ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER ★ Commerical Printing of All Kinds ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA г SLOVENSKE DELAVCE V AMERIK! OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine VOL. XXXVIII.— LETO XXXVIII. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), FEBRUARY 1, 1955 ŠTEVILKA (NUMBER) 25 frank TOMAŽIČ Kakor smo včeraj poročali, je v nedeljo zvečer nagloma premi-^ kapjo poznani Frank omažič (poznan tudi pod imenom Thomas). Star je bil 66 let iG Rčanoval na 723 E. 157 St. oma je bil iz Dole pri Litiji na o Gnjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 50 leti. Delal je Pn New York Central železnici 0 go let, od prošlega maja pa je 1 upokojen. Bil je član društva ■ Krstnika št. 71 A.B.Z., Podr. št. 3 Slov. moške zveze, ^ 3-ges organizacije in društva p' Katoliških borštnarjev. iZ ie umrla leta iK hčeri Anna in Mary ste umHe pred leti. Tukaj zapušča soprogo Rose, (loma iz št. Vida Pi Zaticni, tri sinove Franka Kožar in Stan-У Kožar, hčere Mrs. Lillian Scharf, Mrs. Helen Sturm in Mrs. 17 vnukov ia vw « vrši V «rteK qutraj ob 9. uri iz po- tef ™ A. Sve- Marij. y . St., V cerkev in naL ^^ebovzete ob 9.30 uri pokopališče Calvary. ANGELA VOLČANŠEK v popoldne je preminila Aj, Charity bolnišnici v-i ^ ^ Volčanšek, rojena Plana let. Stanovala je SLDormijebilal 8kZ P" Vidmu na Štajer-1 1 °^koder je prišla v Ameri- štv je članica dru- tva Bled št. 20 S.D.Z., društva • Ane St. 150 K.S.K.J. in dru-^ . Reg^jggg^ telesa. Warrt'^t^v ^^Pušča soproga Ed-Dnl ' ^rs. Angela Bobek, in ^ernadette Reilley If i I, sinova Edward in ЧАО+ brata Louis in re T Prišel, v sta- ^m лЦаја pa brata Paul, sestre ttes, Rose in Antonija ter več Ugih sorodnikov. Pogreb se vr-jj, ^ ^"^'trtek zjutraj ob 8.30 uri pogrebnega zavoda Louis Fer-^ la v cerkev sv. Lovrenca ob 9. vary*^ pokopališče Cal- ^IARTHA KAPLENOVIC reininila je Martha Rapleno-65 let, stanujoča na Miles Ave. Doma je bila od Umboraka. Bila je članica dru-št. 47 H.B.Z., društva št. 10 • -Z. in društva sv. roženvenca j5.^ fari sv. Pavla. Soprog Milan ichael Latkovič, sestri Mrs. Л P'^ed leti. Zapušča brata ary Obradovich in Mrs. Anna v Chicagu ter več sorodni-^ov. Pogreb se vrši v sredo zju-^^j ob 9.30 uri iz Golubovega pogrebnega zavoda, 4703 Superior Ve., v cerkev sv. Pavla in nato ^ pokopališče Cal very. * ^'^VA PONIKVAR Po dolgotrajni bolezni je pre-^mila danes zjutraj na svojemu omu Eva Ponikvar, rojena Lev-® k, stanujoča na 1165 Norwood Stara je bila 88 let in je bila oina iz Globelje vasi, fara So-ražica, odkoder je prišla v Ame-^'*0 leta 1905. Bila je članica SEJA ANGLEŠKIH DOMINIJONOV: ZA OHRANITEV MIRU LONDON, 31. januarja—Winston Churchill je kot predsednik britanske vlade sklical v London predsednike in zunanje ministre britanskih dominijonov. Posvetovanja bodo trajala polnih deset dni in bodo seveda tajna. Vendar pa se je javilo, da bo glavno vprašanje vprašanje miru v zvezi s sedanjim zapletenim položajem, ki je nastal med Čiang Kajšekom in komunisti na Kitajskem. Govori se, da bo poleg Winstona Churchilla imel. glavno besedo predsednik indijske vlade Nehru, katerega smatrajo kot Azijca za najbolj primernega posredovalca v kitajskem sporu. Vprašanje je, ali bo Nehru, če* že sprejme to vlogo, tudi uspel. Nehru vodi svojo lastno politiko, ki je v glavnem ta, da se naj izvršijo povsod v notranjosti raznih držav potrebne socialne in narodne reforme, da pa naj se nobena od tujih držav ne vtika v notranje razmere druge države. Nehru je nasprotnik komunizma. Tudi obsoja komunizem, ko se hoče širiti iz ene države v drugo. Nehru je bil lansko leto na uradnem obisku na Kitajskem. O uspehu njegovega obiska se je trdilo, da je šlo pravzaprav za neuspeh. Baje ga je predsednik kttajske vlade Chou En Lai imenoval ' kugo Azije," ne pa kakega azijskega voditelja. Ko gre za azijske komunistične voditelje, se splošno naglaša, da je v teh voditeljih najbolj silen in neugnan začetni revolucionarni duh; socialne revolucije v Aziji, posebno na Kitajskem, 8o mlade. Niso ;e relativno ustaljene, kot na primer ona v Sovjetski zvezi. Toda začetni azijski revolucionarji so še danes pravi revolucionarji. Nehru sam se zaveda resnosti položaja. Kitajski problem je v resnici nevarnost, ki lahko vodi do nove svetovne vojne, tako je izjavil Nehru. Ko se vrši v Londonu konferenca britanskih dominijonov, zaseda v New Yorku Varnostni svet Združenih narodov, ki obravnava isto vprašanje—premirja in miru med Kitajsko in Formozo. Britanski dominijoni predstavljajo drugo veliko organizacijo, ki bi jo lahko imenovali Združene narode britanskega imperija. Kaj so britanski domini joni Razvili so se iz bivših britanskih kolonij. Če gremo v Kanado, recimo 1. julija, Kanada slično, kakor Združene države dan 4. julija Icot dan ameriške deklaracije o neodvisnosti, praznjuje 1. julija kot Dominion Day. Kanada je bila na čelu boja za neodvisnost, oziroma za čim manjše zveze z bivšo materjo domovino Anglijo. Razvoj je šel počasno postopno pot. Zaključil pa se je z letom 1948, ko so tudi bivše velike angleške kolonije v Aziji dobile položaj dominijona. Danes predstavlja zveza britanskih dominijonov veliko organizacijo, ki ima 575.000,000 ljudi. Vsak do-minijon je zase samostojna država. Vsakokratna angleška kraljica aii kralj postaneta samostojni kralj ali kraljica recimo Kanade ali drugih dominijonov razen Indije, ki je zase samostojna republika, je pa članica britanskih dominijonov. Nehru se je večkrat nagibal k temu, da iz te zveze izstopi, kar je v ostalem možno tudi drugim dominijonom, pa se do tega koraka ni odločil. Radi boljšega pregleda naj še navedemo, kateri so britanski dominijoni: Naša soseda Kanada je tal: britanski dominijon. V Afriki sta dva britanska dominijona in to Južnoafriška zveza ter Rodezija. Največ jih je v Aziji. Gre za Indijo in za muslimanski Pakistan na Indijskem polotoku, za otok Ceylon južno od Indijskega polotoka, za kontinent Avstralijo in za otočje Nova Zelandija. Vsi ti dominijoni so samostojne države, ki imajo lastne odgovorne vlade, so pa še v zvezi z Veliko Britanijo, to radi dolgoletne tradicije, ki je končno skovala gotove skupne interese, ki so lastni vsem dominijonom in Veliki Britaniji. (Velika Britanija je ohranila tudi druge kolonijalne posesti, ki pa imajo posebni pravni položaj, z drugimi besedami, večjo ali manjšo kolonijalno odvisnost.) Oltarnega društva cerkve sv. Vida. Soprog John je umrl leta 1951. Zapušča sina Charles; bivajo-čega v Bradley, 111., ki je prišel k materi zadnji četrtek, sedem vnukov in 14 pravnukov, ter se stro Mrs. Marjeta Gornik. Po greb se vrši iz Grdinovega pogrebnega zavoda, 1053 E. 62 St. * JOSEPHINE STRUMBEL .. Snoči je preminila na svojemu domu Josephine Strumbel, rojena Jamnik, stanujoča na 14406 Sylvia Ave. Pogreb oskrbuje pogrebni zavod Mary A. Svetek, 478 E. 152 St. Truplo bo položeno na mrtvaški oder nocoj. Podrobnosti bomo poročali jutri. RADODARNI AMERIKANCI Amerikanci radi dajejo prostovoljne prispevke. Ali je to že moč navadr, ali pa so družabno prisiljeni, pa se je ta dolžnost spremenila v prostovoljnost. . . Izračunan so, da pride na povprečno ameriško družino na leto 88 dolarjev takih prostovoljnih mene. V New Yorku so zbrali podatke ia desetih amerišldh mest, da so meščani teh mest v letu 1954 izdali na prostovoljnih prispevkih lepo vsoto $603,047,382. LAŽJE UKROTIŠ ŽIVAL KOT ŽENSKO? V Clevelandu nastopa cirkus Grotto. Krotilec živali je 50 letni Clyde Beattj', katerega življenski poklic je kro-titev divjih zveri. V tem poklicu so ga divje živali napadle najmanj tridesetkrat. Beattyu se je celo pripetilo, da se je znašel v kletki, kjer sta bila lev in levinja, pa ga je lev napadel in ga že imel pod seboj, ko mu je priskočila na pomoč levin ja in ga rešila iz krempljev leva. Kakšne skušnje ima Beat-ty z ženskami, tega ni povedal. Trdil pa je, da je lahko posnel iz kretenj in obnašanja levov in tigrov, kaj nameravajo, da pa tega o ženskah ne more trditi. Njegova končna sodba je ta, da se lažje ukrotijo divje mačke in zveri iz raznih džungel in ima človek, ko z njimi галт1а, manj težav, kot pa z ženskami ... Zaroka Zaročila sta se Miss Vida F. Kapel, hčerka poznanih Mr. in Mrs. John Kapel iz 1865 Sagamore Dr., in Frank Zakrajšek, sin Mr. in Mrs. Joe Zakrajšek iz 15904 Arcade Ave. Poroka se bo vršilo prihodnjo poletje. Čestita mo! Dodatek Včeraj smo poročali imena novo izvoljenih v direktorij Slov. del. doma na Waterloo Rd. Po motoma se je izpustilo ime George Marolt, ki je bil ponovno izvoljen za dobo dveh let ter dobil 76 glasov. Mr. Marolt je splošno poznan kot večletni marljiv član Gospodarskega odbora pri S.D.D. ter dolgoletni pevec pri zboru Jadran. PUŠKARJENJE ŠLIZU FRSTA Italijanske obmejne straže so v bližini mesta Trsta prekoračile novo državno mejo. Jugoslovanska straža na drugi strani je uporabila orožje. En italijanski stražnik je bil ranjen. Italijansko vojaško poveljstvo je trdilo, da so straže pomotoma zašle na jugoslovansko stran. Jugoslovanske straže so se po streljanju opravičile, trdi poročilo iz Trsta. KOLIKO JE BRIVCEV Ameriški brivci so organizirani v uniji AFL. V Ameriki jih je 90,000, v območju Clevelanda "sa-menega pa 1,400. Ameriški brivci se interesirajo za to, da ustanovijo svojo lastno posebno zavarovalno organizacijo. Večina je ideji naklonjena. ARETIRANI INŽENIRJI CARIGRAD, 30. januarja—V turškem rudniku Zonguldak, ki leži ob Črnem morju, je prišlo prejšnji teden do eksplozije plina, ki je terjala življenje 54 rudarjev. Turške oblasti niso šle enostavno mimo tragičnega slučaja. Zaprle so pet inženirjev, katere dolžijo, da niso dovolj pazili na varnost obrata v rudniku. TIPANJE ZA PREMIRJEM NA KITAJSKEM; AMERIŠKI GENERALI PRED KONGRESOM •m' i brodovje je zbrano severno od j Formoze in čaka na povelje, da v EVROPI SO ZASKRBLJENI RADI KITAJSKIH DOGODKOV . ; poma%a pn spiaznjcvanju otoe-NEW YORK, 31. januarja—Danes ob 11. dopoldne je ja Tachen. delegat Nove Zelandije predložil Varnostnemu ^vetu Zdru- V Londonu, kjer zasedajo bri-ženih narodov S'voj načrt o premirju med Čiang Kajšekom; tanski dominijoni, se je na prvi in komunistično Kitajsko. Ta predlog podpirajo Združene ^cji spiejel sklep, s kateiim po- , v . tr TI -1-, -x n X- n ТЧТ rr 1 J-- zivljaio Ciang Kajšeka naj pro- drzave in Velika Britanija. Proti predlogu Nove Zelandije ie prišla Sovjetska zveza s svojim samostojnim predlogom, ki je v bistvu isti kot kitajski, da naj se posest Čiang Kajšeka prostovoljno preda celinskim Kitajcem, Amerikanci naj gredo domov, pa bo mir na tem kraju Daljnega vzho-: da. Varnostni svet je sklenil, da bo najprvo razpravljal o : resoluciji Nove Zelandije. V Washingtonu je bilo dangs* važno zaslišanje pred kongresnimi odbori dveh ameriških generalov, Collinsa in Ridgwaya. Collins je posebni Eisenhower jev zastopnik v južnem Vietnamu v Indokini. Gre namreč tudi za to, ali znajo dogodki na Kitajskem vplivati tudi na dogodke v Indokini. Nova zmaga komunistične Kitajske bi znala vzpodbuditi komuniste v severnem Vietnamu, da vdre jo v južni Vietnam, morda celo v ostali pokrajini Indoki-ne v Laos in Cambodia. Ali je ameriška pomoč južnemu Vietnamu kaj koristila, ali bi bil odpor domačinov za ta slučaj resen? O tem je dal svoje mnenje general Collins, ko je pričal pred vojaškimi odbori kongresa. Drugo važno pričevanje je bilo zaslišanje generala Ridgwaya, ki je šef glavnega štaba ameriške kopne vojske. O Ridgwayu je znano, da se ne strinja s sedanjo politiko Bele hiše do Kitajske in do Čiang Kajšeka in se boji, da bomo zapleteni v novo vojno. svoje grožnje, da zavzamejo Formozo in druga otočja, potem smo v veliki nevarnosti nove svetovne vojne. Kaj pravi Evropa V prvi vrsti, kaj pravijo Angleži? Izven konference britanskih dominijonov, so telo zase, gre za vlado Velike Britanije kot lake. Iz zadnje zgodovine vemo, da gre Velika Britanija večkrat svoja lastna pota, ki niso ista kot ; ona v Washingtonu. Tudi nam je I znano, da so bili britanski labo-risti na obisku pri komunistični vladi v Pekingu na Kitajskem. Britanski laboristi naravnost sovražijo Čiang Kajšeka, njegovo . _________ ., vlado in njegov sistem Oni f«. bu v Clevelandu precej preko za to, da se s Čiang Kajšekom j 50,000. sploh ne računa več. Na Formozi, _ je tr3ba postaviti, če že naj do, у Washingtonu bije tajnik za tega pride, da ostane Formoza p^^^o v federalni vladi boj, da se zase, popolnoma novo vlado, pa j, o у i š a poštnina. Dosedanja stovo) jno da Kitajski tiste otoke, ki so v neposredni bližini Kitajske. Zadnje vesti Kakor včeraj, bo tudi danes malo gorkejše z najvišjo temperaturo dneva 36 stopinj, najnižjo 25 stopinj, vendar ni izključeno, da bo proti večeru snežilo. Danes, ko stopamo v mesec februar, vremenski preroki pra\ijo, da bo februar bolj normalen kot je bil januar. Ne bo toliko velikih vremenskih sprememb. . .Z včerajšnjim dnem se je zaključila registracija nedržavlja-nov v Clevelandu. Našteli so 41,-500, pravijo pa, da je čakati, da se štejejo še tiste, ki so se registrirali v zadnjih minutah. Računajo, da bo v Clevelandu 51,200 tujcev, ki so se registrirali. So pa tudi taki, ki se za to dolžnost ne zmenijo. Tujcev-nedržavlja- Druga politična ugibanja Pozdravi Vse prijatelje in čitatelje Enakopravnosti najlepše pozdravlja Dore Hartman iz North Roy-altona, ki se solnčni na gorkem jugu v Fort Myers, Fla. Februarska razprodaja pohištva V trgovini A. Grdina in sinovi na 15301 Waterloo Rd. se danes prične velika februarska razprodaja na vsemu pohištvu in hišni opremi. Cene so bile tako znižane, da Ei boste lahko resnično izbrali dobre nakupe. Vabljeni ste, da trgovino obiščete in si ogledate veliko in popolno zalogo. Farmski odbor S.N.P.J. Na letni seji Farmskega odbora S.N.P.J. so bili izvoljeni sledeči uxadniki: Predsednik Blaž Novak, podpredsednik Andy Gorjance, podpredsednica Ivanka Shiffrer, tajnik John Lesko-vec, zapisnikarica Theresa Gor-janc, blagajnik Joe Papeš, nadzorniki: Frank Sustaršič, John Strancar in Edwaixl Leskovec, gospodarski odboi': Frank Sustaršič, Louis Cebron, Andy Kronik in Herman Kepic. ne s Čiang Kajšekom na čelu. , žnamlia za pismo, ki stane tri Gre za politično krizo, ki se da gtane v bodoče štiri primerjati samo s krizo, ko je: ^ente. Pošta pra\i, da je v povoj-leta 1939 Hitler napadel Poljsko! napravila štiri milijar- Tako piše britansko levičarsko dolarjev izgube. Letno torej Na eni strani gledajo na Rusi-1 časopisje. ; joo milijonov dolarjev. Tudi v jo kot na tako, ki bi skušala v j Aneurin Bevan in njegovi pri-: letu je znašala izguba ameriško-kitajskem sporu imeti | staši zahtevajo odkrit obračun z i „pj^aj manj kakor 400 milijonov isto vlogo, kot jo je imela v voj- ameriško politiko do Formoze. i dolarjev. Nekaj je skupnega in sploš- AJaski so vaje s padobrani. nega med Britanci, da se namreč. Alaska v svoji zgodovini še ni bi-bojijo, da bo Velika Britanija ka-: takim velikim manevram kor v zadnji svetovni vojni spri- mračnih sil v zvezi s padalci. Kočo modernega orožja, letalstva ^lentarji so ti, da moramo biti in bomb zopet strahovito trpela.; vse pripravljeni. V Nemčiji so na splošno zaskrbljeni. Da komunistično časopisje očita Ameriki, da pripravlja tretjo svetovno vojno, je razumljivo. Toda tudi nekomunistično časopisje naglaša, da smo ni na Koreji. Naj se tolčejo Kitajci Čiang Kajšek in Amerikanci, Sovjetska zveza sama pa bi v ta spcr aktivno ne posegla. Na drugi strani pa bi se, tako pravi.-jo v krogih Združenih narodov, Kitajska v splošno vojno ne spustila brez bistvene pomoči Sovjetske zveze. Pomoč pa naj bi bila vojaška in gospodarska. Kusi napadajo Ameriko Kitajsko-ameriški spor je izrabilo sovjetsko časopisje, ki napoveduje, da se bo izpolnilo, kar je napovedoval pokojni Lenin. Imperialistična kapitalistična Amerika se bo spustila v razne pustolovščine, ki se bodo končale končno z njeno pogubo, vsaj pa jo tako gospodarsko oslabile, da bo nastopila notranja kriza kapitalizma. (Lenin je napovedal svetovno komunistično revolucijo, napovedal pa tudi, da bo šla ta revolucija svojo zmagovito pot preko Kitajske in Indije, s tem pa preko celotnega azijskega kontinenta. Očividno misli sovjetsko časopisje na to Leninovo napoved, ko govori o bodoči krizi ameriškega kapitalizma.) Razpoloženje v Beli hiši V Beli hiši v Washingtonu trdijo, da imamo računati z dolgotrajnimi pogajanji, ki pa znajo končno le privesti do uspeha. Zopet se povdarja, da je ločiti propagando od resničnih zahtev, na katere bosta končno pristala oba tabora. Vendar se istočasno povdarja, da če mislijo kitajski ko V Mosk\i je bil angleški poslanik po Moloto\m uradno obveščen, da je sovjetska vlada poslala angleški predlog za posredovanje za premirje na Kitajskem, ----it/ ^ W I#* J- --------v v hudi politični krizi in da dogod-; „aprei vladi v Peking. Ali pa je ki na Kitajskem in na Formozi; ;>ioiotov angleški predlog pripo-lahko 5,apletejo svet v novo sve-1 ^.^gal aU ne, tega ni povedal, tovno vojno. Angleška vlada se je obrnila Vse zavisi od Kitajske tudi neposredno na vlado v Pe- Varnostni svet Združenih na- king s predlogom za premirje, rodov je z devetimi glasovi spre- i je) predlog Nove Zelandije, da povabijo Kitajsko k razgovorom o premirju. Sovjeti so se glasovanja vzdržali. Zastopnik Čiang Redna seja V sredo zvečer ob 7.30 uri se vrši rodna seja društva Cai niola Hive št. 493 T. M. v navadnih Kajšelra je glasoval proti. Na! prostorih Slov. nar. doma na St. podlagi tega glasovanja je glav- i Clair Ave. Vabi se članice, da so no tajništvo Združenih narodov | udele:>f v polnem številu. poslalo brzojav v Peking. Seje so; g g. za en cat odložene in čakajo na' odgovor Kitajske. Pekinški radio je danes zjutraj pozval Novo Zelandijo naj umakne svoj predlog, da pride na vrsto ruski predlog, ki kratkomalo pravi, da naj Amerikanci odidejo domov, Čiang Kajšek pa naj da svcjo posest celinskim Kitajcem. Na licu mesta okrog Formoze in Kitajske se je položaj zaostril. Nacionalistične bojne ladje so severno od otoka Tachen otvorile topovski ogenj na celin munisti resno in hočejo izvesti sko Kitajsko. Ameriško sedmo Julri, 2. feb. se vrši redna seja krožka št. 3 Progresivnih Slovenk v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave. Pri-četek ob 7.30 uri. Po seji bo zabava in članice so vabljene na udeležbo. Dohodninski davek Mr:;. Mary Svetek, 478 E. 152 St., sporoča, da še vedno nudi poslugo pri izpolnjevanju listin za objavo dohodninskih davkov Zglasite se osebno ali pokličite telefonično (KE 1-3177) za dogovor. ''ENAKOPRAVNOST"! Owned and Published by I THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Satuidays, Sundays, Holidays and the First Week in July UREDNIKOVA РОШ SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail -in Cleveland and Out of Town* (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)____________ For Six Months—(Za šest mesecev) ____ For Three Months—(Za tri mes«^ce)______ -$10.00 . 6.00 . 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države). For One Year—(Za eno leto)______ For Six Months—(Za 5e.>t mesecev) ___ For Three Months—(Za tri mesece)__ .$12.0(; _ 7.01 . 4.5C Entered as Second Class Matter April 26th. 1918 at the Post Office ai Cleveland. Ohio, under the Act of Congress of March 3. 1879, ______«40^104 KITAJSKA NAM JE PRAV BLIZU! (2) Redna seja in zabava februarja ob pol osmi uri zvečer v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave. v navadnih prostorih. Pridite, razmotrivalo se bo o Valentinovi veselici, 13. februarja. Katero bo veselilo, bo lahko igrala karte po seji. Tajnica. Pri zadnjih ameriških volitvah so republikanci grozili, da bodo objavili, in to v propagandne namene, zoper demokrate vsebino tajnih dogovorov konference na Jalti. To se ni zgodilo. Očividno je predsednik Eisenhower mo-lal videti, da objava teh dokumentov tudi republikanski stranki ne bi bila v dobro. Vsekakor pa se o konferenci na Jalti mnogo govori in piše. Ko gre za Kitajsko, nam je dolžnost, da objavimo, kaj so se takrat glede Kitajske dogovorili. Dejstvo je vsekakor tudi to, da takrat nobenega zastopnika Kitajske na konferenci m bilo, ker noben ni bil povabljen. Na Kitajskem je slo za komunistično stranko, ki je vodila uporniško gibanje zoper Japonce v severnih delih Kitajske, obenem pa orga-nizirala k()munističiio stranico, ffa (iriigi strzini je bil nacio-nalili blok ]po(i v()dstT/oiTi (}iang ISajšelca iii znaii fiod imes nom Kuommgtang. Tudi ta blok je vodil zoper Japonce osvobodilno gibanje. Na Jalti so se razgovarjali Roosevelt, Churchill in Stalin o nekem velikem tretjem, katerega pa ni bilo zraven. Kritiki konference na Jalti zamerijo vsem trem, tudi Rooseveltu, da je "barantal" o interesih odsotnega, pa pomembnega Kitajca. Tudi se trdi, da ko je šlo za Kitajsko, sta se o tem vprašanju razgovarjala le-JlooseVelt in Stalin, da pa je bil Winston Churchill večinoma odsoten. ICaj so se d()govo];ili jglede Kitajslce: SSdružiene! države so dale Sovjetski zvezi pravico, da nadzoruje železnice in pristanišča v Mandžuriji, torej v velikem delu severne Kitajske. Tako je prišlo do sovjetske kontrole nad bogato in pomembno Mandžurijo, seveda po sovjetskih metodah, tudi ko je šlo za gospodarske, politične in vojaške razmere v Mandžuriji. Odsotna Kitajska naj na ta dogovor tudi pristane. Združene države so Rusiji po Rooseveltu garantirale, da se bo izpolnilo, kar se je dogovorilo. Roosevelt je bil za to, da se nato sklene med Sovjetsko zvezo in Kitajsko prijateljska pogodba. Če ni bilo Churchilla pri teh razgovorih zraven, potem je imel Churchill prav, če je izrekel besede, ki se mu pripisujejo kot izgovorjene odposlancem kanadskega parlamenta. Mi v Veliki Britaniji priznavamo in cenimo \reliko f)orn(>č, Iti nam jc) je (iala ICanacia, kc) sinio l)o-jewili vehko v^no, ki se blKa h kor^u. znamerya kažejo, da je zmaga pred durmi. Vehka Britanija se zave- NA SVETU (la, da rnora biU ICanada poplačana za to, kar je storila. TTudi Združene države so ogronmo pnspevale k zmagov^ lemu koncu vojne. Četudi niso navzoči tukaij zastopniki Združenih držav, vam Kanadčanom mi Britanci obljublja-mo nadz()rst\ro iiaci IVev/ Tfork (Zeiitrail Railroad, lEkostcwi iri Albany Railroad ter nadzorstvo nad pristanišči New York in Boston . . ." , 11+ I svetlobnimi z radijskimi valovi. o lega po e a po konferenci na Jalti so bile odvr- Njegovo iz žičnate mreže sesto-zene prve atomske bombe nad japonskimi mesti Nagasaki j^če "ogledalo" tehta skupaj z in Hirošima. Japonska je sprevidela, da jo zna to orožje ogrodjem 1270 ton. Ante-1 ijiomk sekunde, goreči plin pa zdrobiti, pa se je pred uničenjem udala in položila orožie 1"^ visoka 55 m. S to napravo;doseže temperaturo 5,250°, kar Za Sovjetsko zvezo, ki je le malo časa ored fpm P^^ko preiščejo ves nebes, od-, je le za 1000° manj od tempera- vedala I'innnski vninn ip r>r-orio' т i . pošljejo signale v vse dele veso-jture na površju sonca. Da bi , J , . v Japonske pomenila bi- ^ tja in jih od tam spet sprejmejo, taisto svetlobo dosegli v normal- o pomoč pil razorozevanju Japoncev. :Namenjena je predvsem opazo-jnih pogojih, bi bila potrebna nekaj naj povdarimo, ko gre za Mandžurijo. Tudi ^vanju in širjenju radijskih va-jelcktrična žarnica z deset milijo- :IVD:JSKA ŽENA I\£KOĆ IIS DANES Dolga stoletja je bila indijska žena brez vseh pravic. Spomnimo se samo na razne radže in maharadže ter njihove hareme, v katerih je bila žena brezpravno bitje. Žene so bile ločene od ostalega sveta, zaprte v hiše, izključene iz vsake politične in družbene dejavnosti. Toda, ko je vodila Indija boroo za osvoboditev, se ji je priključilo na stotine žena. To je sicer majhna številka za milijonske indijske narode, toda, vendar je bil to že velikanski napredek in indijska žena si je pridobila pravico stopiti v politično življenje. V vseh krajih so se nato žene pridružile odporniškemu gibanju. Bile so prve pri demonstracijah, bile zaprte in mučene. Toda, to naj-revolucionarnejših indijskih žena ni preplašilo. V vse večjem številu so se vključevale v osvobodilno gibanje. Zato so tudi po osvoboditvi dobile svoje pravice in enakopravnost. Danes ima žena v Indiji iste politične pravice kot možje. To je zapisano tudi v ustavi. Ženam je odprta pot v vse službe. In žene se s tem tudi okoriščajo. Mnogo žena se že uveljavlja v najrazličnejših poklicih. Žene najdemo v vseh vejah državne uprave in v administraciji. Spomnimo se samo gospe Pandit Nehru, ki nas je letos obiskala in ki se je povzpela menda na najvišje mesto med vsemi indijskimi ženami—od ministra do veleposlanika države, šefa dele-EUCLID, Ohio — Redna me-|gacije v organizaciji Združenih sečna кеја krožka št. 3 Progre- "prodov in do predsednika sivnih Slovenk se vrši vsredo, 2. organizacije Združenih narodov. Seja in predavanje krožka št. 1 Prog. Slov. CLEVELAND, Ohio — Redna mesečna seja krožka št. 1 Progresivnih Slovenk se vrši v četrtek, 3. februarja. Po seji bomo imele zanimivo predavanje o spremembi zavarovalne zaščite (Social Security) in sicer bo predaval Mr. Duers, kateri ee bavi s tem poslom. Mnogi izmed nas nismo zadosti poučeni o omenjeni zavarovalnini, zato nam bo predavanje o tem vprašanju zelo koristno. Prosvetni odbor je prvotno vprašal Vero Candon, da bi predavala. Vsled tehtnega vzroka ji za enkrat ni bilo mogoče odzvati se. Prošene so vse članice, ki so zaostale s svojimi mesečnimi prispevki, da iste poravnajo. Prejele smo iepo vsoto za prodajne znamke, katere so pridno nosile skupaj naše zavedne članice. Tudi za v naprej se priporočamo Slanicam, da iste izročite krožku. Tor J j, članice, prijazno ste vabljene, da se udeležite seje v polnem številu. Razpravljale bomo med drugim tudi glede naše večerjo, katera se vrši v nedeljo, 8. mavca. Theresa Gor jane. Hokoborba Nocoj se prične letošnja sezona rokoborbe v Areni. To bo prva taka predstava v treh mesecih, katere je doslej redno prirejal Jack Ganson. Program se prične ob 8.30 uri, vrata pa bodo odpr-'.a že ob 7.30 uri. Spoprijeli se bodo : Primo Camera, bivši svetov-li čampijon, in Waldek Kowal-jki; Buddy Rogers in Ralph Sil-verstein; Dick Hutton, ki se bo pomeril z prvakom The Great Scott, Frankie Talaber in Mighty Sico ter Billy Varg.a in Hardy Kruscamp. Mnoge žene so zdravniki, pravniki, profesorji, učitelji, inženirji. Tudi v industriji se je močno povečalo število delavk in v delavskih sindikatih žene vedno bolj uveljavljajo svojo besedo. Žene v Indiji imajo tudi svojo, močno organizacijo, splošno indijsko ligo žena. Ta ima svoje podružnice skoraj v vseh večjih mestih Indije—nad 300. Liga je v Indiji velikega pomena in ima celo v OZN kot nevladna organizacija svojega predstavnika. Pri svojem delu v borbi za pravice žena je dosegla že mnoge uspehe, tako na družbenem kot na zakonodajnem polju. Po njeni zaslugi je mnogoženstvo kaznivo. Indijska žena ima danes tudi pravico ločitve zakona in na dedovanje, kar n. pr. pri Hindu-stancih sploh ni bilo dovoljeno. Tudi na družbenem polju so indijske žene dosegle že lep napredek. Ob Tihem oceanu Piše FRANK KER2E NAJVEČJI RADIOTELESKOP poskusni postaji man-chestrske univerze Jodrell Bank v Cheshireu so dogradili največji radijski teleskop na svetu. Le ta ima veliko paraboloidno anteno, ki meri v premeru 75 m. Novi teleskop deluje namesto s SVETLOBA 10 MILIJONOV SVEČ Francoski profesor Laporte je nedavno izpopolnil posebno elektronsko napravo, katero je moč sinhrgnizirati s fotografsko kamero in ki pri fotografiranju sproži elektronski blisk z močjo 160 milijonov lumenov. To se pravi, da je ta svetloba 1600-krat močnejša od sončne svetlobe sredi vedrega junijskega dne. Blisk traja samo deset mi- V sever- ' lov, opazovanju intenzivnosti iz- nov sveč. kitajska komunistična stranka se je koncentrirala ni Kitajski in v Mandžuriji. Za sovjetske in kitajske komu- najvažnejših podro-, nistične cilje je bilo sodelovanje spričo sklepov konference na Jalti čisto naravno. Sovjetski komunisti in kitajski komunisti so bili sosedje oziroma je kitajskim komunistom Sovjetska zveza prijateljsko in z veseljem pomagala, tudi ko je šlo za razorožitev Japoncev. Sovjeti so namreč Ja- р,)псе razorožcvali, vzeto orožje pa dajali v roke kitajskim komunistom. Kitajski komunisti, ki sn cp na _ .f ' ćij Rimskte ceste, ki so sicer nor-; I^UBKZEN DO malni močem prikrita zaradi ve-!KODITEIiJEV likih spiralnih meglic. Doseda-I nji radijski teleskop britansko! Ljubezen srna do roditeljev se poskusne postajo Jodrell ni zadostoval več, zato so izde-l lali tegn novega, največiega nal"^"^'' najboljša. Prav vse znata! Kitajski komunisti, ki so se na severu Kitaj-ndžuriji hitro in dobro strankarsko or / državljanski vojni na Kitajskem iz ist tajskega severa marširali doli proti kitajski sredini in ki-' vn pomenila v največjega na:,_ nova napra-razvoju i-adio Ko je šestnajst let star bo re- ske in v Mandžuriji hitro in dobro strankarsko org^ni%!astronomijrt^ roditelja ne znata raii sn natf. Л7 HrvnwiiorioH T.-:. ■ , .. k, , toliko kot sem mislil." ali, so nato v državljanski vojni na Kitajskem iz istega ki-'^ preteklih letih veliki teleskopi nittarrc ----j-i- ...........Iv Ameriki za klasično astrono- tajskemu jugu, dokler niso v letu 1949 končali s kitajsko' notranjo revolucijo, in to z zmago komunistov. Ciang Kaj-sek se je umaknil na Formozo, za to Formozo pa danes gre. mijo. L. C. u»gla$ajte v - -Enakopravnosti čez štiri leta bo rekel: "Moja starša ne razumeta mladine. Sploh nista povezana z mlado generacijo." Ko dovrši trideset let: "Mislim, da sta moja starša le imela v marsičem prav." Ko imate pri vas jesenske mesece, je v južni Kaliforniji najlepša pomlad. V teh mesecih nam sicer nebo obeta dež—toda staviš lahko, da ga ne bo. Izmed desetih stav boš dobil devet in le eno izgubil. Pridejo pa naznanila o bližjem dežju tako nekako septembra meseca. Nebo se večkrat zaoblači in sicer tako obetajoče, da človek nehote vzdihne: —povsod na svetu pride iz takih oblakov dež, samo v Kaliforniji ne. Ko minevajo meseci, imamo več in več dni, ki so oblačni. Če hočem reči po pravioi, je tako: —podnevi se oblaki samo preganjajo, ko se zmrači, začne pa večkrat tako droban dež, da ga čutiš samo na koncu nosa. Človek bi mislil, da ima taka dežela kakor Kalifornija, polno dežja. Vsaj leži ob največjem morju tega sveta, koder je večno izhlapevanje. Berem stvari o južni Ameriki, rccimo o Braziliji. Leži prav ob tistem morju, kakor Kalifornija, a vendar imamo pri nas kakih 350 dni suhih to je brez dežja in le petnajst jih ostane deževnih. Čimbolj se pomikajo meseci proti koncu leta, tem več dni imamo, ki so—če že ne deževni, pa vsaj dovolj oblačni za dež. Enkrat decembra se pa le vsuje, da vse pogleda hvaležno proti nebu. Zakaj bi tudi ne, ko je vse okoli tebe rjavo, rumeno in tako subo, da se kepa suhe prsti kadi, kakor bi gorela. Najmanjša sapica dviga iz njih tako droban prah, da kar ostaja v zraku Kamorkoli se ozreš, vse se ti zdi, da prosi za dež. V decembru je človek resnično vslišan. Včasih pride čisto polahko, in to navadno ponoči, včasih pa se sili neka huda sapa, ampak ne kak orkan.— Ni nič strašnega, ker je njenu sila merjena na kakih trideset ali štirideset milj na uro. Drugič pride pa kar naravnost z vse sorte obetan jem, pa ni iz vsega skupaj—kaj bi rekel, nič. Malo po-rosi, pa se vse zopet nekam umika. Ko pa pritisne resnični dež, je pa vode, da vse plava. Tukaj ni nikdar dežja, kakor ga imate pri vas, ko padajo ledke debele kaplje iz visokih oblakov. Tukaj gre navadno droban in gost dež, ki ti v neverjetno kratkem času namene toliko vode, da vse poplavi. Je tako. Zemlja je sicer suha, ampak tako suha, da ne pije vode. Tisti drobni prah se prime deževnih kaplic, ki so nekaj po-eebnega. Kaplice dobe namreč nekako kožo iz prsti. Kar okrogle ostajajo in to precej dolgo. Le polagoma začne zemlja piti in potem leze voda vedno bolj globoko v zemljo. Zato bi bilo najboljše, ko bi na jesen imeli večkrat dež in sicer po malem, da se zemlja pripravi. Pa kaj hočemo, če ni tako. Vzeti je treba kakor že pride. Večkrat pride tako, kakor so rekli v starem kraju:—huda ura. Tedaj po parkrat zagrmi, tako nekako, kakor da bi kdo nedaleč vstran stresal orehe. Čitam v časopisju, da včasih tudi strela vdarl. In zraven tega pride kaj rad nepoklican potres, tako, čisto na rahlo, da ga čutiš v postelji kakor da bi te nekdo z močnim magnetom dvigal proti stropu. Čutiš ga posebno če ležiš na blazini, ki ima jeklene zavijače ali "springs." Tako pride, kakor da bi telo naenkrat izgubilo vso svojo težo. Zime so v Kalifoiniji suhe, o poletju ne govorim, ker se to itak samo po sebi razume. Pomladi so suho, jeseni tudi. In zato ima v Kaliforniji vremenski prerok najložjo nalogo. Veste, kako poroča o vremenu vsaj tristo dni v letu? Megleno ob morski oboli—kar je res slednji dan. Pa ne za dolgo. V drugih krajih sveta ]iomenja taka megla vselej dež, v Kaliforniji pa lepo vreme. Na gotove dneve meri vremenski prerok tudi zračni pritisk in sicer vse od Japonske in Havajskega otočja do Alaske, nadalje vzame vse države ob morju daleč v Meksiko. Zakaj to meri, tega me vem, vem pa, da ne more dosti pomeniti. V Kropi, na Gorenjskem so merili na ta način moč fižola, posebno, če jim je kdo prinesel kako novo sorto na vas. Pa še nekaj. Kadar je kak oblačen teden, pride vremenski prerok z naznanilom, da bo dež v gorah. To mi pa spet ne gre v glavo, zakaj bi bil dež v gorah, koder ga ne potrebujejo dosti. I Ampak kalifornijski dež je posebno muhast. Na novega leta dan smo imeli "festival of roses" —to je praznik rož. Vremenski prerolc se je hotel posebno postaviti in zato je teden prej napovedal lepo vreme. Ljudje so žrtvovali milijone, da je bilo vse okrašeno iti pripravljeno, kakor mora biti. Pa veste, kaj je bilo. Baš tisti dan se je dež domislil, pa je napravil iz procesije cel ričet. Ne samo, da je bil dež, čisto polahen in droban, bilo je tudi mrzlo. To so posebno občutile krasotice, ki so imele komaj za par "flajštrov" obleke na sebi. Kdoi ne živi v Kaliforniji, si pač težko predstavlja, zakaj je dež tako dobrodošel. Ali veste, da imamo proti zimi prazne vodnjake, da imamo struge brez vode, precej jezer, iz katerih izgine vsa voda? Je res smešno, če pregleduješ atlas, pa vidiš zapisano:—Los Angeles River. Ima skoro miljo široko in globoko izkopano strugo, toda po nji se kaže kako zelenje, le čisto pri kraju se vleče kakor reven potok mala struga, koder se pretaka nekaj malega umazane vode. To torej naj bi bil Los Angeles River. Jaz sploh ne vem, kako bi se reklo taki reki, ki izgubi vodo. River gotovo ne, ker to pomeni pač vodo. Torej bi moralo biti nekaj druzega. Pa še za nekaj druzega se ljudje razvesele dežja. Ce bi brali časopise, ki izhajajo na zahodni strani naših držav, bi gotovo zapazili vesti o večnih ognjih v gozdih. Listi prosijo, ne kadite, ne kurite, ne mečite živih čikov po tleh. V mnogih krajih čitaš ob cestah napise, da je kadenje prepovedano. Ampak kdo bo pazil na vse ljudi. Pride že nekaj, pa začno goreti gozdi in potem gre vse v nič. Zgori najboljša zemlja, oziroma prst, koder je vse bogastvo za dobro rast. Zgori grmovje, ki drži s svojimi koreninami prst v hribih in gorah, in zraven tega še drevje. Škoda je velikanska in taka pogorišča so kaj nevarna. Zemljo odnese deževje, pa se začno kazati gole skale. In potem je konec tega, kar imenujemo dobro in rodovitno zemljo. Kar je pogorišč jih je treba takoj obsojati recimo s travo, da skali in ozeleni. Ampak to je drago in Tudi ne posebno zanesljivo. Drago je zato, ker je seme drago in pa, ker morajo rabiti ero-plane, s pomočjo katerih sejejo semena. Ce pride potem dež čisto polahko, je dobro in kmalu vse ozeleni. Koliko dežja pa pade v spodnji Kaliforniji? Navadno 15 ali 16 palcev na leto. Ni pa s tem rečeno, da so to zgodi vsoloj, to je vsako leto. Včasih ko zime bolj suho ali pa bolj mokre, kakor je že vreme. Tako jc bilo v letu 1941, ko je padlo čez dvajset palcev dežja. Letos bi ga morali dobiti primeroma tohko, to pa zato, ker smo imeli bolj slabo zadnjo zimo. Ker je narava zelo muhasta, zato bi bilo v spodnji Kaliforniji slabo za življenje, ko bi bili odvisni samo od tiste vodo, kar jo pade sproti na zemljo. Sreča je to, da je Kalifornija planirala in izpeljala lake načrte, kakor jc postavim voda iz Colorado River. Če bi ne imeli tega velikanskega načrta, bi ne mogli živeti, kakor živimo danes. Človek bi bil odvi- sen od muiiaste natur e, ki včasih uu vsega preveč, drugič pa vsega, premam, ce bi danes oanehaia voda, kar je posije nebo, bi ne bilo zasti an tega mc slabše. Mi bi lahKo prestali vrsto let, morali bi mogoče plačevati malo več za vodo, ID bi oilo pa tudi vse. Zakaj vedite, da je naprava v Colorado River tako velikanska, da daje danes le 15 odstotkov vode Kali-lorniji. Imamo vse sorte politike in zakonodaje, po večini vse bolj slabe, a vendar se najdejo tukaj in tam dela, ki so velika. In semkaj spada gotovo projekt od Colorado River. Ni pa s tem rečeno, da bo ostalo za vse čase to, kar mamo. Človeštvo še vedno študira na to, da bo preskrbljeno za vselej z vsem, kar rabi, poseb-i no pa z vodo. Tako imamo en ' načrt, po katerem bi uredili ta-i ko, da bi dobivali vodo iz severne-i ga dela naših držav, koder je dovolj vode in začno tudi dovolj dežja. Imamo nadalje projekt univerze v Kaliforniji, ki ima načrte, da se začne rabiti morsko vodo za vse potrebno. Pravite, da bi bilo predrago? Stroški za vodo bi ne bili velčji, kakor jih ima mesto New York. In to nekaj pomeni. Imamo nadalje načrte domačega inženirja, uposlenega pri mestni upravi, kateri priporoča, da bi se rabljeno vodo izpeljalo nekam in očistilo v toliko» da bi se jo lahko rabilo za namakanje. Eni priporočajo tudi, da bi imeli v Los Angeles posebno vodo za kopalnice in stranišča, za kar bi ee lahko rabilo mor^sko vodo, kakoršna je. Kaj pa znameniti načrt inženirja John Reberja? Če pogledate na zemljevid države Kalifornija, boste videlil, da leži mesto San Francisco ob velikanskem zalivu. Ta zaliv prejema vodo od severa, juga in vzhoda—sladko vodo namreč, ki pride, v obliki močnih in stalnih rek vedno v zaliv. On bi zagradil zaliv, s tem bi preprečil slano vodo. Dobil bi velikanske množine sladke vode, ki bi se lahko izpeljala na vse strani. Podoben načrt imamo že nad sto let, pa ni bil izpeljan še do danes. Zadnje čase se dosti čita o Colorado River, in sicer zastran tega, ker se priglaša vedno več "kostumerjev" za vodo. Tukaj pride pred vsem država Arizona, ki je suha kot poper i" bi rada premenila nekaj svojil^ puščav v rodovitna polja. Pa tudi Colorado sama bi rada več vode. Res je sicer, da je Kalifornija sama plačala naprave pri Colorado River, ampak to ne ovira druge, da bi ne zahtevali svojih "pra' vie." Zanimivo pa je naše deževje, ker se toliko čita o njem. Skoro čez noč je postala voda najvažnejši predmet, ki je bil takorekoc zastonj vso dolgo večnost. Opazili so namreč ljudje, da se naša zemlja, nekako suši, to je, da manj dežja. To se posebno jasno vidi pri raznih puščavah. Puščave nastanejo, kadar zmanjka vode. In zanimivo je to, da se ščave danes nikdar ne manjšajo, ampak samo večajo. To se pravi, da gre suha sila dalje in dalje ter vničuje vse, kar je živega. Ka!<><>oooooooioooooooooooooooooo<>oooc>oooooooooo MICHEL 2EVACO 1ШЈЕУ1 niEZ I ZGODOVINSKI ROMAN | S 5 '^imiujiiiiiniiiiiiiiiiiiHiiiiiiNiiiinHiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiHitjiiiiimiriiuiiiiiHiiiiiniiiiiiiiMiiHiiiiiiiiimnimiiiiwitJiiiiiiiiHiiniiiiiiii S (Nadaljevanje) "Ah, prekleti pop!" je zaškripal v mislih, smehljaje se pri tem še prjjazneje nego prej, "moja sreča in moje življenje sta v tvoji roki? Nu dobro! Če je tako— umri!" Že je hotel izdreti bodalo. Toda škof mu je gledal v srce. "Ne glede," je nadaljeval povsem nedolžno, "da bi me izku-šali umoriti. Hvala Bogu, da nosim za take slučaje verižno srajco, ki se ne ustraši nobenega noža. Naročam si jih iz Toleda; in vi, gospod maršal?" Concini je puhnil kakor razdražen bik. Nato se je obdržal in sedel nazaj, rekoč: "Per la santissima Trinita, moj dragi škof—vse, kar mi pripovedujete, si neprestano ponavljam sam. In dasi ni govora o kaki ljubezni, ki ste jo domnevali ... v svojem slučaju, ne v mojem! . . . sem vendar trdno namenjen zgrabiti Angoulema. Toda kako? To je vprašanje!" "Maršal," je rekel Richelieu, "prinašam vam točne in jasne podatke. Stari Angoulemski dvorec vam je gotovo znan. Dobil sem obvestilo, da bo vojvoda no- CAP'N EASY lets make'cleveland THE BESTHSARTEP LOCATION IN THE NATION/ *AND THATJNCLUPBS ASHTABULA, сиУАНООА, 0EAU6A,LAKE AND LORAIN COUNTIES. coj ponoči tam. Prišel bo ob desetih zvečer, in sicer skozi mala vrata, na brezni strani." "Tedaj je v Parizu?" je vzkliknil Concini s čudovito potvorje-nim strmenjem. "Nikjer drugje. Pravim tedaj, da zadošča, ako nocoj med deseto in cn&jsto uro obkolite Angoulemski dvorec in ga preiščete." "Ah, gospod škof, vaša novica mi vrača življenje, spanje in ape-tit. Tolikšna usluga ne sme ostati nepoplačana. Recite, s čim vam morem ustreči?" Richelieu je pomislil zaradi lepšega, nato pa je odgovoril; "Mlada kraljica Ana Avstrijska še nima izpovednika . . ." "Prekrasno, gospod. Jutri dam podpisati vaše imenovanje!" Richelieu se je zdrznil od radosti. Dostojanstvo kraljičinega izpovednika je bilo cilj njegovih gorečih želja; pomenilo je vstop v skrivnosti kraljeve rodbine! Vprašal se je, kako bi mogel zahvaliti maršala in ublažiti zamero svojih prejšnjih besed. "Maršal," je dejal, "novica, ki vas je tako razveselila, ni moja edina. Ako zaprete očeta, bi bilo nemara dobro, da izgine tudi hči ona je duša zarote." Concini je vzdignil glavo. Strašna muka se je zrcalila na njegovem obrazu. Richelieu je govoril o Gizeli, kakor bi bila še živa—on pa je vedel, da ni! Bila je mrtva, morilci kraljice-mate-re so jo bili vrgli v Sekvano! "Kaj pravite, dragi moj?" je rekel z ubitim glasom. "Vojvodo-ve hčere ni več med živimi!" "To ni resnica, gospod maršal. Gizela Angoulemska je živa in zdrava; moji ljudje so jo videli še včeraj in vse te dni." Concini je vstal. Opotekel se je k škofu in ga krčevito zgrabil za roke: "Recite še enkrat, Richelieu! Oh, za Boga, recite še enkrat!" "Gizela Angoulemska živi," je povzel škof osuplo. "Najdete jo v Progarski ulici, v hiši Marije Touchetove, kadarkoli vam drago. Mislim pa, da aretacija ni umestna, ker bi ljudje preveč govorili o nji; dovolj bo, ako se polastite dekleta prav natihem in jo spravite v varen kraj ... Oh, i pa ne da bi vam prihajalo slabo? : Maršal!" Concini se je bil zvrnil znak v svoj naslanjač; iz ust mu je planil glas, ki je bil podoben bolestnemu jeku, izražal pa je v resnici radost in odrešenje. Še preden je utegnil škof poklicati na pomoč, je vstopila Leonora Galigai. Ne da bi rekla besedo, je dala soprogu poduhati iz stekleničice, ki jo je nosila vedno 3 seboj. Concini je odprl oči ter jo zagledal. "Poslušala si?" je dehnil z brezmejno grozo. "Da," je zamrmrala. "Ne boj se ničesar, zaupaj v svojo Leo-noro. Pobrini se nocoj za očeta in prepusti meni skrb za hčer. Prisežem ti, da se ne dotaknem njenega življenja. Kadar jo bova imela tu, v najinem dvorcu, odločiva skupaj njeno usodo!" Nato se je obrnila k škofu. "Gospod Luconski," je dejala, "maršalu ni dobro. Ali hočete rajši stopiti z menoj v mojo molilni-co?" Par trenotkov nato je sedel Richelieu v Leonorini molilnici, ki je bila razkošna, sijajno opremljena sobana. "Kaj ste imeli še povedati maršalu?" je vprašala markiza, oblastno kakor zmerom. Škofovo čelo se je zmračilo. Začutil je, da je bilo vse, kar je razodel Concini ju, šele uvod temu, kar je hotel povedati zdaj. "Madame," je izpregovoril, "aretacija vojvode Angoulem-skega bo napaka in Gizelina odstranitev zločin; vsi naši napori, da . . . rešimo državo, bodo brezuspešni, ako se ne iznebimo nekoga drugega. Mož, ki ga imam v mislih, je neznaten človek, toda ognjena duša in neukrotno srce; primerjal bi ga živi mečevi ostrini. Ime mu je vitez de Ca-pestang!" "Capestang!" je zasopla Leonora. "Tedaj ga poznate? In ga sovražite—vi tudi ?" Obadva velika hinavca sta se v tem trenotku odrekla pretvari; vse je bilo izpovedano med njima! Richelieu, ki se je obvladal prvi, je povzel: "Capestang ni storil meni ničesar zalega; toda lehko bi škodil državi s svojo predrznostjo in brezobzirnostjo, zlasti pa še z vplivom, ki ga ima na Gizelo An-goulemsko." "Na Gizelo?" je osupnila markiza; nagla slutnja jo je prešinila. "Kakšen vpliv bi mogel imeti?" "Ljubi ga! In tudi on jo ljubi ali pa se vsaj dela tako, zakaj v resnici je menda oddano srce tega pustolovca drugam. Lehko si mislite, kakšen plen i^omcni Gizela Angoulemska sestradan-cu, ki je prišel v Pariz iskat prigod in sreče. Njeno čuvstvo je vsekako odkritosrčno in globoko; slišali so, ko je priznala očetu svojo ljubezen do Capestan-ga." "Pop se moti!" je zavrisnila Leonora v svojem srcu. "Capestang ljubi Gizelo! Čudeži, ki jih dela, veljajo nji! Ljubita se, in njiju ljubezen bo moja osveta!" "Najprej," je povzel škof, "morate uničiti to zapreko. Capestang mora pasti, madame!" "Zdi se, da imate prav," je dejala Leonora hladno. "Velela ga bom iskati..." "Najden je! V siromašni gostilni pri 'Velikem Henriku' ga lehko primete vsak trenotek." Richelieu se je naklonil; ona pa ga ]c prijela za roko in dejala g pridušenim glasom, ki je trepetal od krutega veselja: "Richelieu, maršal vam je obljubil, da postanete jutri kraljičin izpovednik. Tudi jaz premišljam, s čim bi vas nagradila, in mislim, da sem pogodila vaše želje: preden mine leto, Richelieu, vas storim kardinala!" Škof je prebledel. Sklonil se je nad roko Leonore Galigai ter zapečatil s poljubom skupni zločin .. . XXIX. Lisica in krokar. Ob uri, ko je markiz de Cinq-Mars odhajal od Marion Delor-me, se je napotil z doma tudi naš junak. Stopal je burno, zaletaval se ponevedoma v mimogredoče in krčevito stiskal mečev ročnik. Vzlic nagli hoji je bil bled kakor smrt. Kaj ga je bilo zadelo? Da bomo razumeli njegovo žalost, moramo poseči nazaj. Cogolin, ki je izročil gospodarju svoj zadnji zlatnik z nasvetom, da naj ga zaigra v Medvedji ulici, ni zdržal doma. Lakota mu je nagajala čedalje huje; prepričan, da bi bil nov poizkus pri mojstru Lureauju brezupen, se je potihem izmuznil v mesto, češ, viteza itak ne bo pred jutrom nazaj. Krenil je preko Sekvane, blodil na slepo semintja, širil nosnice, kjerkoli mu je zadišalo po jedi, ter škilil kakor ris okrog vseh izkuhov in beznic. Ura je bila devet; krčme so se zapirale, ljudi je zmanjkovalo, z lučmi vred je ugašalo upanje in vse drugo, samo ne žeja in glad. Cogolin je začel baš preklinjati dan in letnico svojega rojstva, ko je vrgel oko v razsvetljeni prostor pred bližnjimi vrati in ves vztre-petal. "Oho!" je vzkliknil sam pri sebi, "s to prikaznijo sem menda že sedel za mizo ter jo občudoval med omakami, pečenkami in požiiki, na katere še danes ne morem misliti brez solza. Toda kje? Že vem, corbacque! Bilo je pri 'Treh vladarjih,' tisti dan, ko sta se bratila moj vitez in markiz de Cinq-Mars! Ohe, dragi gospod . . . gospod Lanterne!" Lakaj markiza Cinq-Marsa se je obrnil s prirojenim dostojanstvom ter pokazal cvetoči obraz moža, ki sedi najmanj po štirikrat na dan pri zvrhani skledi. Cogolin pa je sključil svoje mrša-vo hrbtišče in žlobudral; "Dober večer, gospod de Lanterne! Zmerom tako sijajnega zdravja in tako gosposke vnanjo-sti! Zmerom tako—" "Kdo pa ste, gospod, in odkod me poznate?" ga je ustavil Lanterne z vidno dobrohotnostjo. "Ga že držim!" si je rekel Cogolin. "Eh, gospod de Lanterne, nisem vas še pozabil, ne! Kdo si ne bi zapomnil moža tako finih manir?" "Gospod Cogolin, se mi vidi?" je zategnil Lanterne s pokroviteljskim glasom. j "Tako je, gospod de Lanterne!" "Recite, prijatelj: čemu mi pravite "de Lanterne?" "Kako? Mari sem se zmotil?" Lanterne je pogoltnil slino, rekoč: "Ime mi je samo Lanterne . "Samo!" je vzkliknil Cogolin z osuplostjo človeka, ki bi mu dejali, da se kralju ne pravi veličanstvo. "Bogme, še davi sem rekel svojemu gospodarju: Gospod markiz de Cinq-Mars mora biti pač visoka oseba, da ima celo slugo plemenitaša." — Oprostite, gospod, vaša vnanjost me je premotila." "Nič hudega," je dejal Lanterne prostodušno. "Pustiva to, gospod Cogolin. Pravkar sem bil namenjen k večerji; in ker ste ohranili najino prvo srečanje v tako dobrem spominu, storite mi veselje in drugujte mi tudi nocoj." "Stoprav sem vstal od mize, dragi gospod de Lanterne. Toda bogme, zaradi časti in veselja, da ostanem v vaši družbi, sem rad pripravljen večerjati še enkrat." "Jaz sem nekoč večerjal trikrat," je rekel Lanterne. "Pri mizi vam povem, kako je bilo; jaz namreč ljubim zgodbe o slavnih dejanjih." "Hudiča! Kar slina se mi zbira od zavisti. A brez zamere, kje pa izvolite večerjati? Nemara pri 'Treh vladar jih?" "Ne," je dejal Lanterne, sto-paje dalje. "Nocoj imam važne posle, zato tudi večerjam tako pozno." "Potemtakem se ustaviva spotoma kje?" je zaskrbelo Cogoli-na. "Zaprto bo že povsod!" "Da," je pokimal Lanterne. "Ali krčma, kamor pojdeva, je zame odprta. Večerjala bova pri 'Zlati rački,' gospod Cogolin; to je v Progarski ulici." Cogolina je izpreletelo. "Vraga!" je pomislil. "Mari se obeta nadaljevanje prigode, ki sem jo imel z Laffemasem?" Chicago, III. Ben Franklin gives you fome expert advice abput Payroll Savings "Wliit though yoo have found no Trcafure, DitigencL is the Mother of Good Luck." Ever wished you had $1,000, $5,000 or more? Today, it is actually easy to save such large sums— through the Payroll Savings Plan. Here's liow: you just name a sum to your company's pay office. Each payday, that amount will be withdrawn from your pay, and invested for you in one of the world's finest investments, U. S. Series K Savings Bonds! Little Stroke* fell great Oaks.'* See how quickly your savings grow, because Savings Bonds earn good interest—3% when held to maturity. Sign for as little as $5.00 a week and in 9 years, 8 months, you'll have $2,850 cash. "Have yoe fofflewhat to do To-morrow, do it To-day." Start making your dreams come true right now. Sign up for Payroll Savings today. Or, if you're self-employed, invest in Savings Bonds regularly when you bank. If you want your interest as current income, ask your banker about 3% Series H Bonds which pay interest semiannually by Treasury check. "Remember what Poor Richard fays; Many a Little makes a Mickle." Chicago, Ш GEORGE EISELE PHARMACIST for HIGHEST QUALITY and Lowest- Price on Prescriptions, Vitamins and Drugs. Mail Orders Promptly Filled 176 W. Adams St. Phone FRanklin 2-8935 REAL ESTATE 6 ROOM GEORGIAN BRICK — Gas heat, cabinet kitchen, Wz garage with attached screened porch. Under $20,000. , 543 Rose Ave. Call owner—VAnderbilt 4-5195 3 STORY BRICK 7 room, 31/2 bath plus 3 room, 3rd floor apartment. 8 large closets, gas heat, garage, rumpus room. Must settle estate. Priced middle 30's. Call owner. EAstgate 7-3299 2 STORY BRICK — Large store, 6 room apartment. Full basement automatic oil heat; 18x40 garage. Owner. IRving 8-6259 Nekaj minut nato je Lanterne potrkal pri 'Zlati rački.' In res so se odpr la hišna vrata; krčmarica ju je peljala v izbo, pokazala jima mizo ter vprašala, s čim sme postreči. "Z jedačo in pijačo," je rekel Lanterne, "zakaj lačen sem in žejen, da nikoli tega, in gospod, —pokazal je Cogolina,—"menda takisto." Cogolin je odpiral ušesa in oci. "Kaj. naročiva?" je vprašal Lanterne in sedel nasproti Cogolina, ki se je bil takoj utaboril. "Tistelo mrzle kokoši so morda užitne! Gospa Leonarda, dajte nama kokoš in dve steklenici su-renca." "Ah, gospod de Lanterne," j® vzkliknil Cogolin, "zares se vidi, da imate gosposki okus. Mrzla kokoš in dve steklenici suren-ca! Hudimana!" (Dalje prihodnjič) CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING CALL DEarborn 2-3179 BUSINESS OPPORTUNITY DRUG STORE — Established 2» years. $4,000 plus $7,000 inv№ tory. Long lease. Rent $140 W month. Busy spot. Corner 1°^ tion, across from park. Call owner ^ LOngbeach l-9p® For Sale by owner — GROCEB^ STORE — Established 35 Ideal set up for butcher. •N® > equipment, new walk in erator. Excellent business » location. Will sacrifice for jg, mediate sale. Long lease if ° sired. A real money maker. er on second floor will business. See it to appreciate. „ Call WAgner 4-^ Income Property — 2 buildings TAVERN and modem 7 apartment available. GROCl'^^ and 8 room apartment rented. Private owner will sac , fice for quick sale. Both buw ings for $22,500. „i