GLASILO SLOVENSKE NE PODPORNE JEDNOTE U aoboU, 19. oktobra (October 19), 1929. zs^Tnrrrrsrn^r^^ •• isiTiruir 8TEV.—NUMBER 246 < hicago, Izgradi v Jsgoslavlji prihqja Ženeva, lg. okt—Švicarski kemik E. Kleiber v Baalu Je iznašel proces sintetičnega (umetnega) kavčuka, ki se bo lahko proizvajal v tovarnah v veliki množini in salo poceni. Njegov kavčuk je boljši kot oni, ki ga js iznašel Nemec Hoffman v Frank-furtu ln ki stane 97.60 kilo-gram. Kleiberjev kavčuk bo stal le eeem centov kilogram. Kavčuk ima vss lastnosti rastlinskega gumija, je elastičen ia selo trpešen. To pomeni, da bodo pnevmatika sa koleaa na avtomobilih seio poceni in kavčuka bo toliko, da bode lahko vsa oeste in ulice pokrili i njim, pravi Kleiber. Zunanji tajnik Stlmaaa člta dol-gs poročila o najnovejšem n« poru na Kltajekenu Politika svetopisemske "kazni" in "nagrade* je še potrjena. Konvencija ae Isrskla preti kooakripdji. I ■!! Toronto*-—(F. P.*—Gosja politika Ameriške delavske federacije bo kraljevala če v-bodoče. Stališče "nestrankarske" politike v okvirju starih kapitalističnih strank še ostane politična vera federacije. V tem smislu je bila sprejeta reeolucija lati dan kot je MacDonald nagovoril konvencijo. Konvencija je eprejela tudi resolucijo proti konskripciji "delavstva in bogastva" v slučaju nove vojne. Stališče federacije s tem v zvezi je to, da koaakrlp-| cija pomeni prisilno delo, Id pa ne more biti produktivno. Drugič je proti konskripciji tudi radi tegs, ker bi bila voda na mlin najbolj reakcionarnih delodajalcev, ki bi s pomočjo vlsde enostavno razbili vse unije v slučaju, da bi prišlo do vojne. Glede "nestrankarske" politike ni noben opazovalec federacije pričakoval, da bo konvencija spremenila svojo zgodovinsko stališče. Predno se bo federacija izrekla za neodvisno politično akcijo delavstva, bo to storila šele tedaj, ko bo funkcionirala ie precej močna delavska stranka v deželi. To pomeni, da bo preteklo še precej časa, predno pride do prvega ali do drugega koraka. Vodilni ameriški linijski funkcionarji niso delavski misijo- kar je prva potreba aa «graditev delavske stranke. In v dani situaciji bi bil drugačen izrek federacije ravno talko brezpomemben s praktičnega stsllšča kot je brezpomembna njena se-danja politika. Važnejši je odlok konvencije proti konskripcijski predlogi, ki je pred kongresom. Predloga je dete Ameriške legije. V zadnjih letih je med legijo in federacijo obstsjalo najboljše prijateljstvo. Radi tega sa je smatralo v gotovih krogih, da bo federacija mogoče podprla to predlogo. Izrek konvencije pa pokazuje, da je prišlo med obema organizacijama do velikega prepada. To je posebno razvidno iz dajatve, da so govornfld legije v zadnjem letu odprto nastopali, da Je federacija na njihovi strani z ozi-rom na konakrtpdjo. Hoovsr se zameril unijam. Washington.—PravIVo, da dobijo najbolj "zaslužni" podporniki stare garde maatne politič-i* «lužbe, se je do cela ohranilo tudi pod Hooverjeve admini-«racijo. Mastnih vladnih služb * v Ameriki seveda mnogo. Se pa je aspirantov, ki trdijo Ul< da imajo "velike zasluge" v življenju starih političnih •tr*nk. Te dni Js predsednik «oover imenoval za notranjega vi nega kolektorja v Sen rranci«*u Al Oftedala, ljubljen- * ^natorja 8hortrldgeJe In "lifornijskega republikanskega Ray Benjamina. Unije * zahtevajo, da to mesto po-*>*;no dobi McLaughlin in na-«al je oganj v atrehi. Pred ae- pošljejo deputadjo, da Of-tMAl* ne potrdi. ^^teeemnMIelaKi. tajske. Harbin, lt. okt — Sovjetske ZT: •<> ProdrU sto milj po ** 8lJntarl v Mandžurijo, ao »umaknile nazaj čez mejo. Pri ¿JJ SO opustošOe še druge ■^lb,ne ruskih kosakov In Ki-^T v okrožju treh rek. Arne-C ,>0 Ulliestrom v jo bil Informiran, da je T"0 m»*akriranlh ossb nara-** ns tisoč. Ho v Jet i odkrili nove kernprijo. Astrakan, USSK, 16. okt — Tukajšnja preiskava Je odkrile, da ao fovjetski uradniki v zvezi s privatnimi trgovci oalaperili vlado aa dvanajst milijonov rub-Ijev. Trgovci so podkupili vse ursdnlke. ' Avto uMI advokata Is I UM je. (leveleed. — Tlsksrjl, ki de- Chicago. — Arturo O. Schoul, lajo v tiskarnah elevelandekih promlnentni odvetnik Iz Uvor- dnevnikov, ao debill zvišanje na v hell jI, je prišel v Chicago plač sa 63 Im teden. Prejemali v zadevi tožbe nekega evejega bodo 666.60 tedensko. Pogodba rojaka. V Italijo se vrne mrtev, velja za tri leta ia uldjočnje o-Zednjl četrtek ge Je ubil avto semumik sa dnevne dsiavee in us Michigan bouleverdu. ssdemurnlk za nočno dsio. PROSVETA the bk lighten if RNT .«rt/> bi lastnima uavuuiv m a «o® k« KB JIDNUfl M •> M « H WU. flM ""'J* m» to Ctan flJ» - •»■*» » S* I-»« • I— pnw t «ktm paja, ae »rSnr (Sapi IMS. % SEL" S« I "Smrtna kazen" v Mehiki Ko je Mehike ustavno poslala v pokoj tvojega najboljšega predsednika, kar jih je imela v vsem ¿asu svoje sgodovine kot republika, Ca)lesa, je sašela skokoma "napredovati". , Majprvo je uprizorila krvavo revoito. To je bilo potrebno, ker drugače bi pozabila, da je *e Mehika. Potem je aklenila "mir" s katoliško hierarhijo in odprla vrata duhovščini, naj nadaljuje s starim businessom. Nato je predpisala nov sakonik glede dela in kapitala, ki naj prinese "mir" med deiavei in delodajalci. Nadalje je dekretirala nov kasenski zakonik, na temelju katerega ee odpravlja smrtna kazen sa civilne hudodelce. Revidirana je tudi vsa procedure justke. Odprava smrtne kasni se lepo sliii in človek bi s veseljem posdravil tak napredek Mehike, če bi bilo to res. Ali, ko čitaš dstajliran osnutek tega zakonika — oziroma odlomke oenutka — vidiš, da v Mehiki sadnje čaee sairfU grme in nič ne škrope. Novi kodeks namreč določa, da ima oče pravico ubiti svojo hčer in njenega sapeljivca, če je bila čast hčere omadeževana; takisto sme soprog ubiti ljubčks svoje iene in lena ljubico svojegs moia. To se prsvl, da država ns bo vsč ubijala, lahko pa ubijajo posamezni državljani bres kasni. Smrtna kasen se poveri poedin-cem, da ss sami maščujejo in prihranijo državi proces in stroške. Mehiks res nspreduje — nazaj v barbarizem. "Santa Claus" Glasovi u naselbin Dr. Wi!liam S. Sedlar, direktor Cikaškega raziskovalnega in diagnosalnega instituta, priporoča staršem, naj ne vlečejo otrok e pravljicami o božičnem Miklavžu, ki je v Ameriki snan kot "Santa Claus". Lepa laž o legondar-nem dobrotniku, ki dali deci darils o božičnem prasniku, naredi več škode kot koristi, ker ubije pri otrocih saupanje in verjetnost v besedo staržev, ko enkrat sposnajo, da so bili varani. "Najboljže je. da starži sami povedo resnico svojim otrokom, predno otroci sližijo resnico od drugih," pravi dr. Sadler. "Ak<\ otrok izve resnico od starejžih otrok, dobi slab vtis o svojih staržih, ker se bo savedel, da sf js motil o resničnosti njihovih pripovedovanj in trditev." Dr. Sadler ima prav. Vsak oče in veaka mati. ki imata rada svojs otroke in ki jih ho-četa pravilno vzgojiti, se jim ne boeta lagala. Tudi takosvana "nedolžna" in "potrebna" laž je vendarle laž. Reanioa ee lahko pove na lep način, pa ne bo Škodljiva. Suhe številke Federalni justični department auho poroča: V minulem fiakalnem letu. ki je bilo zaključeno .10. junija t 1., je bilo 48.088 oseb pri-tiranih pred svezna sodižča zaradi krženja pro-hibicije in od teh je 90 odstotkov, grešnikov priznalo krivdo; 21.600 oseb je bilo kasnovanih i zaporom, to je 1080 oaeb vei kakor v prejšnjem fiakalnem letu. V Istem času so prohi-blčne oblaati zaklenile sa eno leto (padlocking) 6808 lokale (aalune. restavracij»«, kavarne, kabarete in druge prostore), kjer so prodajali prepovedane pijače, to Je 2802 lokala več kot v prejšnjem fiskalnem letu. Tako se Člta suho poročilo «uhegs Justlč-nega departmenU suhih Združenih držav. Suhe Številke dokazujejo, da bo vzelo že nekaj meeeeev. morda eno leto. pa bomo vsi — suhi. Kure! Čudna «o pota našege puritanstva v Ameriki. pa naj se ta pota križajo od Sheboygana do Clevelanda ali obratno aH počes. Pride* v družbo neših dobrih narodnih sil katoližklh IJu-di Dobra družba. Ko si družbe malo priveže dušo. začne kvanUtl In tekmovati s kosmatimi "vid", da kar iekre frkajo. V koaanju nI Is-Jem: preprosti JotetT, doktorji, pogrebnikl, uradniki In gospodje žapnlki. val se snajo sa-bavsti na U način. Morda poelužnja «enake in otroci, ah. naj poslušajo' Val lahko slišijo v bližini, tode —. refcnrdlretl ae to ne sme. Ctrn bi s» kaj takega grdega rekordi ralo, obide kvan-tače sveta Jeea. savijejo oči k nebu in Cankarjevi Alojsesi kličejo grom In peklo na — doli ao Sentflorjaneko. ( ollinwood, O. dramsko družtvo "Anton Ve-rovšek" je vprisorilo dne 18 t. m. igro "Miklova Zelp." Orno-Uli uspeh prireditve je bil sijajen ; dvorana Slov. del. doma je^ bila napolnjena do zadnjega kotička. Ker ss smstrsm zs naprednega rodoljuba, ljubim in cenim umetnost, me seveda ni smelo manjkati med navzočimi, M Jih je, upam, prignal Isti motiv, združen s "firbcem" kot mene. Videl, opazil in slišal sem marsikaj; kaj, to vam bom razložil lepo po vrsti kot hiše v Trsti. Začsla se je igra kot navadno vsaka; zastor namreč se je dvignil in prvo dejanje ee je pričelo. Toda moj namen ni opisati igro od začetka do konca; omeji! se Bom na opis igranja posameznih igralcev, kako sc obvladali svojs vloge itd. G. A. Dolinar v vlogi kmeta gerajnika Je bil dober; v svojo vlogo se Je bil vživel, toda ne popolnoma. V prvem dejanju, ko ostaneta sama z Mirkom, bi bil moral pokasati vsč ogorčenja. Izgleda, da je svojo vlogo nezadostno preštudiral. Talent ma, za sHčiie vloge je kot ustvarjen, treba pa sa mu Ji bolj poglobiti v svojo vlogo. V splošnem Je igral dobro in zasluži pohvalo. Mirilo (g. L. Kaferle) ni bil to, kar bi bil morol biti. Ne rečem, da nima talenta, ampak malce preneokreten je bil; iu malo več življenja bi bil moral pokazati. Ni se dobro vživel v svojo vlogo; manjkalo je pri njem naravne neprisiljenoeti. Oči vidno se ni mogel isnebiti občutka, da je na odru in prod občinstvom. Dober je bil v drugem dejanju v sceni z Almiro in v če« trtem, ko j*vjet od Turkov. Pri* poročam, da se v drugič bolj pri« pravf, vživi v vlogo in otrese /udrege in prisiljenoeti tako v kretnjah kot v govorjenju. Ga. Agnee Skok v vlogi vdove Miklove je bila dobra in za-služi pohvalo. Zalita (gdčna Annie Ber-goeh) je pokazala, da ima talent in da se zns dobro všivotl v svojo vlogo. V začetku prvega de-anja Je bila videti malce v zadregi, ki pa se jo je kmalu otresla. Videlo se je, da ni bila prvič na odru. V izražanju tragike jo zelo dobra, včaiih že celo preveč. Potrebuje še pile. Želeti bi bilo, da bi se v bodoče že bolj vživela v svojo vlogo, ds bi osredotočila svoje misli v igri ter se ne dala motiti od avdfjence. To pot jo je paderat posilil smsh in to v momsntlh, ko smeh ni bil ns mostu. Krivda zato zadane v prvi vrsti sovs občinstvo, Id se je smejslo prizorom, ki niso bili prav ni£ smešni. Napr. v predzadnjem dejanju, ko je bila njena igra na vižku, so se mnogi navsočl glaano smejali prizoru, ki Je bil tako ganljiv, da se je moj sosed jsl hrupno useksvatl, hoM s tem prikriti svojo ginje-nost — in solze, ki sta Jih privs-bila žalost in obup nssrečne Zn-like (Oboje, žaloet In obup je posebno v tem dejanju hllnila izvrstno, tako pristno, da se je oelo Tonetu, ki je drugače trdega srca, isto jslo mehčati.) Zasluži pohvalo. Bila Je dobra in upam, da bo drugič lo boljša. Zalin strte Marko (g. F. 2i-rovnik) ni preštudiral svojs vloge. Kot Zalln stražnik bi se nc bil arnel pogovarjati ž njo tako bresekrbno, kot se Je. Moral bi opreoovstl, prialužkovsti, da ga slučajno ne zalotijo pri jetnlcl. Miniti, vznemirjenoet In strah pred sasačenjem. V kretnjah in govoru preveč prialljen In nedo-stajalo Js pravega* čovstvenega izraza. Zalika Je ta prizor v j či dobesedno rešila. G. Joe Godec v vlogi Treeo-glava bil dober, da ni pretiraval. . Glede Almire (gdčne ZakraJ-*ek) nem mnenja, do JI ne mani ka talenta, zdi ee mi pa. da nI bila dobro pod učena v njmi vlogi. V kretnjah ln govoru preveč nenaravna. V sačetku drugega dejanja bi moral biti njen gtsa bolj tošeč, v sceni t Mir kom, njen vzklik: "Mirko, ali ree več ne pašna* svoje Almire** < bupno proeet. "prt—ga opolnoči" pa M morala Mtl divji sbruh strastne, po maščevanju hlepeča jiižajaklnje. Deloma do- bra Je bila v zadnjem dajanju. — Slovensko I Drugače pa preveč pretiravanja. Upam. da nam bo gdč na Zakraj-iek v bodoče pokazala več. dosti veš. Dobre volje Ji ne manjka, nBped1 ostalih je bil dober posebno g. John Zaje v vlogi fanta Davorina. Bil je eden najboljših in bi bil zaalužil hvnležnejšo vlogo. Njegova igra je bila izvrstna, v govoru in kretanju leprisiljen, samo v prizoru s Turki premalo uporen in drzen. Dajte mu večje vloge in ne bo vam žnlr Ostali so bili več ali manj nerodni in v zadregi. 'Turki" niso pogodili svoje vloge. Ns kratko povedano: igra bi bila lahko boljša, lahko pa tudi slabža. Dobre volje igralcem ni manjkalo, izgleda pa, da niso bili sadostno pripravljeni in podu-čeni. V splošnem je bilo preveč obotavljanja — nekateri igralci so očividno pozabili kaj bi morali govoriti, zakar se je moral pokoriti žepetavec, ki je imel dosti opraviti — kar je naprav-ljalo mučen vtis na gledalce. Navzlic temu, posebno če je res, kot sem čul, da je bila večina igralcev prvikrat 'na odru, igra ni bila tako slaba, upam pa, du bo prihodnja mnogo boljša. Med odmori je igral "Verov-Šek" orkester in to prav izvrstno. Končam, upajoč, da mi člani "Antona Verovška" ne bodo žteli v zlo, ker sem povedal nepristransko mnenje o njihovi igri, ki je bila prva v letošnji sesoni. Moj namen ni zbadati, zabavljati ali pa podcenjevati, želim le pokazati na pomanjkljivosti in pogreške, ker le na ta način se jih je lahko izogniti v bodoče. Napake, ki te nihče ne opozori na njo se ne iznebii baš Rečem še, da- je napravice "Miklova Zala" navzlic vsem ne-dostatkom prijeten vtis na me in menim, tudi na ostale navzoče; Sorsjnik, vdova Miklova, zlato-lusa Zalika in Davorin pa so me z njihovo igro skoro očarali. 0» Mirku tega sicer ne morem reči, upam pa, da bom lahko storil to prihodnjič. Isto glede oetalih. Prisnati se mora tudi, da so se igralci od prvega do zadnjega potrudili, da zadovoljijo občinstvo, zakar jim je ieto brez dvev ma hvaležno ter bo — upam želim — tudi v bodoče ostalo mU klonjeno S. D. D. "Anton Ve-rovšek" ter poeečalo njegove predstave v tako obilnem žtevilu kot na dan te igre. Tone Podgoričan. 3 * Chaplin fcfa*» spremljave filmskega difanja. A to je neJtaj čisto drnfpga; tega mm je najboU treba !in s tega vidika je zvočni film dragocena pridobitev Prinesel bo godbo, dobro godbo ljudem, ki^e nikoli ____^ algo imeli prilike, slišati jo. God- fmSSm pri korenini" pant£ ba govori svoje lastne bc.^l., za Govoreči film grabi tradicij? Lewis in komunisti. Staunton, IU. — Destruktivna L. Lewisova in komunistična mažina sta pokazali svoj začetek za uničenje United Mine Workers of America organizacije dne 5. oktobra tukaj v Stauntonu, 111., oziroma v Williamsonu, IU. Lokal žt. 720 je odglasoval, da ss odpošlje čarter nazaj na dis-Lriktno organizacijo in se Je istočasno obvestilo družbo, da ni treba več odtrgavatl od plače za asesment organizaciji UMW. Cuje se, da bodo oetale lokalne organizacije sledile temu da« nes ali jutri v Macoupin Co, UMW je v tem okraju že orga-nizirala os. disorganisrsla pre-mogarje Še pred dvema mesecema ln pol, ln so le vnaprej ve^ deli, da pride do poloma, oziroma do preloma med Lew i som in dlstriktno organizacijo že v tem meeecu. Vprašanje nastane, kje so do* bili te informacije le pred dve» ma In pol mesecem T Več o tem In bolj natanko opišem prihodnjič.—Aotoo A vase, poročevalec. SnprotM /;i*iopnika Presvete mine, Id smo jo s tolikim trudom gojili na platnu in ki je merilo za presojo umetnosti žive slike. Govoreči film razdira vse to, če-sar smo se doslej naučili v filmski tehniki. Dogajanje in gib* nje se morata podrediti govoru, skrbni in verni reprodukciji besede — ki bi jo po moji sodbi gledalec lshko slišal v svoji domišljiji. Nsšs igra je postala do izvestne stopnje priznana umetniška panoga. Filmski igralci so bili spoznali, da kamera ne beleži besed, ampak misli. Naučili so se tudi abecede gibanja, poetike kretnje. Kretnja se pričenja tam, kjer beseda odpove. Ali ne rečemo n. pr., da kdo od jeze ne najde besed, da-od veselja poskakuje ali stiska zobe? Poeiednja duševna razburjenja so nema, živalska, groteskna ali pa neizrekljivo lepa. Mislite na morilca, ki se pred sodnim dvorom od strahu praska! Mislite na m^-ter, VI poljublja mehke roke svojega otroka! Kako naj nam tu kan$r* pomaga? Kdor misli, da ima kinematografija kaj skupnega s gledali ¿čem, je na krivi poti. Kinematografija jš nekaj čisto ppseb- Spomnite se prizora iz "Lova za ¿altom," kjer raztržem blaži nico in vzplava belo perje na temnem platnu. Takega učinka na odru ne bi bilo moči doseči. In, mimo vsega, kako bi tu mogli z .besedami zvišati jedrovi-tost prizora? Bil sem pijan od veselja in moje veselje je naraščalo s tempom filma; hotel sem v sliki pokazati nekaj silnega, nekaj strašnega. Plavajoči ,poskakujoči kosmi so ritmičen izraz strasti, nekaka vizualna god ba. Mfslim, da je ta filmski izraz godbi sličnejši od vseh drugih. Čim delj sem pri filmu, tem bolj se čudim njega razvoj nim močnostim in tem bolj mi raste gotovost, da o tem le zelo malo vemo. Proizvajalci filmov, ki trdijo, da so se ljudje prenasitili nemega filma, da vpijejo po govorečem, barvastem in plastičnem (prostorskem^ filmu, govore nesmisel in se tega zavedajo. Publika samo zahteva, da se popoldne ali zvečer pri filmu zabava. Film govori vsakomur razumljivi Jezik slik, svetovni jezik, ki se obrača k očem, k organu katerim vsak človek sprejema vase glsvno obilje okolice. In zdaj naj zvok, naj beseda poruši enotnost tega neizmernega učin ka, naj pride tuj element, ki se ne bo več obračal na vss ljud stva, nego samo na nekatera, da, oelo samo na nekatere sloje! V filmih ne prenesem vrinje nih prizorov z dialogi in barva-atih slik: vidi se mi, da imamo že v gledališču dovršeno obliko prostorske umetnosti, če bo film prinašal gledališke komade z dialogu bo film le še nadomestek gledališča, namestu da bi ost«! samostojna umetnost. Govoreči film Je nasproti teatru to, kar Farrell. Pa. — Tukaj je nenadoma sbolela Frances Zidan-Žek, soproga potovalnega zastopnika Proavete Anton Zldanžka. Ga. Zidanftek nI bila doeedaj že nikdar bolna ln Je upati, da kma. Iu okreva. Psrelevalec. kaj tudi ona je svetovni jezik, razumljiv vsakomur. I» pojavila se bo nova vrsta umetnikov, ki bo ustvarjala godbo za filme. Moja osebna veljava psi publiki temelji nedvomno na nekem minuonem in pa«tomimičnem talentu. Nisem kakor večina današnjih filmskih prvakov prižel filmu od literarnega gledališča. Če izvzamem majhen na-4top fante v "Sherlocku Holme-su," sem si vse svoje znanje, ves svoj igralski trening, S katerim sem prišel k filmu, nabral v sloveči pantominski skupini Freda Kama. Ta skupina si je umela o-hraniti vse tradicije pantomina. Akrobatika in parodije s tragičnim smehom in žolčno melanholijo, triki, sketch! in plesi in glu-maštva in žongliranje — vse to da, umno pomešano, avtoritativno verzijo edinstvenega angleškega kabareta. Tatovi koles, biljardisti, domov se opotekajoči pijanci» Pouk v boksanju, prizori za kulisami music-halla, pevec, ki m pripravlja k petju, a ne mow začeti, čarovnik, ki mu triki nikoli ne uspo ... in tako dalje: vse to igrano s tisto neomajno resnostjo, ki je nemogoče, da ne bi v ljudeh izzvala smehs in vodrosti. Sleherni efekt je u daril v publiko nalik granati. Za filmskega igralca je ni bolj še šole, zakaj bistvo kina in njega uspeh je — molk. V svojih filmih ne govorim nikoli in rabim kar moči pičla besedila. Zdaj imamo govoreči film, ne verujem, da bt bil moj glas kaj posebno v prid kateri mojih komedij. Narobe, razdrl bi vse iluzije, ki jih zbujam — iluzije simboličnega burkeža, ki neza dovoljno komično deluje in ki ni nikaka resnična oseba, nego samo vesel domislek, komična neresničnost — vse to bi rasdrl. Dokler se bodo ljudje z mojimi nemimi komedijami zabavali, bom zadovoljen. '^H^MkuugjuA A jKMgsjia^aMg i nomas u sisiiivi|s Začrtal js socialistični program sa dooego lepAih dni. New York.—(F. P.)—Kako b socialistična administracija delovala za dosego lepših dni za delavske mase ameriške metropole z ozlrom na odpravo al zmanjšanje brezposelnosti, je tem vprašanju začrtal program Norman Thomas, socialističn kandidat za župana. Program vsebuje sledečih šest točk: 1. Prisiliti vse mestne uradnike k delu. Odprava vseh političnih pozicij. Plačevanje pri mernih plač vsem uslužbencem 2. Graditev čednih delavskih stanovanj, ki bi odpravile mi-zerne stanovanjske razmere in nudile delo brezpoeelnim stavbnim delavcem. 8. Izvajanje mestnega grad benega programa z daljšega vije reprodukcija klasičnega moj-fdika, posebno v času stagnaci Povedal je resnice. 81. IxMiftm Mo. — "St Louis labor" Je te dni zapisal, da so "platforme «tarih političnih strank podobne stranski deski na avtomobilu, ki sftažl. da stopiš na njo, ne pa da stoji* na nji." stra nasproti originalu, netočna imitacija starejše in večje umetnosti. On nI nič drugega ko spreten fsksimile, ki ga je omogočil dcer popoln, a vendarle samo tehnični izum. Ne, u ver jen sem, da je bsjni financljalni uspeh govorečega ln pojočega filma "The Singing Fool" ("Pojoči norec") samo mimogrede vrgel filmsko industrijo Iz ravnovesje. Filmski tvor-ničarji in igralci menijo, da se bo ta enkratni uspeh ponsvljsl v nedogled. Zato preurejajo svoje studie, postavljajo "odre** sa govoreče filme, inštalirajo aparat« ss zvočne filme, da bi do dobra izčrpali blagajniško plat nove mode. Navzlic vsemu temu se mojs vera v nemi film nI niti se trenutek omajala. Ne pojdem h govorečemu filmu, zakaj on ubija umetnost, ki sem jo izoblikoval v filmu. Saj je že tako malo ree-nlčnfh filmskih umotvorov, je-dva kakih deset Izza dni Interne magice. In ta počasni razvoj v novo umetniško obliko utegne govoreči film sicer prekiniti, ne po sa vrsti. Is novegs pokreta lahko povsamsm samo časovno uglašenje miuiksln« in v svrho poživljenja aktivnosti v industrijah. 4. Ustanovitev mestnih posredovalnic za delo sporazumno z dr/avitimi in zveznimi agencijami te vrste. 6. Uporaba vpliva mestne vlade za dosego skrajšanja deiav nika v svrho, da bi delavstvo imelo več prostega čaaa ln drugič kot protiutež tehničnega n* p redka s ozirom na sisteme produkcije. 6. Kampanja za državno brez-poselnostno podporo. SOBOTA, ld. OKTOBRA Dr. IL Kuhn: Jedro nase je trdo •J — Stric Sam Ima nekaj čudnih "posredovalcev" delavekih sporov. V to skupino spada tudi Anna Weinstock, ki je dobila sloves v zvezi z izravnavanjem stavke v Elizabethto-nu, Tenn. Te dni Je govorila na pojedini bostonskega ženskega kluba in lepo oblečeni m, dobro rejenlm ter napodranim ženskam povedala, da so ss stavke in ss delavske nemire v tekstilni industriji na Jugu odgovorni delavski agitatorji. S tem ai Je Anna spMla nove sasluge. Vsi plini, kar jih poznamo, bodisi zrak vodik, kisik itd. so prav za prav pare, hlapi te. kočin, ki pa pri temperaturah kakrtnt so n». vadne na zemlji, ne morejo obstojati. Vodne pare, n. pr. oblaki se, kakor znano, ie pri zmernem ohlajen ju zgoste v vodo — v dež. Za vte" kočinjenje večine drugih plinov pa je potrebnb mnogo izdatnejše ohlajenje: mraz kakršen v prirodi nikoli ne nastopi sam od sebe, ki ga je tedaj moči doseči le umetno s stroji. Poleg u-dosti ni*ke temperature \>a je za vtekočinjenj« plinov potreben tudi primeren pritisk. Ogljikov dvokis ali ogljikova kislina, ki se nahaja n. pr v sodavici, se spremeni v tekočino, ako jo pri 0° Celzija stisnemo na 34.8 atmosfere. Pri več-ji temperaturi pa je potreben večji pritisk. To-da oba činitelja je moči zamenjavati le do ne-ke meje. Pri ca. 82° Celzija mora znašati pritisk ie 77 atmosfer; če pa se preko te meje le še za spoznanje ugreje, ga niti z največjim pri. tiskom ne pretvorimo več v tekočino. Zaradi tega se ta najvišja temperatura, ki je plin, na-menjen za vtekočinjenje, ne sme prekoračiti, imenuje kritična temperatura. Kritična temperatura je seve za vsak plin druga. Pri heliju n. pr. leži 268° C pod ničlo. To je strahoten mraz, ki ga je silno težko doseči. Vzlic temu pa je ie pred 21 leti Kamer-llngh-Onnesu uspelo, helij pretvoriti v tekoči-no. Lete 1026. pa je Keesonu uspelo doseči k nižje temperatur^: — 272 do — 268.8, pri če. mer se je tekoči hely pod pritiskom 26 do 140 atmosfer celo spremenil v trdo snov. Ti poskusi kažejo, da plinov nad kritično temperaturo sicer tudi z največjimi pritiski ni moči spremeniti v tekočine, da se pa nemara dado pretvoriti v trde snovi. Tako je uspelo fizikoma Tammanu in Bridgmonu spremeniti v trdo snov tudi ogljikov dvokis. Temperatura je pri tem znašala nekaj stopinj nad kritično, a potrebni pritisk 12 tisoč atmosfer. Profesorju berlinske univerze Simonu je v zadnjem času uspelo na več plinih dokazati, ds se dado z zelo visokimi pritiski, tudi visoko nsd kritično temperaturo spremeniti v trde snovi. Pokazal je, da se helij s kritično temperaturo — 268* C strdi tudi pri temperaturi — 231°, ako se stisne na 6 tisoč atmosfer. Poskusi s teko visokimi pritiski so seveda sila težavni. Zanje je bilo treba šelA konstruirati učinkovite kompresorje in aparate, ki zdrže silne pritiske. V najnovejšem času se Je profesorju Simonu posrečilo ohraniti helij v trdem sts-nju pri temperaturi, ki osemkrat presega kritično. To je dejstvo, ki se je doslej smatralo za,popolnoma nemogoče. Poskusi se bodo vršili še naprej, dfckler se ne dokaže, če za trdo stanje plinov vobče eksistira kaka kritična temperatura ali ne. V negativnem primeru bi bilo tedaj mogoče dobiti trdi helij že pri navadni sobni temperaturi, ako bi se stisnil na 100 tisoč atmosfer. Profesorju Simonu pa je mimo helija uspelo tudi nekatere žlahtne pline, ki veljajo za ie bolj trdovratne, prevesti v trdo stanje. Po vseh teh izsledkih bo treba sedanje naziranje o stanju snovi pri različnih temperaturah, vsekakor popolnoma spremeniti. Vrhu tega pa je moči na podlagi prvih laboratorijskih dognanj marsikaj ugibati o ustroju osrčja naše zemlje. Doslej smo se Učili, da so zaradi velikanske temperature, ki vlada v notranjščini naiegs planete vse snovi, ki se nahajajo tamkaj, v tekočem ali celo v plinastem stenju. Po omenjenih najnovejših odkritij fizike, pa bi morsU biti temperatura uprav bajno visoka, da bi se mogle snovi pri kakih dveh milijonih pritiska, ki vlada v osrčju zemlje, ohraniti v takem stanju. Notranjoet zemlje je po Simonovem miži jen ju prej ko ne trde narave, kar se ujems tudi z opazovanji, da se potresni sunki — vs-lovi — razširjajo skozi zemeljsko oblo, kskor da bi bila enotno trdo delo. Ameriiko življ 16. Postavsn pretep. James Bsrret Johnson Je artist — in »t) se je menda nesrečno oženil. Njegova bolj» polovica Ruth ga je enostavno zapustila in « nastanila na drugem koncu mests, čeprsv ji J* James prisegsl, da Jo bolj ljubi kakor pred i» roko. Ruth mu Je povedala, da za njegovo ljubezen ne da pol cente in je šla. Tods Jsm* Je vztrajal. Vsako sredo Jo Je obisksl ns njenem novem stanovanju ln Ji prinašal roie Is sladkarije, ona pa je vztrajno metals roie n žkatlje s cukrom skozi okno. Neko soboto zvečer Je James opa/ - ženo v vozu cestne železnice v družbi z m»^ moškim, ki Je bil vee zaverovan v njo Is <*■ se mu Je zaljubljeno smehljala. To ps )* preveč. Jsmee Je skočil v neznanca in g» £ bijal s pestjo. Policaj Je vse tri odi» por in v pondeljek so stali prod sodnikom ^ Allegrettijem. "Moj klient se nič ne sramuje priznstj. dj je natepel tegale fanta, ki mu hoče oteti Je dejal Jamesov odvetnik sodniku "In prav ima!" Je rekel sodnik <> nec Je oproščen In ima pravico, da obitf' ženo kadar hoče in natepe vsakega, ki ge prt njejr OBOTA, 19. OKTOBRA. g Vesti iz Jugoslavije ZA DENUNC!A€UE. (Iivlroo.) ^greb, 2. oktobra 1939. vdar ^boji med vlado in med razredi, med na-? stopnjujejo do viška. /vladajoča klika počtiti ^Ubo da preganja ssiloin S , kar je puntarske-i denun-s(. ta nečedna in raaraate po orožje ije. Tedaj tka rarpase „ plasteh m postane s neznačajnelev in Jo še tako umazano priliko, ti nas je denunciranje cve-iačaaa vojne, največ začet- ■ vojne. Tedaj so ae z lahko-Sjalain obračunavale «tara sovraštva, osebna in barska. Bilo ¿«treba samo naniti oblastem, dst je ta in «kliknil "Živela 8rDija , pa gostovalo za aretacijo za ki sod in smrt s krogi j o v če-Koliko umazanega se je aojo tiste dni! Stara osebna raštva so vzpUmteU znova jrug drugega so ovajaii pri urteh, da so jugoalovanof U, so proti sivolasemu cesarju, ne marajo v vojno, da je ta ta dejal, da bo Avstrija pro-la in da bodo "sovražniki Hali, pa spet ovadbe, da ta oni špionira za sovražno vo-ko silo, da ao ga videli, ka-je fotografiral vojaška utrdit d. In ni bilo nikakib dol-preiskav in razprav, za "e-mpel" so kaznovali vee s rtjo. Koliko jih leži pokopana vojaških streliščih, ki so nedolžni ali pa so pravično mili v obstoj Avstrije.. Idaj je spet napočil čas za de-iciacije. Diktatura je. Ce ee ido zameri, ovadi ga policiji, ic komunist, da je protidrža-element, da je naredil aten-na policijsko zgradbo, da je loči metal letake s hujskajo-vsebino, da organizira "celi-i. t. d. Tvoj uspeh in namen rotov: dotičnega bodo areti-, ga postavili pred izredno dr-do sodišče in sodili in bržko-tudi — obsodili. V najhuj-i slučaju 15 let ječe, v naj-iem večmesečni preiskoval-ipor. ' Zagrebu imsjo prav te dni a afero, ki je tem bolj Inte-tna, ker je zapleten vanjo ne-idvokat, ki je obtožen neute-jenega denunclanstva. Advo-dr. Kulčar je prekb svojega dnika ovadil policiji v Zagre-nekegs delavca, da je komu-¡, da organizira celice, ter da hI udeležen pri atentatu na cijsko poslopje 1. avgusta t. Zagrebu ter ds je tudi delil ike. Policija je seveda ova-ca aretirala. Ta pa je iajil lokazal, da je vse le navadna unciacija. Ko so človeka, ki j« oaebno ovadil poklicali na ovor za nvoje navedbe proti lvcu- je ta moral priznati, da »vadil delavca po naročilu in W «vojega poslodajatca dr. krja. Aretirani delavec Je navedel, da je odvetnik nI tO iz mržnje do njega, ker njegova Kestra imela nekak r z odvetnikom radi nekega tavanja. '*ej iz čisto osebne mržnje ¡wogs, Kre odvetnik in ova-»veka, natvezajoč nanj pre-¡w po zakonu o zaščiti drže-ni delavec tako hitro mo-šokazati nvojo nedolžnost ia * — dokazal, da ga je ova-«¡vetnik brez vsakih . raslo-¡¡J" bl opravičevali denunci ¡•j- hi bil gotovo sedel me- * 'n meneče v zaporu ter bi »dnje Ae obsodili To tem ^ ker ao atentatorji na žan-*r,J kasarno v Tž|«>> *¿ * "«znani in bi policiji to kot nalašč, da nekdo ova-Jngs tega dejanja, pa dasi «"i malo kriv. Uhko bi ga Pred sodišče in obsodili Policije bi bila oprana. ^ftnika dr Kulčarja so se. f ^'rall. delavca pa izpu-^«Mniška zbornica je od* jetniku dr. Kulčarju ¡*do izvTŠtfig svojega ZJ? dr. Ivane l «s upravitelja odvet-Fosante aretira*«* ker ee T ' ^ientl morajo ščiti-•Jddep /'»orale« je lo sača-hitro bo odvetaik ob-*pisarna zaprti ln dr Razprava proti Kulčarju se bo v bližnjih dneh vržila. To je en slučaj denunciranja. A ta alučaj je še srečen. Dokazalo se je neutemeljeno obrekovanje, ki bi lahko imelo sa posledice leta ln leta joče. A koliko je bilo doslej že slučajev denun-ciacij, ko so ovadenci bili tudi obsojeni brez pravih dokazov? V gornjem slučaju je šlo k sreči za človeka, ki ni bil znan kot prevraten element — kakor se glasi izraz za take ljudi pri nas kakor hitro pa bi bil le malo "omadeževan", bi kljub vsemu temu lahfio mirne duše obsedel v preiskovalnem zaporu. Desetletnica mariborskega gie-gledališčaJ Maribor, začetkom oktobra. Eno je gotovo ob tem jubileju: da se je mariborskemu gledališču godilo, prva leta bolje, kakor pa zadnja. Da se drŽava vedno manj zmeni za važnost tega kulturnega zavoda na skrajni severni meji. To najprej. / Zakaj poleg dajanja predstav je bila skozi vsa leta obstoja mariborskega teatra njegova druga naloga in skrb: boriti se za obstanek. m. "'M Maribor, ki je bil svoje dni skoro popolnoma ponemčeno mesto, je imel nemiUco gledališče. koj po prevratu so nekateri »klicni igralci prevzeli gledališke v svoje roke skupno z Dramatičnim društvom. Tako smo dobili Slovenci drugo Narodno gledališče, prvo v LJubljani, dru-ro v Mariboru. Gledališče v Mariboru je vodil prve čase tržaški igralec Hinko Nučič, ki je zdaj režiser zagrebške drame, .ki je tujdi zbral okoli sebe an-sambl iz skoro samih dotedanjih tržaških igralcev. Kakor hitro e bilo gledališče nekoliko urejeno, je nastopil državno nastavljeni upravnik dr. Radovan : Brenčič. Ta se je z vso silo vrgel na graditev gledališča, pa je je-dva sproti vojeval boj za biti ali ne biti. Prva leta je sicer dvignil Narodno gledališče v močan in urejen kulturni zavod, je dajal drame in opere. Tiste čase je dosegla mariborska drama svoj višek, in dosegla je sv/oj višek predvsem opera, ki je mela dobre umetnike. A ni bila dolgo ta "zlata doba" mariborskega gledališča. Budžetne prilike bi neprilike so nastopile kaj kmalu in stoje še dafcee preteče ob teatru. Cesto je izgledalo, da bo treba "štacuno" ker zapreti, taki pičel je bil budžet. Ljudje v Mariboru pa so bolj od države zavedali važnosti tega slovenskega kulturnega zavoda na severni meji ter so se s fanatično-stjo oklepali svojega gledaltžča in ga rinili iz blata na stezo. Zdaj je vsaj na stezi, na cesti še lii in menda v doglednem času ne bo. Na stezi — to se pravi — jedva da živi, da gre naprej. B takimi krči so se prirlll do desetletnice. In tega so veseli, bolj kot pa da bi bili sicer. Zakaj zavedajo se, da so teater vodili res pretežno sami in da so položili vanj mnogo truda. Država je storila za gledališče kaj malo^ Zdaj ko vetopajo ob desetletnem jubileju v novo sezono, ko pripravljajo svečanostne predstave In večere v to slevje, Je general Maister izdal parolo, naj se z javno zbirko, z nabiranjem denarja poravnajo dolgovi prej' šnjih let Na gledališču leže torej kot temni oblaki dolgovi, dolgovi Jn pičil državni budže- Kulturna bilanca gledališča pa je dobra, aktivna. Dalo nam je par velikih Imen; igralca in režiserja Hinlca Nučiča. ki že celo vrsto let režirs in igra na zagrebškem odru, • dalje Viks Podkorska, članica zagrebške drame, operni tenorist Šimenc, ki ee je U navadnege Statista v Mariboru in pevca kupletov razvil v našega aejbotjšage junaškega tenorje In Je zdaj član beograjske opore. Vsi ti trije so prtšB z mariborskega odra. Mariborsko gledališče je v proslavo priredila troje večerov, na katgrih eo naatoplll tudi o-menjeni trije Igralci poleg stalnega ansambla. 8 Um so tudi o tvorili sezono s predstavo Can- Vlom na Kočevskem. Kočevje, 2. oktobra 1929. V noči od 80. aeptembra na 1. oktober je bil v meatni okolici izvršen draen vlom, kl skoroda pi ekuša vlom v Kožarjih pri Ljubljani. Vlomilci ao se namreč pripeljali kar s avtomobilom v vas Mozelj, kjer so se ustavili sredi vaai pri pošti ter skušali začeti a svojo "obrtjo". A psi so jih pregnali. Vlomilci so s avtom peljali dalje ter se ustavili na koncu vasi ter vlomili v Jonkejevo trgovino. Pa so se razočarali. Zakaj odnesli niso nl-čeaar, ni bilo blaga, ki bi jim u-gajalo. Iskali so bržkone manu-fakturo. Takoj nato so poskusili svojo srečo v trgovini Alojsi-ja Kreaeta, ki jo vodi Alojzij Kamenar. Udrli so izložbeno o-kno, stopili v trgovino ter pobrali vso manufakturno blago ter ga znosili na avto. Najbolj pa je {o, da v isti hiši stanuje orožniški komandir in da so torej tik "posvetne gosposke" nemoteno vršili svoj posel. No, komandir je pač spal. Zjutraj pa so našl{ okna v trgovino odprta. Trgovec je oškodovan za 20.000 Din. Orožniki so se podali na zasledovanje storilcev, a sled avtomobila je radi gramoza precej nejaana. Bržkone so pobegnili preko Kolpe na Hrvatsko. Vsaj v tem se moderniziramo s po redno z ostalim svetom: vlomilci ne hodijo več peš na svoje pustolovske poti, marveč se lepo peljejo z avtom. Samomor. — Na Lokah pri Zagorju ob Savi se je v torej 1. oktobra 1.1. ustrelil 28-letni Mir-ko Kovtf, sin trgovke Počkove. Fant je po nekaj razredih realke odšel v podof leirsko godbeno šolo, od koder pa se je pred letom vrnil. Zdaj Je baje skušal dobiti zapoelenje v opernem gledališču v Ljubljani. Bržkone v duševni zmedenosti si je v torek pognal krogljo v glavo. BU je na mestu mrtev. ___ Umrla je v Mariboru Agata "Fischer, soproga nadsprevodni-ka v pokoju, stara 64 let. V Ljutomeru je umrl ključavničarski mojster Martin Robinšak nenadne smrti. Tam, kjer še vlada krvna ooveta. Zagreb, 2. oktobra 1929. So pokrajine na Balkanu, kjer je še vedno kri vrhovni sakon. Ne mislimo topot Beograda in jugoslovanskih glavnjač, marveč na zakone, kl si jih piše narod sam, sam piše in sam sodi. Krvna osvets — to je ves proces maščevanja prirodnih narodov. Krvna osveta je zlasti še udomačena med Arnavti,' Albanci ter deloma tudi Črnogorci. Tam so ljudje točno razdeljeni ne pleme-ne. In če ti je storil kakšno slo človek Iz plemena X, je tvoje naturna dolžnost, da ttbljež nekoga iz plemeha X. To je ves proces krvno-oevetnikov. In nikdar ne pozabijo na gtorjene krivice, po 10, 20 letih, še lahko u-paš» da ee ti eovrašalk krvno maščuje. Odpuščanja ne poznajo. Pravkar poročajo o krvni o-sveti, ki so jo izvršili Arnavti nad plemenom Vasojevlčev v Črni gori. 1. oktobra je potovalo peš 12 maturantov v Beraite, da bl tamkaj položili maturo. Med potoma so jih iz sasede nepodll preko meje došti Arnavti ter pričeli streljati na študente. Ustrelili so devet dijakov ln pustili potem ns truplu listek z napisom: "To je osveta ze L 1912!" Usoda treh dijakov ni znena. Mogoče eo jih Arnavti odoeljsli s seboj, ali pe so se poskrili kje v okolici ln se še niso Jevltl. Vsi u-biti so iz plemena Vesojevlčev. Osveta se dejanje Iz leta lf 12. Sedemnajst let je preteklo, odkar so VssojevIČi storilcem storili kej hudege sdej šele so se krvno maščevali. Pobili so vet m ledih sinov vasojeviškoga I »U-mena. Peč silna osveta. Hairtae kosa. — V Podplatu pri Rogaški Slatini je umrla po dolgi mučni bolezni Terezije Ku pnik, stara M let. — Na Krki je umrla po težki bolezni v starosti «1 let Karofina Megovac. — V cel Jaki Javni bolnici umrl je zju trni Sfletni Prane Akobrne, tr govaki potnik beograjske tovar- flOBVITl V OTjMPMi HHHNMI "Orang Wolanda" je bila stara škatla, kl je voella med Mo-lukki in Uongkongom- Med posadko smo bili samo štirje belo-ko^ci: kapitan Williams, dva krmarja, Powers, Flint in Jan. Kurjači In mornarji so bill sinovi nebeškega carstva. A oba atrojnika sta bila prikupna dečka, aaj sta študirala v Angliji. Samo v moštvu so prevladovali elementi, kl ao ae menjavali skoro v sleherni luki. S temi obe-šenjaki ni bilo kaj lahko izhajati. Prevažali smo večinoma za-čim in dišave, in sicer oa Kitajsko. Tam ao blago prekrcall in ga vozili v Evropo. Cesto smo natovorlli prašiče ar majhnih kletkah, nekajkrat amo naložili tudi kitajake mrliče. Sinovi nebeškega «carstva hočejo uživati mir po smrti v domači zemlji. Ce jih ne pokopljejo doma, ne pridejo v nebesa, tako ae glasi govorica. Ta običaj je aam na sebi lep, lepši od prevažanja rakev z mrtveci. Saj ni treba pripominjati, da so raspadajoča telesa saudarjala. Nekoč emo pelje'! domov dvesto takšnih rakev. Bog ne zameri — Iz krst je puhtelo, kakor bl voaHi skozi trope, kjer leži na povtiinl morske vode debela plast olja. Vožnja, o kateri pripovedujem, pa se je začela v Padangu. Natovorlli nismo rakev, zato pa več bambusovih kletk s prašiči. Hrup, kl so ga delale kruleče živali, je bil nepopisen. Podnevi in ponoči nismo imeli miru. Vonj na krovu ladje je bil seveda neprijeten. Ker pa nismo imeli mrtvih Kitajcev, se je vkrcalo na ladjo kakih trideset živih pu-menokožcev. Ves čas vožnje so metali kocke in kvartali za ponarejene bankovce. "Orang Wolanda" pa je draela po stekleno-mirnem morju. !' Menaierija. V Ta vožnja se mi obnavlja v spominu kot mora. Kitajci so gagaji od zore do mraka in od mraka do zore; prašiči pa so krulili prav tako nenehoma, kakor taa ne poznajo počitka ln spanja. Pritiskala je vrhu tega nepopisna vročina. Hočeš-no-češ, si moral postati slrovina ne glede na mrčes — zakaj mrčes nadležni nI botel poginiti, čeprav je bila ladja očiščena v vsaki lukl, kjer smo se ustavili. Stenice so grizle kot konji. Morali smo jih moriti kar s čevlji. Moljev smo imeli brca števile. Ce je kdo odprl kakšen predal, so lzletell trumoma iz njega. Čeprav eo te živali drugače nedolžne, ni posebno prijetno, če ti s stropa padajo v juho ali pa če ti ponoči letajo nad glavo. K tej nadlegi velja prižteti še vešše, ki so svočer obletavale svetil j-ke; zverlnjak Je bil torej popoln. "Orang Wolanda" je enakomerno vozila po gladki morski površini. Včasi smo pustili za nami zelene otočiče. Drugič so sopet mimo nas švigali parniki — znamenje, da emo v živahnih Srečevali smo dšunke kožo opah, ki pa nam je bil le ljubši od nesnosne vročine. V kadeh is gume se je odigravalo skoro vas nsše vsakdanje živ» 1 i en je. V njih smo spali in računali. Kdor je imel stražo, je sedel v vodi, zehal in se sel i val s pivom. Okoli kadi so stale prasne stekenice sa pivo kakor bi bile složene v nepremagljive baterije. Blaanl Uk. — Nastalo je hlapovlto jutro. Obzorje ae je rdečkaato svetilo, solnce ee je zdelo, icakor da vial in proaeva skosi megllčno steklo. Barometer se nI premaknil. Mornarji ao začeli ribati krov. Ko so čistili zadnje kletke sa prašiče, se je ianenada dvignil Ntrahovit vrišč iz za mo» štvo. Opotekaj oči h korakov se je prikazala poeUva kitajskega mornarja s dolgo rano na licu. Tedajd so se oglasili hkrati kri-ki: "Amok, Amok t Oh Tuwan P Najprej je skočila herkulska posUva moža, gola od temena do nog, slatorjava od peU do Čela. Mornar je vihUl v roki neki goreč predmet. Oči eo ae mu bliskale, pri ustnloah mu je izsto-pela pena. Prsi so mu močno hropele. Kakor pleve eo se ras« pršili možje, ki so opravljsli na krovu slušbo strašarjev. Zbežali eo v strojni oddelek in ao aa seboj aapahnill težka želesna vraU. Eden ismed službujočih mornarjev je strahoma splezal na jambor, drugI ao pritekli k nam na poveljniški mostič. Vpili so na vse pretege: "8prožits. Streljajte, Tuwan je snorel!" 1W04 1857-5» Bo. LawaáaW Av*. Chicago, IIHaob Tel. Rsekwell AHÍ GLAVNI ODBOR S. N.P.J. UPRAVNIODBHKt W3INT CA INK AR, piodiedaik.....MŠ7 B. Lawndalo Art., Chicago, IIL PRBD A. VIDSR, gl. tajnik.........8647 8. Lawadato Ave., Chisago, 111. RIA® NOVAf', tajnik kol. oddelka.... SSS7 B. UwmUl. Ave., Chicago, III. JOHN VOG" CB, gl. blagajnik..,,., .8057 8. Lawndalo Ave., Chicago, III fiUV O -ÍNA, upravitelj glasna... .»or7 K. Uwnd.lt Ave., Chicago. IU. JOHN MO*»1C, uradnik glasila.......1Š67 g. Lawmiate Ara., Chioago, tU. ODBORNIKI ANDREW V1DRICH, prvi podpredeednlk, 689 Russell Ave., Johnitowa, Pa. DONALD J. LOTRICH. druVl pod p rad«., 1987 g. Trumbull Ave., Chioago, III. JOBN J. 2AVVRTNIK, gl. sdrsvnik........87M W. 86th St, Chioago, III. GOSPODARSKI ODDER; FRANK ALE8H, predsednik..........1114 8. Orawford Ato., Chieags, IU. JOHN OLIP............. .......8486 to. Clifton Park Avo., Chicago, IIL tlRKOVIOH................1006 K. 74U» Street, Cleveland, OM* POROTNI ODBRKi JOHN aORftEK, predsednik..............414 W. Hay St., Bpringfleld, III. ANTON BULAR.t».««..«»•«<................*.....Boa 87, Anee, Kaos. JOHN TRCSU,•,,,.,..•..•.....,«...«.<<«.«•««.Baa 867, fiúrabane, Pa. PRANK PODBOJ................................Box 61, Park Hill, Ps. FRANOM EAKOVŠEK.................1016 Adams St., No. Ohloeg*. IU. (Koase prihodnji«.) Thee Re! karjevega "Pohujšanja v dolini|M miU -ivlmont". doma iz Ce- Mntflonjanakr in krvavordeča Jadra. To je bilo v ugodni dobi monsuna, ko Žene veter po morju ladje a enakomerno sapo. Če pe pridejo ta vozila nevihti v žrelo, eo žrtve vedno mnogobrojne. Na stoti ne džunk ee potopi. Toda takšne neereče so vednp rasumljl-ve. Nebeško carstvo ja ogromno ln nekaj džunk več ali nekaj manj ee v njegovem i men ju niti ne pozna. Ce zavlada lakoU ali Če pride povodonj, so žrtve takisto neizogibne. In žrtev je tedaj še mnogo več, navadno na tisoče. Svet pa ee le ne usUvi, življenje Jadra krepko naprej. Lepo, enakomerno vreme Je trajalo. Morska gladina se Je svetila kakor zreelo. Požrešni kiti so pUvali v krogih, delfini eo minevali v tropih. U* LjoMU epa I Pogoetoma smo belckeSd ki smo sedeli kakor kakšen otok v rumenem morju, s prezirom zrli ne krasne prekomornike, kl so ponosno pleveli mimo nos. Sile po nam ni bilo. NabavIH smo si vsak svojo gumesto kad In smo jih raspoeUvlli na povelj rlkovem moetlču. V njih smo presedeti nogi nedkotične ure. Kulljl so moreH medtem tekati sem In tja In nam donašetl sveto vode. Te nepretrgane kopeli so povzročile, da je pokril aašo Hotel X.... se rasllkuje od drugih beneških hotelov. Njegov vraUr čaka na mirne tujce na posUJ 1 in jih ne vozi z gondolo. 8topnlšča in hodniki tega hotela so precej prazni. Po njih se ne sprehajajo potniki z vseh koncev sveta, kl potujejo eaml radi zabave. V višjih nadetropjih se sliši tipkanje pisalnih strojev. V tem hotelu se sesUja mednarodni trgovski svet. Tu se vrše rasni trgovski posli, brss nepotrebnih besed, bres velikih gest. V mali dvorani prvega nad» stropja Je sedel Bdgar Pelndt s svojim mladim prijateljem pri det«. Počaai se je dvignil Iz u-dobnsgs naslonjača, stroeol z o-bleke cigaretni pepel In prijatelju ponudil roko. "Hodite nosoj moj gost! Vem za majhno restavracijo, kjer nama bodo servirall izvrstne ja-stoge .... Nenadoma Je obstal sredi stavka in se osrl. K loga nt na dama je šla skoraj neslišno mimo njiju in pohitela po stopnicah v drugo nadstropje. Vrh stopnic Je obstala In pogledala nase j. Edgarju se Js zazdelo, da Je bil ta pogled namenjen njemu. Te črne oči! Njegov mlajši drug je opezil samo gosto kopreno, Izpod katera so se blestele kakor rdeče ustnice. ■T dvorani Je ostel vonj pudra, parfuma, kožuhovlns In cigaret. Kdo je bile U ženska? Zon a kakega trgovca? Njeno obnašanje ni kasalo, da bi bila odvlana od moža. Morda kakšna privatne tajnica? Košuhovina na nje nem plašču Je bila preveč dre gocena . . . njena hoja ln njen stas ste bila preveč temperamentne. Morda plesalka? Med večerjo je Kdgar Felndt neprestano mlalll na to žensko Bil je rastreaen in nI poslušal, kaj mu je pravil prijatelj, tele, ko ge ja šampanjec malo zmotil, se mu je razvezal Jezik. "Pred petimi leti je le malo manjkalo, de es nI v Benetkah odločila moja usoda..., Ona je bila sirote a nepopisno lepa. Morda nas zato očarajo vel reenični antični obrazi s Juga, ker Jih pri na« vidimo tako malo. Ostal eem pri njej ln pri njeni stari materi. Živeli smo skukaj ln Jas sem pozabil vse, dom, dolžnosti. .. vse. .. Dokler nisem nekega dne srečal prijatelja iz domovine.,.. In jaz sem se sredi ms J h ne skupne «reče odtrgsl od nje In ae vrnil s prijateljem domov, v svoje prejšnje življenje. Nikdar nisem več slišal o njej..., Danes — oproetite ml sentimentalnost — Slovenska Narodni Poipomi Jidioti OKROŽNI ZASTOPNIKI i QKORGE SMUČK AR, prvo okrošjo.......18? Main Ave,, W, Allquippa, Pa. JOHN LOKAR JR., drugo okrolje........696 S. 168nd St., Cleveland, Ohio, FRANK LEKbA, tratje okrožje............P. 0. Box 584, Mulberry, Kane. FRANK KLUN. 6etrto okrolje...................Box MB, Ghlaholm, Mlsn. PRANK KLOPOlC, peto okrošjo............Rt. 4, Box 86, CU Blum, Wash. NADSORNI ODBHKt FRANK EA1TZ, pr«(Uooi>ehali, da 1* maj o med vsemi Človeškimi plameni naj li«i»«ln najbolj sdrave sobe. Dr. VVaugh a univerze Go» lumbia pa poroča, da je tudi tukaj olvlliBaciJe vplivala škodljivo. Zobobol «pada med najšešča sla, kl napadajo prebivalce ledenih oBsmelj na severu. Od kar eo fdaklml sapustlll svoje nekdanje Šlvljenake navada in se pričeli preživljati s hrano, ki vsebuje mnogo aladkorja In škroba prej so jedli naJrajše surovo me-— jih nadlegujejo vse mogoče zobne bolssni. Najslabše pa de to, da sa tiate kraje ni govora o kakšni sdravniški pomoči. Be-klml se torej sobne nadloge u-pravičeno boje kakor vrag križa. Zanimivo sgodbo nam prlpo. veduje o tem neki ameriški sdra-mik, kl je bil obiakal njihove naselbine. "Nekega dne", piše, "sem Izvlekel poglavarju eeklm-skega rodu gnil sob. Vsi njegovi podaniki so bili navzoči in še po-ped na klešše jih je napolnil s takšno grozo, da eo začeli na ftšš stokati In tarnati. Toda o-peracija se je Izvršila tako lahkotno, da eelo pecljent nI mogel |H)(la^itl kretnje veselega prese-nefienja, ko je ugledal isdrti sob. Drugega dne me je posetil kup Eskimov, kl so IsreSali s nedvoumnimi kretnjeml željo da bl jim isdlral sobe. Kako sem se pe sa-čudil, ko sem ugotoval, da so Jim ti kar se da lepi In sdravl! Tel-meč, kl sem gs pokllcel, ml je pojasnil, de bi si dal isdretl rajši sdrave sobe, nego da bl šlvell v večnem etrahhu pred morebitnim bodočim y,<»li(iiK»lom!" Banke financirajo žganjarakl sindikat. New York.^Butlegsrski sindikat. na kstersga so navalili zvesnj prohlblčnlki zadnje dni In mu zaplenili parnik s pijačami, Je kolosalna korperacija, kl je zadnjega pol lete naredila dva miUJ9(if dolarjev Čistega profl-te. To Je rssvidno Iz knjig, kl so Jih doblU v butlegarskl "trdnjavi" na Long Islsndu. Sindikat Ima celo /loto ladij, ekladišča. privatne pristane, radiopostaje In finančne svsae 8 dvoma velikima banksma v New Jerseyfti. «CBN!« xe "fceeesiri I k»ni, da d* v samostan, j« j Mojca odvrnila: v — Kje pa je rečeno, da ae more človek zveličati aamo v aamo-stanu? Mati ae jt začudila. Kaj ta-kega ie ni čula iz hčerinih oct Mojca pa je nadaljevala: — D*. mati. Sam Kriatnz je živel med zvetom, pa je Ml Bogi In apostoli ao vsi svetniki, razen Judeža, ki M sa na mogel zveličati v nobenem, že tako strogem eanvstanu. — Dekle, deklet Kar strah me je! ea je odmaknila mati. — Sicer pa moderni svetniki tudi niso živeli v samostanih I Ali naj vam povem življenje blažena Hortenzije is Castallrosss, mislim, da aa tako imenuje, ki je bila'celo poročena ln jo imela dvoje otrok? — Otrok, otrok, kaj pa misliš! je dajala prestrašeno mati. — Kaj mislim? Mislim, da bost« vi prav tako zveličani, če tudi niste šli v samostan. — Dekle, jaz te ne razumem več. — Jaz pa dobro vasi — Toaj ja ras ... O tibg, ko bi tapokojni oče! — Prav bi *i dal. Zato me ^f^imuTodpusB greh! je ZLOČIN IN KAZEN ; Kaj ljudje T Bog, Bogi Ho-llla bom sate ... je dajala mati t žalostnim glasom, iia proti hiši in mislila: če ni že prepozno. - Bog mi odpusti, njo pa privadi na pravo pot... Mojca ja gledala sa materjo In čudno ji je bilo pri arca. Bolelo jo je, da ja morala mati izvedeti po tujih ljudeh resnieo, ki bi je itak ne «šogla več dolgo iptffcifcatf ; / — Pa spat pojdi! je zaklicala vz4? «a ja naSra»nfln Mojca, j — Dekla* fcko i* nikar ne govori l Mene je vzel pošteno in dober je bil. — Zato sem vendar rekla! Kaj ti pade v glavo? Greh — da je mene vzel? . . . Dekle, dekle, g teboj ne bo nič! — Nekaj bo že. Sicer pa nisem rekla tako, kakor se vam zm.' m vendar i»l g*eh, če kdo to oN Mladinski list zvoki aiiishJls aH ^mvHm^I donarte*? To je edini d¡ trajne vrednoott, Id fii ^MAE ^ft^M^feHI UUUa ja i ■iiliiihi m ----'— ' ' j i.vsm y «I^HIM i mi. . ^ 1 ' w .».iiv'.'"' " i ™ ' m' 2 i ji . 5 kftaa s naHm poaredovaajem odpotovali to leto v Evropo, je najboljši dd H božični izlet t * VSEH parobrodn ;r?-v ' j,'. :' • ■a^miHsni prihodu, pt Ameriko; podMsstlk, aj »prejemamo prijave aa Ml PRODAJAMO VOZNE mi poftiuamo denar NE 1amo ¥ naflo DOMOVINO, 11 vec na vse ostale DELE civiliziranega gVETA-poh poŠte au brzoJava^v inozemski valuti au v dolaii hitra postrežba, nizke cene. CHICAGO, Q SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA & N. P. J. PRINTERY