mladim in sposobnim
kadrom, zato je občinska gasilska
zveza Ptuj v Majšperku priredila
tečaj za gasilske podčastnike, ki se
ga je udeležilo 35 mladih gasilcev.
Tečaj, katerega vodja je bil Ciril
Murko iz Majšperka. je trajal 230 ur,
vseboval pa je vse osnovne predmete
iz gasilstva. Tečaja so se udeležili
gasilci iz Slov. Bistrice. Sel, Ptujske
gore, TVI Majšperk in gasilci GD
Majšperk - vas. Kriterij pri
ocenjevanju tečajnikov je bil zelo
oster, vendar so kljub temu vsi
prijavljeni opravili izpite z uspehom.
Največ je bilo prav dobrih in samo
eden odhčnjak. To je bil Franc
Pintarič iz Majšperka. Slovesnosti
ob zaključku tečaja so se udeležili
številni predstavniki občinske gasil-
ske zveze Ptuj.
NAŠLI SO TRUPLO
V sredo, 17. maja so v potoku
Škralška, ki teče skozi Stoperce.
našh truplo. Pozneje so organi
postajei miMce v Majšperku ugotovili,
da je ponesrečenec Slavko Gor j up iz
Stoperc 63, ki je bil rojen 1941.
leta. Ker so bile na truplu najdene
poškodbe, še vzrok smrti raziskuje-
jo.
-mn-
GORIŠNICA
28. maja: ameriški film JUŽN^
ZVEZDA.
LJUTOMER
27. in 28. maja: ameriški filr
LOVE STORY - LJUBEZENSK-
ZGODBA; 31. maja in 1. junija
francoski film ASTERIX - GAl
SKI JUNAK.
SLOV. BISTRICA
27. in 28. maja: francoski fili
BORSALINO; 31. maja in 1.juniji
italijanski film PRIMI HUDIČA Z.
REP. .
PTUJ
25. maja: angleški film POGO
ZA PRIČO; 26. in 27. maja: JAi
ŽENSKA, III. del; 28. maja: amei
ški film V AVTOBUSU; 30.
31. maja: vojni film CHURCH1L(
VI LEOPARDI.
V ODBOJKI PRVO MESTO
EMMI SLOV. BISTRICA
v športnih igrah bistriških sindi-
katov so se minuli teden končala
tekmovanja v odbojki. To je bil
drugi del tekmovanj v tej disciplini,
ker se je prvi del odvijal že v jeseni
lanskega leta. Po prvem delu je
vodila ekipa OOS Impol s 8 točka-
mi, pred EMMI Slov. Bistrica in
Prosveto, ki sta osvojili 6 točk. V
drugem delu pa so nepričakovano
člani OOS Steklarne premagali vse
ekipe in tako spremenili končni
vrstni red. Prvo mesto je že drugič
zapovrstjo osvojila OSS EMMI Slov.
Bistrica, ki je v odločilnem srečanju
za prvo mesto premagala IMPOL z
2:0 in tako zbrala 12 točk, kolikor
jih ima tudi drugouvrščena ekipa
Impola, vendar s slabšo set razliko,
tretja je Steklarna s 10 točkami,
sledi^ Prosveta s 8 točkamj in EMI
Poljčane brez osvojene točke.
Še: Socialno razlikovanje v praksi
v našem tedniku št. 18 z dne
18. maja 1972 je na strani 5 med
drugim tudi članek z naslovom:
„Socialne razhke v praksi", ki ga je
napisal Stanko Bezjak.
Ker je v tem članku omenjena
tudi služba socialnega zavarovanja,
žehm kot predstavnik te službe
odgovoriti sledeče:
Ni mi znano, po čigavem naročilu
so šole na območju ptujske občine
podpisovale učence osnovnih šol za
letovanje na morju, trdim pa, da to
niso delale po naročilu naše službe
t. j. službe socialnega zavarovanja.
Prav zaradi tega mi ni razumljivo,
kako lahko pisec članka trdi, da je
zdravstvena služba pri izbiri odkla-
njala slehernega otroka, ki ni
socialno zavarovan po naročilu
službe socialnega zavarovanja? Tr-
dim lahko, da zdravstvena služba
takega navodila s strani službe
socialnega zavarovanja ni dobila, kar
je tudi razumljivo, saj se popis, kot
že rečeno, ni izvrševal po naročilu
službe socialnega zavarovanja.
K navedenemu moram še poveda-
ti, da letovanje otrok v kolonijah ni
zakonska pravica zavarovancev so-
cialnega zavarovanja. Kljub temu pa
naš sklad zdravstvenega zavarovanja
že več let nazaj pošilja na letovanje
v Punat (Otok KRK) zdravstveno
šibke in socialno ogrožene otroke.
Tako smo npr. v preteklem letu z
območja občine Ptuj in Ormož
poslah na tako letovanje 105 otrok,
letos pa jih bomo poslah 140 na
tritedensko letovanje.
ADI ŠARMAN
upravnik podružnice
socialnega zavarovanja
Ptuj
rKVSlK — ČETRTEK, 25. maja 1972
STRAN 11
pokazali so znanje
in spretnost
v organizaciji oddelka za narodno
obrambo pri občinski skupščini in
občinskega odbora RK Slov. Bistri-
ca je bilo v nedeljo, 14. maja 1972 v
Slov. Bistrici tekmovanje ekip
civilne zaščite občinskega območja.
Kljub temu, da deževno vreme ni
obetalo nič dobrega, še najmanj za
tekmovalne ekipe, pa so le te ostale
zbrane v želji, da tudi v utesnjenem
prostoru dosežejo čim več. Prihod
pokrovitelja tekmovanja, predsedni-
ka občinske skupščine Slov. Bistrica
Mira Kolenka je pomenil tudi
pričetek tekmovanja. Začetni mir
na obrazih tekmovalcev se je
spreobrnil v zaskrbljenost in" priča-
kovanje, kot je bilo potrebno stopiti
na,,bojno črto".
Začetni znak in že se je prva
skupina ekip pognala proti ranjen-
cem. Joj. boh me glava, zlomljeno
imam nogo, rana . na trebuhu,
poškodovan prsni koš, toliko
različnih poškodb, kolikor je bilo
ekip. Pa vendar, začetna nervoza je
minila in v preteklih dneh pridoblje-
no znanje so pričele ekipe s pridom
uporabljati. „Ranjenci" so odhajali,
nekatere je bilo potrebno odnesti,
vendar so bili vsi, nekateri manj
drugi bolj uspešno rešeni iz
„nevarnosti".
Zvrstilo se je 15 ekip. Malica in
zaskrbljeno pričakovanje. Komisija
za ocenjevanje pod vodstvom dr.
Janka Predana je imela polne roke
dela, kljub temu pa ni bilo potrebno
dolgo čakati na rezultate; svoje delo
je opravila brez napake in hitro, na
zadovoljstvo vseh prisotnih. Zmagali
sta ekipi GP Granit iz Slovenske
Bistrice in ekipa KS Laporje. Zbrah
sta po 120 točk. Prvo presenečenje
je bilo tukaj. Izraziti favorit,
lanskoletni zmagovalec na občin-
skem tekmovanju in nato še četrto
uvrščeni na republiškem tekmova-
nju je letos moral deliti prvo mesto
z ekipo Granita.
Tretje mesto je osvojila prva ekipa
Steklarne, ki je bila preteklo leto
brez točk (diskvalificirana) pa so si
letos želeli nekaj več. Tretje mesto
pa je tudi njih veselo presenetilo.
Zbrali so 108,50 točk. Na naslednja
iTiesta so se uvrstili: 4. KS Cigonca
1^05,50; 5. Tovarna olja. Slov.
Bistrica 104,50; 6. KS Zgornja
^olskava 101,50 točk; 7. EMMI,
Slov. Bistrica 97,35 točk; 8. Naselje
^8- Bistrica 95 točk; 9. KS
'-rešnjevec 89 točk; kolikor jih ima
prva ekipa IMPOLA; KS Kovača
^as-Visole 88,85 točk; !2. KS Sp.
[jova vas 85,66 točk; 13. Steklarna
85 točk; 14. Slov. Bistrica
'mesto) 82 točk; 15. IMPOL II,
točke.
Prvo uvrščene ekipe so prejele
Pikale in praktična darila (prispeva-
so občinsKa skupščina. Trgovsko
Podjetje Planika, Občinski sindikal-
ni svet, OK SZDL in Občinski
odbor RK Slov. Bistrica), vsi
udeleženci pa so prejeh posebna
priznanja za dosežene uspehe v
letošnjem tekmovanju. Prvo uvršče-
na ekipa iz občinskega tekmovanja
se bo 3. junija udeležila republiškega
tekmovanja ekip civilne zaščite v
Ilirski Bistrici. Po dogovoru (prvo
mesto sta z enakim številom zasedb
ekip GP Granit in KS Laporje) bo
tudi letos zastopala občino Slov.
Bistrica na republiškem tekmovanju
ekipa KS Laporje.
Organizator tekmovanja Oddelek
za narodno obrambo pri občinski
skupščini in občinski odbor RK
Slov. Bistrica sta v sodelovanju z
garnizijo JLA Slov. Bistrica nalogo
izvedla zelo uspešno, saj je
tekmovanje potekalo brez spodrslja-
jev.
Zadnji slovenski kmečki punt
(Nadaljevanje)
Da bi vsa beračija izgledala bolj
pravična in nepristranska, je okrajni
glavar odredil, da mora pri teh
pregledih spremljati komisarja ob-
činski „rihtar", župan ali njegov
namestnik. Takrat je bil na Forminu
za rihtarja Lesarov Joža. Ta pa
ravno tistikrat ,,ni imel časa" za
tako delo, pa je namesto njega hodil
s komisarjem prvi občinski odbor-
nik, Jurekov Tomaša, ki je pred par
tedni prišel od vojakov iz Lebringa
pri Gradcu, kjer se je naučil toliko
nemški, da je .komisarja skoraj
razumel. Hodil je torej s komisarjem
od hiše do hiše in tolmačil ljudem,
kaj komisar želi. Pri tem je sosede
tudi spraševal, kje imajo kaj skrito,
da je potem komisarja, ki seveda ni
razumel slovenski, zapeljal v na-
sprotno stran na iskanje. Večinoma
je prihajalo do nesporazumov, ker
ljudje že itak niso imeli ničesar
preveč in so komisarja še prosili, naj
išče, mogoče bo le našel, kar sami
pogrešajo.
Ko je komisar predpoldne - bilo
je na 28. decembra, dan ,,'nedolžnih
otročičev" - prebrskal zgornji in
srednji Formin brez posebnega uspe-
ha, sta šla oba gledat še k hišam ob
Strugi, v Joušju in na Travnikih. Tu
pa so bili ljudje še bolj revni, saj so
bili sami želarji, je komisar kar
podivjal. V Travnikih je lastnoročno
premetal slamo in listje v listnjakih z
vilami in razsohami, pa tudi tu ni
našel ne praseta ne žaklja z žitom.
Pri Turkovih je šel še na podstrešje
in tam zaplenil nekoliko krhljev in
suhih sliv. Tudi pol kile kravjega sala
je našel in vzel, čeravno so mu
povedali, da ga nujno potrebujejo za
mazanje svinjskih škornjev. Potem-
pa jo je kar sam ucvrl naprej proti
Repovim in Gečovim po klancu.
Jurekov Tomaša ga ni mogel dohaja-
ti, pa je komisar sam po nemško
preklinjal v visokem snegu in rinil
naprej.
Nenadoma pa so od nekod privi-
hrale tri ženske postave, ki so zaradi
mraza imele glave zavite v velike
rute. Prva ženska, ki ga je dohitela,
je zamahnila s sekiro po njegovi
glavi, da se je krvav zgrudil v sneg,
ženske so izginile in rckviriranje je
bilo končano. Jurekov Tomaša, ki je
šele zdaj dohitel komisarja, ko je
ležal krvav v snegu, ga ni mogel več
braniti, edino kar je še lahko storil,
je bilo, da ga je s pomočjo ljudi, ki
se jih je takoj nekaj prikazalo,
naložil
na sani, pokril s slamo in vrečami
ter ga odpeljal s parom konj v Ptuj v
bolnišnico, ker se mu je zdelo, daje
še nekoliko živ. Iz Formina do Ptuja
je že ob lepem vremenu tri ure peš
hoje, v zimi, v snegu, pa se ta pot še
podaljša. Tako so pozno zvečer v
bolnišnici mogh le ugotoviti, da je
Wieder\vohl res čisto mrtev. Ugoto-
vili pa so tudi, da ni umrl zaradi
sekire v glavi, ampak je na triurni
vožnji na saneh zmrznil. . .
"* Joško Mar.
Konec prihodnjič.
Društvo za pomoč
DUŠEVNO NEZADOSTNO RAZVITIM OSEBAM OBCIN SLOV.
BISTRICA, SLOV. KONJICE POSTAJA VEDNO POMEMBNEJŠI
OBLIKOVALEC MLADEGA ČLOVEKA
V maju so imeh svoj redni občni
zbor člani medobčinskega društva
za pomoč duševno nezadostno
razvitim osebam občin Slov. Bistri-
ca-Slov. Konjice. Zbora so se razen
predstavnikov nekaterih družbeno-
pohtičnih organizacij bistriške obči-
ne udeležih tudi člani društva iz
Slov. Konjic in mnogi starši.
Kljub temu, da je društvo
razmeroma pozno ustanovljeno
1967 leta, sestavljajo pa ga člani iz
občine Slov. Bistrice in Slov.
Konjice, je danes že pomemben člen
družbenega življenja in vzgoje
občanov, predvsem mladine. Razvoj
in pomoč duševno nezadostno
razvitim osebam poteka predvsem v
obhki posebnega šolstva.
V posebni osnovni šoli Slov.
Bistrica so vključeni otroci občin
Slov. Bistrica in Slov. Konjice.
Kmalu po ustanovitvi POS z
internatom pa se je pokazalo, da so
potrebe po izobraževanju v okviru
posebne šole mnogo večje, kar se je
kazalo tako v strokovnih kadrih
kakor tudi p>omanjkanju potrebnih
prostorov.
Da bi kar najuspešnejše reševali
nastalo problematiko, so v maju
1969, to je v času, ko je dejavnost
nekoliko mirovala, sprejeli program
dela društva za naslednja leta,
vključevati pa so pričeli tudi
delovne, sindikalne in družbenopo-
htične organizacije- v kolektivno
članstvo. Prizadevanja pa niso
zabeležila pričakovanih rezultatov,
zaradi tega, ker je društvo za pomoč
duševno nezadostno razvitim ose-
bam v tem letu beležilo obdobje
manjše aktivnosti. V pasivnem
obdobju dela društva so bila ob
intenzivnih prizadevanjih šole in
temeljne izobraževalne skupnosti
Slov. Bistrica zagotovljena finančna
sredstva za adaptacijo internata POS
v Slov. Bistrici. Leta 1971 so pričeh
s prvimi deh, ki so bila končana v
marcu 1972. V letih 1970/71 je bil
zagotovljen tudi del sredstev ža
ureditev igrišča v internatu in
zgraditev prizidka pri posebni
osnovni šoh in za organizacijo
varstva vozačev.
Do sedaj je končalo POŠ 70
otrok, od tega pa se jih je uspelo
zaposhti na stalnih delovnih mestih
okoli 70 %. Kljub temu, da so
učenci po šolanju zapustih to okolje
pa vodstvo šole še nadalje skrbi za
njihovo nadaljnje gibanje v novem
življenjskem okolju. Nezaposlenim
pa pomaga pri iskanju zaposhtve.
V prizadevanjih, da bi na
območju obeh občin dosegah večjo
učinkovitost pri odkrivanju neza-
dostno razvitih učencev, ki še vedno
obiskujejo redno šolo, ali tudi
takšnih, ki komaj stopajo v šolo, se
društvo zavzema za ustanovitev
lastne stalne komisije za odkrivanje
duševno nezadostno razvitih otrok.
Dosedanjo komisijo sestavljajo stro-
kovnjaki, ki prihajajo iz Maribora,
kar pa v veliko primerih otežkoča
njeno normalno delovanje.
Med pomembnejšimi sklepi, ki so
jih sprejeh kot program dela, so še
izdelave natančnega pregleda vseh
kategorij mentalno retardiranih oseb
v obeh občinah. Na osnovi tega
pregleda bo lahko tiruštvo izdelalo
analizo življenjskih razmer, pred-
vsem težje in težko duševno
nezadostno razvitih in jim nato v
okviru danih možnosti tudi pomaga-
lo. Po zadnjih izkušnjah so uspehi
toliko večji, kolikor prej so takšni
otroci odkriti in vključeni v
ustrezno nudenje pomoči. Ob
ugotavljanju takšnih primerov je
nujna pomoč staršev, socialne
službe, otroških vrtec in zdravstvene
službe. Izvršni odbor društva bo v
naslednjem obdobju tudi ugotovil v
sodelovanju z vodstvi šol, zavoda za
šolstvo, socialno službo \vn starši,
koliko manj razvitih otrok je
vključenih v osnovne šole. Te
otroke si bo društvo prizadevalo
vključiti v posebne osnovne šole, v
kolikor je opaziti manjšo razvitost
otroka.
Med pomembnejše naloge dela
društva v naslednjih letih so si
naložih tudi širjenje društvenega
tiska. S tem bi tudi hitreje obveščali
javnost s problematiko nezadostno
razvitih otrok. Društvo si bo
prizadevalo tudi za dozidavo prizid-
ka pri POŠ v Slov. Bistrici in
ureditev igrišča pri internatu. V ta
namen bo potrebno zagotoviti okoli
40,000.000 din. Tudi vključevanje v
članstvo bo v tem obdobju deležno
posebne pozornosti. Tako bodo
vključevali posamezne člane, kakor
tudi kolektivno (sindikate, delovne
organizacije, društva in družbenopo-
htične organizacije).
Nov predsednik društva je postala
Elza Sabolovič, defektolog POS v
Slov. Bistrici.
V. H.
12 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 25. maja
Mirko Šoštarič:
Izleti v ptujsko okolico
in preteklost
(Nadaljevanje)
Tretji terasi sledi današnja cesta
od Loke do Sp. Hajdine; poleg vasi
ob cesti ležijo na njenem robu še
cerkev Sv. Roka, Turnišče, Sodinci,
Pobrežje. Konča se s cerkvenim
taborom v Vidmu ob Dravinji. Ta
terasa nas zanima tudi zaradi arheo-
loških najdb, predrimskih, rimskih
in staroslovanskih v Hajdini in
Turnišču. Končno omenimo še
ostanke četrte terase, ki jo Drava z
vijuganjem v srednjem veku odnesla
na več mestih. Teraso sledimo v
ostankih višjih polj v Dogošah, v
spodnji vasi v Staršah ter v Bregu pri
Ptuju; povsod so na njej znane
rimske najdbe, zato lahko utemelje-
no sklepamo, da je na njej tudi tekla
rimska cesta Ptuj-Maribor-Lipnica
(Flavia Sova).
Vasi so se razvile v časih srednje-
veške kolonizacije prav vzdolž teh
dravskih jež tako, da so razdclih
zemljišča ob vaški cesti v komaj
15-30 široke in vzporedne pasove,
dolge včasih nad sto metrov in pod
pravim kotom na cesto. Tako so se
razvih starejši deh vasi ob četrti
dravski terasi enostransko: Dogoše,
Miklavž, (pri cerkvi) Loka, Rošnja,
Zlatoličje, Slovenja vas, Pobrežje
pod Ptujem. Tik pod teraso so
studenci za napajanje živine. Dvo-
stransko razvite (na obeh straneh
vaške ceste) «o vasi ob prvi terasi:
Dobrovci, Marjeta, Prepolje in zlasti
novejša naselja. Seveda bi bila
takšna gradbena disciphna v naši
dobi neizvedljiva.
Starejše so vasi ob četrti terasi
blizu Drave, ker je bila bhzu voda za
napajanje. Na drugi terasi ni med
Miklavžem in Gerečjo vasjo nobene
vasi - zakaj? Menda je pravilen
odgovor dejstvo, da je ta ježa bila že
od vsega začetka (še pred koloniza-
cijo) hkrati meja salzburške ptujske
gospoščine od 9. stol. in še po
zadnji vojni je meja okraja Ptuj
potekla po tej terasi od Prepolj do
klanca med Loko in Miklavžem,
natančno do tistega gozda črnih
borov, v katerem še danes vidimo
dve veliki rimski gomili; v eni so 1.
1961 odkrili grobnico z zelo zanimi-
vimi pridatki, iz katerih sklepa
arheolog Pahič, da je v njej bila
pokopana imenitna Rimljanka okoli
leta 100 po našem št. Prav ti dve
gomih sta očitno dva mejnika, kiju
omenja ponarejena hstina salzbur-
ških gospodarjev Ptuja l,eta 977 -
„ . . . due acervi..." - in ježa
druge terase meja gospoščine skozi
polja - ,,. . . uagreini..." - po-
brežje, breg; ta meja je torej stara že
11. stoletij: sedaj nam je jasno,
zakaj na tej mejni terasni ježi (ki jo
danes zakriva kanal nove HC Zlato-
ličje) ni nobenih vasi! Ob njej tudi
še danes potekajo jugozahodne meje
katastrskih občin Loka-Rošnja-
Starše-Zlatohčje. Ta primer nam
lepo kaže, kako dolgo narava vpliva
s svojimi pojavi na življenje ljudi in
Zgodovinska dogajanja. Hkrati pa
naravni pojavi odločujoče vplivajo
na oblikovanje podobe krajine.
Nadaljevanje prihodnjič
Dva fanta se pogovarjata:
- Moj oče je bogat. ,
- Moj oče je pameten.
- Moj očka je posodil tvojemu
denar.
- Moj ga pa ne vrne.
Slikarka kmetu: „AU se smem
postaviti v njivo? "
„Zakaj pa ne? Saj so vrabci
postali že tako predrzni, da se
strašila že nič več ne boje!"
MLADI POJEMO V POČASTITEV
80 LETNICE MARŠALA TITA
Pod tem geslom je v nedeljo, 21.
maja 1972, popoldne začel na
dvorišču minoritskega samostana -
tradicionalni, letos že 12. pevski
festival otroških in mladinskih zbo-
rov občine Ptuj. Organizator je bil
občinski svet Zveze kulturno-pro-
svetnih organizacij Ptuj, začel pa ga
je   z  uvodnim  eovorom  njegov.
predsednik Stane STANlC.
Za tem so se najprej zvrstili jj.
otroški zbori. Glasbena šola
otroškim orkestrom in pevsifil
zborom, OŠ Ivana Spolenjaka
harmonikarskim orkestrom, osnov,
šoh Hajdina in Toneta Žnidaršiča!
s pevskimi zbori. "
Sledil je nastop mladinskih pe
skili zborov 16 osnovnih šol,
sicer: Posebna OŠ Ptuj, Cirkovci
Markovci, Desternik, Juršinci, Kid:
čevo, Hajdina, Cirkulane, Lesko«
„Ivan Spolenjak" Ptuj, Majšpei
Podlehnik, ,,Tone Žnidaršič" Pti
Rodni vrh, Dornava in Videm pi
Ptuju. Predzadnji je nastopil dekliši
zbor gimnazije Dušana Kvedra, i
konec pa je bil skupni nastop vsi
zborov, z dvema pesmima. Posebi
zadnja pesem Rada Simonitija „Ti
za rojstni dan" je na vse naprav:
izreden vtis.
Vsak zbor se je predstavil s trei
pesmimi, zato je ves program tra
več kot tri ure. Kljub temu
poslušalca ni bil monoton, prav|
zaslugi strokovnega vodje Bran
Rajšterja in pohvale vrednih zboi
vodij - učiteljev posameznih šol.
so skupno okrog 1.200 mlac
pevcev skrbno in kvahtetno prip:
vili na nastop. Festival je bil b
revionalnega značaja, zato posamt
nih zborov niso javno ocenjevi
niti delili nagrad, temveč so nas'
pajoči zbori dobih spominsko dai
- knjigo o Titu, kar je nedvom
bila tudi najboljša rešitev.
Skupno z nastopajočimi se je
dvorišču minoritskega samost
zbralo nad 2.500 lj,udi, med nj
vsaj tisoč odraslih. Zal je brezhil
tekočo prireditev, nekako v srei
zmotil dež, ki je začasno prei
občinstvo brez dežnikov s sede
Ta dež in stalno grozeči sivi ob
nad festivalskim dvoriščem je zr
opozoril na to, kako potrebni
premična streha nad tem - za
množične prireditve edinstvei
prostoru. Kljub trenutnim gospo^
skim težavam za ptujsko gospo
stvo to ne bi bilo preveliko bre
saj bi bila investicija ob d'
organizaciji na jazličnejših prii
tev v nekaj letih povrnjena.
Franc Fidei
Z nedeljskega nastopa
RAZSTAVA ZA 80-LETNICO TOVARIŠA
TITA V KOPRIVNICI
V mali dvorani Delavske univerze
v Koprivnici je bila 22. maja 1972
otvoritev razstave del slikarjev ama-
terjev iz občin Čakovec, Koprivnica,
Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica in
Varaždin v organizaciji Medočbin-
skega odbora v počastitev 80 letnice
tovariša Tita in 30 letnice ustanovit-
ve slovensko goriške partizanske
Lackove čete.
Za to enotedensko razstavo je
izbranih 30 najlepših del, večinoma
v olju in grafiki. Tokrat so se
predstavili koprivniški javnosti sli-
karji amaterji iz občin Orniož, Ptuj
in Slovenska Bistrica Bojan Ober-
čkal, Lojze Kirbiš in Franc Simonič
ter Franci Kolar, Drago Tomažič,
Pavle Rozman in Ervin Štumberger,
iz občin Čakovec, Koprivnica in
Varaždin pa slikarji amaterji Željko
Kipke, Branko Velovič, Djuro Gjud,
Nikola Večenaj, Zdravko Zlatar,
Ana Kraljic, Slavko Jagačič, Juraj
Mrazovič, Ivan Svenda ter Ivan in
Željka Rodik.
V otvoritvenem nagovoru je po-
zdravila slikarje amaterje in pred-
stavnike iz navedenih občin ter
sindikalne aktiviste udeležence otvo-
ritve direktorica Delavske univerze
Radmila Brlečič in poudarila, da so
tudi razstave slikarjev amaterjev ena
izmed mnogih oblik medobčinskega
spoznavanja in sodelovanja. Zbrani
razstavljalci so tolmačili gledalcem
svoja dela.
Po ogledu razstave so videli zbrani
v Hlebinah v galeriji naivne umetno-
sti dela naivccv Mate Generaliča in
Nade Hegedušič-Jankovič.
V počitniškem domu pri jezeru
Šoderica so potem izmenjali razstav-
ljalci in drugi udeleženci otvoritve
razstave mnenja o dosedanjih in
nadaljnjih medobčinskih aktivnostih
ter o namenu, da bi se ta razstava
ponovila v vseh navedenih občinah v
sporazumu s sindikalnimi sveti in da
bi bila najprej po Koprivnici še v
Ptuju in drugod.
Mladi pojemo
in igramo
Pod tem naslovom je bila v
organizaciji TIS Slov. Bistrica v avli
osnovne šole ,,Pohorski odred" v
nedeljo, 21. maja dopoldne letošnja
revija otroških in mladinskih pev-
skih zborov.
Srečanja se je udeležilo skupno
okoli 560 mladih pevcev iz vseh
večjih krajev bistriške občine.
Nastopilo je devet otroških pev-
skih zborov, dva zbora so sestavljali
mlajši mladinci, šest pa je bilo
mladinskih pevskih zborov. Med
posebnostmi letošnje revije sta bih
dve glasbeni skupini in cicibančki iz
otroškega vrtca v Slov. Bistrici.
Srečanju pevskih zborov je priso-
stvovalo mnogo udeležencev.
V. H.
Dolgo pričakovana prireditev
Majšperčani so si že dolgo zeleh,
da bi se tudi v njihovem kraju nekoč
ustavil avtobus z napisom RTV
Ljubljana. Ta želja se jim je prejšnjo
soboto tudi uresničila. RTV Ljublja-
na je v domu Svobode Majšperk
priredila javno radijsko oddajo Kon-
cert iz naših krajev. Nastopili so
ansambel Borisa Terglava, vokalni
kvartet „4 vasovalci", ansambel
Maksa Kumra, pevki Majda Hercog
in Anica Fihpič ter tamburaški zbor
iz Majšperka pod vodstvom Cirila
Mesarica, ki ta zbor vodi že petnajst
let. Nekaj besed je o kraju samem
spregovoril tudi Ivan Smolej, učitelj
iz Majšperka, ki je znal vso majšper-
ško problematiko opisati z beseda-^
mi, polnimi humorja in z besedami,
ki so vzbudile pozornost nabito
polne dvorane. Tudi pozneje med
samim koncertom navdušenja in
dobre volje v dvorani ni manjkalo,
kar kaže, da si Majšperčani zares
želijo več kulturnih prireditev. To
pa bo verjetno zelo težko, saj
njihova Svoboda, ki je bila nekoč
močna kulturna institucija s sedmi-
mi kulturnimi sekcijami, zaradi
objektivnih razlogov „spi spanje
pravičnega". Vedno znova se zato
sprašujejo, kdaj bo TKS spoznala,
da je treba finančno podpreti tudi
vaška kulturna društva in da ni
kultura samo tisto, kar se dogaja v
mestu. -mn-„
gp^lK — ČETRTEK, 25. maja 1972»
STRAN 13
nPRlVNlČANI v ORMOŽU
V okviru pru-editev  11. tedna
bratstva in prijateljstva so minulo
soboto nastopali v Ormožu člani
Kulturno umetniškega društva Brat-
stvo iz Koprivnice. Nastopil je
mešani pevski zbor in tamburaški
orkester s pevci.
Nastopajoče, ki so navdušili sko-
raj polno dvorano poslušalcev, sta
pozdravila predsednica občinskega
sveta Zveze kulturno prosvetnih
organizacij Ormož Mimica Pišek in
tajnik občinskega sveta Zveze sindi-
katov Ormož Mirko Žnidarič. Na
sliki: v ospredju tamburaši v ozadju
pevski zbor. jr
TOVARIŠU TITU
ZA 80. ROJSTNI DAN
Dragi tovariš TITO!
Bliža se 25. maj, ko boš praznoval
svoj 80. rojstni dan. Ta dan je za nas
najlepši. Kajti ti si nas j)ripeljal do
svobode, da smo mi srečnejši, kot si
bil ti v tvojih otroških letih. Tvoja
otroška leta so bila trda. Zarana si se
naučil težkih kmečkih del. Bili ste
revna družina, zato ste morali trdo
delati, da ste se lahko preživljaU. Ko
pa si dorastel, si bi} delavec in sedaj
si naš voditelj, kar si si zaslužil z
junaštvom in delom. Želela bi le, da
se naprej tako varno vodiš našo
domovino in da nas še dolgo ne
zapustiš. To je moje voščilo, ki ti ga,
dragi TITO, poklanjam za tvoj 80.
rojstni dan.
Dragica Štrucl,
5. a r. O. Š. Podlehnik
SREČANJE S TOVARIŠEM
TITOM
Kdo si ne želi srečanja z našim
predsednikom TITOM?
Vsakdo, ki ga le od daleč vidi, se
čuti bogatejšega.
Tudi moja zel p je bila, da bi kdaj
videla tovariša TITA in da bi mu
povedala, kako rada ga imam in
kako ga spoštujem. Priložnost se mi
je nepričakovano ponudila, ko sem
bila na počitnicah.
Bilo Je na otoku Hvaru. V
pristanišču so bile lepo po vrsti
razporejene ladje vojne mornarice in
vsi smo nestrpno čakali ladjo, na
kateri se bo pripeljal tovariš Tito.
Končno smo jo zagledali v daljavi.
Hitro se je bUzala obali in je pristala
ob vrvici, ki je bila razpeta meter ali
dva od roba pomola. Ob njej so se
gnetli ljudje in le s težavo sem se
prebila čisto v ospredje.
Tovariš Tito je stopil na pomol in
ljudje so mu stiskali roko. Prišel je
do mene in tudi jaz sem mu
pomolila svojo drobno ročico. Gle-
dala pa sem v tla, ker sem bila v
hudi zadregi. Ko me je držal za
roko, sem imela občutekj^ da držim
za nekaj velikega, nekaj, cesar bi se
vsak rad dotaknil. Potem sem
plaho pogledala, a ort meje pobožal
po licu in morda bi ga bila kaj
vprašala, toda tovariš Tito ni imel
časa zame; moral je naprej, saj je ob
vrvici stalo še mnogo ljudi, ki so
čakali, da stisnejo Titu roko.
-Spomin na to srečanje se mi je
vtisnil globoko v spomin. Srečna
sem, da o tem lahko pripovedujem
svojim sošolcem. Obenem pa si
želim, da bi se ta dogodek še kdaj
ponovil. Ko bi se ponovno srečala s
tovarišem Titom, ne bi več pogle-
dala v tla, ko bi mu segla v roko.
Mnogo bi mu povedala, zlasti pa bi
mu rekla: ,,Hvala ti, tovariš Tito,
ker si se boril za našo domovino. Po
tvoji zaslugi danes živimo v svobo-
dni Jugoslaviji in si sami kujemo
svojo srečo. Hvala ti za vse, kar si
storil za nas."
Ob tvojem 80. rojstnem dnevu pa
ti želim^ da bi po poti miru večno
vodil nas narod.
Darja Verk, 8. r.
O. S. Podlehnik
MLINČEK
Ob potoku sem hodil,
sem bil srčno vesel,
sem mlinček zagledal,
sem ves ostrmel.
Sem koj ga raz drl
me sram je bilo,
so mamca mi d'jali,
da to ni lepo.
Sem koj ga popravil,
je delal lepo,
je vodo poganjal
in klopotal veselo.
Aleksander Planine, 3. b.
O. Š. Majšperk
„MOJA" PRVA KNJIGA
že kot majhen otrok sem rada
gledala raznobarvne slikanice.
Bila sem še majhna in nisem znala
brati. Hodila sem za mamojn jo
prosila, naj mi kaj prebere. Čudila
sem se, le kako-lahko iz teh drobnih
pik nastanejo cele zgodbice, ki sem
jih tako rada poslušala.
Komaj sem spoznala črke, že sem
se lotila branja, po katerem sem
tako hrepenela.
„Moja" prva knjiga je bila ,,Rdeča
kapica". Z veHkim veseljem sem jo
vzela v roke. Šlo je počasi, a me to
ni motilo. Vedela sem, da bo nekoč
bolje.
Vse mi je ostalo živo v spominu.
Včasih se mi za hip zazdi, da vidim
majhno, srčkano deklico, z rdečo,
žarnetno kapico na glavi. Ob nji
počasi stopa volk in jo nagovarja,
naj natrga pisanih rož za staro,
slabotno babico, ki se bo tega praV
gotovo zelo razveselila.
Z otroško radovednostjo sem
gledala barvaste slike, ki jih nosim še
vedno v spominu, kakor, da seje to
doživetje zgodilo včeraj.
Bila sem navdušena, da znam že
sama kaj prebrati in skoraj čudno se
mi je zdelo, saj še poprej nisem
prebrala nobene knjige. Bilo pa mi
je skoraj žal, da se ne nadaljuje.
Zdaj, ko hodim v šolo, jih še z
večjo radostjo v srcu preberem, kajti
marsikaj me naučijo in njihova
vsebina mi večkrat pomaga tudi v
šoli.
Knjiga je ostala moja zvesta
prijateljica in želim, da bi ostala tudi
drugim otrokom.
Marija Milošič, 5. b.
O. Š. Cirkulane
PRESTRAŠILA SEM SE
Nekega večera sem bila sama
doma. Ko je že bil mrak, sem
zaklenila hišo tftr šla v kuhinjo. V
kuhinji sem si prižgala luč. Nato
sem vzela knjigo, sedla k mizi ter
pričela brati.
Ko sem nekaj časa brala, se mi je
začelo dremati. Pustila sep knjigo,
ugasnila luč ter legla k počitku. Ker
sem bila zaspana, sem hitro zaspalj.
Pozno ponoči sem se zbudila in sem
zaslišala, kako^ nekdo stopa po
kuhinji. Nekaj časa sem prisluškova-
la ter napenjala oči iri nazadnje
zagledala dve žareči očesi. Hitro
sem potegnila odejo čez glavo ter v
§rozi čakala, kaj bo. Ko tako nekaj
časa čakam, začutim, da nekaj
stopa po postelji. V grozi se hočem
malo obrniti in posrečilo se mi je
premagati strah.
,,Strah" je zamijavkal in v njem
sem spoznala našega muca.
Anica Zajšek, 7.b.
OŠ Podlehnik
IZLETNIKI NA
MEŠKOVI DOMAČIJI
Bilo je v ponedeljek popoldne. K
Meškovim je pripeljal avtobus. Kot
vsi drugi, sem bila tudi jaz nadvse
radovedna in šla gledat, kdo se je
pripeljal.
Prišli so s Koroškega, da bi si
ogledali rojstno hišo in vas Ksaverja
Meška, našega pisatelja, kije napisal
mnogo lepih knjig. Ena izmed
njegovih črtic se imenuje Hrast, ki
pripoveduje o prednikih v naši vasL
Gospodar Franc Meško in gospo-
dinja Rozika sta nesla za izletnike v
vinograd dve košari jedi in pijače.
Ko so se vračali iz vinograda, so
prepevali in se smejali.
Pred odhodom jih je še Meško
popeljal v hišo. Mene^ pa je nek
tovariš vprašal: „Tipunčka, ali imaš
doma kakšen zamasek? Takoj sem
mu ustregla. Zahvalil se mi je za
zamašek in mi dal napitnino.
Izletniki so še pred odhodom
zaigrali in plesali. odhodu smo
jim z Meškovimi skupaj pomahali v
slovo. Lidija Stuhec, 6. a.
O. Š. Tomaž p. Ormožu,
Kmetijski icombinat Ptuj
OBRAT MLEKARNA
RAZGLAŠA naslednja.
prosta delovna mesta:
1. DVEH KAZEINARJEV II
2. DVEH SPREMLJEVALCEV
3. DVEH VRATARJEV - ČUVAJEV  '
Pogoji: za delovni mesti pod 1. in 2. najmanj 6.
razredov osnovne šole, za delovno mesto pod 5. pa
tečaj za PKV vratarja.
Predvideno je 30 dnevno poskusno delo. Nastop
dela je možen s 1. 6. 1972.
14 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 25. maja

DR. FRAN BRUMEN:
Bolnik lahko bistveno pripomore k
ugotovitvi svoje bolezni
Anamneza je pojem, kije v drugih
jezikih navadno preveden kot zgo-
dovina bolezni. Tudi mi se lahko
odločimo za tako kratko oznako.
Vendar, v ta pojem, ozkoma pod ta
naslov spada mnogo več, kot pa
samo kratek opis trenutne bolezni
in njenih znakov.
Anamneza je eden najbolj važnih
delov zdravniškega pregleda. Ona je
tista VODILNA NIT, KI VODI
ZDRAVNIKA V LABIRINTU
ISKANJA PRAVE POTI DO PRA-
VE DIAGNOZE. Anamneza je dva-
krat pomembna. Prvič je anamneza
prvi rendez-vous med bolnikom in
zdravnikom, torej sestanek med
dvema človekoma, ki se naj spozna-
ta do naj subtilnej ših globin intim-
nega zaupanja. Anamneza je tisto,
kar mora časovno in vsebinsko
dobro in povsem zbhžati bolnika in
zdravnika. Bolnik je človek, kije v
stiski, ki išče pomoči v tistem
trenutku, ko je prišel do spoznanja,
da si ne more pomagati več niti sam,
niti najti pomoči v svoji dosedanji
okohci. Ker pa je človek psihoso-
matsko bitje, torej bitje z razumom
in telesom, je zdravniku potrebno
spoznati bolnika najprej po njegovi
duševni plati.
Ze pri prvem srečanju se morata
bolnik in zdravnik zbhžati do takih
podrobnosti, da bo bolnik spoznal v
zdravniku svojega intimnega prijate-
lja. Za tak stik je potrebno najprej
dovolj časa in pa takega razmerja
med bolnikom in zdravnikom, da so
taki odnosi možni.
. Na tem mestu si dovolim kratko
anahtično kritiko ne povsem pri-
merno socializirane medicine. Da-
našnja zdravstvena služba je organi-
zirana tako, da ima nekaj dobrih
lastnosti: materialno olajšanje za
bolnika,   koncentracijo   fizikalnih
metod preiskovanja in tudi zdravlje-
nja. Ima pa bistveno napako. MANJ-
KA JI PRIJATELJSKE INTIMNO-
STI IN VČASIH TUDI KONTI-
NUITETE. Bolnik je večkrat žoga iz
roke v roko. Vse je preveč zmateri-
ahzirano in izadministrirano. Človek
ni bicikel, ki bi ga pripeljal k
mehaniku, da mu pobere pokvarjene
dele in jih nadomesti z novimi.
Bolnik in zdravnik bi morala biti
prijatelja, pa leži žal pogosto med
njima pregrada, ki se imenuje delati.
Zdravnik ima določene predpise,
oziroma dolžnosti. Med drugim
mora gledati tudi na to, da v
normalnih prilikah % obolelih ne bi
bil previsok. Sicer nastaja materiahia
škoda za podjet_p in s tem seveda
tudi za posameznega delojemalca. In
tako se more primeriti, da včasih
zdravnik podvomi v utemeljevanje
bolnikovih trditev o težavah, ki naj
bi privedle do zaželjenega bolniške-
ga staleža. Včasih je morda tako
mnenje zdravniku upravičeno. Toda
obstaja možnost, da zdravnik več-
krat napravi krivico bolniku, ki
trenutno nima vidnih znakov bo-
lezni, ki bi bolniški stalež opraviče-
vali. Če se tako nezdravo razmerje
med bolnikom in zdravnikom stop-
njuje, potem s časom lahko nastane
odnos, ko bolnik vidi v zdravniku
tistega, ki mu krati ali pa deli
pravice. Zdravnik pa morda le
prevečkrat vidi tistega, ki se izmika
delu. V takem primeru, na srečo so
verjetno redki, je pravilno jazmerje
bolnika do zdravnika porušeno. Za
uspešno zdravljenje potrebno zaupa-
nje, prijateljstvo in intimnost izgi-
nejo. Resnica je pač taka, da človek
za tuje interese ne* dela zato, da bi
delal; temveč dela zato, ker mora
delati, da more živeti.
Nadaljevanje prihodnjič
Kile gor, kile dol
Minil je že dober mesec, odkar so
se z bojaznijo v uspeh pričeh prvi
ženski koraki po parketu telovad-
nice TVD Partizan v Slov. Bistrici.
Toda, prej kot so to same pričako-
vale, so se udeleženke otresle strahu
pred mnogimi telovadnimi orodji.
Žoga je vse hitreje poskakovala po
parketu, k(^a ,• pa kdaj je na prese-
nečenje vseh našla svoje mesto tudi
v košu. Večkrat je tudi zdrsnila
skozi še neutrjene prste gospodinje,
študentke pa tudi zaposlene žene, ki
so tukaj našle svoje skupno zado-
voljstvo.
Zbrale so se na lastno pobudo.
Vodstvo TVD Partizan je za njihove
želje pokazalo veliko mero razume-
vanja in jim kljub veliki časovni
stiski v uporabi telovadnice omogo-
čilo dve uri v tednu za rekreacijo.
Tako se sedaj v času, namenjenem
za rekreacijo žena Slov. Bistrice,
zbere od 30 do 50 žena in deklet v
starosti od 17 do 50 let. Med njimi
je najstarejša 52-letna Sonja Erker,
ki pa se prav uspešno udeležuje
rekreacijske telovadbe.
Kljub temu, da je ta čas, name-
njen za poljubno rekreacijo žena pa
sta ti dve uri programsko začrtani.
Za izvedbo programa skrbi Vera
Fermevc, ki je ena pobudnic rekre-
acije za žene v Slov. Bistrici.
Medtem, ko že po tako kratkem
obdobju udeleženke rekreacijo o iz-
gubi teže, pripovedujejo druge o
mnogo boljšem počutju. Število v
udeleženk kakor tudi njihovo na-
vdušenje zgovorno kažejo, da bodo
z začetnim delom lahko nadaljevale
skozi vse leto.
Foto in tekst:
VIKTOR HORVAT
Segrevanje in skladnost gibov gospodinj, delavk in dijakinj iz Slov. Bistrice.
Darovalci krvi
Dne 28.4.1972 so darovali kri
krvodajalci iz Kidričevega TGA:
Anton Žerak, Kidričevo, Branko
Horvat, Ljutomerska; Martin Žerak,
Kidričevo; Ciril Drevenšek, Hajdina;
Jožica Murata, Kidričevo; Franc
Bratuša, Osluševci; Alojz Menoni,
Mariborska; Mirko Mernik, Kidriče-
vo; Ivan Majcen, Gerečja vas; Vinko
Dovečar, Strjanci; Franc Majhen,
Lancova vas; Franc Tominc, Tmov-
ci; Tomo Mihčevič, Kidričevo; Jože
Murata, Kidričevo; Franc Lozinšek,
Kidričevo; Franc Kiselak, Kidriče-
vo; Ivan Munda, Runeč; Jože
Jerenko, Gerečja vas; Rudi Štelcer,
Cojzova; Alojz Rozman, Kidričevo;
Alojz Strelec, Nukovci; Maks
Fijačko, Ljutomer; Bogomir Top-
lak, Gorišnica; Franc Klinger,
Turniška; Štefan Nahberger, Zg.
Hajdina; Vih Zaje, Apače; Jurij
Kurbus, Kajuhova; Franc Nahber-
ger, Sela; Miroslav Malovič, Volk-
merjeva; Anton Medved, Ptujska
gora; Jože Murata, Kidričevo; Franc
Kovačič, Prepolje; Janez Horvat,
Slov.   trg;   Vinko   Kovačec,   Zg.
Hajdina; Ivan Zelenjak, Kidričeve, "
Jože Predikaka, Doklece; Marij. 1
Gradišnik, Kidričevo; Peter Krope;
Kidričevo; Franc Lačen, Nova vat
Mirko Trste njak, Njiverce; Miik,
Krabonja, Sodinci; Ivan Ivanuj,
Kidričevo; Janko Letonja, Lovren;
Posamezni   krvodajalci,   ki ^
darovaU kri v aprilu 1972:
Jože   Petrovič,   Prepolje;   1vj.k
Brglez, Stogovci; Ing. VVeigl Emeri
Ptuj; Kari Mesarec, Jiršovci; Mahati
Sok, Zamušani; Štefan Jerič, MiM:
šičeva;   Jože   Ilec,   Ljutomerski
Marjan   Dostal,   Na  tratah; Ivarjj,
Kores, Krempljeva; Marija Novade:
Ljutomerska, Alojz Kokot, Aškerce^
Va; Silvo Voda, Cankarjeva; Fran,''
Leber,  Cankarjeva; Jože Ogrizekl
Vošnjakova;   Franc    Krambergel
Zagrebška; Ciril Muršec, MajšperkL
Silvo   Ilec,   Ljutomerska;   Anic;!
Mohorič,  Greg.   drevored; Jovicj
Stojanovič,   Zg.   Hajdina;  Vikto:
Srečec,   Lackova;   Milan   Kokoi
Lovrečan.
V imenu bolnikov vsem, ki sc
darovah kii - najiskrenejša hvala!
Splošna bolnišnica Ptu
in obč. odbor Rdečegi
križa Ptij
GOSPODARSKE ORGANIZACITE NISO POMAGALE
malemu Ivanu
Skoraj dva meseca že teče akcija
ZA MALEGA IVANA, o kateri smo
jisali v eni izmed številk našega
ista. Takrat smo pisah o človeku -
invalidu ki še vse svoje življenje ni
stopil na lastne noge» Pisah smo o
Ivanu, ki bi prav tako kot vsi ostah
rad prišel v mestni vrvež in spoznal
prijatelje v mestu in Širši okolici.]
Vendar zaradi bolezni in trajne
invalidnosti tega ne zmore, ker nima
niti primernega ortopedskega vozič-
ka. Prosil nas je za pomoč, mi pa
smo v njegovem imenu prosili
občane, zlasti pa še gospodarske
organizacije, naj mu pomagajo z
denarnimi prispevki, kajti Ivanu
podarjen denar ni zapravljen ampak
bomo z njim omogočili revežu vsaj
možnost premikanja. Ivan si namreč
žeH nov ortopedski voziček brez
katerega ne more nikamor.
Ob pričetku akcije smo v veliki
meri računali na gospodarske
organizacije, žal pa se je pozneje,,
izkazalo, da prav te nimajo
razumevanja za tako humano akcijo^
saj se nobena ni odzvala. No sice;
pa še ni prepozno in upamo, dai
tem akcija še ni končana.
Do sedaj je bilo na žiro račui
Rdečega križa Ptuj nakazano 4 19{'
dinarjev, kar je bil kljub slaberai
odzivu.' precejšen uspeh. Vseir.
darovalcem pa se Ivan isrekno
zahvaljuje. Darovalci so:
Uslužbenci oddelka za analize i:,
fmance SO Ptuj (170 din), Alej:
Lipovšek iz Ptuja (100 din). Aleji
Prešeren iz Dolgega vrha (20 dini
Nežka in Mirko Juvenko iz Zagrete
(400 din). Župnijski urad Sv
Miklavž pri Ormožu (200 din>
Julka Milošič iz Niverc (20 dini
Marija Arnuš iz Doma oskrbo.vance'
Muretinci (200 din), Hugo Šnebei
^er iz Placarja (50 din). Franc Hol
iz Zagorc (20 din), uslužbenc
davčne uprave SO Ptuj (345 dim
Fotoatelje Langerholc (30 din)
Lojzka Vinjat iz Zagreba (50 din
Angela Toplak iz c. O. Meglic 15'
din). Andrej Debenjak iz Beograd
(100 din), Stanko Rogina iz ptujsk
Panonije (100 din), kolek;tiv O
Oplotnica (200 din), Marjan Babi
iz Grajenščaka (100 din), Elizabet
Pukšič iz Spuhlje (50 din), Neži:
Vrtič iz Krambergerjeve poti (10
din), Terezija Vrtič iz Kramberge
1'eve poti (50 din), Nežka Horvat
*odvmc (2o din)- Marija Rašl
Kicarja (100 din). Jožefa Repič
Kicarja (100 din), Marija Ciglar
Podvinc (20 din) , Maks Kajzer
Podvinc (50 din), Božo Kajzer
Podvinc (10 din), sorodniki Ivar
Repiča ah Malega Ivana (760 din
občinski odbor Rdečega križa,
prispevke tudi zbira (500 din) ^
Helena Cvetko iz Ljutomera (-
din). Nekateri darovalci iz posebn
razlogov niso privolili da bi njiho'
imena objavih. Zbrah pa so 2^
dinarjev.
Upamo pa da s tem akcija Z
MALEGA IVANA še ni končana
da bodo nekateri občani še posi
svoje prispevke na žiro rači
Občinsl^ega odbora Rdečega kri
Ptuj- Vsem, ki so se do sec
udeležili  naše  akcije  pa  najlep
-M. Novi
Mali Ivan se za prispevke iskreno
zahvaljuje.

— ČETRTEK. 25. maja 1972
STRAN 15
nober dan drogi Prleki no fsa
lervirana žlohta z mojega rezervi-
„eea kota!
ebal ga na iglin spic, gnes man po
'   zadosti. Najpret seje pokozala
■| sunčna nedela, zaj pa se je že
nebeška pipa odškrnola no že
'oč   dež   gre.   Kaj   de   letošjo
imlod s totin vremenon pa resen
• ven, saj je vse tak namočeno, ke
[ vena  skoro  še v pekli ogenj
asna. Loni nas je toka suša žjovla,
los pa nas fort napre z vodenimi
iricari žegnovlejo. Pa še mraz nan
nižinskih  predelih  Prlekije   fee
jrice no orehe požjava. Zaj še en
en samo točo cokamo, te pa mo
omplet na pesjen repi. Drogi lidje,
ten se neje za norca delati, pa kaj
ičemo, če se prta tokin višjin silan
ič ne do pomogati.
Ja pa še neke van moren na srce
lihnoti. Če ma keri duma kokšno
ilagajno s penezi, te si jo najvsoko
recer v štampet kre sebe spot nese,
la mu je nede kdo fkra. V našen
>tu]i je že od lanskega leta dale
)rova moda, da nekšni tatinski tipi,
[i jin delo ne diši — blaga |ie, seveda
I penezi vred  krodnejo.  Neje  še
iugo, ke so odnesli nad   100 kil
imetni blagajni z  miljuni vred v
irgofsken   podjetji    Izbira  mo   v
lurističnen   društvi,   to   pred   par
Jnevi pa so se spravili še v ptujski
kino  no   še   tan   odnesli   200 kil
bnetno blagajno, poleg fsoke kile pa
« enega storega jurja penez. Da o
Irugih vlomih sploh ne gučimo. Zaj
i kdo sposodi aftobus po kokšni
isebni avto,  ki zgine  kak škotla
ibic.  Zaj  v   Ptuju   pre   še  samo
iokajo, da de kdo fkra neizpunjene
iblube občonon ali pa nelikvidno
tanje v gospodarskih organizacijah.
)rogi lidje, jas van rečen, nigi več
leste na varnen. Toti tatovi delajp
po načeli:   Pojdi z menoj, če ne te
nesen ali pa pelan . . ."
Mihalek od Vejke Nedle piše:
Drogi mi Lujs no brolci Tednika
Vuni tak lepo dežek gre, jas pa
»«n se sprava k pisaji, saj drugih
kmečkih mantrnij tak nemren spo-
cipti. Rad bi van opisa kak se našo
"tIo gostinstvo modernizira no ob-
rosa:    krčmo je priša gospod, ki si
je naroča en vejki gulaš. Kelnar gaje
lepo pestrega, gost je vzeja v roke
žlico no misla začeti jesti. Te pa se
K spuna, da je pozoba duma umetne
■zobe ali gepis, kak totin umetnim
jCekanom   po   domoče   provimo.
^evolo je poveda kelnari, kije segna
v žep no mo nostrega še z umetnimi
zobmi. Prvi, drugi no tretji mu neso
pasalij strti zobje pa so bli kak
nolašc za jegove^ čelusti. Gost je
poja guleš, ploča no mu vrna
umetne zobe s pita jan: ,,Vaš oča pa
je vena kokšni zobozdravnik, ke
tejko zobi nosite v žepi? " Kokšni
zobozdravnik, se je zasmeja kelner,
moj oča je totngrobar    ."
Pje Lujzek, ala to je solidna
postrežba . . .
Srečno, lepo vas pozdrovla Miha-
lek od Vejke Nedle.
Zdravo Mihalek.
Lepo si nan opisa napredek v
vašen gostinstvi. Nič ne rečen, to je
postrežba kak se šika. Jas sen to
enkrat na Ptuju ^ulež naroča,
trifrtole vure najega čaka, no mi je
kelnarca še vilce no nož pozobla
prnesti, ne da. bi še umetne zobe
poleg doba. Če smo glih že pri
gostincih, ti moren še to povedati:
Gost je priša v gostilno no si je
naroča župo z meson, specialno s
kujnskin meson. Kelnerca ga je
postregla, mož se je lepo naja, na
podni v taleri pa je še na |a rjovo
kujnsko podkovo. Te pa je le pita
kelnarco, kaj to pomeni. Una pa mu
je odgovorila: Saj ste naročil kujn-
sko meso, ker pa kuji še nemajo
osebnih izkaznic, sen van pač poleg
podkovo skuhala. Ihahaaa . . .
No, naj van po bo zadosti za gnes,
lepo se mejte no si še kaj na mene
zmislite. Če te meli na razpologo
več cajta, mi napište kokšno pismo.
Jas mo se z vsemi štiremi potruda,
da de zaglednolo beli den v mojen
rezerviranen koti.
Lepo vas pozdrovla vaš vdoni no s
hrbtenicoj do podna priklujeni Luj-
zek iz Prlekije.
NEDELJA, 28. maja 1972 -
6.00-8.00 Dobro jutro; vmes ob
6.05 Poročila; 6.30 EP; 6.50 Za vas;
7.00 Poročila; 7.20 EP; 7.30 Za
kmetijske proizvajalce; 7.50 EP;
8.00 Poročila; Radijski in TV
spored; 8.05 Veseli tobogan; 9.00
Poročila; 9.05 Srečanje v studiu 14;
9.55 EP; 10.00 Poročila; 10.05 Še
pomnite, tovariši. .; 10.25 Pesmi
borbe in dela; 11.00 Poročila;
11.20-13.00 Poslušalci čestitajo -
vmes ob 12.00-12.10 Poročila;
13.00 Poročila; 13.50 Domači
ansambli; 14.00 Poročila; 14.05
Veliki zabavni orkestri; 14.30
Humoreska; 14.50 EP; 15.00
Poročila; 15.05 Iz opernega sveta;
16.00 Radijska igra; 17.00 Poročila;
18.05 Športno popoldne; 19.00
Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila;
19.15 Glasbene razglednice; 19.25
EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00
„V nedeljo zvečer"; 22.00 Poročila;
22.20 Za lahko noč; 23.00 Poročila;
23.05 Literarni nokturno; 23.15
Jazz; 24.00 Poročila;
VSAK DELAVNIK je zjutraj
naslednji spored: 4.30-8.00 Dobro
jutro — vmes ob 5.00 Poročila; 5.30
Za vas; 5.45 EP; 6.00 Jutranja
kronika; 6.30 EP; 6.50 Rekreacija
(ob ponedeljkih, sredah in petkih);
Na današnji dan (ob torkih, četrtkih
in sobotah); 7.00 Poročila; 7.15 EP;
7.25 Radijski in T V spored; 7.45
EP; 8.00 Poročila;
PONEDELJEK, 29. maja - 14.00
Poročila; 14.10 Zbori Borivoja
Simiča; 14.30 Poslušalci čestitajo;
14.55 EP; 15.00 Dogodki in
odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo;
15.40 Lahka glasba; 16.00 Vrtiljak;
16.50 Orkester Geoff Love; 17.10
Glasbeno popoldne; 18.00 Poročila;
18.15 Ansambel Mojmira Šepeta in
Atija Sossa; 18.35 Interna 469;
19.00 Lahko noč, otroci; 19.10
Obvestila; 19.15 Beneški fantje;
19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik;
20.00 Dirigent Arnič o posnetkih
Kogojevih „Črnih mask"; 22.00
Poročila;     22.15     Jazz;     23.00
Poročila; 23.05 Literarni nokturno;
23.15 Zaplešite; 24.00 Poročila;
TOREK, 30. maja - 14.00
Poročila; 14.10 Glasba mladih;
14.30 Ansambel Silva Štingla; 14.40
Na poti s kitaro; 14.55 EP; 15.00
Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni
intermezzo; 15.40 Recital
klarinetista Marka Lednika; 16.00
Vrtiljak; 16.40 Orkester Norrie
Paramor; 17.00 Poročila; 17.10
Simfonični koncert; 18.00 Poročila;
18.15 V torek nasvidenje; 18.45
Svet tehnike; 19.00 Lahko noč,
otroci; 19.10 Obvestila; 19.15
Ansambel Borisa Terglava; 19.25
EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00
Prodajalna melodij; 20.30 Radijska
igra; 21.45 Orkester Carmen
Dragon; 22.00 Poročila; 22.15
Skladatelj Zvonimir Ciglič; 23.00
Poročila; 23.05 Literarni nokturno;
23.15 Popevke; 24.00 Poročila;
SREDA, 31. maja - 14.00
Poročila; 14.10 Izseljenski zbori
pojo; 14.30 Poslušalci čestitajo;
14.55 EP; 15.00 Dogodki in
odmevi; i5.30 Glasbeni intermezzo;
15.40 Iz češke orkestralne glasbe;
16.00 Vrtiljak; 16.40 Orkester Tony
Osborne; 17.00 Poročila; 17.10
Jezikovni pogovori; 17.25 Glasbena
galerija; 18.00 Poročila; 18.15
Popevke;, 18.30 Naš razgovor; 19.00
Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila;
19.15 Glasbene razglednice; 19.25
EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00
Simfonični orkester; 22.00
Poročila; 22.15 Jazz; 23.00
Poročila; 23.05 Literarni nokturno;
,23.15 Zabavna glasba; 24.00
Poroč ila.
ČETRTEK, 1. junija - 14.00
Poročila; 14.10 Pesem mladih;
14.30 Pianist Borut Lesjak; 14.45
Med šolo, družino in delom; 14.55
EP; 15.00 Dogodki in odmevi;
15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40
Zvočni profil Francisa Poulenca;
16.00 Vrtiljak; 16.40 Orkester
Edmund Vera; 17.00 Poročila;
17.10 Po željah poslušalcev; 18.00
Poročila; 18.15 Klavir v ritmu;'
18.30 Iz kasetne produkcije; 18.45
Znanstveniki pred mikrofonom;
19.00 Lahko noč, otroci; 19.10
Obvestila; 19.15 Ansambel Jožeta
Kampiča; 19.25 EP; 19.30 Radijski
dnevnik; 20.00 Domače pesmi;
20.35 Slovenska popevka 1972;
22.00 Poročila; 22.15 Makedonska
glasba; 23.00 Poročila; 23.05
Literarni nokturno; 23.15 Jazz;
23.40 Popevke; 24.00 Poročila;
PETEK, 2. junija - 14.00
Poročila; 14.10 Kaj pripoveduje
glasba; 14.30 Poslušalci čestitajo;
14.55 EP; 15.00 Dogodki in
odmevi; 15.30 Napotki za turiste;
15.35 Glasbeni intermezzo; 15.40
Ob lahki glasbi; 16.00 Vrtiljak;
16.40 Orkester Floyd Cramer;
17.00 Poročila; 17.10 Človek in
zdravje; 17.20 Operni koncert;
18.00 Poročila; 18.15 Signali; 18.50
Ogledalo našega časa; 19.00 Lahko
noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15
Glasbene razglednice; 19.25 EP;
19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Naj
narodi pojo; 20.35 Slovenska
popevka 1972; 22.00 Poročila;
22.15 Oddaja o pomorščakih; 23.00
Poročila; 23.05 Literarni nokturno;
23.15 Iz logov domačih; 24.00
Poročila;
SOBOTA, 3. junija - 14.00
Poročila; 14.10 Sobotno popoldne;
14.55 EP; 15.00 Dogodki in
odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo;
15.40 Operni pevci; 16.00 Vrtiljak;
16.40 Glasbena medigra; 16.45 S
knjižnega trga; 17.00 Poročila;
17.10 Gremo v kino; 17.50 Zabavni
orkester; 18.00 Poročila; 18.15 Iz
operetnega sveta; 18.50 Pogovor s
poslušalci; 19.00 Lahko noč, otroci;
19.10 Obvestila; 19.15 Ansambel
Borisa Kovačiča; 19.25 EP; 19.30
Radijski dnevnik; 20.00 Zabavni
ansambli; 20.35 Slovenska popevka
1972; 22.00 Poročila; 22.20 Oddaja
za izseljence; 23.00 Poročila; 23.05
Slovenska popevka 1972; 24.00
Poročila; 24.05 V novi teden;
ZMANJŠEVANJE PRISTOJBIN
(Nadaljevanje z 2. strani)
priklopnike.
V Ormožu pričakujejo, da bodo s
sprejetimi rešitvami in olajšavami
rešili problem registracije kmetijskih
traktorjev in njihovih priklopnikov.
Pričakovati pa je tudi mnogo
ostrejše ukrepe, kadar se bo kakšen
neregistriran traktor znašel na cesti.
Po določihh odloka so oproščena
plačevanja cestne pristojbine spe-
cialna motorna vozila, s katerimi
komunalna delovna organizacija
opravlja svojo temeljno dejavnost,
prav tako tudi gasilske organizacije
za gasilske avtomobile. V prvem
primeru ima oprostitev namen pri-'
spevati k vsaj delnemu zmanjševanju
stroškov za tiste usluge, ki zadovo-
ljujejo potrebe po komunalnih sto-
ritvah) odvoz smeti, fekalij ipd.), v
drugem primeru ^a ima oprostitev
namen pomagati gasilskim društvom
v tem smislu, da bodo že itak
skromna sredstva v večji meri
vlagala v svojo tehnično opremo,  jr.
KREDITNA BANKA PTUJ,
sporoča svojim vlagateljem, da lahko opravijo v njeni poslovni enoti, v
Mestni hranilnici
^ Ptuju v Miklošičevi ul. 5 posle v zvezi «
— hranilnimi vlogami
— deviznipii računi y
— deviznimi hranilnimi vlogami
— menjavo valut
— odpiranjem žiro in tekočih računov
— vpisom osebnih dohodkov v hTanilne knjižice.
POSLUŽUJTE SE BANČNEGA SERVISA V MESTNI HRANILNICI!
16 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 25. ihaja
NEDELJA, 28. maja - 9.40 Po
domače z dobrimi znanci; 10.12
Kmetijska oddaja 10.55 Mozaik;
11.00 Otroška matineja 11.50 Me-
stece Peyton; 12.40 T V kažipot
NEDELJSKO POPOLDNE, 18.00
Elizabeta I. II. del 19.30 Kratek
film; 19.45 Cikcak; 20.00 T V
dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.30 Hu-
moristična odda > 21.20 Zabavno
glasbena oddaja '21.35 Športni
pregled; 22.05 Porbčila
PONEDELJEK, 29. rhaja - 9.05
Odprta univerza 9.35 TV v šoli;
10.30 Nemščina '10.45 Angleščina
11.00 Osnove splošne izobrazbe;
14.45 T V v šoli 15.40 Nemščina.
15.55 Angleščina" 16.10 Franco-
ščina 16.45 Madžarski TV pregled;-
17.451. Rosic: Riki 18.00 Risanka
18.15 Obzornik; 18.30 Šest srečanj"
z Barkerjem; 18.55 Mozaik; 19.00
Mladi za mlade; 18.45 Kratek film;
19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik;
20.25 3-2-1; 20.30 V ogledalu
časa 22.15 Kulturne diagonale;
22.55 Poročila
TOREK, 30. maja - 9.35 TV v
šoli; 10.40 Ruščina   11.00 Osnove
splošne izobrazbe; 14.45 TV v šoli;
15.35   Ruščina    15.55  TV  vrtec
16.10 Angleščina   17.15 Madžarski"
TV spored; i7.45 Krojaček hlaček;
18.00   Risanka    18.15   Obzornik;
18.30 Od  zore' do mraka   18.00
Mozaik;   19.05   Možganski   valovi
19.30 Filmi z mednarodnega festi"
vala v Varni   19.50 Cikcak; 20.00
TV dnevnik; '20.25 3-2-1; 20.35
Dragulj v kroni; 22.35 F.Schubert:
8. SIMFONIJA; 23.00 Poročila
SREDA, 31. maja - 8.20 TV v
šoli; 16.45 Madžarski TV pregled;
17.50 Sebastijan in Mary Morgan;
18.15 Obzornik; 18.30 Jazz na
ekranu; 19.00 Mozaik; 19.05 Na
sedmi stezi 19.30 Naš ekran; 19.50
Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.20
3-2-1; 20.30 Rotterdam: nogomet
Ajax-Inter; 22.25 Zabavno glasbe-
na oddaja 22.45 Poročila
ČETRTEK, 1. juniM - ^.35 TV v
šoli; 14.15 TV v šoli; 16.45
Madžarski T V pregled; 17.45 Veseli
tobogan; 18.15 Obzornik; 18.30 Boj
za obstanek; 18.55 Mozaik; 19.00
Umetniki-Giganti; 19.50 Cikcak;
20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1;
20.35 Slovenska popevka 1972
22.00 Bos skozi pekel 22.50'
Poročila
PETEK, 2. junija - 9.30 TV v
šoli; 14.40 TV v šoli; 16.45
Madžarski T V pregled; 17.35 Planet
dveh sonc; 18.15 Obzornik; 18.30
Glasbena oddaja 18.45 Cesta in mi
18.55 Ekonomsko izrazoslovje;"
19.00 Mestece Peyton; 19.50 Cik-
cak; 20.00 TV dnevnik; 20.25
3-2-1; 20.35 Slovenska popevka
1972; 22.00 Rezerviran čas; 23.00
Poročila
SOBOTA, 3. junija - 9.35 TV v
šoli; 16.40 Pokal pevcev; 18.05
Obzornik; 18.20 Disneyev svet
19.10 Mozaik; 19.15 Humoristična
oddaja 19.45 Kratek film; 19.50
Cikcak;- 20.00 TV dnevnik; 20.25
3-2-1; 20.30 Slovenska popevka
1972 22.00 Tekmeca 22.50 TV
kažipot 23.10 Poročila. '
Tekmovanje za atletski pokal
Slovenije
v soboto, dne 20. maja 1972 je
bil v Celju in Velenju finale za APS.
V Celju so tekmovale mladinke, v
Velenju pa mladinci. Pravico do
udeležbe so imeli tisti tekmovalci, ki
so se na predtekmovanjih uvrstili
med petnajsterico najboljših v
Sloveniji. Letos so se tega tekmova-
nja udeležili tudi atleti Partizana
Ptuj. V obeh kategorijah so zmagali
pripadniki Atletskega društva Kladi-
varja iz Celja. Mladfinci Ptuja so se
dobro borili in pristali kot ekipa na
sedmem mestu. Prehiteli so Tolmin,
Ljubljano, Gorico, Novo mesto.
Branik iz Maribora in druge. Med
posamezniki je bil najboljši Ptujčan
Drago Skok, ki je zmagal v suvanju
krogle   s   12,23 m.   Tudi  Tonček
Stajnko je dosegel drugo mesto v
teku na 400 m s časom 51,9 in
tretje v troskoku s 13,22 m. Na
3000 m se je odlično uvrstil tudi
Stanko Habjanič in osvojil tretje
mesto s časom 9: 10,7. Prav v tej
disciplini je bila konkurenca izredno
močna; Ptujčani bi bili še uspešnej-
ši, če ne bi nekateri dobri atleti iz
neupravičenih vzrokov ostali doma.
Tak odnos do športa vsekakor ni v
prid vzgoje mladega človeka.
Mladinke, ki so tekmovale v Celju,
so se plasirale nekoliko slabše. Kot
ekipa so premagale Ravne, Kočevje
in Trbovlje. Osvojile so enajsto
mesto.
Med posameznicami se je najbolje
odrezah Tatjana Butolen, ki je v
teku na 100 m dosegla isti čas 12.8,
kot tretje uvrščena tekmovalka. V
teku na 400 m je bila Marijana
Vrabl s časom 0,66 peta, sestra
Nada pa na 800 m s časom 2,29,3
deveta. Nevenka Habjanič je skočila
v daljavo 4,84 m in pristala na
devetem mestu. Tudi ostali tekmo-
valci so se borili po svojih močeh in
tako doprinesli nekaj točk za svoje
ekipe.
Tekmovalce v Velenju je vodil
prof. Milan Cimerman, tekmovalke
v Celju pa Jože Štrafela. Prvi start
ptujskih atletov v tej tekmovalni
kategoriji je vsekakor uspel. Zato je
nujno, da se čimprej uredi steza na
stadionu in ostale atletske naprave,
da bodo mladi lahko še bolje
usposabljaU svoje atletske sposobno-
sti. OP
RODILE SO:
Ana Bratuša, Lahonci 52 —
Bojana Kristina Lah, Lešnica 18 —
Marjetkb; Neža Kmet, Pacinje 41 —
Antona; Alojzjja Trunk, Cvetkovci 8
— Simono; Olga Ritonja, V. Kukov-
ca 4, Ljutomer - Anito; Hilda
Levanič, Cesta Olge Meglic 8 —
Jasmino; Angela Kmetec, Zagrebška
107 - Klavdijo in Renato; Ivanka
Horvat, Doklece 7 - Andreja;
Marija Drevenšek,, Dežno 35 —
deklico; Antonija Zigert, Zg. Bistri-
ca 1 — Matejo; Danica Lah,
Moškajnci 87 - deklico; Marija
Hentak, Skorba 2 - Bojana Milena
Cucek, Kajuhova 1 - Aleša,"Alojzi-
ja Ziher, Jelovec 43 — Ivica .Marjeta
Fine, Krempljeva 1 - Boštjana
Alojzija Sambolec, Vičanci 73 —'
Suzano; Ana Pihler, Moškajnci 27 —
Janka; Danica Korenjak, Rogoznica
60/a - Matejo; Marija Plohi, Rit-
merk 10 - Frančeka.
POROKE:
Franc Zidarič, Kicar 10 in Terezija
Viher, Sp. Velovlak 16; Jože Lah,
Moškajnci 54 in Magdalena Vinkler,
Stogovci 24; Anton Junger, Ljub-
stava   37   in   Terezija   Krajnčič,
Spuhlja 109; Jakob Kojc, Zg.
Pristava 52 in Cecilija Tominc,
Apače 101 Ivan Urnaut, Janžev vrh
95 in Kristina Gosak, Podlehnik 48,
Štefan Zoreč, Krčevina pri Vurber-
ku 92 in Olga Tašner, Krčevina pri
Vurberku 92 Feliks Nedeljko, Jur-
šinci 25 in Šfefka Cafuta, Seliškar-
jeva 19, Anton Košar, Zg. Hajdina
32 in Anica Kurež, Lancova vas 49
Darko Stropnik, Nova cesta 3 in*
Petra Langerholc, Mariborska 36.
UMRLI SO: j^^^^ Ekart, Šikole 20.
roj. 1909, umrl 16. 5. 1972.;
Vincenc Šterbak, Lovrenc na Dr.
polju 18, roj. 1894, umrl 15. 5.
1972.; Leopold Grešnik, Spuhlja
110, roj. 1910, umrl 18. 5. 1972.
„Ah, Olga," pravi Tinca svoji
prijateljici, ,,zaljubljena sem in
ljubljena!"
„Kako srečna si lahko!"
„Niti ne! Veš, ne gre za enega in
istega moža."
„V nerodnem položaju sem,"
Benjamin razlaga znancu v kavarni,
„dobil sem pismo, v katerem mi
pisec grozi, da me bo ubil, če ne
bom pustil njegove žene pri miru."
„No, pa opusti vso zadevo!"
,,Saj bi! Toda mož se ni
podpisal!"
nesreCa ne počiva
Pretekli teden so se zdravili ali se
še zdravijo v ptujski bolnišnici na-
slednji ponesrečenci:
Lažje poškodovani: Jože Lešni-
čar, Pušenci 28 Štefanija Kovačec,
Hvaletinci 23; Elizabeta Pišek, Dra-
ženci 79 Zvonko Toplak, Kog 21
Marija Lozinšek, Markovci 28 Ma-
tilda Majcen, Lasigovci; Lojzka Maj-
ceno vič, Pohorje 10 Franc Doric,
Sestrže 67 Stanko ' Kramberger,
Krčevina 60 Marija Korošak, Vinta-
rovci 67; Elizabeta Ban, Brezovec
58 Mijo Papeš, Velika vas 36 .Fra-
njo' Tomšič, Hlapečina 91 Franc
Colnarič, Dobravska 3 Antori Jur-
šič, Loperščice 91 Ivan Žišek,
Vumpah 4; Franc Petek, Središče
ob Dravi 179 Rudolf Kolarič, Go-
deninci 19 Simon Medved, Sestrže
57.
Težje poškodovan: Franc Šteiner,
Kungota 16.
PRODAM enostanovanjsko visoko-
pritlično hišo v Ptuju na Zagrebški
cesti 30. Vprašajte v Skorbi 1/a.
DAM v najem košnjo za več let.
Vprašajte v Klubu upokojencev v
Ptuju, Aškerčeva 9.
OPREMLJENO sobo dam ženski, ki
bi pomagala v gospodinjstvu. Janez
Purg, Ob Studenčnici 7, Ptuj.
DEKLE išče opremljeno sobo v
Ptuju. Naslov v upravi ali tel. 77030
od 6. - 14. ure.
MLAJŠI upokojenec vzame v najem
ali kupi hiso ali stanovanje. Pomagal
bi pri delu. Naslov v upravi.
PRODAM ženski šivalni stroj „sin-
ger" in žensko kolo. Naslov v
upravi.
PRODAM rabljeno pohištvo (spalni-
co in dnevno sobo). Vprašajte vsak
dan popoldne pri Gorup, Ptuj,
Potrčeva 40.
UGODNO prodam peč za centralno
kurjavo. Ogled vsak dan po 14. uri
Ob Grajeni 5, Rozika Jelinek.
RAZNO rabljeno pohištvo in pal
prodam. Vprašajte v Gregorčičev
drevoredu 6, II. nadstropje, Turt
KOŠNJO sena po parcelah prod
ob glavni cesti v Dubravi pri Zavi
Licitacija bo 28. maja ob 14. uri
Mariji Vuk, Dubrava 28, Zavrč.
PRODAM hišo z vrtom in n<
vinograda v Hrastovcu pri Zavi
Informacije v upravi lista.
PRODAM vprežni kombiniran ol
čalnik, možna priključitev na ti
tor in vprežno krožno brano. Fr
Lorbek, Zg. Gorica 13, p. Pragefi
VODOVODNO črpalko, pet
penjsko, enofazno prodam. Ceni
dogovoru. Habjanič, Lancova
57.
PRODAM posestvo v Kungoti :
hišo in gospodarskim poslopjei
dvema dobrima preužitkarjema.
slov v upravi.
UGODNO prodam skoraj fi
elektromotor. Vprašajte v Drazi
cih 60.
HOROSKOP
OVEN: Vaš nadrejeni bo sjj.
ker vas potrebuje. Vehko ptj.
tista oseba, ki pride pred mrak,
Dosti denarja in družbe. Odi^,, ,
hinavstvo.
BIK: Lani razžaljena oseba
spet iz roke jedla. Dobro dejanje
bo približalo zamerljivi sorodnicj
nedeljo boste dobili koristne poj
ke in darilo.
DVOJČKA: Izlet v veseU dr,,
in velik nakup. Zabavni boste s
mlajših. Do dveh svojcev boste d
umirjeni, ker vam bodo nekaj i
Trije obiski obenem.
RAK: Za srečno počutje bovj
zadosti, za novo obleko pa še m
premalo. Napet pogovor jj,
načrtov za nedeljo. Lenoba se
sedaj malo bolj zmigala.
LEV: Domišljavi botudiskroj
in   pameten.   Veliko   zadevo
začela vaša najdražja oseba. Maji
čenča pride  po sorodnici. Dol
boste jedh in spali.
DEVICA: Poslušali boste vn
besede vljudne, zaljubljene osebe
sorodnice. Ta teden pride spremi
ba, ki je v zvezi z drugo Ijubezg
Potovanje v troje.
TEHTNICA:    Izreden   gost
prinesel   denar   in   veselje. Bol
zdravje in manjša družba. Tista,
vašega rada_ vidi, bo sladka. Li
vest od daleč.
ŠKORPIJON: Vaša ljubljena o
ba bo zelo podjetna in dostojna,
ktkalu boste nekaj časa počakali
nato   hitro  odšli.   Eden  vam
grozil, a vas ima od vseh najrajši
STRELEC: V dobri družbi bo
varno spravljeni in v dovoljei
merah veseli. Za smeh poskrbi tis
ki ima za vas čas. Spet nova moč:
simpatija.
KOZOROG: Domača zabavai
spreniljavi glasbe. Pomenih se W
o rečeh, ki zanimajo sorodni
Ideja za poletje ima dobre temei
Sestanek odloči o prihodnosti.
VODNAR: Novo poznanstvo,
nič posebnega. Uradno pisanje di
pomen. Odločite se, kako se bost
bodoče obnašali. Temnolasa o«
preseneti s šopkom.
RIBI: Popravljeno pride, izgot
Ijeno   gre.   Vozili se boste - in
smejali.   Doslej   zapostavljena
majckeno zanima pa ne loliKO, di
kaj poKvanli. v^stanete uoma.
TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, Ptuj, Vošnjakova 5. - Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Anton Bauman. - Izhaja vsak četrl
Tekoči račun pri SDK Ptuj, št. 524-3-72. - Tiska Mariborski tisk, Maribor, Svetozarevska ulica 14.