Poštnina pUtm* v
J. izdaja
Cena Din 1‘—
kralj Aleksander I
Izhaja vsak dan zjutraj razven	f"BB	' '	R o k o p i 8 o ▼ n e v ra E a m t>
v ponedeljkih in dnevih po	BB	M	°B,a9i p0 tarffl ,n d°KOVOn'
Posamezna	*BB B&	^B	*WB
Din 1--. lanskoletne 2‘—, me-	BB Jm JSTJ&T MB	Wk. ▼	JW	M#	Mff	Ljubljana, Gradišče 10, tel. 30-68
sečna naročnina Din 20'-, za tu-	Bi SB fB ffl MB OM	| m	BM ŠBS	»H /JV B	Jg|' ]9t	Podružnica v Mariboru. Alek
jino 30’—. UredniStvo v Ljub-	g@@ Jaftjf fl||| fflB* fflaB ^	IBb	Jr	mrf	■	fflB	gmr	sandrova cesta St. 24, tel. 29-60
Ijani, Gregorčičeva 23. Telefon	JBP'	'■	■ Hi '	£3$	fijalSr	V	Celju:	Slomškov	trg 4.
uredništva 30-70. 30-69 ln 80-71. I J&M	"	NBii	WW	*■*	Po5t. Cek. ra«.: Ljubljana 15.621
Št. 187	Ljubljana, sobota, dne 15. avgusta 1931	Leto	II.
Dr. Drogo Marušič, ban Dravska banovina t
Kpmlj	žilefc&£md.evin Slcvcnci/
F dolgi, mnogo predolgi dobi nesvobodnih dni so Sloveniti že skoraj pozabili, da so sploh k mlaj imeli svojega narodnega vladarja. Še žalostne jše! Ni manjkalo dosti in gmaealo bi prepričanje, da so Slovenci sjsloh obsojeni, da hlapčujejo tujcu in tujim vladarjem. A nakrat je padla ta nevarnost in v tem je vzrok, da so Slovenci tem bolj vzljubili svojega prvega narodnega kralja, ker je ta nerazdružljivo zvezan s njili osvoboditvijo in z vsem, kar je tvorilo njih narodno življenje.
Slovensko osvobojen je je bilo mogoče le iz in potom jugoslovanstva. Že dolgo pred I vojno so vsi zavedni Slovenci spoznali, da je druga rešitev izključena in zato je bilo
jugoslovanstvo identično s stremljenjem Slov enceif po svobodi,
To jugoslovanstvo seveda ni bilo vedno jasno izkristalizirano, vendar pa je vedno živelo in se vedno jasneje razvijalo, dokler ni vsa Slovenija z enim samim mogočnim klicem zaklicala, da, hoče Jugoslavijo, da odklanja za sebe vsako drugo rešitev.
Nosilec jugoslovanske misli pa je po kralju Petru bil kralj Aleksander od tistega hipa, ko so prvi Slovenci zaslutili, da prihaja čas velikih dogodkov.
Aneksij s h a kriza je bila prvi alarm teh dogodkov. Avstrija je sicer tokrat triumf ir ala in nalašč naredila na Dunaju veliko demonstracijo nemških knezov, da proslave avstrijsltega cesarja po aneksijski krizi ob njegovem jubileju, toda Slovenci so čutili, da je ostala aneksijska kriza nerešctui in da Srbi še niso spregovorili svoje zadnje besede. Vedeli so pa tudi, da je bolj kit Srbija, doživela silen poraz zavezniška diplomacija in ja po aneksijski krizi »privezala Srbija«, kakor je dejal srbski zunanji minister Milovanovič, »svoj majhen čoln k veliki ladji antanten. Z aneksijsko krizo se je Srbija mogočno uveljavila v mednarodni politiki in postala faktor.
V	aneksijski krizi pa je
postal kraljevič Aleksander prestolonaslednik
in takrat so prvikrat zaslutili, in spoznali Slovenci njegovo vlogo.
Aneksijska kriza pa je imela še drugo dobro stran. Opozorila je vse Jugoslovane, daje Srbija jugoslovanski Piemont, ki je pričel delo za osvoboditev Jugoslovanov iz tujskega jarma.
Prišla je
prva osvobodilna balkanska v o j na.
Kar je bilo sploh mogočih slabih vesli o Srbiji in srbskem narodu, z vsemi temi vestmi je obdarjal dunajski in graški tisk Slovence. Niso sicer te vesti premotile Slovencev, ker so ti njih lažnivost spoznali, pač pa so povzročile te vesti, da je bilo veselje Slovencev tem večje, tem radost nejše in tem močnejše, ko so vrgle prve zmagovite vesli o srbskih zmagah vse te sovražne klevete oh tla.
Prva velika zmagovita vest pa je bila, da je prva srbska armada
pod poveljstvom prestolonaslednika Aleksandra
uničujoče razbila pri Kumanovem turško vojsko, da je Kosovo maščevano in da je odprta pot v Dušanovo Skoplje.
Mladi zmagoviti prestolonaslednik Aleksander je osvojil slovenska srca in po vsej Sloveniji so se zbirali darovi za srbski Rdeči kr iž in ni ga bilo zavednega Slovenca, ki ne bi na ta način manifestiral svojo jugoslovansko zavednost, navzlic in na oči avstrijskih oblasti. Po Kumanovem je postala jugoslovanska ideja temeljna vsebina slovenskega programa. Po Bregalnici, ko so Slovenci drugič spoznali prestolonaslednika Aleksandra kot zmagovitega vojskovodjo, je bilo tudi za Slovence odločeno, da samo Beograd pravilno pojmuje in rešuje jugoslovanski program, da
h
za Slovence možna sam o*s kupna pot s Srbi in Hrvati.
Parili so streli v Sarajevu. Baš ta dan smo sprejemali v Gorici pevsko društvo
Napisan*' za »Spomen knjigu vladavine 10-aod. Nj. Vel. kralja Aleksandra L« 8 posebnim dovoljenjem g. b*na objavlja članek tudi >Jugoslovan«.	Urednišlvo.
■»Lovor« iz Lovrane. Na pozdravnem sestanku sem govoril o jugoslovanski ideji. Za nikogar od nas ni bilo tedaj dvoma, d a se je odločilna borba pričela in moramo vsi Slovenci, Hrvati in Srbi storiti svojo nar la lit o dolžnost in stati z a S r-b i j o, ki vodi boj za nas vse.
V	osvobodilni vojni.
Kmalu nato je tudi srbska narodna skupščina v Nišu to potrdila in v svoji deklaraciji z dne 7. decembra 1914. izjavila, da je »vojna (z Avstrijo) poslala obenem borba za o s v ob o j e n j e in u j e d i n j e n j e vseh naših nesvobodnih bratov Srbov, Hrvatov
in Slovencev.« Prav tako odločno je povdaril ta vzvišeni namen osvobodilne vojne v svojih izjavah regent Aleksander ter obenem z vednimi zmagami dokazal, da se ta visoki namen vojne uspešno dosega. Pod njegovim vodstvom je iz-rojevala srbska vojska prvo veliko zmago
o	c e r s k i bitki. V Kolu barski b i t k i je nato junaška srbska vojska znova dokazala, da je po svoji kvaliteti ena prvih armad na svetu. Vodja le vojske pa je bil regent Aleksander, ki je od tedaj za Slovence vzor pogumnega in obenem prevdarnega borca. Kralj Aleksander je od tedaj za Slovence ideal jugoslovanskega borca.
Se ena preizkušnja je bila potrebna: Albanija. Po tolikih znuigah v boju je morala srbska vojska izvojevati še najtežjo zmago: premagati trpljenje. In to zmago je izvo-jevala na ta način, da so Slovenci obstrrne-li nad veličino njenega duha. Nikdar ne pozabi noben Slovenec one pretresljive tragike, ko je delil kralj Peter kruh s svojimi junaki in sredi sime zapuščal na vozu, za-preženem od štirih volov, sveto srbsko zemljo. Prav tako pa ne pozabi noben Slovenec nikdar junaštva regenta Aleksandra, ki je po težki operaciji ležal tedaj o Lješu, majhnem albanskem pristanišču. Tedaj je prišel k njemu general Mondesur, da ga vzame na svojo ladjo. A regent je odgovoril: »Jaz ostanem tu, dokler se ne vkrca moj zadnji vojak«.
Legendarno junaštvo pozna tudi legendarno zvestobo. Tako stalno raste in se dviga vzor, ki ga ustvarja Slovencem kralj Aleksander.
In nazadnje so prišli dnevi slave in zmagoslavja. Še je divjal boj za odločitev na zapadncm bojišču, ko je srbska armada pod poveljstvom regenta Aleksandra že odločila vojno in v zmagoslavnem naletu, ki nima para v svetovni zgodovini, osvobodila Srbijo in nato prinesla svobodo vsem drugim Jugoslovanom.
Veliki dnevi u j edin j en j a.
Nepopisno je, s kakšnim navdušenjem je vse pozdravljalo srbsko armado na n j e n e m osvobodilnem pohodu. Vse je tekmovalo med seboj, kdo bo bolj prisrčno, bolj razsipno pozdravil in sprejel junaško srbsko vojsko. Ljubezen, ki je bila skozi stoletja zaprta, je z elementarno silo planila na dan in v vsakem mestu velike Jugoslavije je bil prihod srbske vojske praznik, ki je ostal vsem v neizbrisnem spominu.
Še večji praznik zg. vsa mesta pa je bil kasneje prihod regenta Aleksandra, njemu, ki je bil od leta 1912. vedno tui čelu zmagovite srbske vojske, ki je v treh vojnah izvojeval Jugoslovanom svobodo, Njemu, ki je s krasno zmago pri Kumanovem pričel in z divno zmago na Kajmakčalanu zaključil osvobodilne boje, Njemu so v ljubezni in vdanosti'ter brezmejni hvaležnosti zavriskala srcu nasproti v takšni radosti, da so ljudje jokali od veselja in da je bil njegov prihoil v novo osvobojene kraje drugo vstajenje Jugoslavije.
In Slovenija je hotela, da je bil Aleksandrov prihod med Slovence še večji praznik ko povsod drugod. V resnici so bili tudi Aleksandrovi dnevi v Ljubljani, Mariboru in v vsej Sloveniji triumf, kakršnega more doživeti le zmagovalec, ki ga narod ljubi iz vsega srca in vsem svojim čustvovanjem.
Aleksandrovi dnevi v Sloveniji so vsemu svetu dokazali, da so Slov en ci nezdružljivo zvezani s tvojim kraljem, da velja v Sloveniji v najvišji meri geslo: Kralj in narod!
Bolj ko osi drugi so se zavedali Slovenci, da more jugoslovanski narod do kraja dovršiti svojo misijo le, če je ujedinjen.
j (a k or je bila t; dneh vojne prva in najvišja naloga za vse Jugoslovane, da si pri-tore svobodo, tako je bila po vojni prva in najvišja naloga, da ohranijo krvavo pridobljeno svobodo s tem, da so složni, da to zedinjeni ne samo na zunaj, temveč tudi duhovno, da veže vse Jugoslovane eno narodno čustvovanje in ena narodna volja.
Boj »a to duhovno zedinjenje je bil osno-va vsega političnega življenja Jugoslovanov po vojni in kakor je bil preje regent Aleksander vodja osvobodilnega gibanja, tako je bil sedaj kralj Aleksander vodja v ta ga dela za popolno zedinjenje Jugoslovanov na pod-agi enakopravnosti vseh treh plemen, da se na ta način čim hitreje doseže popolna konsolidacija Jugoslavije in s tem njen čim večji in čim sijajnejši napredek. Tako je kralj Aleksander poslal tudi v tem pogledu ideal vseh Slovencev.
Presegalo bi okvir tega članica, če bi podrobno omenjal ono veliko delo in vso ono veliko skrb kralja Aleksandra, da se v vsej izmeri doseže veliki ideal zedinjenja, Le dva historična datuma naj omenim.
Kraljeve besede.
V	svojem manifestu narodu z dne 6. januarja 1919. je dejal regent Aleksander med drugim tudi to-le: »...potrudimo te, da pokažemo s pozabljenjem na vsa naša m e d s e b o j-na nasprotstva in z opuščan jem vseh nesoglasij vsem zgled treznega in zvestega naroda, vrednega, da v miru živi in de-'a z velikimi prosvitlj eni. mi narodi, s katerimi je imel čast in ponos, da jim je bil hraber vojni drug in lojalen zavez-n i k«.
Ni treba posebej poudarjati, kako niti ta kraljevski, iz najčistejšega patriotizma porojeni apel ni mogel izmodriti Jugoslovanov, da bi prenehali s pretiranimi strankarskimi borbami in pričeli složno delovati za napredek Jugoslvaije. Kljub vsem težkim in usodnim izkušnjam zgodovine, kljub vsem očitnim sovražnim namenom nekaterih sosedov, so se strankarski boji razbesneli do najvišje mere, da je bila že v nevarnosti eksistenca Jugoslavije.
Jasno je postalo, da je ogrožena svoboda Jugoslovanov, če bi še naprej trajalo to nebrzde strankarstvo. Nastal je trenutek, ko je Jugoslavija potrebovala odločnega in pogumnega patriota, ki napravi nezdravim razmeram konec — ali pa bo konec jugoslovanske svobode.
In tega odločnega moža je imela k sreči Jugoslavija v svojem kralju, v velikem zje-dinitelju Aleksandru.
On, ki je zvesto sledil velikim demokratičnim načelom svojega velikega očeta, On, ki je zapisal ponosne besede, da »h oče biti vladar po lastnem duhu s a -
■	m o s t o j n i h, svobodni h, za us p e-š n o delo in srečno življenje trudečih se in sposobnih k m e-tov, drža v o tvorcev svoje narodne države«. On je moral prav zaradi teh načel uničiti ves narod ubijajoče strankarstvo in odpraviti le od strankarstva živečo skupščino.
Tako je deset let po prvem apelu prišlo do historičnega šesto januarske ga manifesta, ki je čislo prepojen od najgloblje ljubezni do naroda in ki je dokument velike odgovornosti, ki jo je čutil vladar Aleksander do svojega naroda.
Ni bilo drugega izhoda ... »M o j o d liso so mučile tožbe narodnih množic, delavcev in patriotov«
.. .t»N a j v e č j i interesi n a r o d a i n države kot tudi njih bodočnost mi narekuje, da se obračam kot vladar in kot sin te zemlje brez posrednikov k svojemu narodu in mu odkrito
povem, kar mi nareka v tem trenutku moja vest in moja ljubezen do očetnjave...« »M o j o sveto nalogo, da z vsemi sredstvi ohranim narodno edin-s tv o in državo, to je n a j v iš j a naloga za mene in za vse ..
S temi silnimi in i* najčistejšega patriotizma porojenimi besedami je kralj Aleksander utemeljil svoj korak, prevzel sam zanj vso odgovornost in se s tem znova uveljavil kot pravi narodni kralj, kakršnega je zahteval slovenski ideal. Zato je*
6. januar še višje dvignil kraljev ugled med Sloveni i in še povečal ljubezen Slovencev do njega, zlasti še, ker so vsi poznejši dogodki dokazali, da je s 6. januarjem postala državna misel ona. čisla jugoslovanska misel, za katero so vedno živeli Slovenci. S 2. oktobrom je dobila Jugoslavija svoje edino pravo ime, s 6. septembrom so jugoslo. a.iski prapori zaplapolali nad jugoslovansko vojsko in s Sokolom kraljevine Jugoslavije je bila v tretje povzdignjena jugoslovanska misel kot-prva misel vsega naroda.
Vsa nacionalna pričakovanja Slovencev je izpolnil kralj Aleksander in Slovenci so spoznali, da najde vsako njih narodno prizadevanje v kralju Aleksandru svojega najboljšega pokrovitelja in podpornika.
Slovenci in j u go sl o v a rus k a m i s e l.
Za. Slovence je bila z m a g a j u gosi o-v a n s k e mi s l i vprašanje n jih narodnega obstoja in je še danes pogoj njih srečnejše bodočnosti, ker kljub vsem velikim zmagam še danes niso rešena vsa vprašanja, niti še ni do konca dovršeno veliko delo zjedinjenja in osvobojen ja vseh Jugoslovanov. Jugoslovanska misel je zato še vedno temeljna vsebina vsega slovenskega hotenja in jugoslovanska misel zato tudi narekuje vse odnošaje Slovencev in je ključ do njih src. Najvišji in naravnost idealni reprezentant jcgoslovanske misli pa je Nj. Vel. kralj Aleksander in zato so Slovenci neločljivo zedinjeni s svojim kraljem, zato so e n o z nji m.
Silen n a p r e d e k Sloveni j e i n n j e n a hvaležnost kralj u.
Slovenci pa so tudi že imeli priliko, da so praktično spoznali, da je jugoslovanska misel v resnici edina možnost za n j ih n acional n i razvoj. Po osvobojenju se je kulturno življenje Slovencev razvilo z naravnost ne-sanjanim tempom. Tu treba v prvi vrsti omeniti slovensko univerzo, ki je postala dejstvo šele potem, ko je N j. Visočanstvo regent Aleksander s svojim zakonskim pooblastilom presekal vso negotovost in dolgotrajne spore ter nato z zakonom usta,-novil ljubljansko univerzo. Alma mater labacensis pa mora še v vse drugačni meri biti hvaležna svojemu kralju. Leta in leta je trpel razvoj ljubljanske univerze, ker je vsako leto grozila nevarnost njene redukcije, dokler tudi tej negotovosti ni napravil konec kralj Aleksander ter postal najvišji pokrovitelj ljubljanske univerze ter tudi dovolil, da nosi sedaj njegovo ime. Universitas Alexandrina je zato globoko hvaležna svojemu kralju, da jo je rešil vseh skrbi ter da se more vsa posvetiti, delu za svoj napredek in za blagor narodu.
Glasbeni konservatorij, ves sijajen napredek ljudskega in še sijajnejši meščanskega šolstva,nadalje ustanovitev trgov-ske akademije, cele vrste strokovnih šol, povsodi. sami dokumenti, ki pričajo, kako je napredovala Slovenija pod vlado Nj. Vel. kralja Aleksandra. A ne samo kulturno, tudi. materijalno je napredovala Slovenija vr.led velike pozornosti, ki jo je vedno poklanjal kralj Aleksander Sloveniji.
Mogočen razvoj Bleda ne bi bil nikdar mogoč, da ga ni kralj Aleksander povišal v svojo letno rezidenco. Obenem z Bledom pa je vsa Goren jska in vsa Slovenija bila deležna dobrot kraljevega bivanja v Sloveniji.
Enako se je Ljubljana vsled velike pozornosti kraljeve vlade neverjetno razvila in ta razvoj traja še naprej in kakor vse kaže, je šele v pričetku.
Kot dežela, ki mora poslali dežela tujskega prometa, je Slovenja vedno stremela za raznimi prometnimi zvezami in tudi ta stremljenja so bila kronana x uspehom. S prekmursko železnico je dobilo Prekmurje svojo zvezo s Slovenijo, s železnico Rogaška Slalina-Krapina je naše drugo najlepše zdravilišče dobilo nov razmah in že je razpisana oddaja del za progo Št. Janž-Sevnica, ki je začetek zveze Slovenije z morjem.
A ne samo Slovenija kot celota, temveč tudi vsi stanovi so pod vlado kralja Aleksandra napredovali. Zlasti veliko hvalo pa je dolžen kralju Aleksandru slovenski kmet. Že v svojem prvem manifestu je kralj Aleksander napovedal potrebo agrarne reforme. Vsled partizanstva, ki je le predolgo obvla-
Najnovejša slika Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra I.
Od nekdaj je bila največja nesreča slovenskega kmetovalca, da ni mogel prodati svojih pridelkov za ceno, ki bi odgovarjala njegovemu trudu. Tudi v tem oziru se je izkazal kralj Aleksander kot največ ji dobrotnik knieta in z zakonom o žitnem monopolu je storjen prvi veliki korak, da pride kmetovalec na svoj račun. Z organizacijo izvozne trgovine, z zaščito kmetijstva pred predragimi posredovalci pa je storjen še drug korak, da sc zboljša stanje kmeta.
t'se zadruge, vsa kmetijska društva, vse organizacije kmetovalcev so našle v kralju Aleksandru svojega najzvestejšega pokrovitelja in vse te organizacije so dobile toliko davčnih in drugih olajšav, da so mogle napredovati tudi v času najtežje gospodarske krize. Prav posebne pozornosti pa je bila vedno deležna Kmetijska družba, ki je bila in je za napredek kmetijstva naravnost odločilne važnosti.
Kakor kmetovalec, tako je imel tudi slovenski delavec priliko, da je do dobra spoznal veliko ljubezen Nj. Vel. kralja Aleksandra za delavstvo. Socijalna zakonodaja dela čast Jugoslaviji in čeprav so se z gotove strani vedno znova skušale okrniti socijalne institucije delavstva, so vendarle ostali vsi ti napori brezuspešni in Delavske zbornice, uradi za zavarovanje delavcev, zaščita delavcev so nadalje neovrgljivi' zakoni Jugoslavije.
A tudi slovensko gospodarstvo je našlo v kralju Aleksandru svojega najvi-sjega zaščitnika. Od vsega početka je bil kralj Aleksander pokrovitelj ljubljanskega velesejma, ponosa Slovenije. Prav tako pa štejejo tudi vse druge slovenske institucije kralja Aleksandra med svoje dobrotnike 1n podpornike.
Kralj ne umre
Dramatska skica. V proslavo desetletnice vladanja jugoslovanskega kralja Aleksandra I., spisal Špic ar J.
OSEBE:
Dva kralja	Tri sestre
Boniovina	Cas
Zgodovina	Smrt
Geni, svobode	Rojenice
f1'nesl0«e	Vojaki
Tl,Jl duh	Narod
P 1 v a slika:
Pred temnim zastorjem sedi čisto spredaj Zgodovina in p.še v veliko knjigo. Rojenice sede okrog nje. Mi.no pr.de Cas, sključen starec, s koso na rami.
Zgodovina: Kam hitiš, prijatelj naš? C?de)CaS hiH’ hist0rija na'i ^Pisuje. (Od-
Zgodovina: On hiti iz vekov v veke.   A
tu se mf je v knjigi stran odprla, š krvjo popisana, s solzami poškropljena, s slavo venčana, z junaštvom prepletena.
dalo vse naše javno življenje, je žal ostala agrarna reforma nerešena. Po 6. januarju pa se je tudi agrarna reforma premaknila z mrtve točke in danes je že rešena.
Posebne ljubezni kralja Aleksandra pa je bila deležna naša mladina. Vsako leto poklanja kralj Aleksander na dan Sv. Save nagrade najboljšim dijakom, štipendije, dijaški domi in druge ustanove so nadaljnji dokazi ljubezni kralja Aleksandra do mladine.
In ne nazadnje je treba omeniti še eno stvar, ki je tesna zvezala Slovence s kraljem Aleksandrom. To je njegovo vzorno lepo r o d b i n s k o življenj e. Ni ga Slovenca, ki ne bi z ganot jem v srcu govoril o vseh naših prelestnih kraljevičih in o vzvišeni kraljici Mariji, ki so vsi že simbol srečnega rodbinskega življenja. Ni čuda, da se kar m noše po Sloveniji lepe nove šolske stavbo, ki so posvečene enemu naših kraljevičev in da je tudi vedno več
domov, ki so posvečeni kraljici Mariji, največji pokroviteljici slovenske žene in matere. Tudi s svojo rodbino je kralj Aleksander pravi slovenski narodni kralj, ki je v vsakem pogledu vzor slehernega Slovenca.
Pravi vodnik naroda, ki tudi v najgostejši megli kaže pravo pot, je Slovencem kralj Aleksander. Obenem j>a tudi vladar, čigar vsako njegovo dejanje priča o njegovi veliki ljubezni do naroda in do Slovencev. Iz te ljubezni pa se je morala roditi samo ljubezen in zato so Slovenci srečni in ponosni, da jih vežejo s kraljem Aleksandrom naravnost neločljive vezi in du ni v Sloveniji zakona in čustva, ki bi imel takšno veljavo, kakor je vdanost do kralja Aleksandra in njegovega visokega doma.
Vedno v zvestobi do prvega Jugoslovana! Vedno v ljubezni do kralja Aleksandra! Vedno v hvaležnosti do narodnega vladarja! To je in ostane slovenska volja!
Dr. Štempihar Ivo, Jesenice:
Cft jubileju.
Kralj jugoslovanske omladine praznuje v ponedeljek desetletnico, od kar je zasedel prestol Jugoslavije.
Je-li bilo to deset let, ni-li bilo to več? čas je tako relativen, da si je težko zamisliti možnost, da je od prvega dne vladanja Kralja Aleksandra do današnjih dni poteklo komaj deset let: zakaj osebnost tega kralja je ne-razdružno zvezana z njegovo vlogo pri renesanci jugoslovanske misli, jugoslovanske državnosti, jugoslovanske realnosti, In baš po kvaliteti kraljeve vloge smo prekoračili mrtvo točko narodnega prerojenja, lastnega državnega življenja, na katero mrtvo točko smo zašli, ko še ni bilo podstave za njegovo inicija-tivo. Izraziti napredek izza 6. I. 1929, energična smer v jugoslovanstvo in v pravilno in pristno jugoslovanstvo nas je od tedaj vedla s tolikšno naglico naprej in navzgor, da se nam zdijo vsa leta, v katerih smo sami tako kovali lastno državnost, kakor da jo hočemo uničiti, en sam prazen dan brezdelja.
A dnevi izza 6. I. 1929 se nam zdijo, kakor da so leta globokega dela.
In kdo je tukaj bolj prizadet od jugoslovanske omladine, kdo je tudi bolj od nje pozvan, da sodeluje? Saj gre za ustvaritev novih potov in novih metod državnem udejstvovanja, torej potov in
metod, napram katerim ima baš omla-dina največ ambicije, pravice in sposobnosti iskanja, vživotvorjenja in oplajanja. Prednamci so zrasli v potih in metodah, ki jih odklanjamo, ker so ta pota in te metode ustvarile akutno potrebo novih, boljših.
Gre pa tudi za taka nova pota, nove metode, ki naj bodo prežeta zvestobe do demokracije. Kako naj prednamci združijo nova pota in metode z zvestobo do demokracije, ako so demokracijo izkrivili z najgršimi zlorabami v propast države, za katere nastanek je dala kri omladina. Demokracija prednamcev ni dala narodu ustave, nego državno krizo, demokracija prednamcev ni znala dati narodu jamstev niti za lastno materi-jelno resničnost. Parlamentarizem te demokracije ni bil sredstvo vlade naroda, nego namen samemu sebi. Zlasti pa so znali prednamci tiščati ob stran baš jugoslovansko omladino, obsojajoč jo v nacijonalno brezdelje, v egoistično kruhoborstvo!
Demokracija prednamcev je bila diktatura političnih ruejev nad narodom, nad njega zdravim razvojem, nad njega pravilno gravitacijo, čustvovanjem, bodočnostjo, diktatura nekaterih, ki so si od naroda izposlovali za svoje mrzle interese nedotakljivost. Kako bi torej
lina najnovejših slik kraljeve rodbine
Rojenice (gledajo v knjigo): Poglejmo! Po-glejmo!
Prva rojenica: Junaki so!
Druga rojenica: In boji soi
Tretja rojenica: Grobovi so!
Četrta rojenica: In zadaj vstaja zlata zarja!
Peta rojenica: Svoboda je ...
Genij svobode (je vstopil že prej in čul zadnje besede): Svoboda, da! Živela je brezpravna raja in tuji meč jo je moril in gnjavil tuji jarem. Poklical sem moža, svobode naj prinese narodu, sem ukazal in prišla je ...
Demon nesloge (je pristopil nekoliko prej): Za kratko dobo! Na to sem spletel jaz nesrečni bič nesloge, s katerim se je bičal narod sam po moji volji. Sile so se razdvojile, razt rojile se moči in narod je drvel v propast...
Tuji duh (ki je vstopil za demonom nesloge): Skrivaj in mirno sem se utihotapil jaz, prinesel tujega duha in novih, kvarnih misli...
Demon nesloge: In mož svobode je izginil.
V	tujino je pobegnil, ker bi ga drugače uničil in upropastil narod sam, oni narod, ki tako nezuosno rad robuje...
Tuji duh: In se pokorava našim željam.
Prva rojenica: Vse to zapisano je tukaj! (Kaže na knjigo.) Junaki sol
Druga rojenica: In boji so!
Tretja rojenica: Grobovi so!
Četrta rojenica: In zadaj vstaja zlata zarja:
Peta rojenica: Svoboda je ...
Genij svobode: Svoboda, da! V robstvu v drugič je ječala raja, demon nesloge je upropaščal domovino — in duh tujine, sovražne in pohlepne krasne zemlje, je zastrupljal rod. — To pot poklical sem moža s tujine, vnuka slavnega, junaškega nosilca solnca in svobode. In prišel je...
Prva rojenica: Pri rojstvu sem mu kumo-vala.
Druga rojenica: Jaz položila sem mu v zibko meč.
Tretja rojenica: In jaz junaštvo in ljubav do rodne zemlje.
Četrta rojenica: Kot dar usode sem mu dala prevaro grenko, pa tudi moč srca, da jo prenaša.
Peta rojenica: Jaz zapisala sem na znožje zibke tri besede: Golgota, svoboda, smrti
Nj^sovo veucanstvo kraljica Marija v svečani obleki
znali biti prednamci zvesti načelom de* mokracije brez običajnih sredstev demokracije, ko so oni baš ta sredstva spremenili in uporabili proti resnični demokraciji. To zvestobo bo mogla in znala varovati samo jugoslovanska omladina, neprejudicirana iz preteklosti, z vero v bodočnost, z zavestjo, da je njena, sledeč smernicam svojega kralja.
Pri novih potih in metodah gre nadalje tudi za odgovornost pred zgodovino. Te odgovornosti se je omladina zavedala, ko je smrt njenih najboljših polagala na bojnih poljih krvavo seme Jugoslavije, zavedala se je drugače te odgovornosti, nego prednamci, ki so po ustvaritvi države s spako demokracije zajezili notranje življenje do popolnega mrtvila in razsula. Kajti odgovornost pred zgodovino je praktično odgovornost pred bodočnostjo.
Nova pota in metode nam diktirajo v prvi vrsti izključenost povratka v stare razmere. Avant nous le dčluge! Nova pota in metode naj utarejo nove: razmere, razmere, v katerih ne bomo sodili druga po njegovem notranjem mišljenju, v katerih mu ne bomo grozili z represalijami, ker misli drugače, kakor mi, nego ga bomo sodili po iskrenosti njegovega ravnanja.
Nove razmere, njih ustvaritev je pridržana omladini in kralj, ki je osnoval podstavo za ustvarjanje novih razmer, je kralj jugoslovanske omladine.
Ob desetletnici njegovega vladanja mu zato jugoslovanska omladina ne more dati lepšega narodnega darila, nego delo za Jugoslavijo.
Tuji duh: Prav si zapisala, sestra rojenical Komaj je zavladal, utrdil slogo in pripravil mirno žitje ubogi raji, sem prišel jaz-tujina, navidez dober sosed, ki pa ne prizna sosedu tega, kar si sam želi. — Počili so streli, vnel se je požar po vsej Evropi, zemlja se je zamajala, jok in stok se čul je iz nedolžnih ust otrok in mater. Glad in kuga, kri, solzč, vse.se je mešalo v strašni kaos. — In uboga raja se je bila in branila. (Zaničljivo.) In zbežal je spet drugi mož svobode.
Zgodovina (je obrnila list v knjigi): S krvjo popisana, s solzami poškropljena, s slavo venčana, z junaštvom prepletena..
Prva rojenica: Junaki so!
Druga rojenica: In boji so!
Tretja rojenica: Grobovi so!
Četrta rojenica: In zadaj vstaja zlata zarja! Peta rojenica: A, vmes sta Golgota in smrti ■ (Na odru se nahajajoči liki se razmaknejo. Par močnih strelov iz topa. Godba energično udari marseljezo. Temni zastor se dvigne, vidi se Golgota. Daleč zadaj gora s tremi križi kot simbol, spredaj skale, na njih leže ubiti, ranjeni in onemogli vojaki. Na sredi stoji Kralj, star, sključen, s sivo brado, v na-
H&etkctj je prišle do €?. jccziiiezFjfa
Pomembne izjave N j. Vel. kralja tujim novinarjem
Izjava uredniku pariškega »Journala« Henriju Barbyju
»Ali ne zasluži, da se preje imenuje diktatura ali tiranija to, kar se je preje pri nas dogajalo? Ali ni to pomenilo napad iz zasede na duh ustave, za kar zadene krivda 85 narodnih poslancev, ki so odklonili, da sodelujejo pri delu skupščine? Sicer se mora vpoštevati upravičeno razburjenje, ki se jih je polastilo pa gnusnem atentatu v skupščini; toda, če ima šef države ali šef vlade gotovo dolžnost, potem ima isto dolžnost tudi i-akonodajalec in vkljub vsem težkočam se je vendar prišlo do tega, da se sestavi vlada. Iz majhnih osebnih razlogov, ki niso imeli z blagrom zemlje prav nobene zveze, je izstopila iz vlade ena stranka in jo tako spravila v težko krizo. Jaz sem uporabil vsa sredstva, da rešim krizo. Hrvati so se odzvali mojemu pozivu. Jaz sem njih zahteve, kakor so mi jih predložili, vzel na znanje. Pozval sem k sebi tudi ostale stranke in sem jih vprašal, če pristanejo na to, da se na podlagi hrvatskih predlogov prično pogajati, t. j. da razpravljajo o vprašanju revizije ustave, za katero je v parlamentu potrebna tripe-tinska večina. Oni so odgovorili: ,Nik-dar'! Po parlamentarnem redu ni bilo več mogoče sestaviti vlade. Državni stroj ni več funkcijoni-ral. Zato sem moral sam se odločiti za odločitev in s‘prejeti odgovornost ali pa pred vso javnostjo izjaviti, da mi je nemogoče rešiti deželo iz kaosa, ki jo je spravil na rob anarhije. Bil sem pred dilemo: da žrtvujem edinstvo in bodočnost svoje kraljevine ali pa da sam sebe in svojo osebo eksponiram na ta način, da za potrebno dobo vzamem sam vso oblast. Nisem dolgo razmišljal. Diktatura, je kralj ponovil večkrat, ta beseda se lahko izgovori ali mora biti pravično uporabljena.
»Ali to ni mar diktatura in to brez upravičenja, kadar voditelj stranke, ki sam nima nobenega programa, suvereno diktira, da mora biti ta ali oni od njegovih prijateljev izvoljen v okraju, čigar življenjski interes on sploh niti najmanje ne pozna. In če potem ta strankarski voditelj imenuje veliko število svojih prijateljev za javne funkci-jonarje in čeprav se z ničimer ne odlikujejo. A za njega so politični vojaki in zato jim zopet daje možnost, da žive na stroške dežele; ali ni to diktatura? Daleč sem od tega, da bi v zemlji vpeljal režim avtoritete brez kontrole. Jaz nameravam, da dam pozneje zemlji pravo demokracijo in pravi parlamentarizem In da dam pravičen volilen zakon.
vadni vojaški obleki, v ohlapnem plašču, upirajoč se na palico. Bliski, kakor svetloba izstrelkov, naznanjajo vihar.)
Kralj (ko je nehala godba, pogleda v nebo): Moj Bog, moj Bor, zakaj si me zapustil?! Sem li kriv jaz, je li moj narod kriv, da nas tako preskušaš? Je usoda kruta, ki nas je zadela od vekov že zapisana na nebu? Pregnani srno in žalostni! Izmučeni zapuščamo to slavno, drago rodno grudo, na koji se šopiri tujec, ki davi našo deco in skruni žene naše. Na sto in sto vešal stoji na naših poljih. Gavrani in ujede kljujejo oči nesrečnim žrtvam. Mi pa romamo čez Golgoto — naprej — naprej!
Vojaki (z zamolklim glasom); Kralj, o kralj!
—	Naprej — naprej!
Kralj: Kam, predraga deca, kam?
Vojaki (kakor prej): Naprej, naprej!
Kralj: Naprej?
Genij svobode: Naprej! K zmagi in svobodi zlati!
Vojaki: K zmagi in svobodi zlati!
Tuji duh (kralju): Zdaj, ko kličeš na pomoč Boga, ko vidiš polja svoja vsa ozaljšana z vešali, ko Cuješ bojni grom in ko bežiš pred tujim bičem, zdaj še sanjaš o svobodi in celo o zmagi? Zdaj, ko tu stojiš kakor berač, ki prosi kruha in milosti sovražnega soseda ..,
(Od daleč se začuje pesem »Kje dom Je moj«.)
Genij svobode: Čuj od severa glasove! — Bratje vstajajo. In ob Egejskem morju se je strgal mrak. Ognjene kače švigajo na plan in utirajo svobodi pot. Na seve-rozapadu so mrliči zajezili reke tujih sil. Triglav prinaša ti pozdrave in Krn in Sveti Grabrijel! Ves svet je, kakor velik žrtvenik svobodi v čast, pravici narodov
Jaz želim, da uživa dežela več svobode in da svojo voljo bolj neodvisno izraža, kakor je to mogla v preteklosti. Da to dosežem, moramo iti naprej skozi dobo, ki bo posvečena samo delu. Moramo pripraviti režim decentralizacije in režim sposoben za življenje, ki bi istočasno mogel zasigurati teritorijalno in kulturno edinstvo. Moramo upravo očistiti in reorganizirati, ker mi imamo sicer odlične uradnike, toda delo samo in nagrado za delo moramo organizirati na široki podlagi.«
»Ne morem vam danes reči, koliko časa bo za to potrebno, mislim pa, da ne bo dolgo. Brezštevilne izraze lojalnosti, ki sem jih dobil iz vse države, so dokaz, da bom našel podporo v vseh resnično produktivnih silah države.«
»Vlada, ki sem jo sestavil, obstoji iz izključno poštenih in sposobnih osebnosti. Da je na čelu vlade general, je za to, ker sem mogel svojo avtoriteto prenesti na osebo, ki je absolutno izven vseh strank. V ostalem pa se pri nz.s vojska, hvala Bogu, absolutno ne zanimu za politiko. Tega nisem jaz nikdar dovolil, kakor tudi nisem nikdar pustil politikom, da se mešajo v vojne zadeve. Vojska je popolnoma zdrava, lojalna in zvesta svojemu kralju.«
»Vi vidite v vladi razen tega predstavnike uprave, bank, univerzitet in znane ter ugledne politične osebe.«
»Hrvati imajo pet ministrstev. To pomeni, da ta del naroda ne bo nikakor zapostavljen niti tlačen. S pomočjo onih, ki so v tej državi pripravljeni, da delajo, hočem pripraviti državo, da se povrne k zdravi politiki in h gospodarskemu napredku.«
»Da bi to ozdravitev države izvršil, sem se sm izpostavil, ne skrivajoč se zr>. nikogar in ne iskajoč načina, da bi zmanjšal svojo odgovornost. Ali bo uspelo ali ne bo uspelo moje delo, jaz osebno odgovarjam, toda« — smehljaje je zaključil kralj izjavo — »neuspeh je nemogoč, kadar se ima ves narod za seboj.«
U redniku »Matina« Jule s Sauerweinu
Navajajoč vzroke, ki so privedli do iz-premembe sistema vladavine v Jugoslaviji, je dejal Nj. Vel. kralj med drugim lole:
»Dolgo sem premišljal, dolgo se obotavljal, predno sem se odločil. Borbe med političnimi strankami so postale preveč surove. A ni bilo drugega sredstva, da se prepreči razpad naše lepe države. Potrebna je bila radikalna iz-
do lastnih tal in trajni zmagi dobrega nad slabim. (Strel iz topa.) Solun ... (Se en strel.) Verdun!... (Spet strel.) Zmaga!
—	Tuji duh, premagan si in rešena je domovina.
Domovina (borna in betežna, izmučena do smrti, se dvigne s tal pred kraljem, kjer je ležala prej nevidna med vojaki. Na vsaki roki ima železen okov, od katerega visi konec verige.) Rešena, svobodna sem! Toda težko, težkd mi je pri duši! Svoboda moja vsklila je iz grobov junakov, njihova kri mi je razjedla suženjske okove in bojni grom mi je pretrgal težki sen in zbudil me v življenje novo. Kako sem slaba!
O,	Bog, bom li še zmožna, da prenesem svobodo in to, vse to, kar ž njo prihaja?
Kralj: Pomagal bom, nositi ti veselje, kot sem pomagal li prenašali gorjš!
Domovina (se zgrudi pred kralja): O, kralj! Osvoboditelj moj!
Kralj: Priti moral je Veliki teden, in čez Kalvarijo smo šli v Veliko noč k vstajenju novemu. A, narod ti, ki si preživel težko preizkušnjo, ki ti je bilo dano, zreti dan svobode, pomni: Svobode mati je bila zmaga, svobode sestra je edino sloga. Zato vas kličem vse, ki ste po krvi in po srcu moji: Pridite, da na razvalinah starih, slavnih dni sezidamo trdnjavo novo, ki naj od Soče do Vardara pa od Drave in do Jadrana pod svojo streho združi vse otroke majke Slave. — (Dvigne Domovino.) Ti pa bodi majka vsem, pravična in dobrotna!
Genij svobode: Junakom slava! Mir njihovim dušam! (Golgota zgine. Zadaj se vidi kraljevi prestol.) V osvobojeni domovini pa naj nikdar več ne vlada tuji duh in naj ne vznemirja vaših src demon nesloge!
Tuji duh: Kdo ve? Kdo ve? (Zgine.)
prememba v metodah uprave. Ali sem mogel gledati bratomorne boje brez intervencij?
»Jugoslavija je enodušna s Francijo v vsem, kar se tiče evropske politike. Isti vzroki, a zlasti alarmantne vesti, imajo tu iste odmeve ko pri nas in pevzročajo isto vznemirjenje. Po svojem zemljepisnem položaju — mi imamo sedem sosedov — pripada Jugoslavija istočasno Balkanu in. srednji Evropi. Ali ni s tem dovolj rečeno, da so njeni življenjski interesi ozko zvezani z vsemi evropskimi dogodki kakor tudi z vsemi notranjimi neenotnostmi Balkana? Ne obotavljam se izjaviti, da je mir za mojo državo največje dobro. Naša najmočnejša želja je, da živimo v dobrih odnošajih z vsemi našimi sosedi.
»Očitali so nam,« dostavlja vladar, čegar ton je postal zelo resen, »da smo preveč vezani na Francosko. To je napačno. Jugoslavija ni navezana ne na en narod; točno je samo to, da mi ljubimo Francosko. Da, Jugoslovani, pa tudi njihov kralj, goje resničen kult do plemenite in bratske Francoske. V ostalem, ali nimamo mi iste nade in iste želje, in te nade, te želje, ali jih ne moremo konkretizirati z eno*edino besedo: mir ! Ravno tako imamo mi žal iste težkoče in iste nasprotnike, znane in skrivne.
»Minister nekega sosednjega naroda me je vprašal o našem oboroževanju. Nisem tajil: če se oborožujemo, potem zato, ker ima Jugoslavija nezlomljivo voljo, da brani mirovne dogovore in sedanje stanje stvari. Povejte odkrito, da naše oboroževanje nima nobenega napadalnega značaja, ono ima samo en cilj: našo obrambo.
»če me zemljepisni položaj moje države prisili, da z vestno pažnjo sledim tudi najmanjšim zunanjim dogodkom, tedaj me on še bolj obvezuje na to, da izvajam obzirno politiko miru.«
Jugoslovanska krona
Demon nesloge: Da, da, kdo ve? Haha! (Zgine.)
Klic it naroda (ki je obstopil prestol): Kralj, Osvoboditelj, narod te kliče na prestol!
Narod: Narod te kliče!
Kralj: Narod me kliče? (Se ozre.) Na prestol ?	/
Klic iz naroda: Na prestol svobodni in uje-dinjeni domovini!
Narod: Pridi kralj, pridi!
Kralj (stopi k prestolu): Zasijalo je nad nami zlato solnce sreče!
Tri sestre (prihajajo z darovi).
Domovina: Glej kralj, tri sestre te pozdravljajo!
Prva sestra (prinese kruh); Tukaj, kralj, po častitljivi, stari navadi, li nudim najdragocenejši dar naše zemlje — kruh — v znak, da si vzrasel iz teh naših tal, Ja si preprosti sin preprostega naroda.
Druga sestra (prinaša na srebrni posodi sol): Slovanski običaj je, da spada h kruhu sol, ki naj tu pomeni modrost, s katero vodil si naš rod. Iz skale je domače! Ti pa si skalnik! Na Njem naj stoji trdno svetišče naše domovine!
Tretja sestra (prinaša trnjev-venec, prepleten z rdečimi rožami): V tem svetišču pa kraljuje naj ljubezen naša, ljubezen vse^a naroda do tebe, kralj, in do domače zemlje. V znak tega podarim ti venec rdečih cvetk. Prepleten je s trnjem bolečin in tvojega trpljenja, o kralj, orošen s solzami vdov in sirot, povezan z zvestobo vsega naroda!
Kralj: Pozdravljene mi, sestre drage, svobodne pod svobodno streho. Ne pozdravljam vas kot kralj, kot oče vas pozdravljam, kot svojo milo, drago deco, ter ves narod blagoslavljam!
aacaoBa—
Zastopniku »Poilu d'Orienta«
Zastopniku »Poilu d' Orienta« je dal kralj »eptembra meseca 1920. daljši intervju. O svojem sprejemu poroča g. A mre v »Journalu« in
piše:
»Ko smo bivši bojevniki s solunske fronte prišli v Beograd, so nam dejali: Kralj vas hoče videli.
Kralj! Ni nam bil nepoznat. Vsf, ki smo st borili na skalah Črne reke ali na snežnih pobočjih Perislera, smo imeli pred očmi familijar-no" vizijo tega mladega srbskega oficirja, skromnega in molčečega, čegar velike črne oči so se včasih iz nanosnika zasvetile z močnim pogledom.
Vsi 6ino ga videli povsod na fronti, ker je bil on ta čas povsodi in na vsakem mestu. Stari kralj Peter, čigar vzvišene napore je začela starost izdajati, je moral nadaljevali na mlajših ramenih tradicijonalno narodno borbo. Ta narodna borba je bila težka, ker je vsebovala usodo naroda. Princ-kralj je imel značaj in vztrajnost ter neverjetno vero v 6ijajno bodočnost svoje dežele, a iznad vsega ga je navdajalo pobožno čustvovanje veličan6tvene dolžnosti, ki je padla nanj. To dolžnost je izvrševal brez popuščanja. 1918. leta se je zopet vračal v svojo domovino. Nekega večera v onih dneh, ki jih ne bo nihče pozabil, je padla cela divizija pri prehodu meje, da poljubi osvobojeno rodno grudo. To je moral človek videti, da bi razumel bojno razpoloženje, ki je podrhtavalo v planinah Srbije.
Torej, kralj je nas hotel videti. Odšli smo ^ dvor. Bil je to najbolj skromen, pa tudi najbolj ganljiv sprejem, tekom katerega mi je izvolil kralj reči:
>Srečen sem, da sem imel danes izredno zadovoljstvo, da pozdravim svoje stare tovariše od Poilu d’ Orienta. Mnogi od njih so zbudili v meni najbolj mile spomine in v razgovorih z njimi so moji spomini veljali tudi povzročitelju solunske fronte, Njegovi ekscelenci Briandu.
Moj narod se ponaša vsled medsebojnih vezi ljubezni in iskrenega prijateljstva, ki obstoje med njim in francoskim narodom in čegar dostojni zastopnik sle Vi, od Poilu d’ Orienta. Nihče ne more tako dobro, kakor Vi, razumeti naše napore za razvoj naše domovine, ko tudi našo iskreno in vročo željo za mir.
Zlasti mi je prijetno, da se morejo odlični zastopniki zavezniškega Fidaka, čigar kongres je v čast moji prestolnici, sami prepričati o naših veilkih naporih in o našem iskrenem stremljenju za ohranitev mednarodnega miru.
Videli ste našo deželo. Nahaja se v polni dobi organizacije in preustrojitve. Potrebno je bilo vporabiti najbolj odločne ukrepe, da bi čimpreje prišli iz nereda v notranji politiki in da bi se naredilo konec neznosni situaciji, ki je vnesla v narodne množice zabuno in ki je pomenila nevarnost za narodno zjedinjenje in njegovo krepkost.
Moja vlada dela z vso silo na to, da umiri duhove in da nadoknadi to, kar je bilo zamujeno. Naše naloge so ogromne, toda rezultati našega dela se že čutijo, kar opravičuje mojo nado in veča moj optimizem. To ni vojaška diktatura in o tem ne more biti niti govora. To je samo začasen režim z jasno označenim ciljem, režim, ki sem ga vpeljal v zadovoljstvo vsega mojega zjedi-njenega in nedeljivega naroda.
Smrt (je stopila izza prestola in položi kralju roko na ramo): Sedaj na pot! Končal si svoje delo!
Kralj (se zgrudi na prestol).
Narod (prestrašen klone): O, jaol Kralj je mrtev!
Smrt: Pred menoj je vsak enak, berač in kralj, bogat in ubog, star in mlad. — Človek, z menoj! (Zgine.)
Narod: Kralj je mrtev!
Domovina (stopi k prestolu, položi na kralja venec, ki ga je prinesla tretja sestra): Umrje človek, ali kralj nikdar!
(Med tiho godbo se spušča temni zastor. Zgodovina, osvetljena piše. Godba je prišla iz prvotne melodije v državno himno. Takoj, ko prične himna, pade počasi glavni zastor. Med odmorom igra godba državno himno naprej tako, da izpolni ves odmor. Proti koncu bimne se dvigne glasni zastor in prične
druga 6lika:
Zgodovina (sedi na starem prostoru, okrog nje rojenice).
(Temni zastor je odstranjen, da »e vidi prestol, na katerem sedi mladi kralj, okrog katerega je zbran narod v pestrih nošah. Na kralja uprta stoji zraven prestola domovina, v beli obleki, s krono' na glavi.)
Kralj: Končano je zdaj slavlje! Počastili smo spomin pokojnega očeta. Sin njegov zasedel je njegovo mesto!
Narod: Pozdravljen, kralj!
Kralj: Da, kralj in brat, recite!
Narod: Pozdravljen, kralj in brat!
Domovina: Kako sem srečna, draga deca moja! Kakor mati sem, ki je prestala porodne bolečine in vidi pred seboj to, kar ji dala je ljubezen. Domovina je dobila gospodarja ...
Vojak: Ki z nami šel je skozi bojni grom in v strelskih jarkih z nami je prebival.
»Jugoslavija /e pozitivno delo jugoslovanskega naroda"
Izjava kralja dopisniku agenture Reuter (10. marca 1931.)
»V teh dveh letih sta smer in metode napornega dela ustvarile pozitivne či-njenice v našem nacionalnem in državnem razvoju. Te se vidijo jasno in one so definitivne.
»Iz onega nereda in nevarne zmeša-nosti v našem narodnem in javnem življenju se je moralo čim preje priti do pomirjen ja vsled strankarske borbe povzročene plemenske razdraženosti in ureditve razmer v državi sploh. To je bila prva naloga novega režima.
»Z zavestjo medplemenske enakosti in zaupanja je prišel trenutek, da se naš nacionalni problem edinstva pravilno postavi in odločno reši.
»Zakon z dne 3. oktobra 1929 o novem imenu kraljevine in upravni razdelitvi države na banovine, je dal definitivno rešitev problema in je historično označil vstop v novo dobo narodnega življenja. Naša tri zdrava plemena so dobila vse pogoje za razvoj v močno nedeljivo jugoslovansko nacijo. Krepko zedinjeni moremo zasigurati mir in sebi svobodo.
»Z zadovoljstvom morem reči, da je vse to narod razumel in navdušeno pozdravil s celo vrsto iskrenih in spontanih manifestacij. Tako se je širom vse Jugoslavije na dan 6. septembra p. 1. globoko občutila in pojmila zelo ganljiva zamena slavnih srbskih polkovnih za. stav z novimi jugoslovanskimi. Pa tudi naš nedavni odhod v Zagreb je dal priliko, da se tudi tu vidi in odločno potrdi isto čustvovanje in rodoljubje, da bo vsakomur jasno, da so Hrvati z ljubeznijo zvesti in srcem vdani svojemu kralju in Jugoslaviji, ker tudi oni ono dvoje ne razdvajajo. Trditi nasprotno, pomeni zlohotno in neprija-teljsko žaliti ves narod v njegovih najsvetejših čuvstvih, pomeni izklevetati iskrenost njegovega rodoljubnega srca.
»Ali tudi to se žalibog godi. Celo gotovi ugledni organi tujega javnega mnenja popuščajo z lahkoto pred zlcmi namerami in potvarjanjem činjenic. Kakor, 8a bi bilo potrebno, da se potemni zdrava razsoja o dogodkih. Tojebrez dvoma slaba služba mednarodnemu pomirjenju in organizaciji mira. Mora se priznati, da je to posel ali brezvestnih ljudi, ki iz osebnih razlogov dopuščajo težek greh napram svojemu narodu, kateremu bi morali služiti, ali pa nepovabljenih svetovalcev, ki dajejo sumljive nasvete narodu, ki jih v svojem gostoljubju včasih trpi celo v svoji hiši.
»Vse to nas ne bo niti za trenutek pokolebalo niti spravilo z zdrave poti. Jugoslavija je danes pozitivno delo jugoslovanskega naroda. Ona gre krepko naprej. Nepovabljeni svetovalci in nezahtevani nasveti nam niso potrebni.
»Kar pa se tiče stališča kraljevine Jugoslavije do sosedov morem
Klic iz naroda: Je v svetu širnem, ki nas ni poznal, o raji v tujem robstvu pravil ia prepričeval, da je naš narod, razdejan na vse vetrove, ene majice sin in ene zemlje sad!
Zgodovina: Vse to sem jaz že zapisala!
Vojak: Rodovi pozni bodo o tem brali in bolj kot mi cenili ta dejanja.
Kralj: Še enkrat, hvala vam predrage sestre, mili bratje! Praznik je! Poveselite se, jaz grem na delo. Kdorkoli izmed vas bi kaj potreboval, le brez skrbi potrka naj na moja vrata. (Odide z Doino-vino, ki se upira nanj.)
Narod: Zdravo, kralj!
Iuji duh (prihuljeno pride, zaničljivo): Zdravo kralj! (Ljudstvu.) Le vsega tega ne verujte, kar vam je natvezel. Res, lepa in bogata je vaša zemlja, vaša domovina, kakor ji pravite. Toda, če bi vi videli dežele druge! Zijali bi in se čudili temu, kar je tam! Bogastvo in veselje! Pravica in svoboda druga, kot je to, kar tukaj imenujete pravico! Za hiapca bi tam raje služil vsak, kakor da je tukaj gospodar, gospodar podrte bajte, par živincet in ovac! — S tem trudom bi bil zunaj v svetu cel magnat!
Klici iz naroda: Kaj govoriš? — Proč ž njim! — Natolcuje! — Ščuva!
Tuji duh: Nič ne natolcujem! Nič ne ščuvam! Samo oči bi vam odprl rad in vam
ponoviti: Jugoslavija želi mir m njena zunanja politika je v službi mednarodnega miru. Kot balkanska država pa tudi po svoji tradicionalni politiki želimo zlasti danes mir na svobodnem bal-kanu in to zavoljo organiziranja njegove svobode in napredka. Nihče ne želi bolj iskreno kakor mi miren razvoj, popolno neodvisnost in integriteto našega najmlajšega soseda Albanije. To niso samo naše želje, temveč
SVOJIM OFICIRJEM
Na večerji na vrtu novega dvora v Beogradu dne 6. septembra 1930 ob priliki izročitve jugoslovanskih polkovnih zastav.
»Gospodje oficirji!
Izročajoč danes Moji dični vojski nova znamenja vojaške časti in slave, so veljale Moje misli vam, Moji dragi sodelavci na polju časti in obrambe domovine.
»Prepričan sem, da boste, gg. oficirji, razumeli vso veličino današnjega vzvišenega in svetega dne, ko stopijo vsi Moji polki pod okrilje jugoslovanske vojne zastave. Z narodnim ponosom na najvišjo vojaško slavo naših starih zastav boste vi, vrli voditelji moje dične vojske, razumeli svojo viteško oficirsko dolžnost do kralja in očetnjave.
pokazal, da taka domovina, kakor jo slavite vi, ni vredna ne besede, kaj šele dejanj!
Vojak (stopi predenj) Ni vredna? Tisoči in tisoči so umrli za njo. S krvjo osvobojena in ujedinjena! Ti, lopov, praviš, da ni vredna? Zgubi se!
Demon nesloge (se je priplazil že prej): O, vredna je, vredna, ali le za nekatere. Za one, ki tišče se blizu tja h prestolu in ki imajo nos za polne jasli in za zvrhana korita. Revež pa je revež! Odgrizni kaj od blagra domovine, če si lačen, le odgrizni! Dajati moraš ji in plačevati davke! In kdo največ? Ni to spet revež, mali mož?
(Skupina naroda se je razdelila v dve skupini.)
Prva skupina: Ni res!
Druga skupina: Prav ima!
Prva skupina: Ven ž njim!
Druga skupina: Naj nas pouči! Neuki smo!
Prva skupina: Učite se doma! Ne nasedajte jima!
Druga skupina: Nič ne nasedamo! Vi nasedate, vi!
Prva skupina: Komu? Komu?
Druga skupina: Njim!
Prva skupina: Kaj? Kaj? (Proti njim.)
Druga skupina: Da, da! Neumni ste!
Prva skupina: Kaj, mi neumni? (Velik ne-
to je naša popolnoma odločna politika varnosti in miru.
»Naše glavne skrb! veljajo soci-jalnemu in gospodarskemu napredku našega naroda. V tem je za nas manj težkoč in nevarnosti, ko za mnoge druge; vendar pa so vprašanja resna in je treba pripraviti v pravem času njih rešitev. Odmevi svetovne gospodarske krize prodirajo tudi do nas. Moja vlada dela vse, da te nadloge premaga. Naš optimizem je v tem pogledu popolnoma jasen in očivid-na prosperiteta naše kraljevine mu daje prav.«
»Ponesite naše nove zastave po poti slave in veličine naše mile in lepo domovine, ponesite jih po poti časti in viteštva, ki so jo z zmagami označili naši nesmrtni junaki, po poti, po kateri ste šli in ki jo poznate v ponos Vašega kralja.
»Poživljam vas, gg. oficirji, da boste s sveto jugoslovansko zastavo na polju časti in obrambe očetnjavo prvi med prvimi, vedno navdahnjeni od poziva pesniške auše našega naroda:
»Naprej zastava slave!
Vrhovni komandant, Vaš kralj, bo kakor do sedaj prvi zastavonoša naše jugoslovanske zastave, vi pa, dragi oficirji, za menoj! Živeli!«
¥
mir in prerivanje.)
Tuji duh (stoji z Demonom nesloge čisto spredaj): Imenitno se je posrečilo!
Demon nesloge: Dobro sem jo pogodil!
Tuji duh: Ne pozabi, da sem ti pomagal!
Demon nesloge: Vem, vem! Iskrena hvala! Le počakaj in videl boš, kaj bo iz tega!
V	kosce pojde domovina!
Tuji duh: Na vsak način jaz kaj dobim od tega!
Demon nesloge: Brezdvomno! (Vse to sta govorila med tem, ko se preriva in krega narod naprej.)
Druga skupina: Ogoljufani smol Prevarani!
Prva skupina: Naščuvani! (Zunaj par strelov iz samokresa.)
Druga skupina: Čujte
Druga skupina: Čujte! Čujte!
Demon nesloge: Pšenica gre v klasje!
Domovina (prihiti preplašena):	Kralj!
Kralj! Pomagaj, kralj!
Kralj (naglo vstopi, pogleda okrog sebe in poveljuje): Mirno! (Vse utihne.) Ali je to sad svobode? Vzamem vam sedaj besedo, ker vem, da je opasno, dajati deci v roko plamenico, da si kam posveti ž njo. Lahko zažge svoj rodni dom! Sam bom gospodaril svoji in pa vaši hiši tako dolgo, da se spolnijo besede, dane kralju, ki že sanja večni sen. Kako si rekla sestra? (Ponovi.) »V svetišču pa kraljuje
Kralj v uniformi komandanta romunskega 9. lovskega polka, ki nosi Njegovo ime
»MIR JE PRVO.«
Izjava dopisniku »Le petit Parisien«.
»Jugoslavija, in jaz morem govoriti ? njenem imenu, je prežeta od dvojne volje t od volje za mir in volje za napredek. Mi želimo mir z vsemi svojimi sosedi in bre« vsake skrite misli in hočemo, da % vsakim dnem vedno bolj zboljšujemo svoje mednarodne odnošaje.
Kar se tiče notranjega napredka, mi to napredek želimo s prav toliko voljo, kakor zunanji mir in delamo samo na to. Ali sto videli Beograd in njegov sijajni napredek. Čez Donavo in Savo bodo postavljeni mostovi. Močvirje bo izsušeno, pristanišč* urejeno. Naša prestolnica, ki je bila nekoS siromašna turška stena, a leta 1918. samo kup razvalin, zopet diha zdravja in pred« stavlja simbol našega poleta k napredku, ki nam daje pobudo, da uredimo deželo ter je simbol energije dela, od katere je prežeto vse naše prebivalstvo ...«
ZAGREBČANOM IN KMETOM (25. januarja 1931.)
»Dragi moji Zagrebčani!
Kraljica in jaz sva globoko ganjena od navdušenega sprejema v našem dragem Zagrebu, ki od nekdaj goji svetle hrvaške tradicije in veliko jugoslovansko idejo.
»Ti topli in prisrčni pozdravi potrjujejo mojo neomajno vero, da je Zagreb krepko s svojim kraljem in da mu zvesto sledi k veliki bodočnosti naše kraljevine Jugoslavije.
»Živeli Moji dragi Zagrebčani!«
Zagrebškemu županu dr. Srkulju pa je dejal N j. Vel. kralj o priliki avdijence mestnega zastopa dne 28. januarja to-le:
✓	želim tudi pri tej priliki, g. župan in gospoda, da izrazim v imenu kraljice in svojem svoje veselje, da se tako ugodno in prijetno počutiva med vami, mod našimi dragimi Zagrebčani. Naša srčna želja je bila, da čim pogosteje bivamo v vaši sredi. Zahvaljujem se vain, da je sedaj omogočeno, da morem v bodoče pogosteje priti sem in ostajati dalje in iz t.ega našega zgodovinskega in slavnega mesta voditi tekoče posle.
»Razvoj in napredek Zagreba za teh por let vzbuja občudovanje in naš ponos. Mestni zastopniki naj i nadalje z vsemi silami delajo v tem pravcu s prepričanjem, da jih bo Moja največja pažnja spremljala pri tem poslu in jim pomagala.«
naj ljubezen naša, ljubezen vsega naroda do tebe kralj in do domače zemlje.« — Kralj ne umre in beseda dana? — Kdo hoče biti janičar? (Premor.)
Prva skupina: Kralj, mi ne?
Kralj (drugi skupini): In vi? Vi hočete biti izdajice?
Druga skupka: Izdajice? ... Ne!... Odpasti, kralj!
Kralj: Odpuščam vam, ker je vas premamil Tuji duh in zapeljal Demon nesloge. In rečem vam: Če vas ne druži ljubezen do kralja in do domovine, naj vas druži vsaj globoko spoštovanje do junakov, ki so dali svojo kri za va3 in za me, za skupni dom in srečo naše dece... — (Stemni se. Vidi se Golgota. Vsi pokleknejo. Vse je tiho. Golgota zgine.)
Vsi: Odpusti, kralj! Odpusti nam ta greh! (Spet je svetlo.)
Kralj: Vstanite! Narod naj stoji in pazno bdi, dela in se v slogi veseli, če naj bo srečen.
Tri sestre (pristopijo h kralju): Na vseh je nekaj krivde, kralj! Odvzemi jo od nas!
Kralj: Odpuščeno je in krivda je odvzetal (Domovini.) Pridi majka in objemi jih, vse tri! S krivdo zbrišimo obenem tro-imenski naslov naše domovine. Ena je, kakor smo vsi eni! In kraljevina Jugoslavija naj bo naš skupni, krasni dom!
Kpaljevsfee besede
ovil jOii N j. Vt-i. kralj: na iJeilinju
Dvorec v Topoli
„Tudi jase sem Sokol
44
litjava Nj. Vel. kralja Aleksandra delegaciji JSS dne 20. julija 1928.
Dne 20. julija leta 1928. se je zglasila sokolska delegacija, v kateri so bili starosta JSS brat Engelbert Gangl, namestnik staroste sokolske župe »Kraljevič Marko« v Skopi ju brat dr. Vladimir Zagorski, načelnik iste župe brat Dragutin Kubiček, prosvetar zagrebške sokolske župe br. Dušan Bogunovič in prosvetar beograjske sokolske župe br. dr. Milorad Dragi«?, pri Nj. Vel. kralju Aleksandru, ki jo je sprejel točno ob 17. v avojeni kabinetu. Kralja je pozdravil v imenu JSS starosta br. Gangl, ki je predstavil Nj. Vel. kralju odposlance in mil kratko pojasnil svrho avdijence, t. j. prireditev VI. pokrajinskega sokolskega zleta v Skoplju in pohod na Kosovo polje v dneh od B. do 9. septembra 1928. Obenem je br. starosta prosil Nj. Vel. kralja, da osebno prisostvuje tem sokolskim in narodnim svečanostim na jugu naše domovine. Izročil je obenem kralju spored slavnostnih dni.
Nj. Vel. kralj je zelo pazljivo poslušal pojasnila brata staroste o tein sokolskem zletu, v proslavo lOlelnice osvobojenja in zjedinjenja na zgodovinskih tleh Kosovega polja. Kralj se je nato razgovarjal z vsakim članom sokolske delegacije, zanimajoč se za razvoj Sokolstva v celi državi.
Pri slovesu je kralj obljubil, da se bo po možnosti osebno udeležil teh velikih sokolskih svečanosti, obenem pa bo storil vse, da bo imel •ta velepomembni sokolski zlet popoln uspeh.
Ob tej priliki je kralj ob slovesu podal roko elarosti bratu Ganglu z besedami: »Tudi Jaz sem Sokol...«
Ni torej čudno, da je sokolska delegacija sprejela to pomembno izjavo Nj. Vel. kralja Aleksandra z vidnim veseljem in zadovoljstvom. Našemu kralju je bilo Sokolstvo že od nekdaj pri srcu, že kot mlad deček in pozneje kot prestolonaslednik se je udeleževal skoro vseli sokolskih prireditev, ki so se vršile v Beogradu.
V	predvojnem Beogradu je imelo Sokolstvo skoraj zavidljivo stališče. Ko so leta 1912. zagrebški akademiki posetili Beograd, jim je beograjski Sokol priredil javno telovadbo na Kalimegdanu, kateri je prisostvoval tedanji prestolonaslednik Aleksander. Ko se je pojavil na telovadišču, so mu prirejali Sokoli in mladina viharne ovacije, ker so videli v Njem bodočega kralja Velike zedinjene Jugoslavije. Omladina je bila posebno navdušena, ko je videla prestolonaslednika Aleksandra med Sokoli, saj je komaj želela, da bi ji vladal Kralj-Sokol.
Kdaj bo Karadjordjeva zvezda svobode zasijala tudi na nebu zasužnjenih Jugoslovanov? Kdaj bo mogel Kralj-Sokol izpregovoriti zedinjenemu narodu? take misli so rojile takrat zagrebškim akademikom.
Prižela se je javna telovadba. Nj. Visočanstvo prestolonaslednik Aleksander je bil oblečen v uniformo gardnega oficirja. Nj. Veličanstvo je z največjim zanimanjem sledil poteku javne telovadbe in s ploskanjem izražal zadovoljstvo nad lepo izvedenimi vajami.
Avstrijska diplomacija v Beogradu je z velikim nezadovoljstvom spremljala to zanimanje Nj. Visočanslva za Sokolstvo. Ta diplomacija je dobro vedela za cilje Sokolstva in je zato takratni avstro-ogrski poslanik v Beogradu Ugron takoj obvestil dunajsko vlado o tem obisku Nj. Visočanstva pri javni telovadbi beograjskega Sokola. Se več, poslanik Ugron je pose-til predsednika srbske vlade ministra dr. Milovanoviča in mu izrekel začudenje, da je Nj. .Visočanstvo prestolonaslednik prisostvovalo javni telovadbi na kateri nastopajo tudi Sokoli Iz Avstrije. Ministrski predsednik dr. Milovanovič mu je odgovoril: »V ostalem se prisotnost prestolonaslednika Aleksandra ne more smatrati kot demonstracija napram Vam, kajti
on se v največji meri zanima za Sokolstvo in zelo pogostokrat prisostvuje njegovim javnim telovadbam.«
To, kar je bilo nekdaj samo sen in želja mladine in vseh Sokolov, je danes resnica. Kralj-Sokol stoji na čelu države, ki je ustvaril veliko zjedinjeno in pravo Sokolstvo. Njegov najstarejši sin prestolonaslednik Peter je starosta jugoslovanskega Sokolstva. Mladini danes ni potrebno, da šepetajoče govori o posetih Nj. Vel. kralja pri sokolskih javnih nastopih. Kralj-Sokol je spregovoril svojim Sokolom, njegove kraljevske besede je poslušalo na tisoče in tisoče Sokolov, navduševali so se nad njegovimi besedami in kraljevska sokolska zastava se danes ponosno vije na čelu zmagovitega Sokolstva.
Kako visoko ceni delo Sokolstva Nj. Vel. kralj Aleksander, nam pričajo neštevilni sokolski prapori, ki jih je podaril posameznim sokolskim društvom širom naše domovine. Najvišje priznanje pa je dobilo jugoslovansko Sokolstvo na I. jugoslovanskem vsesokolskem zletu v Ljubljani leta 1922., katerega se je udeležil osebno Nj. Vel. kralj Aleksander. Kdo se ne spominja onih prekrasnih avgustovih dni, ko se je mudil Sokol-Kralj med svojimi Sokoli.
Našo moralno moč mi pokazali c enakim
nspehoin Sokoli in Sokoliee, riijaštvo in pred-stavitelji naše s slavo ovenčane vojske.
Sokoli, bodite tudi v bodoče vsemu našemu narodu in za zgled duševnega edinstva in raznesite s (ega zleta — oh Savi in Dravi — ob Tisi in Moravi — proti Timoku in Vardarju, proti Bosni, Neretu in Zeti, prav do sinjega morja ljubezen do vsakega brata in vsake sestre, recite jim, da ste tesno združeni, videli le eno lice, čutili vsi i istim srcem kot otroci iste matere — naše velike domovine.
Na tem temelju edinstva in Sokolstva se bo razvijal nadaljni napredek narodnih in državnih sil. Za vse to sprejmite Mojo kraljevsko zalivalo za vašo izkazano vdanost sokolskim in narodnim idealom.
Zdravo!	Aleksander.
Ves ogromni prostor je zaoril v orkanu navdušenje in vzklikanja.
Da bi se tehnično delovanje v Sokolstvu znatno dvignilo, predvsem pri tekmah, je leta 1925. poklonil Jugoslovanskemu Sokolskemu Savezi; prehodno darilo — krasen meč, nazvan Aleksandrov meč. Ta meč se izroča pri med-/letnih tekmah najboljši vrsli v višjem oddelku. Dragoceno kraljevo darilo si je priborila leta
1925.	na prvih medzletnih tekmah vrsta Ljubljanskega Sokola-matica. Nj. Vel. je meč izro-
t
Kralj na vsesokolskem zletu v Beogradu
Na kraljevi levi strani I. podstarosta br. Gangl, na desni pok. gen. Hadžič.
Sokolska srca so prikipevala navdušenja po drugi javni telovadbi, ko je starosta br. dr. Vladimir Ravnihar prečital poslanico Nj. Vel. kralja Aleksandra jugoslovanskemu Sokolstvu, te-le vsebine:
Zdravo Sokoli I Prvi sokolski zlet — na tako sijajen Baiin prirejen ▼ bisera jugoslovanskih mest, pokazal je vse najlepše vrline, katere smo sprejeli od naših velikih in zaslužnih učiteljev, bratskih češkoslovaških Sokolov. Videl sem s posebnim zadovoljstvom vaše tesno skupno delovanje s češkim in ruskim Sokolstvom ter pričakujem, da boste na tem polju slovanske vzajemnosti tudi dalje vršili svoje blagotvorno delo.
Uverjen sem, da si boste tudi nadalje pridobivali na ugledu in da boste krepili dosedanje zveze s sorodnimi organizacijami dosedanjih zavezniških in prijateljskih narodov — katerih odlične predstavnike smo bili srečni videti ob priliki zieta v naši sredini. Pokažite, da hoče jugoslovanski narod biti stalen činitelj mednarodnega miru i* napredka.
,.i vi; ..jsl1	 —..—■==
čilo zmagoviti tekmovalni vrsti osebno v Beogradu 16. aprila 1926. Kraljev meč si je vrsta Ljubljanskega Sokola ponovno priborila na vse-sokolskem zletu v Beogradu leta 1930.
Največje priznanje za uspešno delovanje Sokolstva, pa je pokazal Nj. Vel. kralj den 5. decembra 1929., z ustanovitvijo Sokola kraljevine Jugoslavije. Z zakonom o telesni vzgoji je bila ustanovljena viteška organizacija pod starosto-vanjem kraljevega prvoiojenca prestolonaslednika Petra. Vse Sokolstvo je z največjim navdušenje!.« in zadoščenjem »prejelo vest o novoustanovljeni viteški sokolski organizaciji. Prejšnje ne vedno najboljše razmere v raznih sokolskih savezih so prenehale. Sokolstvo brez razlike se je zjedinilo v novo močno jugoslovansko sokolsko falango. Delovanje se je po celi naši domovini oživelo in okrepilo, sokolska društva in čete so pognala iz tal v novo življenje. Število sokolskih pripadnikov se je znatno zvišalo, tako, da šteje danes Savez Sokola kraljevine Jugoslavije približno 150.000 pripadnikov v 1000 društvih in četah.
Po reorganizaciji Sokolstva se je vršil lansko leto I. vsesokolski zlet v Beogradu, pod pokroviteljstvom Kralja-Sokola, Nj. Vel. kralja Aleksandra. Na zgodovinski Vido vdan je Nj. Vel. kralj v znak svojega spoštovanja in priznanja Sokolstvu pri javni telovadbi, med nepopisnimi ovacijami slovanskega Sokolstva in naroda izročil Savezu SKJ krasen sokolski prapor z besedami:
Sokoli. Snkoliee!
Od Sokola kraljevine Jugoslavije, ki je bil nedavno osnovan pod starešinstvom mojega prvorojenega sina prestolonaslednika Petra, pričakujem, da bo zdrav vzgojitelj mladine, po-boruik bratstva in ljubezni, zaščitnik velike jugoslovanske misli in nositelj viteškega in nacionalnega duha.
Pri vseh svojih članih naj razvija in krepi plamen rodoljubja in plemenitega navdušenja ter naj postane šola državljanskih vrlin. Obenem naj tvori vez z velik« vseslovansko sokolsko zajednico.
V znak svoje vladarske pozornosti napram tem velikim nalogam in njihovi stvaritvi poklanjam Sokolu kraljevine Jugoslavije ta prapor in ga razvijam z željo, da bi vsekdar ponosno vihral v čast in slavo kralja in domovine.
V (cm znamenju, Sokoli jn Sokolice, krepite svoje mišice, oplemcnjujte svoje duše, oborožite s sokolskimi vrlinami svoja srca in ne pozabile, da se morate na vaš sijajni pole! in za vaše odlike zahvaliti veliki zjcdinjeiii Jugoslaviji, da ji pripadale z vsem svojim čutenjem in z vsemi svojimi doli, da živite samo za Jugoslavijo in za jugoslovansko idejo. Njene so vaše mišice, vaša srca, njene naj bodo vaše radosU in ideali, vsa vaša stremljenja in vsi vaši napori. To zahtevajo od vas vaše sokolske tradicije, to je sporočilo onim. ki so padli za veličino domovine.
To vam je moj kraljevski pozdrav. Zdrav*
Zavedajoč se pomembnih kraljevskih bc; ho jugoslovansko Sokolstvo ostalo večno v sto svojemu sokolskemu vladarju in bo ved pripravljeno za obrambo domovine.
Ob lOletnem jubileju modrega vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra jugoslovansko Sokolstvo izraža svojemu vladarju neomajno zvestobo in vdanost ter kliče:
Zdravo prvi Sokol Nj. Vel. kralj Aleksander!
Zdravo starosta SKJ prestolonaslednik Peter!
' Zdravo vzvišeni sokolski kraljevski dom Kara-djordjevičev!
Kralj eznlaclznz
Ob priliki manifestacij na Markovem trgu v Zagrebu dne 31. januarja 1931.
»Najj vam bo hvala na tej lepi manifesta
ciji vaše ljubezni tlo Mene in Moje liiše.
»Na ta. stari in zgodovinski trg, ki je priča tolikih velikih in pomembnih dogodkov i z naše nacijonalne preteklosti, ste prišli, vi omladina, naš up, da tako mogočno izrazite svojemu kralju, in po njem tudi vsej Jugoslaviji vaša čustva zvestobe in vdanosti.
»Tudi jaz želim, da vam s tega mesta potrdim Mojo neomajno vero v velike bodočnost naše domovine.
»Danes, ko med kraljem in narodom ni posrednikov, ker sem jih jaz odstavil, zato ker so sejali mr/njo in ubijali vero ter se s tem pregrešili proti največjim narodnim interesom, danes morem jaz z vero v Boga in poln zaupanja v imenu vse naše Jugoslavije izjaviti vsem in vsakomur, prijateljem in neprijateljem, da smo eno in da smo odločeni do konca braniti edinsto in svobodo našega naroda. Naj se nihče ne prevari, tla bi posumil v te Moje besede.
»Živeli omladinci!«
Iz življenja kralja Aleksandra
Pod »nežnim Lovčenoin, v junaški Črni gori je bil dne 17. decembra 1888. 1. rojen kot drugi sin blagopokojnega kralja Petra m črnogorske kneginje Zorke, kralj Aleksander. »Glas Črnogorca« z dne 11. (24.) decembra 1888 je javil to veselo vest iako-le:
»Cetinje, 8. julija. — V sredo, due ieljo, dne 4. (17.) deecmbra, takoj
E o 8. uri zjutraj so počile male puš-e po Cetinju in hitro se je raznesla vest, da je ta hip Njena Svetlost kneginja Zorka P. Karadjordjeviča rodila sina. Kakor svetla porodnica, tako tudi novorojeni kneževič sta, hvala Bogu, čieto zdrava.«
Sedem mesecev nato je bil krst v Ma-naelirski cerkvi. »Glas Črnogorca« z dne 9. (22.) julija 1889 piše:
>Cetinje, 8. juliaj. — V sredo, dne
4.	(17.) julija je bil krščen drugoro-jenec Njih Svetlosti kneza Petra A. Karadjordjeviča in kneginje Zorke. Pri tem svetem činu je blagovolil Njegovo Imperatorsko Veličanstvo car Aleksander III. sprejeti kum-etvo. Njegovo Carsko Veličanstvo je blagovolil imenovati kot svojega namestnika svojega ministra g. K. M. A rgiropula.
Po ruski šegi je bila pri sv. krstu kumica Njena Svetlost kneginja Stana. Sv. krst ee je izvršil v prisotnosti Njihovih Vieočonstev kneza i* kne-
ginje, Njegove Svetlosti prestolonaslednika, Njenega Visočanstva kne-
*inje Darinke in kneginjice Olge 'anilove in vseh članov črnogorskega vladar, doma, gospodov ministrov in veledostojnikov ter lepega števila cetinjskega meščanstva. Sv. krst je izvršil visokoprečastiti mitro-polit Mitrofan ob asistenci cetinjskega duhovništva. Pri obredu je odgovarjalo naše pevsko društvo. Dete je krščeno na ime Aleksander.
Poživi, dragi Bog, krščeno dele zdravo, srečno in čestito na mnoga ja leta, da bo verna slika Svojih Svetlih Roditeljev in slavnih Njegovih prednikov. Amen!«
Ko je bil mladi kneževič še majhen, so ga vsi imenovali Sandro. Ze zgodaj se je mladi Sandro naučil od svoje guvernante pisati in posebno rad je čital zgodovino »Očeta Srbije«, velikega Karadjordja. Iz te knjige je črpal svojo prvo ljubezen do domovine in ta mu je dala pobudo, da je sanjal o tem, kako bi dovršil delo velikega Karadjordja. Knjigo je okrasil s svojimi slikami. Narisal je slavni črešnjev top, s katerim je streljal njegov ded, in na straneh knjige si je izpisal vse soborce velikega Karadjordja. V Cetinju je tudi čital »Gorski venac« Petroviča Njegoša ter se ga naučil na pamet. Ravno tako pa je že tedaj pridno prebiral srbske junaške pesmi.. Vsa mladost kneževiča Aleksandra je bila v znaku nacijonali ega navdušenja.
Kmalu je zapustila kneževska rodbina Črno goro in se naselila v Ženevi, »mestu pribežališča«. Knez Peter je silno gledal na to, da bodo njegovi otroci čim bolje vzgojeni, da bo njih naobrazba tem popolnejša, a da tudi telesno ne bodo zaostali. Med učiteljicami kneževskih otrok je bila tudi gdč. Callier, ki še živi in ki se dobro spominja svojih bivših visokih učencev. Takole opisuje svoje spomine:
»Da, knežiča in kneginja Zorka so bili moji učenci. Danes je naš Sandro vaš kralj in mi smo vsi ponosni na to, da je bil v naši šoli. Jaz sem zlasti učila kneginjo Jeleno, živahno in bistro dele. Zlasti je Iji^ila glasbo. Knez Peter je bil skromen, pa tudi strog oče. Silno je gledal na to, da so otroci v šoli dobro napredovali. Mi učiteljice smo to znale in smo se trudile, da mu čim bolj ustrežemo. V lej naši šoli se je učil tudi vaš kralj. Enako skromno, kakor današnji otroci, je sedel v teh lesenih klopeh. Priznati pa moram, da se je naš mali Sandro ločil od svojih tovarišev s svojimi izrednili sposobnostmi. Spominjam se njegovih bistrih velikih črnih oči in njegove izredne iznajdljivosti. Med svojimi tovariši je bil najbolj žilav in da vam rečem po pravici, znal je komandirati. V naših starih katalo-
fih morete videti razliko v redih našega andra in v ocenah njegovih tovarišev.
Kralj Peter pa je tudi zelo skrbel za telesno vzgojo svojih otrok. V bližini ulice »F. Belo«, v kateri je stanovala rodbina Karadjordjevičev, je bila jahalna šola »Ma-nžge de Franeh6s«. Kneževiča sta jo redno obiskovala. Njun učitelj je bil eden prvih
jahačev Ulrich de Bolen. Kljub svoji visoki starosti se še dobro spominja mladih kne-ževičev. Večkrat je govoril: Na konjih so bili izvrstni kakor le redkokdaj kdo od mojih učencev. Ni mi bilo treba niti pokazati voltežiranja. To so se oni sami naučili, ne vem od koga, na splošno občudovanje nas vseh. V jahalnici ni bilo konja, katerega se ne bi upali zajahati. Bili so to dečki brez strahu. Samo vaš današnji kralj je bil, kakor sem mogel opazovati, v gotovih trenutkih mnogo bolj oprezen in hladnokrven, kakor moji starejši dijaki. Ovir se je lotil s polno zaupanja v samega sebe. Naš »Manege de Franchč« ne obstoji več. Toda pri naših sportistih je še v dobrem spominu kot hiter in odličen jezdec mladi kneževič Sandro, sedanji vaš kralj. Prav tako se je izrazil s priznanjem o kraljeviču Aleksandru kot odličnem plavaču njegov učitelj Francois Demarlin.
—o—
Iz Ženeve je odšel princ Aleksander v Petrograd in vstopil v »Paževski korpus«, ki je takrat slovel po svoji dobri vzgoji. Iz petrograjskih časov kraljeviča Aleksandra pripovedujejo ta pomenljiv dogodek:
Nekoč so obiskali nekako osem dni po amoru kralja Aleksandra Obrenoviča vsi trije otroci kralja Petra stari ruski Sergi-jevski samoslan, ki leži na obalah Finskega zaliva. Po običajnih obredih so jim pokazali menihi čudotvorne relikvije in bogate ikone, okrašene z dragocenim kamenjem. Princi so se mudili dolgo v samostanu, da je že skoraj postal mrak. Ko se je kneževič Aleksander sklonil nad neko iko-
Dva obiska našega vladarja v Mariboru
Spomini ob desetletnici vladanja.
Maribor, 14. avgusta.
Po odločitvi mirovne konference v Parizu, da pripade Maribor s svojim severnim zaledjem do reke Mure kraljevini Jugoslaviji, je kmalu napočila doba konsolidacije.
V	začetku leta 1920. ni bilo nikjer več opaziti sledov prejšnjih burnih vojnih in povojnih dni. Naglo so se ustanavljala nešteta narodna in patriotična društva, slovenske oblasti so brezhibno uradovale in naš živelj je zavzel v mestu tisti položaj, ki mu je pripadal. Skratka: Maribor je postal zares naš!
Razumljivo je tedaj, da je z nepopisnim navdušenjem sprejel obvestilo, da se bo dne ‘29. junija 1. 1920. pripeljal prvič semkaj tedanji regent, Nj. Vel. prestolonaslednik Aleksander, naš današnji veliki kralj. Ze nekaj dni pred prihodom je bilo vse na nogah. Treba je bilo urediti vse tako, da se bo najsevernejše jugoslovansko mesto dostojno poklonilo prvemu vladarju svojo krvi. Osnovani so bili razni odbori in alarmirano je bilo vse prebivalstvo Dne 29. junija — bila je krasna solnčna poletna nedelja — so se že v prvih dopoldanskih urah pričele zgrinjati na Glavnem trgu ogromne množice mestnega, okoliškega in podeželskega ljudstva. Zastopana so bila korporativno nešteta društva, v dolgih vrstah je še po mostu in sedanjem Trgu kralja Petra na desnem bregu Drave bila raz vrščena mladina osnovnih, srednjih ter strokovnih šol s svojim učiteljstvom, zadaj pa so stali tisoči občinstva. Z vseh hiš, tudi z drogov in slavolokov so vihrale neštete narodne zastave.
Krog 11-30 so topovski streli na Tezriu najavili bližanje regentovega avtoinobi'a in k tnalu nato so ga mestni funkcijonarji pozdravili na mestni meji. Tako je stopil prvi jugoslovanski vladar na tla jugoslovanskega Maribora. Vsa njegova pot po ulicah in trgih je pričala, s kakšnim nepopisnim in zares iskrenim navdušenjem ga sprejema in pozdravlja sleherni državljan. Šolska mladina je vsa tla posula s cvetjem. Višek so ovacije Nj. Vel. regentu Aleksandru dosegle pač na Glavnem trgu. Vladar se je odpeljal z avtom po mestu, povsod enako viharno pozdravljali in odšel na to na mestni magistrat, kjer je sprejel poklonitev vseh krajevnih funkciojnarjev, zastopnikov društev, gospodarskih ustanov, tiska itd. Vsakomur je krepko stisnil roko in za vsakogar je imel dobro besedo. S tem, posebno pa še z intenzivnostjo, s katero se je zanimal za vsa nešteta javna vprašanja, si je na mah osvojil srca vseh brez izjeme.
Po sprejemu deputacij si je ogledal tudi stolnico, kjer se mu je poklonil tedanji lavantinski knez in škof g. dr. Napotnik, in nekaj drugih ustanov. Na to se je napotil v Narodni dom, kjer je bil v slavnostim okrašeni veliki dvorani prirejen velik banket, na katerega so bili povabljeni vsi višji predstavniki oblasti, avtonomnih korpara cij, organizacij itd. Tu so bili spregovorjeni tudi udanostni govori, za katere se je Nj Vel. regent osebno zahvalil. Ob prav takem navdušenju se je ob 15 uri odpeljal z dvornim vlakom z glavnega kolodvora iz Maribora. Mesto pa je ostalo še po odhodu vladarja v slavnostnem razpoloženju in se je popoldne in zvečer v velikem številu ude težilo ljudske veselice v tedanji kadetnici.
To je bil prvi obisk Nj. Vel. kralja Aleksandra v našem obmejnem Mariboru. Drugič mu je izkazal visoko čast o priliki Inči ustrijsko-obrtne vzorčne razstave dne 2S.
avgusta 1. 1923. Pripeljal se je ob 14. uri v spremstvu svojega strica Nj. Vis. kneza Arsena z avtomobilom iz Ljubljane. Njegov prihod je bil najavljen in zopet se je na ulicah zbral ves Maribor, da ga čim slovesnejše sprejme in pozdravi. Nj. Vel. kralj Aleksander se je ustavil šele pred vhodom v razstavo v Prešernovi ulici in je na to v spremstvu predsedstva razstavnega odbora čupana, visokih političnih funkcijonarjev ir: drugih odličnikov stopil na razstavišče. Tam si je ogledal vse paviljone in razstavne prostore, se zanimal za razne razstavlje-
ne predmete in obrtnike ter več stvari tudi kupil. V neki razstavni sobi je sedel v platen naslanjač in ponudil navzočim lastnoročno cigarete iz svoje doze. V oddelku za vino je pokusil razne štajerske vinske vrsta in je od tedaj postal stalni odjemalec naših pridelkov. Maribor je zapustil ob 16’35 in se z avtomobilom odpeljal nazaj proti Ljubljani.
Tako je slovenski in jugoslovanski Maribor obakrat z nepopisnim navdušenjem sprejel svojega velikega vladarja Nj. Vel kralja Aleksandra I. in z istim velikim in iskrenim navdušenjem se mu v duhu klanja tudi sedaj, ob desetletnici modrega vladanja v blagor naroda In domovine, ne-porušljive naše Jugoslavije!
7 %/AcZ-
/	/7	----
/1	fa-	yt)C	£-
Uvodne besede Nj. Vel. kralja h knjigi dr. Novaka: Antologija jiigoslovonske misli.
VIKTOR PIRNAT:
Jasnili lic smehlja se nam bodočnost -
(O vladarjevem jubileju.)
ŽEZLO, KRONA, STA SIMBOL VLADARJA. VEZ ISKRENE LJUBAVI, KI Z NJIM DRUŽI NAROD, VERNO SPAJA LJUDSTVO, VDANO MU VSEKDAR, ENE MISLI, ISTIH CILJEV, SILNA VOLJA LE JE, KI NE PLAŠI JO OSEBNA ŽRTEV,
AKO NARODU JE DOPRINESTI SREČO.
JASNIH LIC SMEHLJA SE NAM BODOČNOST NAŠA. URNO KREŠE TRDI KREMEN DOM SVETAL. GRADBENIKOV SILNI DUH NE ČUTI MEJE,
OSTRIH SKAL, GLOBIN, CERI, ZANJ NI ZAPREK. STRUMNO SMER ZAČRTANA NAS VODI V SPAS.
LE V EDINSTVU BRATSKEM NAŠA VSA JE SREČA,
A NJE POROK IN ČUVAR NJE NEOMAJEN,
VZOR, KI ZVESTOVDANO MU SLEDI VES NAROD,
IN POLAGA PRED PRESTOL MU SRČNE ŽELJE, JUGOSLAVIJE JE VITEŠKI VLADAR,
ALEKSANDER, ZJEDINITELJ, PRVI.
Historičen manifest z dne 6. jan. 1928
Vsem Srbom, Hrvatom in Slovencem!
Najvišje narodne in državne koristi in njihova bodočnost Mi nalagajo dolžnost, da se kot vladar in kot sin te države obračani neposredno na narod in da mu odkrito in iskreno povem ono, kar mi v sedanjem
no, da bi jo bolje videl, je z glavo zadel ob večno luč, ki ga ie za hip razsvetlila. Obrne se k svoji sestri princezi Jeleni in jo vpraša: >Kaj mi to teče po licu?«
»Olje iz svetiljke,« mu ona odgovori. »Kako čudno znamenje.«
»Zakaj?«
»Danes volijo v Beogradu novega kralja.«
Mladi kneževič je razumel vso pomenljivost simbola. Tisti večer je na povratku v Petrograd zvedel, da je bil njegov oče pro-klamiran za srbskega kralja.
—o—
Ko se je kralj Peter vrnil v Beograd, je postal kraljevič Aleksander slušatelj beograjske univerze. In kakor da ne bi trojni pouk švicarski, ruski in srbski še ne zadostoval, je poveril kralj Peter nekega fran-coskega oficirja, da je poučeval kraljeviča Aleksandra v vojaški stroki.
—o—
Marca 1909 je postal Aleksander prestolonaslednik in s tem stopil v zgodovino svojega naroda. Z njegovim sodelovanjem je izvršila srbska država vse velike priprave za veliko osvobodilno vojno in pod njegovim poveljstvom so se ovenčale srbske zastave z nevenljivo slavo, ko so pri Ku-manovem zlomile silo turške vojske in v siluein zaletu osvobodile Dušanovo Skoplje ter maščevale Kosovo. In že leto nato je zopet srbska vojska zmagovito končala drugo balkansko vojno in s tem položila
1	o m el j za pravilno rešitev jugoslovanskega vprašanja. In zopet leto nato so se zbrali srbski junaki pod vrhovnim poveljstvom regenta Aleksandra, da ubranijo srbsko
svobodo pred avstrijskim napadom, a obenem, da tudi osvobode vse svoje brate in da se z njimi zedinijo v veliko in močno Jugoslavijo. Po silnih naporih, po strahovitih žrtvah, po albanski Golgoti in umiranju na Krfu, so prišli svetli dnevi zmage in nazadnje legendarni pohod srbske vojske na Beograd, kakršnega ne pozna svetovna zgodovina.
Delo vojskovodje je bilo končano, s 1. decembrom je bila Jugoslavija zjedinjena.
Pričela se je doba državnika. V najtežjih razmerah, ko so tuji vplivi in stare podedovane razlike, a tudi nasprotje tujega sveta ovirale napredek Jugoslavije, je pokazal regent in tudi kralj Aleksander, da je kot državnik enako velik in silen, kakor je bil kot vojskovodja. On je bil tisti, ki je vedno ubranil Jugoslavijo pred najtežjimi nevarnostmi, on je bil up in nada vseh rodoljubov in edina zaščita enotne Jugoslavije.
Vedno je bil kralj Aleksander vzgled pa-trijota, ki se zaveda svoje odgovornosti pred narodom in zgodovino in ki ima pred očmi samo interes domovine. Zato bodo Jugoslovani večno hvaležni svojemu kralju in zlasti še, da je v najtežji uri Jugoslavije, ko je bila nevarnost, da strankarske strasti razbijejo njeno enotnost, stopil na plan in z odločnim korakom privedel Jugoslavijo iz strankarskih borb na pot konsolidacije in napredka.
Na tej poti koraka danes Jugoslavija naprej in z udanostjo ter neomajno zvestobo sledi po tej poti jugoslovanski narod — svojemu voditelju — kralju Aleksandru I.,
trenutku nalaga moja rest in moja ljubezen do domovine.
Prišel je. čas,
ko med narodom in kraljem ne more in ne sme biti več posredovalca.
Tekom tolikih preslanih naporov in tolike potrpežljivosti, ki sem jo pokazal v izvrševanju svojih visokih dolžuosti, je trgal Mojo dušo obupni klic naših narodnih množic, delavnih in rodoljubnih, toda tudi izmučenih, ki so, vodene po svojem naravnem in zdravem razsodku, že davno videle, da ni moči več hoditi po potu, po katerem se je hodilo doslej.
Moja pričakovanja, kakor tudi pričakovanja naroda, da prinese razvoj našega notranjega političnega življenja ureditev in konsolidacijo razmer v državi, se niso izpolnila. Parlamentarno delo in vse naše politično življenje dobivata vedno bolj negativno obeležje. Od lega imata narod in država za sedaj samo škodo. Vse koristne ustanove v naši državi, njihov napredek in razvoj vsega našega narodnega življenja so prišle s tem v nevarnost. Od takega nezdravega političnega stanja v državi ne trpi samo notranje življenje in napredek, temveč tudi ureditev in razvoj zunanjih odnošajev naše države kakor tudi okrepitev našega ugleda in kredita v inozemstvu.
Parlamentarizem, ki je ostal kot politično sredstvo po tradicijah Mojega nepozabnega očeta tudi Moj ideal, so začele zaslepljene politične strasti zlorabljati v taki meri, da je postal zapreka za vsako plodo-nosno delo v državi. Žalostni dogodki in razdori v narodni skupščini so omajali v narodu vero v koristnost te ustanove. Sporazumi, pa tudi najobičajnejši odnošaji med strankami in osebami, so postali absolutno nemogoči. Nikar da bi parlamentarizem razvijal in krepil duha narodnega in državnega edinstva, pričenja — tak, kakršen je — dovajati do duševnega razsula in narodnega razjedinjenja.
Sveta moja dolžnost je, da z vsemi sredstvi čuvam državno in narodno edinstvo, in odločen sem, da izpolnim to dolžnost brez kolebanja do konca.
Čuvati narodno edinstvo in državno celoto, to je najvišji smoter moje vladavine, a to mora biti tudi najvišji zakon za Mene in za vsakogar.
To Mi nalaga Moja odgovornost pred narodom in pred zgodovino, to Mi nalaga lju-' bežen do domovine in pieteta napram ne-številnim dragocenim žrtvam, ki so padle za la ideal. Iskati zdravila za to zlo z dosedanjimi parlamentarnimi izpremembami vlade ali pa z novimi zakonodajnimi volitvami, bi pomenilo izgubljati dragoceni čas z brezuspešnmi poizkusi, zaradi katerih smo že izgubili nekoliko zadnjih let.
Iskati moramo novih metod dela ter pripravljati nova pota.
Prepričan sem, da bodo v tem resnem trenutku vsi Srbi, Hrvati in Slovenci razumeli to iskreno besedo svojega kralja in da Mi bodo najzvestejši pomočniki prt Mojih bodočih naporih, ki imajo edini smoter, da se v najkrajšem času doseže ostvaritev onih ustanov, one državne uprave in one državne ureditve, ki bo najbolj ustrezala splošnim narodnim potrebam in državnim koristim.
Zaradi tega sem odločil in odločam:
Ustava kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev z dne 28. junija 1921. se razveljavlja. Vsi državni zakoni ostanejo v veljavi, dokler se po potrebi z mojim ukazom ne ukinejo. Na isti način se bodo v bodoče ustvarjali tudi novi zakoni. Narodna skupščina, izvoljena dne 11. septembra 1927., se razpušča.
S tem, da sporočam to svojo odločitev svojemu narodu, naročam vsem oblastvom v državi, naj postopajo po njej, vsem in vsakomur pa zapovedujem, naj se ji pokoravajo.
V	Beogradu, dne 6. januarja 1929.
Aleksander s. r.
Rex Jugoslaviae
(16. avgusta 1931.)
Jutri obhaja naš ljubljeni kralj Aleksander I., kralj Jugoslavije desetletnico vladanja naše kraljevine.
Ne iz dolžnosti, ampak iz ljubezni praznuje ves narod od Triglava do Bitolja današnji dan. Kakor je kralj naš, tako je naša Jugoslavija, v kateri nam je zajamčena naša svoboda in jezik, da smo Slovenci s Srbi in Hrvati enakopravni. Kralj je varuh jugoslovanstva, v katerem bivajo zjedinjeni Srbi, Hrvati in Slovenci.
Težki napori, borbe za svobodo, umik iz domovine, slavna zmaga, končno zjedinjenje, vse je utelešeno v osebi Njega, kateremu ponovno zagotavlja ves narod zvestobo in vdanost.
Ko so bite politične borbe bivših strank na višku, ogrožajoče naš obstoj, je vstal On, ki ljubi svoj narod, in z manifestom od 6. januarja 1929. izvršil pogumno in z močno roko na našem bolnem političnem življenju operacijo ter odstranil vse nezdrave site, ki so ogrožale napredek naše kraljevine.
S svojim aktom od 3. oktobra je dal enotno ime naši kraljevini Jugoslavija, kateri je ljubeči kralj. Z budnim očesom pazi nad njeno streho. Vse svoje sile in moči, vso svojo modrost in ljubezen je založil za boljšo bodočnost in napredek naroda in države. Storil je zgodovinsko delo, ko je uravnal tok državnega življenja po novem potu, po katerem ga vodi že
2	leti, ki sta leti napredka in edinstva.
Zgodovinsko pomembni dan je 6. september
1930.,	ko je izročil svoji junaški vojski nove jugoslovanske prapore.
Slovenci smo bili dolga stoletja pod tujimi vladarji, zato nam je kralj naše krvi, nekaj kar globoko odgovarja našemu pojmovanju. On ki nas vodi k bratski ljubezni in slogi, prebije vsako leto med nami nekaj tednov, kolikor dopuščajo to državni posli.
Ob Njegovi desetletnici se bo v duhu zbral ves narod okoli njegovega prestola, želeč vso srečo Njemu in vsej dinastiji. Vroče molitve njegovih podanikov bodo hitele pred nebeški prestol, naj Ga Bog ohrani še dolga leta. Vsemogočni naj krije s svojo roko Njega ln vso državo, blagoslavlja Njegovo delo, da bi se uresničile Njegove plemenite želje za srečo in blagostanje naroda in države!
Bog živi Nj. Vel. kralja Aleksandra L Josip Jurak:
K 10 letnici vladanje kralje Aleksandra
Bodi srečna domovina,
Naša mati ljubljena,
Ki rodila si nam Sina,
Večne slave vrednega I
Svet spoštuje Ga in čisla,
Dan za dnevom vedno bolj,
Ker On ljubi domovino,
Ljubi zvesto narod svoj.
Le za blagor domovino In za blagor naroda On žrtvuje svoje sile,
Vse moči do zadnjega.
Srečen narod, ves presrečni,
Ki ga vodi poglavar,
Duše blnge, brat po krvi,
Naš preljubljeni vladar.
Bodi srečna domovina.
Naša mati ljubljeun,
Ki rodila si nam Sina,
Večne slave vrednega I
Stran 8
iiMkM
Desedetfnica smrti kralja Petra I. Velikega — Osvoboditelja
olje za ko/o in masažo
V	nedeljo bo deset let, odkar je za vedno mtisnil evoje od dela in trpljenja izmučene oči prvi jugoslovanski kralj Pet ar Kara-djordjevič. Komaj deset let je od tedaj in ie obdaja spomin -velikega kralja gloriola narodnega heroja. Kajti to je bil kralj Pe-tar v najidealnejšem smislu besede. Vse njegovo življenje je bilo posvečeno samo borbi za narod in za naj višje človeške ideale. S peresom v roki ko s puško in mečem le branil te svoje ideale proti vsakomur. Vedno je bil primer požrtvovalnosti, tedaj ko je zbiral kot Pelar Mrkonjič dobrovoljce za osvoboditev Bosne in Hercegovine, prav tako pozneje, ko je kot dobrovoljec v Iran-®kc-nemški vojni branil zapadno demokra-eijo, Se posebej kasneje v balkanskih vojnah, za katere je on pripravil evoj narod v tako popolni meri, da je mala Srbija ?a-divila svet in potem v gigantski borbi, ki Jo je »prožil avstrijski ultimatum in ko je (Sivolasi kralj Petar v strelskem jarku delil kruh s svojimi junaki.
Vse življenje kralja Petra je ena sama epopeja bore« za pravice svojega naroda ’'n človeštva in zato je postal že davno legendarna osebnost, ki bo vedno ponos človeštva.
Razburkane strankarske strasti so vladale v deželi, ko je moral nastopiti kralj Petar dediščino, ki ni mogla biti bolj žalostna. Ugled Srbije je bil zapravljen vsled delovanja zadnjih Obrenovi6ev, Srbija sama pa le nakovalo med avstrijsko in rusko politiko. S finim taktom, s patriotizmom, ki je
vrnjena od Bosne, se je s tem večjo vnemo lotila osvoboditve Srbov izpod tujskega jarma. Po zaslugi kralja Petra je prišlo do zveze balkanskih držav in s tem do prve osvobodilne vojne. Dogodki so se nato vrstili z bliskovito naglico in po slavnih zmagah ln težkih izkušnjah je končno prišla zmaga na Solunski fronti in s tem rojstvo Jugoslavije.
Kralj Peter pa je bil takrat že težko bolan in trpljenje, ki ga je bil za časa albanske Golgote videl, ni mogel prenesti njegovo srce. Od takrat je bolehal in 16. avgusta 1922 je zatisnil Beogradu za vedno svoje oči.
Kralj Peter je bil prvi skupni vladar Srbov, Hrvatov in Slovencev in z njim se pričenja nova doba za Jugoslovanski narod
povsodi budil nov patriotizem ter s požrtvovalnostjo, ki je vedno znova budila v drugih novo požrtvovalnost, je znal kralj Petar premagati vse te težave, da je raatla moč srbskega naroda in dosegla to 9ilo, da je bilo maščevano ne samo Kosovo, temveč dovršen še oni največji ideal — ustvarjena JugosJavija.
Ni bil vedno lahek ta boj in dostikrat je že i ogledalo, ko da je vse izgubljeno. A ravno v teh najtežjih trenutkih se je kralj Petar izkazal kot junak, ki nikdar ne izgubi poguma. Kakor heroj klasične dobe prevzema kralj Petar v najtežjih dneh na sebe križ odrešenja in s svojimi utrujenimi junaki in s svojim izmučenim narodom gre čez albansko Golgoto, da doprinese najstrašnejšo žrtev za osvoboditev naroda.
Dokler bo živel le en Jugoslovan, bo tudi živela ona najgrandioznejših slik zgodovine, ko se sivi kralj Petar vozi po snežni Albaniji v vozu, vpreženim s štirimi vnl-mi. Takrat se je za vse čase združil kralj Petar s svojim narodom.
V	velikem času je imel jugoslovanski narod to srečo, da mu je vladal veliki vladar. Zato je dovršil tudi svojo pot tako zmagonosno. In zato mu ohrani jugoslovanski narod večno svojo hvaležnost in zato ostane spomin na velikega kralja Osvoboditelja — neizbrisen.
Večna slava kralju Petru I., Velikemu in Osvoboditeljui
Kratki podatki iz življenja kralja Petra
Kralj Peter I. Veliki Osvoboditelj je bil rojen dne 26. VI. 1844. 1. v Beogradu kot tretji sin kneza Aleksandra Kara-djordjeviča In njegove žene Perside iz rodbine Nenadovičev iz Valjeva. Po smrti svojega starejšega brata Svetozarja je postal 1847. 1. prestolonaslednik. Solo Je najprej obiskoval v Beogradu, nato pa v Ženevi, kjer ga je 1. 1858. zatekla vest, da je njegov oče prenehal biti srbski knez. Od 1. 1862. do 1. 1867. je kralj Peter obiskoval francoske vojne šole in na koncu dovršil višjo vojno šolo v Metzu. Kot francoski oficir se je udeležil francosko-nemške vojne ter bil za svoje junaštvo odlikovan z redom častne legije.
L. 1875. je bil zopet na čelu dobro-voljcev in se boril za svobodo Bosne ln Hercegovine. L. 1883. je prišel v Crno goro, kjer se je dne 30. junija poročil s najstarejšo hčerko kneza Nikole, kneginjo Zorko. Z njo je imel Stirl otroke,
Spomenik kralju Petou SL Ljubljani -— udeležba društev pri otSkridjju
Odkritje spomenika Kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju v Ljubljani je končnovel javno določeno na 6. september.
Nedvomna potreba je, da bo na tej važni in veliki slavnosti udeležba iz Slovenije kar naj-častnejša. To bo pa mogoče le z organiziranim in discipliniranim nastopom vseb slojev naroda.
Zato vabimo vsa društva, organizacije, udruže-nja in njih zveze, vse korporacije in druge, da pozovejo svoje članstvo k čim številnejši udeležbi pri teh slavnostih, kakor tudi, da sami sodelujejo pri izvedbi slavnostnega sporeda.
Da »e bo moglo to isvesti, je potrebno predvsem ugotoviti, da je zamišljen po slovesnem odkritju mimohod vse organizacij, društev itd. pred ■pomenikom po določenem načrtu. Slovesnosti odkritja sami pa morejo iz tehničnih razlogov pri-lostvovati le predstavitelji posameznih društev, organizacij itd., in sicer največ po 3 osebe. Vse ostalo članstvo «e pa zbira med tem časom na določenem prostoru in se uvrsti v sprevod za
mimohod. Podružnična in podrejen« društva naj bi si sporazumno s svojim mati čnim-osredn jim društvom uredila skupen nastop in skupno zastopstvo.
Da bi pa mogel odbor čimpreje pričeti z izdelavo podrobnega sporeda in organizacijo sprevoda, mu je potrebno izvedeti, katera društva, organizacije, udriiženja, njih zveze, korporacije, klubi itd. so pripravljena sodelovati s podpisanim odborom in prevzeti organizacijo svojega članstva v omenjene svrhe. Pripomnimo pa že ob tej.priliki, da bo imel dostop na slavnostni prostor in v sprevod le oni udeleženec, ki bo ali osebno vabljen ali pa, ki bo v sestavu društva, organizacije itd., kateri po svojem članstvu pripada.
Prednji poziv velja vsem društvom in organizacijam itd. brez izjeme.
V prijavi naj izvoli društvo navesti, če bo nastopilo v krojili ali s praporom, odnosno z zastavo, če namerava počastiti spomin kralja Petra s poklonitvijo venca, katere predstavitelje nominira na slavnostni prostor in na kateri naslov naj se dostavi izkaznica za te predstavitelje.
Pevska in glasbena društva, ki bodo sodelovala na slavnostnem prostoru, naj pošljejo imenik sodelujočih, da se jim bodo izstavile in potom društva dostavile posebne izkaznice.
Prijave morajo dospeti odboru najkasneje do 27. avgusta, sicer jih ne bo mogoče upoštevati pri zasedbi razpoložljivega prostora pred magistratom in jih bo mogoče upoštevati le pri sestavu sprevoda.
Glede olajšav za udeležence pri vožnji z železnico sporočamo, da bo izšla tozadevna objava v časopisih, kakor hitro bo olajšava dovoljena in bodo legitimacije na razpolago pri vseh občinah, ie se bodo udeleženci pravočasno v roku, ki bo določen v omenjeni objavi, prijavili svoji občini.
Odbor ponovno poziva vse, ki se zanimajo, da se ravnajo v smislu teh pojasnil in da s svojo udeležbo in discipliniranim nastopom pripomorejo do čim svečanejšega poteku slovesnosti in do čim lepše manifestacije.
Poslovne ure odborove pisarne so vsak delavnik od IR. do pol 20. ure.
Odbor za postavitev spomenika Kralju Vetru I. Velikemu Osvoboditelju v Ljubljani, l\ovunrri trv 1
od katerih je kneginja Milena umrla v v najzgodnejši mladosti. Po smrti kneginje Zorke (4. marca 1890) se je z rodbino vrnil v Ženevo.
Po smrti zadnjega Obrenoviča je izbrala narodna skupščina dne 2. junija 1003 kneza Petra za kralja Srbije. Na njegovi poti v Beograd so ga pozdravili na Dunaju Jugoslovanski študenti kot prvega jugoslovanskega kralja, kar je kasneje tudi postal. Kralj Peter je takoj po svojem prihodu v Beograd začel organizirati nacionalne sile ter pričel širiti Jugoslovansko misel. V Beogradu so bile Jugoslovanske manifestacije na dnevnem redu. Vršile so se razstave in Jugoslovanske prireditve, ki so vse silno dvignile jugoslovansko zavest. Srbija Je postala jugoslovanski Pije-mont, in se z vsemi silami pripravljala na to svojo zgodovinsko vlogo. Anek-cijska kriza je še bolj podžgala jugoslovansko zavest ln ker Je bila Srbija od-
Sokolska misel in naša kmetska mladina
Ena prvih in največjib nalog sokolskih organizatorjev je širjenje sokolske misli mod rnišo kmetsko mladino. Važno je to zaradi sokolske misli same in pa zaradi nase kmetske mladine, ki jo je v naši državi proceutuelno največ ter je zaradi tega »a Sokolstvo najvažnejši in naj-odločilnejši faktor.
Široko je to polje za sokolske delavce, ki jih čaka mnogo truda, naporov in žrtev, pa tudi veliko nerazumevanja za sokolsko stvar. Toda Sokolstvo zasluži, kakoršno je v bistvu in načelih, da se zanj Žrtvujejo, ker ono je naša bodočnost, naš narodni ponos. Ako je danes kjerkoli potrebno, da se vse narodne site združijo za napredek jugoslovanske misli, je to gotovo najbolj potrebno pri širjenju Sokolstva na kmetih. Ne sme se dopustiti, da bi se kmetska mladina včlanila v organizacijah, ki nimajo ničesar skupnega s Sokolstvom ali so mu vež ali manj »ovražno razpoložene. Kakor se Cesto dogaja, prihajajo k mladini ljudje z lepimi obljubami ln nameni novega društva, tu pa potom poedinci iznašajo svoje misli in sejejo med mladino *voje nazore. Duša mladine je sicer konzervativna in počasi sprejme vase ono, o čem se ji govori, toda kadar to sprejme, tedaj obdrži v sebj svoje nazore trdno in prepričevalno, ne kajior mladina y mestih, ki *toji pod vplivom raznih kulturnih im socialnih pokretov. Zato je kmetska mladina zdrav materija] *a
širjenje in sprejemanje sokolskih načel in ciljev. Kmetski mladini se ne bi smela prevefi »forsiratk tehnična stran Sokolstva, predvsem ona težja, ker vemo iz skušenj, da to čestokrat mladino odbija od sokolskega društva, zla-»ti, ko mora ves teden trdo delali na polju. S tem se nikakor ne misli podcenjevati tehničnega dela Sokolstva, ki je bistveni del sokolske vzgoje, marveč se mora postopati taktično in umerjeno, zlasti v začetku. Naši sokolski delavci na deželi bodo naleteli celo na posameznike, ki jtim bodo delali vsemogoče ovire zaradi svojih osehnih koristi, da odvrnejo mladino od Sokola. Tem bo posebno dobro služil novi srednješolski zakon, ki predvideva, da se sme mladiina svobodno organizirati v svojih verskih organizacijah. To se bo skušalo dobro izrabiti. Toda naši sokolski delavci ne smejo mirovati, ampak e podvojenim delom morajo pridobiti kmetsko mladino za jugoslovansko in sokolsko idejo. Sokolstvo bo doseglo svoj najvišji cilj, kadar bo vsa kmetska mladina organizirana v Sokolstvu, ker 90% našega prebivalstva tvorijo kmetje. Sokolstvo nam mora dati in vzgojiti novo jugoslovansko pokoljenje, ki bo vzgojeno v ljubezni za našo edinstveno državno in narodno misel ter naposled v veliiti ljubezni do najvišjega zaščitnika Sokolstva Nj. Vel. kralja in vrhovnega vodnika jugoslovanskega Sokolstva staroste SKJ prestolonaslednika Petra. Sokolska misel mora prinesti jugoslovanskemu narodu erečnejfco bodočnosti
‘Gako morate jemati kopeli na zraku in solncuf1
Pred soInč«nJem, toda ne na mokrem telesu, odrgnite svoj« telo čvrsto *
NIVEA-CREME NIVEA-OLJE
Oboje vsebuje — edino svoje vrste — Eucerit sestavino za nego kože, oboje zmanjšuje nevarnost solnčariee, oboje napravi polt zagorelo tudi pri oblačnem nebu. Nivea-crema vas ohlaja ob vročini. Nivea-olje vas brani pri neugodnem vremonu pred mrazom in s tem tudi pred prehladom, tako da morete tudi za dobo nepri-prijetnih poletnih dni svoje telo izpostavljati svetlobi, zraku in vodi.
1811	Nivea-creme:	Din	5'—	do Din 22'—.	Nivea-olje Din 2.V— do Din 35‘—.
Iideiuje Jugosl. P. Beiersdorf & (Jonip. d. ». o. j., Maribor, Gregorčičeva tiliea št. 24.
Za vlado vseh strank v Angliji
Ponoven sestanek s Stimsonom — Nove takse na uvoz in znižanje prejemkov državnih uslužbencev in podpor za brezposelne — Vse stranke bodo sodelovale na rešitvi Anglije
iz težkega finančnega položaja
London, 14. avgusta, n. Predsednik vlade Mac Donald je snoči odpotoval na Škotsko, kjer se bo bržkone ponovno sestal z ameriškim državnim tajnikom Stimsonom.
V	nedeljo ponoči se Mac Donald spet vrne v London, kjer se bo v ponedeljek ministrski finančni odbor spet sestal.
V	finančnem odboru so Mac Donald, Snovvden, Graham in Thomas. Kaj so na svoji zadnji seji sklenili, ni znano. Gotovo pa je, da je Snovvden izrazil mišljenje, da bo konverzija vojnih dolgov najbolj pripomogla k temu, da se uravnoteži državni proračun. Baje pa nameravajo uvesti tudi nove takse za uvoz in še druge važne ukrepe. Laburistična vlada pa bi se spričo teh poslednjih mogla zelo kompromitirati pri svojih volilcih. Spričo tega je zahtevala podporo opozicije. Prisiljena je namreč, da reducira plače drž. nameščencev in zniža podpore nezaposlenim delavcem.
Te redukcije bi v vsakem slučaju izzvale veliko nezadovoljstvo baš v laburistični stranki. Nekateri zastopniki delavskih or-
ganizacij so že odkrito povedali, da se delavske organizacije že protivijo vsaki misli na znižanje delavskih podpor, ki že sedaj ne zmorejo niti minimuma za vzdrževanje delavcev. Vsekakor, če bo vlada izvedla svojo namero ali če je ne bo, je zelo značilno, da se je Mac Donald odločil vprašati voditelje opozicije za njihovo mnenje in jih prositi, da tudi oni prevzamejo vsaj majhen del odgovornosti. Kaže, da bosta liberalna in konservativna stranka za hip pozabili na strankarske in politične razloge in da bosta podprli delavsko vlado, da bi se s čim manjšimi žrtvami dosegli čim večji uspehi in rešila Anglija iz tega težkega položaja, ki ogroža njen finančni ugled.
Sodijo, da bo ministrski odbor v ponedeljek redigiral načrte, po katerih namerava izvesti štednjo in spraviti državni proračun v ravnotežje. Te seje se bosta udeležila tudi odposlanca konservativne in liberalne stranke Chamberlain in sir Samuel. Baldvvin se je ne bo udeležil in bo
že nocoj odpotoval nazaj v Francijo. Lloyd George je, kakor znano, bolan. Istočasno z ukrepi o štednji namerava Mac Donald izdati proglas na narod.
London, 14. avgusta. AA. Mac Donald, Snowden, Ilenderson in Smuth so imeli konferenco z Baldwinom, Chamberlainom in Herbertom Samuelom, ki zastopa Lloy-da Georgea. Na sestanku so razpravljali o finančni krizi. Chamberlain je izjavil zastopnikom tiska, da je finančna kriza resna, da se pa da popraviti. Glavno je, da vlada, ki je najavila uravnovešenje proračuna, ta svoj načrt tudi izpelje ter izvrši za to potrebne sklepe. Treba je pristopiti brez obotavljanja k delu. Chamberlain je obljubil podporo konservativcev vladi pri sanaciji finančne krize.
London, 14. avgusta. AA. Reuter poroča, da so bili vsi ministri, ki se nahajajo na dopustu izven Londona, pozvani, da pridejo na posebno sejo vlade, ki bo prihodnjo sredo in na kateri bodo razpravljali o predlogih gospodarskega odbora.
Proslava 10-letnice vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra I.
Zagreb, 14. avgusta, k. Glede na jutrišnjo in pojutrišnjo proslavo lOletnice vladanja Nj. Vel. . kralja Aleksandra I. so zagrebški listi že danes izšli v svečani obliki. Posebej je treba omeniti »Narodne Novine«, ki so izšle v poveč ini obliki In prinašajo sliko Nj. Vel. kralja in članek o kralju Petru I., dalje sliko vožda Karadjordja Petroviča, dalje razne prigodne članke o osebi Nj. Vel. kralja kot vladarja.
V	nedeljo bo svečana seja mestnega zastopstva v mestni posvetovalnici, katere pa se poleg mestnih zastopnikov udeleže tudi ban, zastopniki vseh vojaških, civilnih in cerkvenih oblasti, delegati posameznh društev in drugi. Seja 6e bo vršla po službi božji. S seje odpošljejo Nj. Vel. kralju brzojavko z izrazi lojalnosti.
Dr Marinkovič v Varšavi
Varšava, 14. avgusta. 1. Ves poljski tisk pozdravlja z velikim zadovoljstvom jugoslovanskega ministra dr. Marinkoviča, ki pride v bližnjih dneh v Varšavo. V svojih komentarjih povdarjajo listi veliko in važno vlogo, ki jo je igral dr. Marinkovič pri zbližanju Poljske z Malo antanto in učvrstitvijo odnošajev med Poljsko in Jugoslavijo.
Upori v Španiji
Havana, 14. avgusta. AA. Uporniki so zažgali železniško postajo v Agabadi v provinci Santa-clari in razstrelil most čez reko Guaracabuya ter pretrgale brzojavne zveze. Ko so prišle vladne čete, so se umaknili in vzeli s seboj veliko množino orožja, ki so ga ugrabili.
Kongres bivših bojevnikov v Pragi
Praga, 14. avgusta. AA. Na mednarodnem kongresu zveze bojevnikov (FIDACa), ki bo
V	Pragi, od 31. avgusta do 6. septembra, bodo zastopani bivši bojevniki Francije, Anglije, Italije, Jugoslavije, Poljske, Rumunije, Belgije, Češkoslovaške in Zedinejnih držav Severne Amerike. Za časa trajanja kongresa bodo udeleženci gostje predsednika češkoslovaške vlade dr. Udržala, ministra za zunanje zadeve dr. Be-neša, ministra narodne brambe Viškovskega in praškega župana dr. Baxe.
Dunajski sadni trg
Dunaj, 14. avgusta, d. Na sadni trg so dospeli danes 3 vagoni melon iz Jugoslavije, dalje ‘J vagona hrušk in 7 vagonov grozdja iz Madjarske in 20 vagonov breskev iz Italije.
Zaključen kredit za Madjarsko
Budimpešta, 14. avgusta. AA. Francoski, italijanski, holandski in švicarski finančniki so hali Madžarski 5 milijonov funtov šterlingov kredita.
Italijanski letalski manevri
Rim, 14. avgusta. A A. V severni Italiji so se začeli manevri italijanskega letalstva. Manevrov »e udeležuje 600 letal.
Proračunski primanjkljaj nemških mest
Berlin, 14. avgusta. AA. Upravni odbor nem sluh mest ugotavlja, da znaša proračunski primanjkljaj nemških mestnih občin 800 milijonov mark, kar je treba pripisovati večinoma podeljevanju podpor brezposelnim delavcem. Radi tega bo upravni odbor zveze nemških mest zahteval od dežel in države, da vzamejo nase del SGoškov za vzdrževanje brezposelnih delavcev
Stavka v Bolgariji
Sofija, 14. avgusta. AA. List »Zarja« poroča iz olivna, da delavci tovarne Nedeva in Sara Ivanova nadaljujejo stavko, ki traja že 40 dni. Kmetje iz okolice podpirajo delavce, da vzdržejo v stavki, ter jim prinašajo hrano. Tako so pred dvema dnevoma prinesli kmetje delavcem 000 kilogramov hrane. V Sofiji je prenehala stavka delavcev konfekcijskih tvrdk, ker je bil dose-sporazum med delavci in delodajalci.
VREMENSKA NAPOVED
Dunaj, 14. avgusta, d. Oba praznika bo naj-dfŽ nebo še bolj oblačno; tu in tam bo tudi alf nevihta.
Francosko stališče o vojnih dolgovih
Brez Francije ni rešitve repar arijskega vprašanja -- Reparacije so vprašanje morale in pravičnosti
Pariz, 14. avgusta, n. Glavni urednik »Matina« Stephen Lausanne je objavil v zelo ostrem članku francosko stališče o vojnih dolgovih in reparacijskih dajatvah. Navedel je tri teze, ali kakor je on sam dejal, tri kategorije imperativov, ki so merodajni za Francijo: 1. Francija ne bo nikoli dovolila, da se pod roko ali za njenim hrbtom govori o reparacijskih problemih. Francija je sklenila, da bo. ko bodo postavili v temi pripravljeno igro na mizo, kategorično dejala »Ne«, brez ozira na finančne in valutno tehnične posledice, ki bi spričo tega nastale za eno
ali drugo državo.
2.	Pod nikakimi pogoji Francija ne bo dovolila črtanje reparacij. Reparacije so vprašanje morale in pravičnosti.
3. Francija ne bo pod nobenim pogojem dovolila, da se spremenijo reparacije. Vojne dolgove je mogoče znižati ali kakorkoli spremeniti, toda reparacije se ne smejo zmanjšati, vsaj ne za isto količino, kakor vojni dolgovi. Če se bodo s Francijo lojalno pogajali, lahko mnogo pričakujejo. Brez Francije ali pa za njenim hrbtom pomeni vsaka kombinacija nezmi-selno tratenje časa in energij.
v* ••
Nove notranje-politične struje v Nemčiji
Pripravlja se preokret -- Centrum odklanja Hugenbergove načrte
Pred prelomom s socialnimi demokrati?
je dr. Kaas dobil prvo besedo v centru-mu. Ta se je zadnje dni prav tako začel zavzemati za pomirjenje v notranjosti in
Berlin, 14. avgusta, d. V Nemčiji se pripravlja senzacionalen preokret. Že dalje časa se nemški nacionalci vsiljujejo predsedniku Hindenburgu in zveznemu kancelarju Bruningu. Celo Hugenberg in vodja »Stahlhelmac Seldte imata umerjene govore, obsojata politiko narodnih socialistov in kličeta po »meščanskem miru« v notranjosti kakor tudi po strnitvi vseh narodnih sil. Hiudenburg je ta stremljenja podpiral, zvezni kancelar dr. Briining pa je vse nemško-nacionalne poskuse zbli-žanja do sedaj odklanjal in je dajal prednost tihemu sodelovanju s socijalnimi demokrati, katerim na ljubo se je odpovedal, da bi omejil socijalne pridobitve. Tudi njegova stranka, t. j. centrum, je v svoji večini odklanjala Hugenbergove načrte in je na Pruskem celo s socijalnimi demokrati v vladi in v vladni večini krepko sodelovala. Sedaj pa se zdi, da je prusko krilo centra zašlo v manjšino, odkar
za zbližanje z nemškimi nacijonalci. Tem strujam se je, kakor izgleda, sedaj priključil tudi dr. Briining. Sprejel je včeraj vnovič Hugenberga. Pri nekem razgovoru s socijalnimi demokrati pa je celo odklonil zahtevane in svoj čas že obljubljene olajšave v zasilni naredbi od junija t. 1., ki jo socijalni demokratje posebno težko občutijo. Državni kancelar dr. Briining je celo napovedal radikalne varčevalne ukrepe, ki se raztezajo tudi na socijalne pridobitve. Če bo Briiningova naslonitev na desno res izvedena, preidejo socijalni demokratje v opozicijo napram državni vladi. Ker pa Briiningova vlada brez sooijal-nih demokratov ne bo imela večine, bo morala državni zbor sploh izločiti in vladati diktatorično.
Nov prosvetni dom ob severni meji
V nedeljo bo blagoslovljena Narodna šola kralja Aleksandra I. — življenje v Slatini Radencih
opoldanskem počitku se zbirajo spet gostje drug za drugim — vsi že skoro znanci med seboj
Slatina Radenci, 14. avgusta.
V	prijazno ravnino Murskega polja postavljeno zdravilišče Slatina Radenci, znano vsled svoje zdravilne vode daleč naokrog, se čimdalje tako na znotraj (nova okrepčevalnica, posebna švicarija i. dr.) kot na zunaj (zgraditev nove vozne ceste, , modernizacija banovinske ceste, elektrifikacija kraja izven zdravilišča itd.) bolj in bolj izpopolnjuje ter razvija tako v pravcato moderno zdravilišče. Lastnica gospa dr. Hohno-va in ravnatelj g. Janželc s svojim skrbnim očesom gledata vsepovsod nato, da bi se gostje čim udobnejše počutili. Ni čuda zato, da je tako tudi obisk temu primerno dober. Z vseh strani so prihajali in še prihajajo gostje, tudi izven mej naše države, zlasti pa jih je mnogo iz Zagreba, Beograda in Ljubljane.
Ni to hrupno letovišče, kjer bi se zabaval po mili volji, ampak vlada mir v tem med smrekovim gozdičem vzrastlim zdravilišču, kar vpliva na goste, potrebne okrepčila in zdravja, sila blažilno. Razen koncertov dijaške kapele (trikrat dnevno — opoldne, popoldne in na večer) je tu vse tiho in mirno. Z nočjo, z 22. uro pa izumre tu življenje nemoteno spanje. Saj je tako tudi prav, kajti zjutraj že zgodaj vstajajo, da se okopljejo v ogljeničuo kislinskih kopelih.
Proti 10. predpoldne zaživi kraj zlasti krog kolodvora, kjer gostje željno pričakujejo pošte
—	časnikov in drugih novic iz njih domačega kraja. Vse čita in se sprehaja za tem po osvežujočem smrekovem parku do obeda... Po
pri zdraviliški restavraciji, kjer v prijetnem medsebojnem kramljanju ob zvokih godbe hitro mineva čas.
Razen stalnih gostov obišče prijetno zdravilišče in se okoplje v njega zdravilnih vodah tu di dokaj priložnostnih gostov, ki prihite semkaj za dan, dva si umirit svoje živce in si popravit svoje zdravje. Tako prihajajo semkaj tudi številih Hrvati, ki imajo iz Zagreba dnevno stalno avtobusno zvezo z zdraviliščem.
Glavno zanimanje vseh tako gostov in doma' činov je zdaj osredotočeno na blagoslovitev in otvoritev nove osnovne šole imenovane »Narodna šola kralja Aleksandra I.«, ki bo z veliko slovesnostjo izvršena v nedeljo 16. avgusta. Za to mogočno stavbo, ki bo letošnjo jesen sprejela v svoje sveže osrčje svoje male in tako znatno razbremenila svojo starejšo »kapelsko sestro«, ima brezdvoma največje zasluge večletni župan in predsednik krajevnega šolskega odbora g. Jakob Zemljič, ki je s svojim neumornim delom dosegel, da stoji danes v tako tujskopro-metno-važnem kraju kot so Radence šola, ki je ponos okraju. Vsa čast njemu in vsem njegovim sodelovalcem.
Slovesnost se bo pričela s sprejemanjem gostov na kolodvoru ob 917 uri. Nato bo pri zdra viliški kapeli slovesna sv. maša, ki jo bo služil pomožni škof prevzv. g. dr. Tomažič, ki bo imel nato tudi verski govor. Po govoru bo sprevod izpred kapele k šoli, kjer bo slovesna blagoslo
vitev. Ob 14. uri bo zatem v Zdraviliški restavraciji slavnostni banket, radenski gasilci pa priredijo v počast tega dogodka v prostorih gostilne Sterniša vrtno veselico.	—	ank.	—
Za olajšave lesni industriji
Beograd, 14. avgusta. AA. V oddelku za gozdarstvo ministrstva za gozdove in rudnike intenzivno delajo na pravilniku za uveljavitev zakona o podeljevanju olajšav lesni industriji radi krize. V glavnih odredbah pravilnika bo regulirano postopanje in način, kako bodo mogla dobiti poedina podjetja olajšave, ki so predvidena s tem zakonom.
Olajšave pri uvozu in izvozu blaga iz Jugoslavije na Poljsko in obratno
Beograd, 14. avgusta. AA. V sporazumu s pristojnimi oblastmi poljske republike in s posredovanjem ministrstva za zunanje zadeve Je določeno, da se pri uvozu poljskega blaga v Jugoslavijo in izvozu jugoslovanskega blaga v Poljsko ne zahtevajo konzularna viza, temveč potrdila o izvozu blaga, ki jih bodo izdajale carinske oblasti izvozniške države. Na podlagi tega sklepa in na osnovi čl. 23 predloga zakona
o	delu carinskih organov je minister za finance odredil, da vse carinarnice, preko katerih se bo izvažalo blago na Poljsko, izdajajo po lastni inicijativi brez kake zahteve poleg duplikata izvozne deklaracije vedno tudi potrdilo o izvoru blaga. Potrdilo mora biti opremljeno z žigom carinarnice in podpisom uradnika, ki je blago carinil. Potrdlo je treba izstaviti v 2 enakih izvodih, od katerih eden ostane v arhivu carinarnice, drugi pa se izroči sprejemniku duplikata deklaracije. Za izdajanje takih potrdil ne smejo carinarnice pobirati nobenih taks.
Delavska zavetišča
Beograd, 14. avgusta. AA. Centralni odbor za posredovanje dela pri ministrstvu za socijalno politiko (n narodno zdravje je kot kontrolni organ vseh delovnih borz v kraljevini Jugoslaviji nadaljeval svojo akcijo za zgraditev delavskih zavetišč. Do zdaj je sklenjeno, da se zgrade taka zavetišča v Beogradu in Sarajevu, v kratkem pa se začne gradnja delavskega zavetišča na Sušalcu. Zavetišča se zgrade tudi r Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Karlovcu, Varaždinu. Brodu in Novem Sadu. Zgradile jih bodo občine navedenih krajev, sredstva za gradnjo pa jim bodo dale delovne borze, ki bodo občinam posodile potrebni denar. V teh zavetiščih bodo imeli najsiromašnejši delavci brezplačno prenočišče.
Uspeh prvega zadružno-go-spodarskega tečaja za učiteljstvo
Ljubljana, 14. avgusta.
Na pobudo poverjeništva JUU, kakor tudi učiteljstva samega ter s podporo kralj, banska uprave v Ljubljani, se je v početku meseca avgusta otvoril v Ljubljani na državnem moškem učiteljišču zadružno-gospodarski tečaj za učitelje. Tečaj je posečalo učiteljstvo (—40 jih je bilo) iz vse Dravske banovine.
Predavateljski zbor, ki so ga sestavljali pod vodstvom šol. nadzornika gosp. Gruma tile gg.: ravnatelj »Zveze slov. zadrug« g. Trček (za zadružništvo), agronom g. Rožet (za blagoznan-stvo), nadrevizor g. Smodiš (za zadružno knjigovodstvo), je s svojim nadvse zanimivimi predavanji podal izčrpno snov, ki je potrebna učiteljstvu, da z uspehom deluje na zadružno-gospodarskih zavodih. Hvala gre gg. predavateljem, ki se niso strašili truda, da so neopaženo vcepili	slušateljem	voljo in	željo	za delom, ki jim	je postalo	zabava in ne	mučna
dolžnost.
Tehnično kakor tudi družabno vodstvo tečaja je bilo poverjeno po svoji neizčrpni delavnosti znanemu šol. nadzorniku g. Grumu iz Ljubljane, ki je bil vesten tolmač želja in teženj tečajnikov, usmerjenih na bansko upravo, kakor tudi na vse druge ustanove, kadar je to bilo potrebno. Njegova desna roka je bil nadvse priljubljeni ravnatelj g. Trček iz Ljubljane.
Iz tečaja je izšlo štirideset novih moči, polnih ustvarjajočih misli,	ki so se	jih navzeli r
teh plodnih	dneh. In	po njih	bodo	prejela
naša zadružno-gospodarska podjetja v mestih in vaseh širom Dravske banovine plodno ustvarjajočo in z narodnim duhom prežeto produktivno delavnost.
Poverjeništvu JUU Je samo čestitati, da Je našlo sredstva, s katerim bo učiteljstvo uspešna delovalo izven štirih sten šole, kakor je to tudi podčrtano v zakonu o narodnih šolah. Posebna hvala gre kr. banski upravi v Ljubljani, ki Je z zadostno podporo in občim razumevanjem omogočila otvoritev tako važnega tečaja. Vsekakor je nujne važnosti, da se tudi prihodnja leta otvorijo slični kurzi, saj je v njih najbolj rentabilno naloženi kapital.
Ob koncu predavanj, ki so bila določena do 13. t. m., so tečajniki priredili prijateljski večer v gostilni pri »Nacetu«. — R. B.
Novice iz litijske okolice
Truplo utopljenega gojenca ponoviške pobolj-ševalnice F. Labode je Sava vrgla pri postaji Sava na kopno. Truplo so 14. t. m. prepeljali v gojenčev rojstni kraj na banovinske stroške. — Na Polšniku so položili k večnemu počitku r Ljubljani umrlega uglednega posestnika Franca Feleta, očeta tamkajšnjega občinskega tajnika g. Janka Feleta. N. v m. p. — Na Polšniku se je začelo prezidavati osnovnošolsko poslopje v pritličju, ker bo v jeseni ustanovljen še en razred. —> V zadnjem pokolju smrtnonevarno ranjeni posestnikov sin I. Nograšek se je vrnil iz ljubljanske bolnice, ker je popolnoma okreval.
—	Brv, ki veže v Pasjeku prehod skozi potok, se je podrla in je dolžnost občine Polšnik, da da jo popravi, kajti pol brvi, ki sedaj stoji brez ročaja, bi lahko postala »brv nesreče«. Tudi cesta od Sp. Loga do Sp. Tep je v zelo slabem stanju.
ca
Smrtna nesreča dunajskega inženjerja Detisa
pri Savici
Strmoglavil je 50 m
Bohinjj, 14. avgusta.
Pri slapu Savice se je smrtno ponesrečil 64-letui inžemjer Rudolf Dctria, rojen v Jageiu-dorfu v Šleaiji, pristojen v Slockerau na Dunaj l.
Inženjer Detris se je pripeljal z avtobusom z več letoviščarji z Bleda. Pri bifeju SPD je izstopil in okoli 14-30 odšel z drugimi izletnik) k slapu Savice v družbi svoje žene Pavle, hčerki Elizabete in svoje sestre. Ko si je ogledal slap pri vrhu, je odšel nazaj po isti poti ;n se ustavil nižje doli, odkoder je prav lep razgled na Bohinjsko jezero. S seboj je imel fotografska aparat, ker je hotel fotografirati Bohinjsko jezero. Prestopil je žično ograjo in postavil aparat na ozko planoto. V tem trenutku pa mu je že spodrsnilo na mokrih lleh in je padel v okoli 50 m globok prepad.
Na kričanje Detrisove iene, hčerke in sestre na pomoč je prvi prihitel na kraj nesreče po-
globoko in se ubil
ročnik Stanko Pišlcr z dvema graničarjema ’ii ukrenil vse potrebno za rešilno akcijo. V to svrho so morali napraviti čez Savico most, <la so ga prenesli čez. Slučajno sta bila v bližini zdravnika dr. Miroslav Šlebinger iz Zagreba in dr. Kalman iz Novega Sada, ki pa nista ponesrečencu mogla rešiti življenja. Inženjerju Detrisu je namreč pri padcu počila lobanja in si je tudi zlomil desno nogo nad kolenom. Živel je še eno uro in nato izdihnil. Ko so ga našli v prepadu, je krčevito di-žal aparat v rokah.
Truplo so dalU orožniki prepeljali v mrtvašnico v Srednjo vas, odkoder so ga prepeljali na Dunaj. Tragična nesreča dunajskega in njerja je vzbudila med prebivalstvom veliko sočutja, in to toliko bolj, ker ae ni na tistem kraju, odkoder je inž. Detris strmoglavil v prepad, doslej še nihče ponesrečil.
Materi je ukradel knjižico s prihranki pokojnega očeta
fMavibcv
MEŠČANI!
V	ponedeljek, dne 17. avgusta 1931 praznujemo 10-Ietnico vladanja Njegovega Veličanstva Kralja. Mestna občina bo ohrasila ta dan svoja poslopja z državnimi zastavami. Pozivam meščane, da isto store tudi na svojih hišah. Obenem vabim meščane, da se v obilnem številu udeleže manifestacijskega obhoda v ponedeljek zvečer. Načelnik: Dr. Juvan, s. r.
*
m Ob priliki proslave desetletnice vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra priredimo s sodelovanjem Skavtskega društva v prid novega poslopja na Počitniškem domu kraljice Marije na Pohorju znakovni dan. Razpečavali bomo znake po 1 Din, odkupnice po 5 Din. Pri dopoldanskem koncertu v parku bo svirala vojaška godba. Vstopnina kakor običajno 1 Din, sedeži 2 Din. Obračamo se do cenjenega občinstva z vljudno prošnjo, da poseže po znakih ter nas v našem humanitarnem delu prijazno podpre. — Slov. žensko društvo.
m flostilna Arhtig, Tržaška cesta. Pojedina pohanih pišk kom. Dnn 20.—. Richterjeva godba.
1831
in Ir. Heričgo, ml. Maribor, Koroška cesta 15. Izdeluje glinaste peči, štedilnike ter sprejema vsa v stroko spadajoča dela in popravila po najnižji ceni.	1810
m Izdelovanje vsakovrstnih košar, sit žičnih mreš ter ostale suhe robe: J. Antloga, Maribor, Trg svobode 1.	1554
m Kje bi se preskrbel s špiritom in kisom *a vlaganje? Samo pri tvrdki Jakob Perhavec, Gosposka ulica 9.	1492
Klobuke, perilo, kravate nudi ugodno
JAKOB LAH. Maribor.	1184
m Slavnostna občinska seja. V ponedeljek ob
9	30 bo v mestni posvetovalnici slavnostna seja mestnega občinskega sveta v proslavo kraljeve desetletnice. Na tej seji bo votiran tudi znesek 500.000 Din za povečanje Počitniškega doma kraljice Marije v šmartnu na Pohorju. Po seji se bodo občinski svetniki pod vodstvom župana g. dr. Juvana udeležili slovesne svete maše v stolnici.
LUNA MARIBOR nogavice vseh vrst. m S tajne seje občinskega sveta. Na tajni seji mestnega občinskega sveta v četrtek zvečer so bile rešene razne prošnje za sprejem v občinsko zvezo. Na predlog disciplinskega odseka sta bila odpuščena iz mestne službe uradnika Ciril Paternost in Josip Haas. Nekateri uradniki so napredovali.
m Nadaljevanje občinske seje. Ker na seji v petek ni bilo mogoče rešiti vsega materiala, se bo seja nadaljevala v četrtek, dne 20. t. m. ob 18. uri. Na tej seji se bo tudi končno-veljavno sklepalo o subvenciji za gradnjo vzpenjače na Pohorje.
Obleke moške, otroške, Čevlji, noga* vice, solidno pri JAKOBU LAHU,
Maribor.	1182
Celje
* Tekma koscev v Celju. V torek 8. septembra na Marijin praznik se bo v Celju na travnikih v Spodnji Hudinji vršila velika tekma koscev, ki je priredi Savinjski pododbor Zveze Kmetijskih fantov in deklet.
* Borza dela v Celju išče po 1 poljskega pastirja, neoženjenega majarja brez otrok, čevljarja, pomožnega delavca, 3 mizarske, po 1 kamnoseškega, kovaškega, krojaškega in mesarskega vajenca, 17 kmetskih dekel, 6 služkinj, 3 orožniške kuharice, 3 navadne kuharice, po 2 gostilniški služkinji, natakarici, tovarniški delavki, postrežnici, po 1 kmetsko pestunjo, likarico, šiviljo, gostilniško kuharico, hotelsko sobarico, varuško, šiviljsko ter kuharsko vajenko.
* Dobave mostni« za mestno občino. Mestna občina sprejema do ponedeljka 24. avgusta ponudbe za dobavo okoli 10 kubičnih metrov hrastovih mostnic, debelih 12 cm, dolgih 4‘60 m, v širinah nad 25 cm. Moetnice morajo biti zdra-*e in suhe, ostrorobne, ravne, brez beline, iz ravnorastlib debel domačega hrasta, ki ne sme biti zimast. Ponudbe se naj glasijo na dobavo Iranko postavljeno h Kapucinskemu mostu, odnosno po potrebi na skladišče pri Spodnjem Lanovžu.
* Smrtna kosa. 14. t. m. je v javni bolnici v Celju umrl 38-letni zidar in mali posestnik Močnik Franc iz Dobja. N. p. v m.l
* Četrta kolonija Kola jugosl. sester v Celju odpotuje v nedeljo 16. avgusta ob 19’17, tretja pa se vrne v ponedeljek 17. avgusta ob 20-20. Starši naj pridejo po otroke na kolodvor.
* Nesreče pri trganju hrušk. 23-letni Prefalk Jožef, ki služi pri posestniku Klenovšku na Mrzli planini je 12. t. m. pri svojem gospodarju trgal hruške, pri čemer mu je izpodrsnilo. Ker pa hi imel praznih rok, se ni mogel pravočasno ujeti, lako pa je padel s hruške ter si zlomil obe roki. Prepeljali so ga v javno bolnico v Celju.
* Zopet nesreča pri mlačvi. Toliko nesreč pri mlačvi kot letos v celjski bolnici ne pomnijo. V Zgornji Rečici pri Laškem je 13-letni sin dninarice Očko Ferdnand pomagal pri mlačvi in prišel z desno roko v mlatilnico, ki mu je zmečkala vse prste na roki. Očka so oddali v celjsko javno bolnico.
* Nezgode pri delu. 16-letni pekovski vajenec Košak Anton iz Celja je pri rezanju kruha prišel s kazalcem leve roke v stroj, ki mu je prst odrezal. 31-letni delavec Peischel Jakob v Dobrni je hotel pognati lokomobilo, pri čemur se mu je zavijač izvil in ga a vso silo udaril po levi roki ter jo hudo poškodoval. — 20-letna služkinja Dobovičnik Angela iz Dobrteše vasi pri Sv. Petru v Savinjski dolini je bila zaposlena s prešanjem jabolk. Pri tem je prišla z desno roko med zobovje stiskalnice, ki ji je poškodovalo prste. — 28-letni mesarski pomočnik Zakošek Alojzij iz Prešernove ulice je v mestni klavnici pri klanju živine ravnal tako neprevidno, da si je z ostrim nožem zabodel v desno stegno. Vse ponesrečence so prepeljali v celjsko javno bolnica
Nepošten pustolovec, ki ga
Ljubljana, 14. avgusta.
O	priliki kontrole v hotelu »Slon« je bil davi ob 6. aretiran v sobi št. 76 radi splošnega suma po kratkem zasliševanju, pri katerem se je zapletel v protislovja, 19-letni Albert Zrnec, rojen v Nemčiji, pristojen na Ježico, samski kovaški pomočnik, stanujoč pri materi v Stožicah.
Službujoči detektiv je Zmeca, ki je že po zunanjosti vzbujal sum, opazoval že včeraj v Dalmatinovi uliic in pozneje na Kongresnem trgu. Zrnec je bil oblečen v ekscentrično čisto novo obleko, kar je povzročilo, da se ga je detektiv davi ob priliki kontrole bliže ogleda).
Zrnec se je vpisal v zglasilnem listu kot En-gelbert Srnec, rojen leta 1910. v Ljubljani, s stalnim bivališčem v Ljubljani. Pri kontroli se je na razna vprašanja zapletel v protislovja, lako da je bil detektiv prepričan, da nima čiste
Kranj
Kino Tali* predvaja 15. avgusta na praznik Velikega Srnama 100% nemški zvočni vele-filni Fr* Diavolo — brat Sotone. po operi od Seribea ta Aubera. V glavmi vlog. slavni tenorist berlinske opere Tina Patiera (Jugoslovan). — V nedeljo, 16. t. m. nemi film Djevojka i* Volge, prekrasna ljubavna drama iz ruskega življenja. V glavni vlogi. priljubljeni E\veHn Holt in Igo Syim. Predstave oba dni ob 5. 7. in
9.	uri.	*
Proslava 10-letnlce kraljevega vladanja. Vsi
hišni posestniki naj v nedeljo že zjutraj obesijo zastave, zvečer naj razsvetlijo okna in se udeleže sprevoda po mestu, ki se bo otvoril izpred Narodnega doma ob pol 21. uri.
Slovenski akrobati. Pred dnevi so nastopili na Mestnem trgu akrobati na vrvi, ki so Jo napeljali med Peterčkovo in šifrerjevo streho. To so prvi Slovenci, ki so se pričeli baviti s te vrste športom. Kljub temu, da so nastopili v Kranju šele drugič, so se zelo dobro obnesli. Vsi trije, Snoj Stanko, Dobovšek Ivan in Pre-setnik Franc, so doma Iz Ježice pri Ljubljani.
Oskrba Savskega mosta. Savski most pri Maj-dičevem mlinu je prevzela sedaj v oskrbo kranjska mestna občina.
Zagorje
Tombola. Podružnica SPD Litija-Zagorje priredi danes ob 15. uri na letnem telovadišču Sokolskega doma v Zagorju veliko tombolo z mnogimi lepimi dobitki, čisti dobiček je namenjen za sanacijo planinske koče na sv. Gori.
Znižane cene mesa. Mesarji se pritožujejo, da vzlic znižanju cen mesa (od 10 Din kg navzgor) še ni in ni odjemalcev. Naj tu omenimo, da zasluži delavstvo — ki Je najjačji konzument, trenutno le za najnujnejšo hrano ter si vzlic znižanim cenam ne more privoščiti mesa, pa bo treba vsled tega misliti na ponovno znižanje, ker odgovarjajo sedanje znižane cene normalnim razmeram, četudi se je delavstvu plača znižala s 1. avgustom. Mesarji poskusite, korist bo tudi vaša!
iživinozd ravnik. Prejšnji teden je pričel uradovati živinozdravnlk g. dr. Josip Bizjak. Nastanjen je v hiši g. Albina Grčarja.
Nogomet. V nedeljo, popoldne sta odigrali drugi moštvi SK »Zagorje« in SK »Hrastnik« nogometno tekmo, ki je bila zaključena z rezultatom 1 : 2 v korist gostom.
S	kočije je padel in si nalomil nogo. Hlapec pri tukajšnjem posestniku M. V. je ravno prispel s kočijo domov, ko so planili lajajoči psi proti konjema. Konja sta se splašila in planila v dir. Pri tem Je hlapec Lubšina France padel s sedeža in si nalomil desno nogo. Prvo pomoč je nudil ponesrečencu tukajšnji zdravnik g. dr. Slavo Grum in odredil oddajo v bolnico.
Otrok pod konjem, šestletna deklica Vrbovšek je na vsak način hotela s starim očetom na postajo, ko je ta peljal apno. Ravno po prihodu petega vlaka, ko je cesta najbolj obljudena, je prišlo dekletce po nesreči pod konja g. W. iz Izlak. Konj Jo je podrl in z zadnjo nogo stopil na njeno levo roko. Vsa prestrašena je kriče tekala sedaj po tej sedaj po oni strani ceste ter klicala očeta, ki je nesluteč nesrečo vozil naprej. V tem času vozi tudi avtobus s postaje in prav v trenotku, ko je ta peljal mimo voza, natovorjenega z apnom, Je hotela skočiti deklica na drugo stran, da bi dohitela starega očeta. Neki mimoidoči je skočil k deklici in jo prijel, da ni prišla pod avtobus in je s tem preprečil še večjo nesrečo.
Mokronog
Umrla je g. Terezija Zakrajšek, 70-letna posestnikova žena iz Sv. Vrha pri Mokronogu. Bila je dobra mati in izvrstna, skrbna gospodinja. Rodila je 9 otrok, izmed katerih je 6 živih. Zavedna slovenska mati naj počiva v miro. Žalujočim naše sožalje!
je ujela ljubljanska policija
vesti. Nato ga je izpraševal še naprej tako dolgo, yda je priznal, da si je nabavil obleko, ki jo je imel na sebi, 10 t. m. z denarjem, ki ga je ukradel materi. Doma je vlomil v zaklenjeno omaro in se podal s hranilno knjižieo svojega pokojnega očeta Matevža v Mesino hranilnico, kjer je dvignil 8000 Din. Knjižica ni bila vinku-lirana in so mu denar brez nadaljnega izplačali.
Pri taki izvršeni preiskavi so našli pri njem 2600 Din gotovine, dozo iz alpake za cigarete, kovinasto zapestno uro, pozlačeno brošo za ovratnice, zlat prstan, 18 nabojčkov za pasjo pištolo in še več drugih drobnarij, ki se jih je nakupil, ko je prejel denar v Mestni hranilnici. Zrneca so v zaporu preoblekli v njegovo staro obleko, ki jo je imel spravljeno v kovčku, deponiranem na glavnem kolodvoru, in ga izročili sodišču.
Trbovlje
17. in 18. avgusta t. I. se bo predvajal v Sokolskem domu film o vsesolskem zletu v Beogradu, in sicer 17. t. m. ob 16. za deco trboveljske šole in 18. t. m. ob 16. za deco voden-ske šole, oba dni ob 20. pa za odrasle. Da se omogoči vsakomur ogled tega veličastnega filma, ne plačajo otroci nikake vstopnine, odrasli pa le po 1 Din.
članstvu Trboveljskega Sokola. 16. avgusta ob
10.	uri dopoldne bo v Sokolskem domu kongres narodnega delavstva, katerega se udeleže tudi zastopniki drugih slovanskih narodov. Ker se bo na kongresu poleg razmotrivanja o strokovnih vprašanjih delavstva manifestiralo tudi za solidarnost slovanskih narodov, poziva Sokolsko društvo svoje članstvo, da se udeleži kongresa v čim večjem številu v civilu s znaki.
Cerkvena proslava 10-letniee vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Sokolsko društvo poziva svoje članstvo, da se v čimvečjem številu udeleži cerkvene proslave 10-letnice vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra I., ki bo danes ob osmi uri v župni cerkvi v Trbovljah.
Kongresni pokal Narodno strokovne zveze je razstavljen v izložbi zlatarske tv. M. Koren v Trbovljah.
Dramlje
Slaba pot. V nedeljski številki 182 z dne
9.	avgusta t. 1. je »Jugoslovanov« dopisnik iz Celja poročal in se pritoževal radi slabih občinskih cest v Dramljah, češ da celjski požar-niki niso mogli z brizgalno na pogorišče Glinško. Naj bo resnici na ljubo povedano, da so občinske ceste v Dramljah s kulukom popravljene, da se po njih lahko z vsakim avtom vozi, ter da je Glinško 2 km oddaljeno od meje občine Dramlje ter da ta vas spada pod občino Škofja vas, pod občino, kjer se nihče ne briga za popravo res skrajno zanemarjenih cest. V bodoče naj dopisnik in požarniki ne spravljajo v slabo luč drameljske ceste, pač pa naj se pritožijo proti oni občini, ki ima občinske ceste najbolj zanemarjene v našem srezu. — Jesenek, župan.
Šoštanj
Šoštanj bo slovesno proslavil desetletnico vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra I. V nedeljo zvečer bo mesto razsvetljeno in okrašeno z državnimi zastavami. Po mestu do Družmirja in Ograjška bo korakala godba na pihala, spremljana od gasilcev treh gasilnih društev in sokolskega naraščaja, ki bodo nosili goreče baklje in lampijončke. Ukrenjeno je, da se bodo na bližnjih in daljnjih vrhovih, obkrožajočih šaleško dolino, zažgali kresovi, ki bodo pričali, da goreče ljubimo svojega kralja in svojo domo. no.
V	ponedeljek dopoldne bo slovesna služba bo 'a v farni cerkvi Sv. Mihaela, po službi božji pa v sejni dvorani magistrata svečana seja šo-štanjske občinske uprave, na kateri se bo po slavnostnem govoru župana dr. Mayerja sklepalo o ustanovitvi jubilejne humanitarne ustanove. Šoštanjčani in okoličani, storite svojo dolžnost in pokažite ljubezen in spoštovanje do svojega kralja in naše lepe domovine!
Škofja Loka
Javna ljudska knjižnica SKJ se prav lepo razvija in šteje sedaj preko 2500 knjig. Ustanovo vsem prijateljem dobre knjige najtopleje priporočamo! Pesnitev je 87, pripovednih knjig 1442, revij 162, dramatičnih spisov 167, poučnih 231, hrvatskih 115, nemških 117, sokolskih 38, tehniških 112 in mladinskih 323. Knjižnica posluje vse leto, razen par tednov v poletju zaradi inventarja. Knjižnica se redno izpopolnjuje z najnovejšimi deli. Vodi jo vsa leta učitelj br. Horvat Rudolf iz sredstev malenkostne izposojevalnine in letnim prispevkom 3000 Din s strani društvene uprave.
Novo mesto
Proslava 10-letnice vladanja Nj. Vel. kralja
Aleksandra I. Ob priliki proslave 10-letnice vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra I., se vrši v Novem mestu v ponedeljek 17. avg. t. 1. ob 20. uri slavnosten obhod z godbo in vojaštvom po mestu. K tej proslavi so vabljena vsa društva, korporacije in šolska mladina, da se tega obhoda korporativno udeleže. Zbirališče vseh društev, korporacij in šolske mladine je na trgu Kraljeviča Petra, nakar se vrši točno ob 20. obhod po mestu, in sicer najprvo do sre-skega načelstva, nato nazaj preko trga do gradu Kamen in končno nazaj na trg Kraljeviča Petra, kjer bo razhod. Vse korporacije, društva in šolska vodstva naproša mestna občina, da oskrbe svojim članom in šolski mladini po možnosti lampijončki, da se čim lepše proslavi
10.	jubilej vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra I.
Mesto cvetja na krsto blagopokojne gospe Marije Rozina, rojene Skaberne, vdove po pokojnem sodniku Rozini in posestnice v Novem mestu, je darovala rodbina Foersterjeva Vincen-cijevi konferenci v Novem mestu 200 Din. Bog plačaj 1
Glavo si je razbil. V četrtek, 13. t. m. so po kosilu podirali bukve posestnik g. Luštek in njegova dva sinova France in Lojze iz ždinje vasi št. 11. Mlada sinova sta podžagala poleg tudi posebno veliko bukev. Mahoma pa se je z ogromnim truščem nagnila in se podrla, a obenem treščila mladega, čvrstega Franceta po glavi ter ga strašno razmesarila. Nesrečnež ima razbit ves obraz, tako da se mu nos in čeljusti še komaj držijo ostale razmesarjene glave. Pripeljali so ga v bolnico Usmiljenih bratov v Kandijo, kjer so mu nudili takojšnjo pomoč.
Trebnje
(irarinja vodnjaka. Podjetniki, ki nameravajo vložiti oferte za prevzem dela pri graditvi cisterne novega uradnega poslopja v Trebnjem, naj si ogledajo ta teden načrte v občinski pisarni. Rok do 20. avgusta t. 1.
Konjarija. Končno se je rešilo kočljivo vprašanje konjačije in mrhoviišoa, za sodni okr.ij Trebnje. Prizadete občine so se zedinile in sklenile, da se odkupi potrebni svet od kon.jača Ivana Pintarja in da se izvrše potrebna popravila. Stroške nosijo prizadete občine po davčni moči sorazmerno in odpade na občino Trebnje 6074 Din, Mirna 4339 Din, Velika Loka 4079 Din, Dobrniče 3471 Din in Sela Šu«i-perk 650 Din. Skupnih stroškov je 18.613 Din in so s teim prispevkom kriti.
Novice iz Trebnjega. Pod tem naslovom je objavil ljublj. popoldnevnik v svoji ponedeljkovi številki polno pikrih opazk na račun razvijajočega se tujskega prometa v Trebnjem. Dopisnik, ki zdaj niti ne biva v Trebnjm, tudi vedeti ne more, da je pripravljalai odbor društva za tujskj promet že osnovan in da krepko deluje glede na bližajočo se tujsko prometno razstavo, kjer bo Trebnje odlično zastopano. Ce pa g. dopisnik ni v Trebnjem, ampak na oddihu v Ljubljani, vsekakor ne more vedeti o številnih letoviščarjih, ki so letos poselili Trebnje.
£t. Jurij ob južni železnici
Nesreča. V petek je 8-letni posestnikov sin Stefan Dajčman, doma iz Laz pri Dramljah, tako nesrečno padel s domačega kozolca, da sl je desno roko težko poškodoval v zapestju. Moral je poiskati zdravniško pomoč v celjski bolnici.
Razpis služb na banovinski kmetijski šoli.
Kralj, banska uprava razpisuje za tukajšnjo banovinsko kmetijsko gospodinjsko šolo tri službe učiteljic in sicer; voditeljice gospodinjske šole, učiteljice kuhanja in učiteljice šivanja. Prosilke za te službe morajo imeti spe-cialno-strokovno kvalifikacijo. Ponudbe je vlagati do 18. t. m. pri kralj, banski upravi v Ljubljani.
Iz šaleške doline
Tombola požarne brambe, ki se je po pristnem podeželskem receptu oznanjala pretekle dneve, je na vse zadnje postala le majhen dokaz, da se tudi pri nas umejo ljudje zbrati — in tako je bilo nedeljsko popoldne le nekako izven vsakdanjih meja živahno in šumeče. Zgodilo se je pa, da je bilo bore malo tombolskih kart pokupljenih, tako da bo iz skupička presneto malo za gasilski dom.
SK Velenje ali po domače »šahtenski nogo-brc« pripravlja na svoj znani klavrni poraz novo ofenzivo SK Šoštanju. In hudomušneži dajo že vnaprej vse take reči v procente in sedaj prorokujejo ne 12 ; 0, temveč 24 : 0 — kar pa Bože obvaruj!
Rudnik ima v načrtu zidanje stanovanjskih hiš, ki so vsekakor krvavo potrebne i name-fičenstvu kakor delavstvu. Z zidanjem se prične In bodo odobreni tozadevni krediti. — Kakor se doznava, se morda prične z pripravljalnimi deli za novo šestrazredno šolo še letos. Le s krediti so težave — sicer pa ni čuda, saj se danes vsepovsod bijejo boji za same kredite — »kratkoročne« kakor »dolgoročne«.
»Jugoslovana« dobite v Velenju pri ge. Pav-linčevi, v Pesjem pri ge. Uriskovi. Pa še to: Posamezna številka stane samo 1 Din in povrhu je to edini dnevnik, ki se briga, da daje novice iz naše doline med svet.
Krvave praske in aretacije. Potem ko se je tombola končala, je bilo kar nekam živo in veselo po velenjskih gostilnah. In kajpada — nedelja zvabi fante k poliču, potem se vname popevanje in veselje. Ampak je že nekako tako, da še zmeraj »regira aufbiks«, ta žalosten fantovski običaj in navsezadnje se vse prijetno in veselo razpoloženje zaključi s pretepom. Orožništvo je dva vročekrvneža aretiralo. Zadnjo besedo pa imelo sodišče.
Vlom v Rakovo restavracijo. V noči 10.—11. t. m. je neznani zlikovec na oknu posebne sobe izrezal šipe ter stopil do predala, kjer se nahaja tobak. Tat in vlomilec v eni osebi, je ves tobak pobral in izginil v noč. Ukradenega tobaka je bilo nekaj nad 600 Din. Zanimivo je, da zadnje čase krade neznan tat samo pri Raku, kar se da sklepati, da je to domačin, ki so mu znane razmere. Orožniki so tatu sicer na sledi — le križ je poiskati zlikovca mod poštenimi šaleščani. Saj pri nas so tatvine in take reči resda bele vrane med dogodki.
Letošnja katastrofa z našim izvozom sadja
(Od našega rednega dunajskega dopisnika A. G.)
Z zanimanjem zasledujem v »Jugoslovanu« poročila iz raznih krajev bivše južne Štajerske o letošnji izborni letini. Dočim ponekod še pričakujejo obilo kupcev, poroča dopisnik iz Ljutomera, da so tam nad letošnjo kupčijo kar že obupali. Dočim so še pred nekaterimi dnevi prodajali jabolka po 175 par, se jim obeta zanaprej še manj nego po dinarju. Zakaj taka razlika, evo pojasnila:
Tista jabolka, za katere je prejel naš kmet po 175 par, so bila deloma prodana na Dunaj po naraslih troških in zaraču-n jen e ty dobičku franko meja po Din 3-20.
— Ali dunajski in drugi kupci so plačali tako ceno vsled naivnega pričakovanja, da bodo prve cene po priliki enake lanskim. Ali kaj se je zgodilo? — V ponedeljek minulega tedna je prišlo samo iz Štajerske petkrat preveč vagonov. Madjarji so tudi pohiteli in privlekli na Dunaj 20 vagonov prav krasnega blaga, ki kakovost naših jabolk desetkrat potolče. Ali to še ni vse. Čehi ne morejo s svojimi hruškami, ki so tam kolosalno obrodile, nikamor druga/n nego v Avstrijo. Italijani pa so napeli vse zadnje sile s svojimi krasnimi breskvami, tako da je cena tem padla na polovico lanske cene. Za vsak denar so breskve na Dunaju: po 40—60 grošev. Kdo bo torej grizel naša kisla jabolka, ako ima za isto ceno na razpolago italijanske breskve? Zatj ljudstvo kupuje letos breskve kakor še nikdar poprej.
Jabolka po Din 'V20 franko meja stanejo na dunajskem trgu že okroglo 50 grošev,
— a prodajali so jih takoj v torek po 32 do 25 grošev. Torej je izgube pri malem vagonu od 5000 kg do 10.000 dinarjev, pri polnem vagonu pa 20.000 dinarjev. Morete si misliti, kako so kleli tisti kupci, ki so plačali ceno, katero so nadiktirali v Mariboru. Ali zato pa so bili to tudi edini vagoni, ki so bili kupljeni, in razni Dunaj-čanje nočejo zdaj naših jabolk niti v komisijo, in ako kdo pošlje, mu jih prodajajo za vsako ceno in se pri tem še okristijo. Včeraj je bilo prodano kar na kolodvoru nekaj vagonov po — 22 grošev, a še je ostalo tam 21 vaguov jabolk, ki jih niti na trge nočejo speljati. Kaj bo s temi, danes še ni mogoče nič reči. Tak dobiček so naredili za naš izvoz tisti, ki so cene letošnjim jabol-kain natirati do Din-3’20. Po en vagon in
— nič več. Ali se pravi to... delati za naš izvoz: nekaj malo špekulantov se za prvo sito okoristi, drugi pa naj gledajo skozi pršte. Kupčija z letnimi jabolki je za nas končala. To je bilahca prvih ponesrečenih špekulacij iz Slovenije. Želim več pameti pri zimskih.
Žal mi je tistih vrlih izvoznikov, ki sicer niso našli čukov, da bi sami zgubljali do
20.000	Din pri vagonu, pač pa so sprejeli jabolka v komisijo, tisla jabolka, katerim so prvi naterali nakupne cene s prevelikim dobičkom vred na 3’20 dinarjev. Ker so plačevali eni toliko, ne da so imeli za to kako realno podlago, so morali iti za njim vsi drugi, in tako imajo zdaj naši izvozniki težke izgube. Nekatere smo od tu pravočasno opozorili, tudi »Jugoslovan« je mnogo po-mogel, da razni naši izvozniki niso dalje tako blazno^ kupovali, in so tako vsaj rešeni nadaljnjih izgub. Da bodo naši izvozniki, ali tudi kmetje, obveščeni o resničnem položaju na evropskih trgih, bomo po možnosti vsak dan dajali »Jugoslovanu« tele-
Claude Anet:
fonska poročila. Ker imamo z uredništvom vsak dan zvezo ob 7. zvečer, dobe čitatelji takoj najnovejša poročila, ki naj jim povsem zaupajo in se po njih ravnajo.
Enaka nevarnost preti našemu največjemu izvozu sadja — češpljam. Prve lanske češplje v Brčku so prodajali po 2-90 do 2'70 Din. Na Dunaju so jih prodajali celo po 90 grošev. Ali že peti dan potem je bil prvi »Zvvetschkenkracti«, da so padle cene do 20 grošev. Zakaj, to sem že par-krat povedal.	,
Letos so tudi v Brčku že čutili, da morajo s cenami izdatno navzdol. Dočim so ee glasile prve ponudbe po 2'50 franko vagon, glase današnje ponudbe že po l-80. Za prve vagone utegne biti še dovolj dobro, ako naši izvozniki ne izgubijo glave in pride-rejo na Dunaj takoj prvi dan z dvakratno količino, nego Dunaj more porabiti. In ta nevarnost je celo prav verjetna, kajti branje češpelj je uradno določeno na 15. dan avgusta. In vsakdo izvoznik bo hotel biti — prvi med prvimi. Nevarnost je torej tu, da bo že za ponedeljek na Dunaju sto vagonov preveč. Danes še so prodajali prv© ogrske po 60 grošev, kar bi bila za prvo ceno v Jugoslaviji prav dobra kupčija ... ako nam premarljivi izvozniki ne pokvarijo vsega. Tu borno imeli prvo »Kraftprobe« za vpliv novega »Pravilnika«. Polovico izvoznikov manj, pa bi bilo vse v najlepšem redu, manj nervoznosti, manj dela in več dobička.
Prvo grozdje iz Jugoslavije je tudi že tu, tam iz okolice Subotice. To kupčijo so monopolizirali madjarski Židje, kakor imajo tudi v Vojvodini vse madjarski Židje v rokah. Z njimi je konkurenca nemogoča, ker oni denarno ubijajo vsakogar, ki bi se
drznil mešati jim tu izvozničarski monopol. Ako se kdo vmeša v te posle, oni začno cene višati do gorostasnih izgub. Izgubljajo tudi oni, ali njim gre za uničenje konkurentov, in ko teh več ni, oni zopet lepo popravljajo vse izgube na račun našega kmeta. — Ti židje imajo v merodajnih krogih vso oporo.	pa	je sicer blizu, in
vendar neizmerno daleč. Kajti v taka srše-nja gnezda noče nikdo drezati. Enkrat sem jaz to poskusil z Dunaja, pa sem se samo opekel. Nikdar več se ne dotaknem židovskih monopolov. To pa je tudi dokaz, kako te»ko je našim ljudem, da se rešijo židovskega trgovanja.
K odkritju Vilharjevega spomenika v Planini
Spomenica, katero je poslal g. dr. Jos. Tominšek iz Maribora pripravljalnemu odboru in častilcem Miroslava Vilharja.
»Bodrt In modri Notranjcl!
Bilo je pred 25 leti; sedanji Vaši mladeniči so bili še deca ali jih sploh še ni bilo; sedanji Vaši zreli možje so bili dečki ali mladeniči ... Tedaj smo se zbrali v Postojni, da odkrijemo Vašemu Vilharju prvi spomenik. V Postojni je moral stati spomenik, v tem sve-tovnoslavnem središču žive Notranjske, v tem žarišču narodne zavesti. Na tisoče in tisoče je bilo tedaj zbranega našega naroda; komaj je bilo prostora zanj na širnem trgu in razgrnili so se množice na vesellšču.
Bilo je pred 25 leti... Tedaj so se sešli vsi Notranjci, Kraševci ali kakorkoli hočemo imenovati ta krepki steber Slovencev; a došli so Slovenci sploh, počastit spomin svojega ljubljenca, tega najbolj slovensko-domačega umetnij Vilharja, Od štirih mejnikov so se Slovenci tedaj svobodno zbrali; Vi od Trsta, ki je bil naš, od Gorice, ki je bila vsa naša, od Reke, ki je bila po zavesti naša; a mi in vsi drugi sem od Ljubljane z vsem slovenskem ozemljem ter z jugoslovanskim bratstvom.
Bilo je pred 25 leti...
Tedaj me je doletela čast, da sem za Vilhar-
jevo spomenico zbral prvo ogrodje Vilharjevega životopisa in delovanja. Bila mi je čast, da sem slavnostno govoril pri odkritju spomenika. Kar sem zapisal v spomenico, še lahko čitate. Kar sem govoril pred slavnostno razpoloženimi tisoči Notranjčev, to Je izzvenelo v pozabnost. Bilo je v glavnem proslavljanje izrazitih posebnosti Vas Notranjčev: kremenitosti in odločnosti, kakor Je Vaš Kras, globine in umnosti, kakor je globok Vaš podzemski svet, dalekovidnostl Vaših planjav, zdravja Vašega zraka in Vas... To Vam ostane zdaj in vedno, ostane tudi onim v Postojni in dalje.
Potegnjena je črta mimo Postojne, Trsta, Gorice, Reke. Odprt pa je zdaj svet v Zagreb, Beograd, Sarajevo k milijonom bratov. Tako po 25 letih izza prvega spomenika Vašemu Vilharju. Kako bo po preteku nadaljnjih 25 let, to bo uravnal pravični Bog.
Zdravstvujte; molite in delajte! Notranjcem ln Vilharju slava U
Strahotna živa plamenica
Grozna nesreča mladega kurjača
Škofja Loka, 14. avgusta.
Pri lesnem industrijcu Francu Heinriharju na Trati pri Škofji Loki se je učil poslednje čase za kurjača 30-letnt Vinko Poljanec, doma iz Starega dvora. Kakor vsak dan, je Poljanec tudi včeraj v prvih popoldanskih urah delal pri kotlu, v katerega je nakladal kurivo. Kurjač je imel odprta vratca kotla, ko je z železnim orodjem čistil rešetko žerjavice. Na vso nesrečo Je v tistem hipu potegnilo vetrovje plamene iz peči. Obupen, pretresujoč krik — In že je ogenj zajel nesrečnega kurjača, ki se Je kakor živa, goreča baklja umikal kotlu. Nesrečnež je dobil po vsem telesu grozne opekline, čeprav so na klice takoj prihiteli drugi delavci, ki so skušali ogenj na njem zadušiti. Njihovo prizadevanje žal ni imelo pravega uspeha, ker je bil Poljanec že vse vprek ožgan ln ranjen. Hudo ponesrečenega in strašno trpečega so mladega moža takoj naložili na domači avto in ga prepeljali v ljubljansko bolnico. Tu so dali mladeniču vso potrebno pomoč. Stanje kurjača je vendar zelo opasno ln na okrevanje ni mnogo upanja.
KOUMSKA TVOR MICA CIKOBIII J. J
TOR*®®
iEiar3rky	-	.•*
M -ffl.
Kolinski kavln dodatek vsebuje prvovrstne hranilne snovi; vsled tega je zelo zdrav In okusen pridatek h kavi.
UUBLim
, Je je osnovano v 1. 1909 s ueškim kapitalom, a je danes last domačih pridobitnih krogoy. Tovarna je bila v 1.1922 popolnoma preure|ena in opremljena z modernimi stroji ter Izpopolnjena z novimi stavbami; proizvaja prvovrstno blago, ki ie po vsej naši državi že itak dobro znano. Pogon jo urejen po najnovejših pravilih tehnike, kapaciteta znaša do 180 vagonov na leto. Glavni izdelki tovarne so: Kolinska Cikorija, Redilna kava, Figova zmes, Sladna kava in Vydrova ržena kava.
Kvaliteta izdelkov Kolinske tovarne je prvovrstna, o tem pisati je odveč, ker ji ostane vsak, kdor enkrat poizkusi njeno blago, zvest odjemalec.
18
fiLvijana
Roman ruske deklice.
V nasprc ju s strastnimi besedami Mihaela Ivanoviča, ki se Je silno razvnel, je Arijana odgovorila izredno suho.
»In kolikokrat v tednu bi morala biti Sabska kraljica do svojega odhoda?«
Mihael Ivanovič je osupnil.
»Toda, draga prijateljica,« je začel.
»Odgovorite jedrnato in jasno, prosim vas. Poznati moram natančno vse pogoje te kupčije.«
»Ne morem prenašati, da tako govorite. Kupčija?
V	veliki zmoti ste —.«
»Ce mi takoj ne odgovorite, grem svoja pota in ne bova več govorila o tej stvari.«
Mihael Ivanovič se je obotavljal;
»Sam ne vem... dvakrat, trikrat na teden?«
»Recimo dvakrat. In koliko ur bom morala pripovedovati pravljice?«
»Resnično, okrutni ste. Ta vaša temeljitost je strašna.«
»No dobro, bom pa sama določila: dvakrat v tednu po eno uro. To so vaši pogoji. Dragi so. — Premislila bom. — Na svidenje.«
Ni je še pustil proč.
»Se nekaj besed. — Jaz se preselim drugam, Tam nisem zadovoljen. Prešumna hiša. Razen tega pa že itak predolgo tam stanujem. Prepolna je spominov. Veste, da ne morem živeti v območju spominov, ker me navdajajo z grenkobo. Jaz sem bolnik, Arijana
Nikolajevna, ali to razumete? Zato sem najel majhno hišo v predmestju. Mirna je in brez sosedov. Majhna hiša Leva, vratarja hotela Londona. — Stanujem sam v njej.«
In Mihael Ivanovič je odšel, vlekoč nogo ^a seboj in opirajoč se ob palico.
#
Na gostilniški terasi je bilo zbranih pri večerji kakih deset ljudi. Arijana in Olga sta bili edini dekleti. Bila sta tam tudi Pavel Pavlovič in visoki plavolasi mladenič, ki je nagovoril na ulici Arijano zjutraj, ko so zapustili hotel London.
Arijanin miljenec, ki ga je posadila nocoj poleg sebe, je bil neki dijak z majhno gosposko glavo, kakor oglje črnih las, toda čudovito lepih, belih zob in višnjevih oči. Začeli so z vodko, zdaj pa so pili šampanjec. Olga Dimitrijevna Je nežno pogledovala svojega soseda, njena roka je ležala na njegovi in zatrjevala je s prilizovalnim glasom, da je silno žalostna, njena duša pa bolna. Arijana pa je izžarevala življenje in duh, nikoli še ni bila tako vesela, nikoli se ni njena duhovitost tako iskrila. Vsi so jo brez diha poslušali in z njenih napetih ustnic so frčale zbadljivke kakor puščice.
Ko pa je govor nanesel na nravnost in ljubezen, se je njeno nastrojen j e izprevrglo in vzkliknila je s posebnim, pri njej nenavadnim povdarkom:
»Nravnost, kaj pomeni ta beseda? Dekle, ki se poda za denar, ima ravno tako svojo nravnost, kakor jo ima ženska, ki nima ljubčka. Kdo more po površnem opazovanju zaključiti: to je nravno, to je sramotno? Nravnost ni drugega kakor čuvstvo, ki leži v naši najgloblji notranjosti, in le sami moramo o tem soditi. — Jaz si morem predstavljati, da bi se utegnila prodati,« pri teh besedah je pogledala tre-
sočo se Olgo, »ne da bi se sama sebi zdela pokvarjena.«
»Kaj vendar govorite!« jo je prestrašeno prekinil plavolasi mladenič.
»In vendar je tako,« Je nadaljevala Arijana. »Recimo, da ne bi imela denarja, pa bi čutila v sebi nepremgljlvo težnjo ln dolžnost, da razvijem svoje sposobnosti, želela bi obiskovati vseučilišče ln se posvetiti duhovnim stremljenjem, za kar je v meni poklic. Ali naj za vržem Idealna stremljenja ln zapravljam čas s poučevanjem malih bebcev po dva rublja za uro? No torej, jaz potrebujem denar. H komu naj se obrnem? K prijatelju, ki ga ljubim? Niti od daleč mi ne pride kaj takega na misel, zakaj ljubezenskih zadev ne gre mešati z denarnimi vprašanji. Toda če mi moški, katerega ne ljubim, ponuja možnost bogatega duhovnega življenja kot plačilo, da mu prepustim za nekaj ur svoje telo, ali ni moja dolžnost, da to ponudbo sprejmem? In če sklenem tako kupčijo in plačam z edino posestjo, ki jo premorem, sem 11 morda zato manj poštena ali pa sebi nezvesta? Dobro, svet me bo obsodil, toda kaj pa je svet? Zbor bedakov in kopica predsodkov. Naj me le obsoja, kolikor hoče! V svojih očeh ostanem vkljub temu pošteno dekle!«
Polovica navzočih Je glasno pritrjevala. — Pavel Pavlovič Je povesil glavo.
»Prav ima!« je vzkliknil nekdo.
»To Je prava morala. Imenitno!« Je rekel drugi.
Poleg Olge Dimitrij e vne sedeči mladenič se Je zdrznil, ker mu je dekle odtegnilo roko. Jokala je.
»Kaj pa vam je?« je vprašal.
»Ne ozirajte se na to. Nervozna sem. — Vendat pa govorite dalje, da ne bi drugi videli mojih solz.«
Kralj Aleksander na Bledu
Ljubljana, 14. avgusta.
Ji j. V*l. kralj Aleksander je dane« ob pol 10. ■rt ■ Nj. Ven. kraljevičem Tomislavom in Andrejem prispel na Bled. (AA).
Prva pomoč za pogorelce ,s v Fari
Ljubljana, 14. avgusta 1931.
Kraljevsko bansko upravo je danes srosko ittčelMvo v Logatcu telefoničuo obvestilo o po Iftru v vasi Fara, občina Bloke. Takoj po prejemu tega poročila je uprava odredila, naj se kot prva pomoč nakaze najpotrebnejšim trem fogoreleem znesek '10.000 Din. O tem sta bila •bveščena sresko načelstvo Logatec in županstvo občine Bloke.
Prihodnja številka »Jugoslovana« bo izšla v ponedeljek zjutraj.
Iz drugih banovin
Borba proti malariji v Južni Srbiji
V	dveh letih se je posrečilo v dolini Krive Beke zatreti bolezen
Med kraji z malarijo v Južni Srbiji je tudi okolica Stracina in Krive Palanke, to je dolina Krive Reke, v katero se izlivajo številni planinski potočki. Krajina je 36 km dolga ln IS km Uroka. Tu živi okoli 35 tisoč prebivalcev v 36 vaneh. Človek bi mislil, da je ta dolina, ki leži ekoll 800 m nad morjem, izredno zdrava, ker nima stoječih voda. Zdi se, kakor da je najbolj pripravna za zdravilišča in okrevališča. V resnici so pa komarji vnesli svoja legla v samo Krivo Reko ln v njene številne pritoke in kraj Je postal s svojo tropsko malarijo naravnost nevaren.
L. 1928., ko se je pričela pri nas organizirana borba proti malariji, so zdravniki ugotovili, da bo sa to boleznijo v tej dolini zboleli skoro vsi prebivalci. Pri vojakih, kjer je lažje voditi statistiko, so ugotovili, da Jih je zbolelo tu nad •0*/«. Higijenskl aavod v Skoplju Je takoj ugotovil meje te malarljske cone ln Je začel energično akcijo za odpravo malarije. L. 1928. so •ačeli s domačimi sredstvi in s pomočjo Rockefellerjeve ustanove sistematično uničevati legla malarije. Z velikim uspehom so uporabljali ta-kozvano pariško zelenilo, s katerim so škropili malarijska legla. Borba proti malariji je imela lareden uspeh. L. 1928. so padla obolenja med TOjakl od 80°/o na — 12»/*. Lani Je padel od-•totek obolenj pri vojakih na B“/». Letos pa niso aabeleKUi doslej niti enega obolenja za malarijo. B Šolsko deoo J#" bilo ravno tako. V dveh letih Je padel odstotek teh obolenj od 80°/« na 10 flo 20°/o. Prebivalstvo razume docela pomen teh hlgijensklh akcij in pomaga Higijenskemu ■avodu ln zdravnikom, kakor more in zna.
V HOTELU TIVOLI „DANCING“
Strašna priznanja razbojniške tolpe Steve Lovrekoviča
Kakor sni« že poročali, so nedavno polovili razbojniško tolpo, ki je morila, požigala in kradla v količi Ivanišgrada. Orožniki so doslej aretirali 18 članov tolpe. Izpustili so pa 6 žensk, ki so se pajdašile z razbojniki in ki so vse pred porodom. Razbojniki so priznali tri umore, tri poizkušene umore, požig hleva, kjer je Mio 90.000 Din škode, in 22 vlomov in tatvin z 81.420 Din škode. Meseca januarja letos so na-fii umorjenega v občini Kloštar 24-letnega Stje-pana Drča. Ubila sta ga člana tolpe Jerkovič ln Marinovič. Drča so najeli sorodniki nekega Čakana, da bi tega ubil za 5000 Din. Konkuren-aa mu je pa bil Lovrekovič, ki se je ponudil za 1000 Din. Drč je nato streljal na Čakana, toda ga je le lahko ranil. Lovrekovič je pa nato najel Jerkoviča in Marinoviča, da sla ubila Drča. Sorodniki obrtuika Rudolfa Škvariča so pa najeii Lovrekoviča za 5000 Din, da bi Skvariča ubil. To je tudi storil. Prebivalstvo se je roparjev ze-
lo	balo in je imenovalo Lovrekoviča »čarugo Graberškega brda«. Lovrekovič je moril za denar, Izvrševal je pravcato morilsko obrt. Pri njem so našli zalogo orožja in municije.
b Odlikovanje dvorne dame ge. Srskičeve. Te dni se je vrnila iz Sinaje dvorna dama ga. Kru-ra Srskič, ki je spremljala našo kraljico pri poroki princese Ileane. Odlikovana je bila v visokim redom Komunske krone.
b Šahovski turnir v Banjaluki. V petem kolu na turnirju je Gabrovšek premagal Tota, partija Weiss - Prebeg je bila prekinjena. Kulžinski je premagal Bošana. Trifunovič Je premagal Kulžinskega. Trifunovič ima po tem kolu 5, Kulžinski 4, Pavlič 4, (ena neodločena), Tot, Gabrovšek in Konič 3, Avramov, Kulžinski in Reiner pa po 2 točki.
b Dolarje je izgubil. No poti iz Omiša v Split le izgubil izseljenik Marijan Vučo iz okolice Imotskega 650 dolarjev v čekih. To je bil njegov prihranek, s katerim se je vrnil te dni iz Amerike.
lud. Štrukelj
I	ŠPICI JALNI ATIUS ZA SPLOSNOI
ČRKOILIKARSTVO
(NMPROTI VILISUMJI)
Dravske banovine
d Prve ubiturijente Kranjske gimnazije (letnik 1901), ki bi se vdeležili proslave 30-letnice mature koncem t. m. ali začetkom septembra v Kranju, prosimo, da sporoče svoje sedanje naslove tov. Ušlakarju Ivanu, javnemu notarju v Sevnici.
d V spomin 50-letnice smrti Jos. Jurčiča priredi pevski zbor na Krki igro >Domen< v nedeljo 16. avgusta ob 8. uri popoldne. Pred igro bo počastitev našega rojaka s spominskim govorom. Del čistega dobička se pokloni Jurčičevemu bratu.
d Učiteljski tovariš, stanovsko politiško glasilo JUU, sekcija za Dravsko banovino v Ljubljani, je v svoji poslednji številki z malini dodatkom v celoti ponatisnilo Jugoslovanov članek o skupnem sodelovanju mojstrov, staršev in učiteljev za napredek obrtniškega naraščaja.
d Konzulat češkoslovaške republike v Ljubljani nain je sporočil, da nastopi predstojnik konzulata konzul I. razreda g. ing. Josef Š e v -Sik dne 17. avgusta t. 1. svoj redni dopust. V njegovi odsotnosti ga bo zastopal g. podkonsul Alojz C i h e 1 k a.
d Tujsko prometno društvo za Notranjsko. V nedeljo 23. t. m. ob 16. uri se bo vršil ustanovni občni zbor »Tujsko-promeluega društva za Notranjsko« v hotelu gosp. Žumra v Cerknici.
d Domžale bodo proslavile 10-letnico vladanja Nj. Vel. kralja z bakljado in svečano razsvetljavo trga, ki bo v pondeljek ob 20. uri z obhodom godbe, občinskega in šolskega odbora, zastopnikov državnih uradov, društev in prebivalstva po trgu. Ob 19. pa bo slavnostna seja občinskega in šolskega odbora v občinsld posvetovalnici.
d Pri pošti Dobrova pri Ljubljani je bila 13. t. m. olvorjema brzojavna in telefonska postaja.
d Davorin Jenkov življenjepis je izdala cerkljanska šola v evojii spomenici »Od Ilirije do Jugoslavije«, ikar gg. predavatelji navadno ne vpofitevajo. Dr. Mantuani ee je poglobil v življenje »lavnega rojaka na izrecno željo cerkljanskega učiteljstva.
Že v 24 urah
barva, plesira in kemično snaži obleke, klobnke itd.
škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
685	tovarna	Jos.	Reich.
d Pravilnik za voditev zemljiških knjig.. V zbirki zakonov in uredb, ki jo izdaja tiskarna »Merkur«, je izšel v posebni knjižici »pravilnik za voditev zemljiških knjig«. Knjižica obsega 120 strani in stane 14 Din, s poštnino 1 Din več. Knjižica bo dobrodošel priročnik vsem, ki Imajo opravka z zemljiškimi knjigami, kakor gg, imajo opravka z zemljiškimi knjigami, kakor g. •odmikom, notarjem, odveLnikom, zlasti pa gg. vodje mzenvlj. knjig. Ker je naklada knjižice majhna, se priporoča vsakemu interesentu, da si jo čimprej nabavi. Naroča se v tiskarni »Merkur«, Ljubljana, Gregorčičeva 23, ali v upravi »Jugoslovana«, Gregorčičeva c., Gradišče.
Od 2. —15. avgusta vsak večer do 2. popolnoii Prvovrstni mednarodni artisti
d Fotoaparate kupite najboljše pri Fr. P. Zajec, optik, Ljubljana, Stari trg 9.	420
d Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Zidovska ulica 4 in Stari trg 12.	6IK)
Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. 398-2 d Zveza barvarn in kemičnih čistilnic oblek v kraljevini Jugoslaviji s sedežem v Zagrebu je imela svojo letno skupščino v Ljubljani, dne 26. julija ob 10. uri predpoldne. Prisotne je pozdravil predsednik g. Drag. Reich, in nato naprosil tajnika gospoda ing. Vilka Ondrušeka, da zbrane člane obvesti o delovanju zveze v preteklem društvenem letu. Tajnik prečita zapisnik zadnje glavne skupščine v preteklem letu in poroča o delovanju odbora, a nato kot zastopnik odsotnega blagajnika poroča o stanju blagajne. Nadzorni odbor poroča, da so poslovne društvene knjige pregledane in da so v redu. Nato prosi stari odbor za razrešenje, kar se enoglasno odobri. Pri novih volitvah je ponovno izvoljen stari upravni odbor, kot sledi: Predsednik Drag. Reich* Zagreb; I. podpredsednik Obrad Janjič, Beograd; II. podpredsednik Adolf Reich, Ljubljana; tajnik ing. Vilko On-drušek, Zagreb; blagajnik Gojko Veselinovič, Sr. Mitrovica2 odbornika Pavel Nedog, Maribor, in Drag. Kovačec, Osijek. Kot nadzorni odborniki so izbrani gg. Albert Ondrušek, Osijek; Nikola Dinid, Beograd, in Josip Kersting, St. Pa-zova. Sprejeti so bili mnogi predlogi, a predvsem predlog o popojih pri prevzemu blaga v barvanje ali kemično čiščenje in predlog o na-zivoslovju tkanin, predvsem s posebnim ozirom na nove vrste umetnih tkanin. Po končanem bogatem dnevnem redu je bila skupščina zaključena, a naslednja določena za mesec februar 1932 v Zagrebu.
d Vremensko poročilo. Včeraj je kazal v Ljubljani barometer 758, termometer 15’6, relativna vlago 92, tiho, nrtgla dež (5-5 mm), v Mariboru je kazal barometer 757'1, termometer 15-2, relativna vlaga 89%, smer vetra NE 1, oblačnoet 10, det Vea opazovanja ob 7. urj zju-
traj. Najvišja temperatura je bila včeraj v Ljubljani 24-2 (14-6), v Mariboru 21’6 (15), Mostaru 81 (lfl'6), Zagrebu &S-8 (16'2), Beogradu 281 (16-3), Sarajevu 28-4 12’4), Skoplju 293 (14-5), Splitu 80’5 (18'6). V oklepajih je navedena najnižja temperatura.
Za splošno kjlučavničarstvo se priporoča Ivan KraJj, Gregorčičeva ulica 5.
d Ant. Rud. Legat-ov enoletni trgovski tečaj v Mariboru (odobren od ministrstva trgovine in industrije v Beogradu). Vpisovanje ustmeno ali pismeno v Slovenski ulici 7, zraven trgovine W6gerer, od 8. do 12. in od 14. do pol 19. ure. Šolski programi brezplačno! Glej današnji inserat!	1830a
Zdravljenje srca, ledvic in drugih notranjih bolezni v slovitem zdravilišču Slatina-ltadenci. Glej današnji oglas v tekstnem delu lista.
Ejubljana
Sobota, 15. avgusta 1931., Vnebovzetje Marije Device. Pravoslavni: ‘2. avgusta, Pr. A. A.
Nedelja, 16. avgusta. 1931., Rok. Pravoslavni: 3. avgusta: Isakije.
Nočno službo imata v soboto in v nedeljo lekarni P i c c o 1 i na Dunajski cesti in B a k a r-
6	i č na Sv. Jakoba trgu.
♦
■ O priliki desetletnice dneva stopanja na prestol Nj. Vel. kralja Aleksandra se bo v evangeljski cerkvi vršila svečana služba božja v nedeljo 16. t. m. ob 10. doiioldue in ne v ponedeljek 17. t. m., kakor je bilo prej pomotoma javljeno.
■ Predsednik višjega deželnega sodišča dr. Anton Rogina se je vrnil z odmora ter zopet prevzel vodstvo sodišča.
■ Za kongres Narodno strokovne zveze je dovoljena polovična vožnja. Ministrstvo saobrača-ja je s odlokom MSbr. 20.387 dovolilo vsem udeležencem kongresa narodnega delavstva v Trbovljah polovično vožnjo. Izkaznice se dobijo danes celi dan v tajništvu N8Z, palača Delavske zbornice, v nedeljo zjutraj od pol 7. ure dalje ua kolodvoru in v Trbovljah na kongresu. Kdor nima izkaznice, naj potuje brez nje. Kupiti je cel vozni listek, ki velja z izkaznico za brezplačen povratek. — Vodstvo NSZ.
■ Vsem Dolenjcem, bivajočim v Ljubljani. Te dni je pripravljalni odbor društva »Krke« s sedežem v Ljubljani vložil pravila v potrditev policijski direkciji, oz. banski upravi. Namen društva je: a) gojiti vzajemno spoznavanje članov, njih zbliževanje in medsebojno podpiranje; b) poučevati svoje člane o vseh perečih dnevnih vprašanjih; c) povzeti vse, kar utegne kakorkoli služiti kulturni in gospodarski povzdigi Dolenjske, oz. celotne Dravske banovine. Društvo bo skušalo doseči svoj namen predvsem z družabnimi sestanki, ki se bdo vršili vsako soboto zvečer, združeni s predavanji. Člani so ustanovni, častni, redni in podporni. Ako društvo iz kateregakoli vzroka preneha, pripada vse društveno premoženje sorazmerno mestnim občinam na Dolenjskem, ki imajo premoženje uporabiti v tujskoprometne propagandne svrhe. Kakor je iz tega razvidno, bo društvo med drugim nekakšna brezplačna tujskoprometna centrala za Dolenjce, Vabimo vse v Ljubljani bivajoče Dolenjce, da se prijavijo kot člani na naslov: Anton Podbevšek, urednik, Poljanski nasip 12. Za pripravljalni odbor: predsednik bivši minister dr. Niko Zupanič, direktor Etnografskega muzeja, tajnik Anton Podbevšek, urednik.
Ples pred in po sporedu Jazz Kuhinja in pijaia odlična
■ Uprava električne cestne železnice sporoča, da bo od 15. t. m. dalje vozil tramvaj že redno do nove remize v Zg. šiški (v Dravlje). Na praznik v soboto in v nedeljo bo vozil tramvaj vsakih 6 minut v Zg. šiško, od pondeljka 17. t. m. pa od mitnice v šiški do nove remize vsakih 12 minut, in sicer tako, da bodo vozili od Viča do mitnice v šiški redno vsi vozovi, vsak drug voz pa dalje do nove remize v Zg. šiški. Za orijentacijo občinstva bodo imeli vsi vozovi, ki vozijo do mitnice na čelni strani napisne table »šiška«, oni pa, ki vozijo do nove remize, za »Zg. šiška«.
V	poletni vročini kuhajte
s plinom!	458
Kuhinja ostane hladna, ne nadlegujejo Vas muhe, kuha se prijetno in poceni
■ Daleč sta sašli. Aretirani sla bili 20-letna delavka Josipina in 33-letna kuharica Antonija, obe brez posla in brez stalnega bivališča, ki sta ob 19-40 sedeli v Tivoliju z nekim moškim in ga nagovarjali k nemoralnim dejanjem.
■ Čigava sta kolesa? Policija ima shranjeui dve kolesi, katerih lastnika se do danes še nista javila. Prvo kolo, znamke »Puch«, je bilo najdeno 17. julija t. 1., drugo, znamke »Type', pa 4. avgusta t. 1.
■ Obleke najnovejšega kroja pri »Gentlemen« Miklošičeva 18. Angleško blago v zalogi. — 1498
■ Vse barve, lake, Firnež najceneje pri »laistra«. Gosposvetska cesta 12.	1480
■ Opozarjamo na današnji oglsstvrdke fiilrer
II.	nadetr., zopet ordinira.	1640
Pisalrv ^troi
CONVIHENtAI
ostane vedno dober! Samoprodaja:	1818
IM LEGAT
LJUBLJANA MARIBOR
Prešernova 44 Vetrinjska 30 Tel. int, 2636 Tel. int. 2434
■ Zveza gospodinj bo na svoji velesejinski razstavi »novodobno gospodinjstvo« Sestavila poseben oddelek domačih proizvodov, ki se uporabljajo v gospodinjstvu. V ta namen poziva zveza domače industrijalce in obrtnike, da pošljejo vzorce svojih izdelkov na splošno žensko društvo, Rimska c. 9, v torek 18. ter v sredo
19.	t. m. od 16.—18. ure.
■ Celovška cesta bo zaprta radi izkopa ceste za tramvajsko progo v Št. Vid za tovorni promet od gostilne Kmet v šiški do Dravelj od 17. t. m. Tovorni promet se bo v tem času vršil po zgornji poti preko Dravelj in Zgornje šiške.
■ Avtomobilna nesreča na šmartinski cesti. Na Šmartinski cesti blizu Sv. Križa sta trčila skupaj avtobus, ki vzdržuje zvezo med mestom in pokopališčem, in tovorni avto »Brzoprometa«. Pri karambolu je dobil težke poškodbe na hrbtu 26-letni delavec »Brzoprometa« Josip Šta-jer, stanujoč na Viču 147.
■ Zobozdravnik dr. Srečko Puher. Gregorčičeva ul. 32, ne ordinira do 12. septembra. J821
■ IfOTOH kava dnevno sveža! Kličite telefon 25771	1470
■ Izpred senata trojice. Včeraj dopoldne sta stala pred senatom trojice dva pekovska pomočnika: Anton K. in Rudolf K., oba iz Ljubljane, obtožena, da sta 22. julija odvzela pivovarni »Union« »Musir-pipo« za pivo, vredno 200 Din. Obtoženca sta priznala, da sta ukradla iz zaklenjene barake na velesejmu gostilničarju Rozmanu pipo za pivo, ki jo je Rozmanu posodila pivovarna »Union«. Po paketu, v katerem je bila pipa spravljena, ju je baje poslal neznanec. Obsojena sta bila Anton K. na 3 mesece in
7	dni zapora, Rudolf K. pa na 3 tedne zapora.
■ Vožnje po mestu bodo drage. Policija je včeraj prijela 14 poročil prestopkov avtopredpi-sov, večina, ker prestopniki niso vozili pravilno, temveč so rezali kurve in vozili levo. Policija je prejela nadalje 30 poročil drugih prestopkov cestno-policijskega reda. Med prestopniki so prav močno zastopani brezobzirni kolesarji. Ti vozijo po hodnikih, ne dajejo znamenj, so brez luči itd. Tako bodo skladi za vzdrževanje državnih cest prejeli precejšnje zneske iz kazni, kar bo cestam nedvomno koristilo. Ce se prestopniki ne bodo hoteli ukloniti in ravnati po predpisih, bodo vožnje precej drage.
Cene običajne!!
Priili kmalu, da dobiš še prostor!
Kamnik
Športni dan na Duplici. Športni klub »Vir-tus« na Duplici pri Kamniku je pričel razvijati živahno delavnost. Na praznik, 15. t. m. priredi ob 3. uri popoldne športni dan z veselico v Smarci pri gostilničarju Rode-tu. Pester program prične s tekom poedincev na 2000 metrov, nato kolesarska dirka na progi Smarca— Homec—Radomlje—Duplica—Smarca (2 kroga). Najzanimivejša pa bo nogometna tekma med enajstorico Slovana iz Ljubljane in prvim moštvom domačega kluba. Po športnem programu veselica s plesom, srečelovom in šaljivo pošto. Pri prireditvi sodeluje vrhniška godba na pihala.
Glas iz občinstva. Od več strani smo že čull pritožbe, da nekateri Izmed kamniških sladoledarjev napravljajo sladoled v higijenično jako pomanjkljivih prostorih. Pritožujejo se tudi, da bi na naših glavah lahko sekali polena, za sladoled pa imamo tudi dobre želodce..., vendar je vprašanje, kdo bo odgovarjal, ako se s tem razširi kaka bolezen, kar se neredko zgodi ravno pri sladoledu. Naj se ugotovi, koliko je na teh pritožbah resnice, da bomo v teh vročih dneh brez skrbi uživali sladoled.
»Ana Karenina« Je naslov filmu, katerega predvaja za praznike In v ponedeljek kino fosilnega društva. Pretresljiva drama je posneta po istolmenem romanu slavnega ruskega pisn-telja ln misleca grofa Leva Tolstoja. V glavni vlogi Greta Garbo In John Gilbert. ...
ca
Otvoritev kopališča in restavracije
»SAVSKI TIVOLI"
(čez Črnuški most levo) — Črnuče št. 91, pošta Ježim pri Ljubljani
v nedeljo 16. avgusta 1931 z vrtnim koncertom
Krasna šolnina lega, <livni izprehodi, idealno savsko kopališče. Primerno hali en otroke in ncplavače. Pozimi sankališče in drsališče.
Izborna domača hrana - vsako nedeljo ribe (postrvi). Najboljša dolenjska in štajerska ima. oolidm cene. Toma postrežba. Primerno za društvene sestanke in domače zabave.
Vsake pol ure auto-zvesa. Na željo auto-taksi po ugodni ceni. — Telefon Ježica št. 3
1827
K današnji 45-letnici pevskega društva »Lipa« iz
Litije
Hud padec z lestve
Trbovlje, 14. avgusta.
Včeraj popoldne je popravljal streho hrast-n iške kemične tovarne klepar Alojz Božič iz Trbovelj. Ko je postavil 6 m dolgo lestvo na tovarniško poslopje in šel po lestvi navzgor do ostrešja, se je nenadoma zlomil zadnji stop lestve. Ponesrečeni Alojz Božič je izgubil ravnovesje ter padel 6 m globoko na tla. Pri padcu so se mu poškodovali prsti na desni roki, razen tega pa je dobil na hrbtu poškodbe. Ponesrečenca sta dva tovariša odpeljala^ k zdravniku, ki mu je prste zopet naravnal.
Bednemu vpokojenemu rudarju je pogorela hišica
Zopet požar v Trbovljah — Hudo prizadeti rudar z 8 otroki
Trbovlje, 14. avgusta.
Nekako pred 20. leti si je kupil rudar Božjak Ivan v Lokah na vznožju rudarske naselbine Terezija s svojimi borimi prihranki majhno hišico. Rudar Božjak, ki je oče 8 olrok, od katerih sta šele dva deloma preskrbljena, ostali pa so še vedno v breme že skoraj obnemoglih starišev, je bil pri rudniku zaposlen 87 let, lani pa zaradi bolehnosti vpokotjem. Zaradi majhne pokojnine težko preživlja številno družino, vendar pa ee kot skrben oče trudi, da tu in tam zasluži še v dnini kak dinar, dasriavno ga moči zaradi nekdanjega napornega dela v podzemeljskih rovih rudnika že zapuščajo. — Tako se je podal Božjak tudi včeraj rano v jutru v Pod-mejo, kjer je kosil praprot. Tudi žena Božjakova je takoj po kosilu odšla po opravkih k posestniku Lazniku, tako da sla ostali doma le dve hčerki, in sicer 161etna Ana in 221etna Pavla, ki sta opravljali hišna dela.
Okrog pol 15. ure pa je opazila staroupoko-jenka ga. Janežičeva, ko je šla v sipino nabirat odpadke premoga, da se iz podstrešja Bo-žjakove hiše dviga dim. Obvestila je o tem takoj sosede, ki so dognali, da je v podstrešju hišice izbruhnil ogenj, ki so ga zanetile bržčas saje, ki so se vnele pri opoldanski kuhi. Starejša hčerka Pavla je padla takoj v nezavest, či m je zaznala za strašno nesrečo. Sosedje -.o jo prenesli iz hiše na varno, odkoder jo je po-
tem rešilni avlo gasilskega društva odpeljal f anrbulanco bratovske skladnice.
Med tem so bili alarmirani gasilci iz rudnika, Trbovelj in Kleka, ki so bili v 10 minutah po alarmu z vsem orodjem in brizgalnami na kraju požara. Vodo so brizgale tri gasilne motorke, hidrant in brizgalna novega škropilnega avtomobila, ki se je že v drugič izkazal kot jako pripraven in uspešen tudi za gasilne namene. Ogenj je bil sicer kmalu pogašen, vendar so pa plameni svoje opravili, kajti streha, podstrešni prostori, okna, podboji vrat in oken so popolnoma zgoreli, strop in tla pritlične sobe In kuhinje pa so tako premočena in pokvarjena, da se bo moralo vse prenoviti. Zgorčlo in pokvarilo se je tudi precej obleke in pohištva ter druge oprave, tako da utrpi ubogi Božjak veliko škodo.
Težko prizadeli Božjak je videl, ko je prihitel iz Pod,meje, le še ruševine svoje skromne domačije. Kam bo sedaj šel s svojo številno nepreskrbljeno družino, ko ga je usoda na stara leta tako kruto zadela? Najhujše pa je, da je bil Božjak jako nizko zavarovan —■ baje samo za 3 do 4 tisoč dinarjev, s katerimi si pač ne bo mogel zgraditi nove hišice.
Ubogi trpin je vsega usmiljenja vreden, zato ga priporočamo blagim srcem, da mu v tej težki nesreči priskočijo na polnoč.
Litija, 14. avgusta 1931.
V	soboto na praznik 15. avgusta t. 1. poteče 40 let, odkar je bilo ustanovljeno delavno pevsko društvo »Lipa« v Litiji.
Takratni litijski nadučitelj Josip Cepuder je *bral 1. 1886 vnete Lilijčane in z njimi začel vežbati našo slovensko pesem. Napisal je pravila, jih predložil takratni deželni vladi, katera Jih je takoj potrdila. Društvu je dal mladi Cepuder ime »Lipa«, to pa zato, kjer so se Slovenci radi zbirali pod staro lipo in ker je lipa ves pravo slovansko drevo. Od ustanovitve so le živi in agilni člani g. Koklič Feliks in g. Hribar Franc. Jos. Cepuder živi pa v pok. v Ljubljani. Koklič se še vedno udejstvuje pri društvu. Po odhodu nadučitelja Josipa Cepudra L 1889 je postal povovodja »Lipe« komponist g. Jeter Jereb, kateni je vodil »Lipo« malom 40 let. O. Jereb je vodstvo opustil lansko leto zavedi rahlega zdravja.
Pod Jerebovim vodstvom je društvo 1. 1925
dobilo svoj prapor, kateremu je kumovala njegova gospa iz znane pevske družine Lajovčeve iz Litije. Zelo agilni Člani iz »stare garde«, katere je Pevska zveza tudd odlikovala, so komponist Peter Jereb, Makso Lajovic, ki je bil tudi več let namestnik pevovodje, Koklič Feliks in Janša Franc. Zelo agilen je tudi sedanji društveni predsednik Al. Jagodic.
Pred vojno so gojili le moški zbor, po vojni se je ustanovil ženski zbor. Ko je 1. 1930 komponist g. Peter Jereb odstopil, je prevzel mesto pevovodje sedanji pevovodja g. učitelj Emil Per-tot. On je preosnoval »Lipo« v pravo slovensko košato »I(ipo«. Njegov zbor šteje do 80 vnetih ljudi.
Za pevske slavnosti je dovoljena po vsej Dravski in Savski banovini polovična vožnja. Mnogo pevskih zborov je priglašenih. Agilni »Lipi« iskreno čestitamo k njenem 45-letnem jubileju.
Savski Tivoli
autvi bodo otvorili restavracijo »Savski Tivoli« T Črnučah, katero ljubitelji Save in dobre pijače in jedače 2e dobro poznajo, saj stoji tam M> Savi blizu črnuškega mosta že več mesecev, iavski Tivoli nudi gostom prav vse udobnosti. Hakof baten grad sLoii v hribčku. Z njegovih
nekaj dneh bo služil svojemu namenu. Gotovo Je, da bo Sokol s tem svojim letnim telovadiščem precej pridobil, ker je bilo telovadcem iz Vuhreda marenberško telovadišče malo preod-daljeno. Da se je sprožila ta akcija, je zasluga načelnika br. Ivana Mravljaka.
Sezona obiranja hmelja je na vrhuncu. Vsak dan prihajajo nove trume obiravk; povečini so iz Prlekije. Dosedaj jih je prišlo že nad 300. Z njimi je prišlo v trg tudi živahnejše življenje. Tudi slovenska pesem, ki se drugače v našem obmejnem trgu bolj redko sliši, je prišla sedaj do popolne veljave. Obiravke dobijo po
2	Din od škafa, pri hrani pa T5 Din. Hmelja bo precej manj, kakor pa prejšnja leta. Kakovost je dobra, ponekod prav dobra. Povpraševanja za hmeljem dosedaj še ni. Tudi cen še ne ve nobedbn.
Gostilničarji so začeli pri vinu tekmovati. Prodajajo ga že od 8 Din za liter. Boljše pa ima še vedno ceno 20 Din za liter. Mesarji prodajajo govedino po 12 Din za kg. Vkljub temu pa so cene mesa še previsoke, ker se živina kupuje od 3—4 Din kg žive teže.
teras je diven razgled proti jugu in vzhodu. Z njim je vprašanje udobnega vsem zahtevam Ustrezajočega savskega kopališča udodno rešeno. Domačini so ga že odkrili, toda prav ceniti ga Pa vedo tudi že tujci. Imel je že goste iz Mo-hakovega, vedno Jih ima tudi iz Zagreba. Tuj-
ol	se kaj radi nastanijo v tem začaranem gradiču, ki ima več sob s terasami in vso udobnostjo za letoviščarje. Za kopalce je docela preskrbljeno. Imajo na razpolago garderobo, kabine, tuš, bufet, park z mizami in klopicami, itd. Posebna soba je za društvene prireditve. Kavški Tivoli bodo pa še spopolnili. Dobil bo moderno kopališče, pozimi bo pa imel krasno drsališče na ribnjaku in sankališče.
Marenberško pismo
Gibanje Sokola, hmeljska sezona, gostilničarji in mesarji
Vsak dan se je pojavljala pri nas nujnejša Potreba po novem gledališkem odru. Sokol ima •icer svoj oder, ki pa že več let ne ustreza Potrebam, ker se večje igre na njem niso mogle Prirejati. Končno je letos sklenil, da ga nadomesti z novim, ki bo ustrezal našim težnjam ta potrebam, in to tembolj, ker so vsa narodna društva v Marenbergu navezana samo na ta ®der. Sicer ima tudi osnovna šola svoj šolski oder za mladino, toda za večje igre pa je neraben radi premajhnega prostora oder in dvorane. Dela pri novem odru so se že pričela ter bo sredi septembra že dograjen. To uresničenje toplo pozdravljamo, ker bo v kulturnem hi prosvetnem oziru mnogo koristilo.
V- kratkem dobi naš Sokol drugo letno telovadišče v'Vuhredu. Prostor je dal zastonj na razpolago vpokojeni šolski upravitelj br. Vid-Moser ter se nahaja ob cesti v bližini Drave. Ravnajo ga telovadci iz Vuhred* sami. 2* v
44.000 Din kazni za tihotapstvo
Jesenice, 14. avgusta.
Neki trgovec iz Kruševca je v zadnjih dneh dopotoval 'iz. inozemstva na Jesenice. Bilo bi vse v redu, če ne bi imel seboj svilenih pletenin, kj jih je hotel brez carine vtihotapili domov in napraviti velik izkupiček. Njegova nakana pa se je izjalovila, ko so ga jeseniški cariniki pri pregledu zasačili. Ker ni sam najavil blaga, da bi ga ocarinili, ga je zadela še kazen. Carina in kazen znaša 44 tisoč dinarjev. Ker ee je upiral izplačilu naznačene vsote, so ga vtaknili v ječo sodišča v Radovljici.
Zasačena divja lovca
Litija, 12. avgusta.
Našim vestnim orožnikom se je vendar posrečilo zaslediti vsaj dva izmed mnogih naših divjih lovcev. Pred kratkim smo poročali o neumestni dveletni zaščiti srn pri nas in o obilici pogiuulih in obstreljenih, ki so jih našli naši čuvaji. Dva izmed divjih lovcev sla naposled v roki pravice. Sta to A. Bratun, vnlgo Senko, prejšnji lastnik širom litijske okolice znanega Šenkotovega mlina, in posestnik Peterka, vulgo Mehlin izpod Mehlina. Med obema je vladal zadnje čase prepir, nakar je izdal Senko, da je Mehlin obstrelil od naših čuvajev najdeno srno. Stvar je prišla tako daleč, da so naredili prejšnji teden orožnik Mihelčič Iz Štange in naša čuvaja F. Kokalj in Černivc pri obeh hišno preiskavo. Uspeh je bil presenetljiv. Pri enem so našli navadno enocevko na šibre, pri drugem pa lepo enocevno amerikanko. Slednji io je imel skrito v skrinji, na katero se je v sed c i o trdil, da je izgubil ključ od nje. Preiskali so še več drugih hiš, pa brezuspešno. Tako so vendar zalotili vsaj dva divja lovca.
Tretja obletnica koče na Pesku
K današnji slavnosti na zelenem Pohorju.
Konjice, v avgustu.
Danes praznuje naša Dravinjska podružnica SP D tretjo obletnico otvoritve koče na Pesku. Na pobudo svojega neumornega delavnega prvega načelnika g. sodnika .lanka iHiillerja je podružnica kupila takrat še nedovršeno kočo na Pesku od sinov pokojnega g. VVinterja v Zrečah. Marljivemu društvenemu odboru je uspelo kočo v naikrajšem času krasno preurediti, ter
je bila izročena 15. avgusta 1929. javnemu prometu. Kolikšnega pomena je koča na Pesku, se je kmalu pokazalo. Vsako leto je poselilo kočo več tisoč turistov in osobito zimski športniki so našli tukaj svojo popolno zadoščenje^ V tihem kotičku med visokim smrečjem ždi mirna in pokojna, pripravljena, da sprejme vsakogar pod svoj prijazni krov. Oh vročih poletnih dnevih nudijo utrujenemu turistu prekrasni temni smrekovi gozdovi okrog koče dovolj hladne sence in idiličnih izprehodov.
V	letošnjem poletju je spričo velikega navala turistov podružnica kočo razširila za dve sdbi, in sicer je prizidala eno podstrešno sobo in skupno prenočišče, tako da sedaj lahko prenočuje v koči okoli 80 turistov. Letos 1.5. avgusta se vrši običajna slovesna obletnica otvoritve, na katero s tem opozarjamo vge turiste in prijatelje zelenega Pohorja.
Poljčane
Ljudska tombola, ki jo prirede gasilci v soboto pri Baumannu 15. avgusta (če bo dež, pa 16. avgusta), ima sledeče glavne dobitke: krava s telico, oprema za samsko sobo, Singerjev šivalni stroj in vreča moke. Bc-en terja ,'e še 300 drugih dobitkov v vednosti 20.000 Din. Igra godba iz Peker. Cisti dobiček gre v prid gasilskim napravam — pridite!
Krasen sokolski praznik ob meji
Z idealnim navdušenjem in domovinsko ljubeznijo so Sovodenjčani otvorili v nedeljo svoj Sokolski dom. Sokolska družina v tem skrajnem kotičku Poljanske doline je še mlada. Sele po ustanovitvi SKJ so se vaščani z br. Karlom Maroltom opogumili in ustanovili sokolsko četo. ki je z letom 1931 postala samostojno društvo. Neugnani starosta br. Marolt je takoj ' v začetku sprožil misel, postaviti razmeram odgovarjajoč Sokolski dom. V septembru 1930 so se začela na stavbišču, ki ga je darovala Sokolu ga. Telbanova, prva dela in 16. novembra je bil Sokolski dom za prvo silo dograjen in izročen svojemu namenu. Okoliški kmetje so darovali les, pridne roke pa so poprijele z delom. Sokolski dom je postal žarišče jugoslovanske in sokolske misli. V januarju '-.n slovesno razvili sokolski prapor, pridno gojili telovadbo, igre itd. Društvo šteje 61 članov ter lepo število naraščaja in drče.
Preteklo nedeljo se je ob številni udeležbi naroda in Sokolstva vršila slavnostna otvoritev nove sokolske trdnjave. Prijazna vasica je bila vsa v zastavah, mlajih in slavolokih. Po sprevodu, ki je hit navdušeno pozdravljen, je sledila otvoritev Sokolskega doma. Zgodovino društva je orisal starosta br. Marolt in načelnik br. štefe. Nato je čestital društvu starosta sokolske župe Kranj br dr. Šemrov. Pozdrave podstaroste SKJ br. Gangta in staroste ' Ljubljanskega Sokola br. Kajzelja je izročil stari sokolski borec br. Lovro Perko, nato je govoril br dr. Milan Gregorčič in župan br. Jezeršek. Nj. Vel. kralju in prestolonasledniku Petru so bile odposlane vdanostne brzojavke.
Po otvoritvi je bil javni nastop, ki je izvrstno uspel. Proste vaje je izvajalo prav dobro 40 članov, sami kmetski fantje.
Biatom in sestram ob naši skrajni meji čestitamo k' uspeli prireditvi, z željo, da bi nova sokolska trdnjavica bila pravo' žarišče jugoslovanske in sokolske ideje. Zdravo!
Želodčne bolečine, pritisk v želodcu, gniloba v črevesu, žolčast okus v ustih, slaba prebava, glavobol, težak jezik, bleda barva obraza, izginejo Cesto po večkratni uporabi »Franz Jožefove« grenčice, s tem da rjo izpijemo kozarec, predno ležemo spat. Specijalni zdravniki zn bolezni v prebavilih izjavljajo, da je »Franz Jose rvo« vod« toplo prinoroKati kot r te namene služeče domače zdravilo. »Fana Josefora« grenil«*: se dobi v. vseli lekarnah, 'drogerijah 4n špecerijskih trgovinah.	"H
tšivika.	in	s
Povojne prilike, posebno pa Se ekspresionizem, ki se je tudi močno razbohotil pri nas, dokler ni nastopila reakcija v podobi novega realizma, ki ga imenujejo Nemci nova stvarnost, so rodile ogromno lirično literaturo. Pesniki so se pojavljali kar čez noč, zablestela so nova imena, izSla je cela kopa liričnih zbirk, dokler ni pred približno štirimi, petimi leti, kar naenkrat nastopil v lirični produkciji skoraj popolen zastoj. Bralci so se odvrnili od lirike in z novo stvarnostjo je skoraj popolnoma izginila iz revij. Nasprotno pa je doživela epika silen razmah. Sleherni dan so se pojavljali na knjižnem trgu novi romani in povesti, med tem ko sl skoraj zaman iskal novo knjigo lirike. To dejstvo moremo opaziti tudi v naši književnosti, posebno prevodni, ki se je v zadnjih dveh letih silno razmahnila in to celo na škodo domače književnosti. Med vsemi knjigami — razen liričnih črtic Čehova —, ki so Jih izdale naše založbe v svojih zbirkah, zaman iščeš liriko, pa naj si bo v verzu ali prozi. To vse bi nekako pričalo, da bralce ne zanima več slikanje čuv-stev, kar je predvsem domena lirike, temveč opisovanje raznih dogodkov, kar je osnova epike. To domnevo potrjuje tudi dejstvo, da se zanimajo bralci poleg umetniške epike predvsem za reportažni roman in razne potopise.
Vse to pa je le videz. Pravi vzroki so veliko globlji, zato je potrebno, da ugotovimo najprej kaj najbolj zanima današnjega človeka, njegovo gledanje na današnji svet in skušamo potem ugotoviti, v koliko odgovarja njegovim zahtevam sodobna epika, oziroma lirika.
Naš čas je čas velikanskih narodnostnih, gospodarskih in socialnih pretresljajev, je čas ogromnih tehničnih iznajdb, in vse to je v marsičem spremenilo način življenja današnjega človeka. Vsa ta dejstva pa imajo ogromen upliv na človeka, saj trči nanje ob vsakem koraku ln je tako prisiljen zavzeti do njih
svoje stališče. Norme, ki so veljale nekdaj, so se izkazale za neuporabne, iskati je treba nove poti, nove rešitve.
Umetnost pa je bila že od nekdaj verno zrcalo življenja. Minnesangerji so bili prav tako produkt svoje dobe — fevdalstva, kakor je morala doba meščanstva roditi Balzaca, Flaubert-ja, Zolaja itd. In tako je moral tudi povojni čas roditi novo književnost, ki je odgovarjala tako po svoji vsebini, kakor obliki, sodobnemu življenju in sodobnemu človeku. Zato se ne čudimo, da se je takoj po svetovni vojni razvil kot reakcija na materijalistično pojmovanje ekspresionizem, ki je poudaril v nasprotju z materijo čustvo in duha. Temu pa je najbolje odgovarjala lirika in zato je razcvetela v ekspresionizmu v bohoten cvet. Vsaka akcija pa rodi reakcijo. Ekspresionizmu je sledila nova stvarnost, ki je predvsem hotela zajeziti v umetnosti prevlado čustev in pokazati življenje takšno, kakršno Je v resnici. To pa je kakor nalašč za epika, ki pripoveduje dogodke, kakor so se v resnici zgodili.
Lirika se v novem duhovnem toku nikakor ni mogla znajti in šele v poslednjem času opažamo, da vendarle skušajo nekateri pesniki zagrabiti življenje kakršno je, to je, da so se začeli odvračati od golega in brezciljnega čustvovanja k stvarnosti, ki jo tirja z neizprosno silo sodobno pojmovanje. In to je edino prava pot, ki pomeni obenem regeneracijo lirike, ki je že v marsičem okostenela, tako po vsebini, kakor obliki. Novo življenje pa zahteva sodobno vsebino in sodobnosti odgvarjajočo obliko.
Sodobna lirika bo morala stopiti na nova pota, morala se bo preroditi in najti današnjemu življenju svoj odraz. In potem bo lahko spet nastopila svojo pot med človeka, ki bo našel v njej to, po čemer vprašujeta srce in duša.
Vek.
5W«*c/ sodobne nmefnosfi
Beograd, avgusta.
Močno je žgalo avgustovsko solnce, ko sem se preko hrumečih Terazij in ljubke Knez Ml-hajlove ulice za Akademijo nauka, spustil navzdol, na savsko stran, v najstarejši del Beograda z ostanki v starinskem slogu grajenih hiš, v okraj, kjer so našle svoj dom razne kulturne institucije, v prvi vrsti Narodna knjižnica, Muzej Nj. Vis. princa Pavla, pa patrijar-šija s saborno cerkvijo. To je tisti kot prestolnice, ki ga poleg Skadarlije tujcu še največ vpogleda v starinsko arhitekturo in turški ambient Beograda, ki ga po nekaj sto metrih zložne poti prenese iz čisto modernega evropskega velemesta v občutje arhaičnosti, domačnosti, z eno besedo: v milieu tistega karakterističnega, kar še v večji ali manjši meri skrbno hranijo v sebi posamezna balkanska mesta, povsem manjša, kar se je pa v Beogradu že občutno obletelo, izgubilo in kar je za vedno umrlo. In to občutje, ta pot preko zemlje z bogato in krvavo zgodovino, napravi človeka radovednega in lahkega obenem, ga napolni s pričakovanjem, mu vzbudi misel, da bo našel nekaj posebnega, še neznanega, s pajčevino in prahom pokritega, širokemu svetu neznanega.
V	stari Bogojavljenski ulici, tik pod saborno cerkvijo, sem obstal za trenotek pred starinskim, na orient in njegove posebnosti spominjajočim poslopjem. Kakor majhen dvorec se zdi človeku in žolta barva mu prijetno pristaja. To je muzej N j. Vis. princa Pavla z naj-večjo zbirko umetniških del v Beogradu. Preko prijetno oskrbovanega vrta sem se napotil v notranjščino. Odpirat mi Je prišel sam upravnik muzeja g. dr. Milan Kašanin, ki me je z njemu lastno prijaznostjo spremil v starinske dvorane. »Ko si vse ogledate«, mi je dejal, »se oglasite pri meni, da se še kaj porazgovoriva«.
Zgradba, v kateri se nahaja muzej sodobne umetnosti, Je že po svoji zgodovini nadvse < interesantna. Zgradil jo je, kot mi je g. upravnik kasneje pripovedoval, leta 1838, knez Miloš, ki jo je namenil za dvorec in bivališče kneginji Ljubici, ki je tudi v nji dolgo vrsto let stanovala. Tu sta odrasla njena sinova, bolni-Milan ln Mihajlo Obrenovič, ki je tako žalostno končal. Kasneje je bil v nji Milan Obrenovič proglašen za kneza. Do svetovne vojne se Je v poslopju nahajalo kasacijsko sodišče, pozneje pa je zgradba služila za zatočišče gluhonemih, dokler ni bila spremenjena v muzej. Ta konak kneginje Ljubice je danes ena najbolje ohranjenih zgradb starega Beograda, polna starinske ornamentike in obenem zanimiv vzorec stavbarstva na začetku 19. veka. Morda ne bi bilo mogoče najti v prestolnici zgodovinsko in umetniško pomembnejše zgradbe za muzej sodobne umetnosti, kot je prav ta. Poslopje in njegova notranjost se dopolnjujeta. Originalnost poslopja se kosa z umetniškimi deli domačih in evropskih mojstrov, ki so razobe-šena po njegovih stenah v notranjščini.
Največ zaslug za organiziranje muzeja sodobne umetnosti si Je stekel Nj. Vis. knez Pavle, ki je sam velik prijatelj in podpornik lepe umetnosti. Ze leta 1927. se Je začelo z delom. Muzej je bil svečano odprt pred dvema letoma. Njegov pomen za Beograd je velikanski. Stalne umetniške galerije naša prestolnica pred njim ni imela, dasi bi jo mogla in morala. Saj imajo vendar prav Srbi tako močno in zavidanja vredno umetniško tradicijo, ki koreni v srednjem veku, kakor le malo narodov na svetu. Pa je vendar kljub temu zanimanje za umetnost in njene potrebe še danes na skrajno nizki stopnji. Vsaj večji del občinstva ni pokazal potrebnega zanimanja v tej smeri.
Stari konak je prijetno popravljen in prav dobro služi svojemu današnjemu namenu. Gospod upravnik je poudarjal, da je bila glavna tendenca ob priliki obnavlja, da ga ohranijo v tistem stanju, v katerem je bil ob svoji izgradnji. Posebno zanimiva je glavna pristopna veža, ki obsega največji del pritličja, in ki Je «Ha docela renovlrana. Podrli so namreč ka-
sneje zgrajene povprečne stene in na ta način prišli do prvotnega izgleda spodnjega dela ko-naka z zelo okusnimi hrastovimi stebri. Zelo prostorna je tudi suha klet, za katero je g. Krakov svetoval, da bi dobro služila za shrambo manj ocbčutljivih muzejskih del, v prvi vrsti za koncentracijo izkopanin iz starega južno-srbskega mesta Stobi. Cela stavba je sodobno parketlrana in opremljena s centralno kurjavo.
Da preidem na umetniška dela, ki se nahajajo v muzeju. V njem so koncentrirana pomembna kiparska dela Ivana Meštroviča. Po številu jih je okrog 45. Tu je ves njegov mogočni ciklus »Kosovski hram« z gorostasnimi figurami junakov iz srbske narodne pesmi: Miloša Obiliča, Kraljeviča Marka, Kosovke de-vojke, Srdje Zlopogledje in drugih. Ko še ni prišlo do impozantne zamisli velikega jugoslovanskega umetnika, da namreč vsa ta dela s številnimi karijatidami vred dobijo odgovarjajoči okvir v obliki monumentalnega Kosovskega hrama, je na ta način doseženo vsaj eno: da so zbrana na enem mestu in v logični razprede-litvi. Tu se nahajajo še njegove klasične in realistično podane Vdove, močno stilizirana šar-čeva glava, izredno zadeta skulptura Sečanje, Moj oče. Moja mati, Umetnik naroda moga, prijetna Sfinga, Vesnik v sadri, glava kralja Petra v reliefni obdelavi in še toliko drugega. Na tem mestu šele občuti človek genialnost velikega umetnika — Meštroviča. Morda je deloma res, da Meštrovič v prvi vrsti vpliva in deluje po svoji monumentalnosti, vendar mu je treba kljub temu priznati subtilno virtuoznost ln linijsko melodičnost, ki jo tako pogosto polaga v manjša dela in njihove najbolj iz-niansirane detajle.
Srbohrvaško slikarstvo je po svojih najmočnejših predstavnikih dobro zastopano. Starejšo strujo (drugo	polovico	19. stoletja)	zastopajo
Steva Todorovič (izdelani portret kneza Andreja Karadjordjeviča iz leta 1858.), Djordje Krstič, Paja Jovanovič, Vlaho Bukovac (Devojka s kri-nom, po zamisli zelo originalno olje Dedal in Ikar	v dveh	delih, s	porastom ln	padcem),
Novak Radonič, Stevan Aleksič (Avtoportret) in mlajši in vlrtuoznejši Bora Stefanovič. Mlajši srbohrvaški slikarji so podani v dobrem pregledu. Omenil bom le najpomembnejše in od teh najboljša dela. Zastopani so: Jovan Bijelič (znani Bosanec s široko komponiranim Tihožitjem, tipičnim Bosenskim predelom in tehnično površnejšo Pabriko), Dalmatinec Marino Tartaglia (Interieur), Branko Popovič (mavričast	portret	mladeniča), Veljko	Stanojevič
(ljubek Portret v zelenem, sveže Pristanišče v Nizzi), Zivorad Nastasijevič porcelansko izdelan pejsaš iz Beograda), Posavec Sava Sumu-novič (Most), Petar Dobrovič, Milivoj Uzelac (Pabrika, plastičnejša od Bijeličeve), Vojvodinec Ivan Radovič (tipična Ravnina), Vilko Ge-can,	Vasa Pomorišac,	Mladen Josič (lirična
Kompozicija), Marijan Trepše (Delavka, ki je leta 1926. dobila Gold Medal na 8esqui — cen-tennial International Exposition v Philadelphiji, mogočna kompozicija, jasna ln logična), Zora Petrovič, Ana Marinkovič (Krajina ob Mlavi), Antun Koman (delikatno izdelano miniaturno olje Siesta), Beta Vukanovič, Vladimir Becič (hladen, a izdelan Avtoportret), Milica fcadje-vič in še nekaj manj pomembnih. Ta dolga vrsta imen je močen dokaz o slikarski aktivnosti sodobnega srbohrvaškega slikarstva.
V	posebni dvorani so zbrana dela najvažnejših slovenskih impresionistov, pomešana z nekaterimi mlajšimi deli. Tu so: Rihard Jakopič (pe-ščenina v solncu), Matej Sternen (lirično olje Deklica s knjigo), Fran Tratnik (zabrisana in medla Suzana z izredno prilegajočim se okvirom), Matija Jama (Črnolaska z grimaso v obrazu), Ivan Grohar (V polju, mehka gorenjska Krajina), Viktor Cotič (Predel), Ferdo Vesel (domačnostno slovensko Dekle z majoliko) ln Ivan Vavpotič (solnčna V gozdu). Skoda, da nismo zastopani z deli nekaterih mlajših naših slikarjev! Zghraj omenjene slike so ostale v Beogradu večinoma po razstavi leta 1912.
Posebne sobe so odrejene za francosko, angleško in rusko slikarstvo. Tudi nekaj Italijanov, Madžarov in Romunov sem opazil. Posebno močno deluje olje Na pazaru Bolgara Nikole Taneva, ki je plastično, orientalsko pestro ln čisto sodobno (francoska šola). Od Francozov moram omeniti dela svetovnoznanih: Camilla Pissara, Andre Deraina, Maurice UtriOoja, An-drč Favoryja, Van Dongena, Maurice de Vla-mincka, Charlesa Dufresnea, Marca Chagalla in Moise Hislinga. — Angleško šolo zastopajo: Rudolfe d’Erlanger, Duncan, Grant, Ethel, Wal-ker, Arthur Acton, Leverton Harris, Julius Kols-hoven, Neville Lewis, George Chausen, Sir Charles Sims, Sybil Walker, Morris Cedric, James Bolivar Manson, Beatrice Bland, Paul Nash, Marc Fischer, Christofer Wood, Charles Conder in še nekateri. — Med Rusi bi omenil: Aleksandra Benoisa, Bjelski — Bogdanova (Na obisku pri učiteljici), Filipa Maljavina (Moj oče), Grigorjeva, Sergeja Vinogradova, Mastisla-va Dobružinskega, Nikolo Kuznjecova, Konstantina Korovina in Vasilija šuhajeva. — Pomembnejši Madžari so: Ivanyi-Grttnwald, Glatz, Pecsi-Pilch Desao, Gyula Rudnay. — Zanimiv je Italijan Giuseppe Ruscaglione in Rumuna Severin (portret starca — cigana) in Popescu (Sipine).	t
Razen Meštroviča se v muzeju nahaja še nekaj del drugih srbohrvaških kiparjev (Sima Roksandič, Franjo Kršlnič, Sreten Stojanovič, Djoka Jovanovič). Slovenci na tem polju nismo zastopani. Zanimiv je Pasteur (bron) ruskega umetnika Nauma Aronsona.
Nj. Vis. knez Pavle ni samo insistiral na snovanju tega umetniškega muzeja, ampak je muzeju dal tudi svoj bogato slikarsko zbirko (60 del), večinoma angleških mojstrov. — Umetniški oddelek prosvetnega ministrstva je prav tako blagohotno poklonil muzeju 60 slik, predvsem dela slovenskih impresionistov. Za francoski oddelek ima največ zaslug naš pariški poslanik g. dr. Miroslav Spalajkovlč. Z njim je delal mladi jugoslovanski kipar Bogomir Dalma, ki stalno živi v Franciji.
Delo, ki ga je dovršil muzej v teh par letih svojega obstoja, je izredno veliko, posebej še, če upoštevamo dejstvo, da njegova uprava ne razpolaga s potrebnimi denarnimi srčdstvi, ampak je v prvi vrsti navezana na pomoč in darove posameznikov in odstranila manj reprezentativna in samo začasno v muzej sprejeta dela, pa bo Muzej sodobne umetnosti na vsak način nudil morda najpopolnejšo panoramo sodobnega slikarstva (in likovne umetnosti sploh) v Jugoslaviji.	T.	P.
Priprave naše drame za začetek nove sozone
Ravnatelj ljubljanske drame g. Pavel Golja je bil tako prijazen, da je dal našemu uredniku nekaj informacij o začetku nove sezone. Sezona 1931-32 se bo otvorila predvidoma okoli 15. do
20.	septembra. Pred otvoritvijo pa bo uprizorila drama v proslavo 10 letnice vladanja Nj. Vel. kralja v dneh, ko se bo vršil »Kraljevi teden«, na Kongresnem trgu pred Nunsko cerkvijo Hoffmansthalovega »Slehernika« v moj-sterski priredbi pesnika Otona Zupančiča in režiji višjega režiserja prof. O. šesta. Ta uprizoritev je velikanskega , pomena za bodočnost. Ce se bo namreč posrečila tako v umetniškem, kakor organizatoričnem pogladu, bo skušala ljubljanska drama obnoviti te uprizoritve vsako leto ter tako omogočiti Ljubljani nekak festival. Poleg tega pa bo to dejstvo gotovo vplivalo tudi na našo dramsko produkcijo in vzpodbudilo naše dramske pisatelje, da nam napišejo primerno slovensko delo, saj imamo tudi v tem pogledu bogato tradicijo, ki nam nudi dovolj snovi. Pomislimo samo na našo škofjeloško procesijo in druge pasijonske igre, ki so se vršile v začetku 18. stoletja na slovenskih tleh. Upamo, da bo občinstvo dokazalo z obilnim posetom razumevanje za takšne prireditve ter tako omogočilo njihovo redno uprizarjanje.
Prava sezona se bo otvorila z grotesko mladega pisatelja dr. Slavko Gruma »Dogodek v mestu Gogi«, ki je dobila pred dvema letoma državno nagrado. Našemu občinstvu pa je gotovo že tudi znana iz knjige, ki je izšla lansko leto in lanskoletne uprizoritve v Mariboru. Delo, ki je bilo na repertoarju že lansko leto, pa je moralo nepredvidoma odpasti, bo režiral na izrecno željo pisatelja prof. O. šest, pri porazdelitvi vlog pa je odločilno sodeloval tudi avtor sam. Načrte za inscenacijo je napravil prof. Vavpotič, izdelala pa bo inscenacijo gledališka slikama pod vodstvom scenografov Uljanščeva in Skružnija. Pri uprizqyitvl bo zaposlen skoraj ves ansambl naše drame.
»Dogodku v mestu Gogi« bo sledila veseloigra »Pritličje in prvo nadstropje« znanega dunajskega pisatelja komedij Nestroya, ki ga smatrajo Nemci za svojega klasičnega komediografa. Tudi to delo bo režiral prof. O. šest.
Kot tretje delo bo uprizorila drama Ivana Cankarja dramo »Kralj na Betajnovi« v režiji režiserja C. Debevca. Naslovno vlogo bo kreiral naš najboljši igralec Levar. Prepričani smo, da bo delo v priznani režiji C. Debevca doseglo popoln umetniški uspeh, ki smo ga dolžni tako Ivanu Cankarju, kakor tudi Borštniku, ki je tik pred svojo smrtjo nastopil v vlogi »Kralja« in nam v njej ustvaril nepozaben umetniški lik.
Kakor kaže že ta začetek, nam obeta nova sezona bogate sadove in upamo, da se bodo naše nade tudi uresničile. Podrobnejše poročilo o načrtih za bodočo sezono pa bomo priobčili v začetku prihodnjega meseca, ko bodo vse priprave za novo sezono končane.
Kulturne vesti
Zagrebška gledališka sezona za leto 1931-32.
se bo otvorila 15. t. m. s svečano predstavo v proslavo 10 letnice vladanja Nj. Vel. kralja. Predstava se bo vršila v gledališču na Trgu kralja Aleksandra in sicer opera domačega skladatelja dr. Božidarja širole »Citre in boben«.
Kongres slovaških pisateljev. 8. oktobra se bo vršil v Bratislavi kongres slovaških pisateljev, katerega se bodo udeležili tudi slovaški založniki. Razpravljali bodo o merah, kako bi dvignili slovaško knjižno produkcijo.
Znameniti igralec Aleksander Moissi, ki je lansko leto napisal dramo »Jetnik na sv. Heleni«, katere krstna predstava se bo vršila pri Reinhardtu, piše sedaj roman, o katerem se je izrazil Štefan Zweig, ki ga je bral v rokopisu, zelo pohvalno.
Znani nemški komik Mas Pallenberg, ki je med drugim kreiral tudi llaškovega Švejka. je presedlal k zvočnemu filmu.
Zarja, glasilo slovenske ženske zveze v Ameriki. ki izhaja v Chicagu, prinaša v avgustovski številki več člankov, ki bodo pred vsem zanimali naše ženstvo v Ameriki. Skoraj polovico revije pa je posvečena društvenemu gibanju. — Leposlovje zastopa v daljši povesti »Trije rodovi« Engelbert Gangl.
»Novosti« o Levstiku in Vilharju. Zagrebški dnevnik »Novosti« prinaša v četrtkovi številki dva toplo pisana daljša članka o Levstiku in Vilharju. Prvega je napisal z dobrim poznanjem Levstika Josip J. škavič. Upamo, da se bo to medsebojno spoznavanje v književnosti tudi nadaljevalo v korist naše ln srbohrvatske književnosti.
Novosti državne biblioteke v Ljubljani
Priobčuje dr. Joža Glonar.
(Zvezdica označdje naslove knjig, ki so natisnjene v cirilici.)
Altenburg O.: Die Kunst des psychologischen Beobachtens. Berlin, 1898.	47.528—II/3.
Berger A.: Erziehung zur Gemeinniitzigkeit. Prag, 1913.	48.016.
Brockhaus, Der kleine. Leipzig, 1929. II 48.172.
Christiansen, Br.: Das Gesicht unserer Zeit. Buchenbach, 1929.	48.570.
Engels Fr.: Der deutsche Bauernkrieg. Berlin, 1930.	'	48.521—8.
Fiorctti, I, dl Sancto Franciescho, secondo la lezione del codice Fiorentino pubblicati di nuovo da Luigi Manzonl. Roma, 1902. 48.547.
Glas, Naš. V Trstu, 1925—	II	48.088.
Groth O.: Die Zeitung. Mannheim, 1928—30.
II	48.228.
Hammacher E.:	Hauptfragen der modernen
Kultur. Leipzig, 1914.	II	48.239.
Jcličič V.: Kanonsko ženidbeno pravo katoličke erkve. Sarajevo, 1930.	48.464.
Kant I.: Cosmogony. Edited and translated by W. Hastie. London, 1900.	48.513.
Kosijer Lj. St.; Jevreji u Jugoslaviji 1 Bugar-skoj. Zagreb, 1930.	48.013.
Kus Nikolajev, M.: Moral dvlju klasa. Zagreb,
1930.	47.806—3.
Lipps Th.: Der Streit iiber die Tragodie. Hamburg, 1891.	48.001.
Marič L.: Koliko je stara naša zemlja. Zagreb,
1931.	47.806 -7.
Mehring Fr.: Die Lessing, Legende. Zur Ge-
schichte und Kritik des preussischen Despo-tismus und der klassischen Literatur. Berlin,
1926.	48.558.
Moog W.: Philosophie. Gotha, 1921. 47.526—V.
^Nikolič R. V.: Knjiga za ložače parnih kotlo-va. Beograd, 1930.	48.518.
Oxford Book, The, of Ballads. Chosen and edited by Arthur Quiller—Conch. Oxford, 1927.
48.567.
Plvec-Stele, M.: Motivi ustanovitve Napoleonove Ilirije.	U Zagrebu, 1930.	II 48.211.
'Primeri srednje književnosti (dubrovačko-dal-matinske i bosanske). Izdao Sv. Matič. Beograd, 1930.	48.530.
Renz Fr.: Heimatbuch der Krčediner Deut-schen. Krčedin, 1930.	48.550.
Schuppe W.: Grundriss der Erkenntnistheorie und Logik. Berlin, 1894.	47.535.
Slmmel G.: Kant und Goethe. Leipzig, 1916.
(47.630.)
Stem, W.: Person und Sache. Leipzig, 1906.
47.503.
Terčelj, Filip: Za domačim ognjiščem. Vzgojna čitanka. V Gorici, 1927.	48.421.
Volker K.: Kirchengeschichte Polens. Berlin, 1930,	II	48.231.
VValdmann E.: Griechische Originale. Leipzig, 1914.	II 48.221.
Wilamowitz-Bibliographie. 1868 bis 1929. Berlin, 1929.	48.309.
Zakonik, Občni državljanski, za vse nemške dedne dežele avstrijanskega cesarstva. Na Dunaju, 1853 .	48.430.
Zehn Jahre deutsche Republik. Hg. v. A. Erke-lenz. Berlin, 1928.	47.920.
Ziegler Th.: Die gelstigen und sozialen Stro-mungen des 19. Jahrhunderts. Berlin, 1899.
48.032.
Za počitnice
berite
»V oklopnjaku okoli sveta«. Pestro in zabavno čtivo. V dveh delih; vsak del po Din 20—, vezan Din 26—. Naroča se pri upravi »Jugoslovana«. Ljubljana, Gradišče št. 10.
Kneginja Zurova
je knjiga, ki pripoveduje o trpljenju zaradi požrtvovalne In idealne ljubezni. T6 je knjiga, ki Vas bo globoko ganila. Zopet in zopet jo boste vzeli v roke. Knjiga velja Din 30-— broširana, Din 35‘— v polplatno vezana, s poštnino Din 1*— več.
Naroča se pri upravi »Jugoslovana«, Ljubljana, Gradišče št. 4.
15. »vgutsla 1981.
JUGOSLOVAN
Stran 15
Držaja — krušna mati v Nemčiji
(Ziiniiiiivi predlogi nemških gospodarstvenikov)
Nemški gospodarski krogi se prav resno ukvarjajo s povsem novo ideologijo državnega socijalizma, ki spominja površno gledano na bolševiške gospodarske metode. Svetovni organizem se nahaja v težkem vročičnem stanju. Prognoze raznih gospodarskih vedeževalcev so kaj različne. Racionalizacija, mehanizacija in slične metode, ki na eni strani višajo produkcijo, na drugi strani pa množijo brezposelnost in uničujejo kupno silo prebivalstva, so že davno postale tudi v očeh najstiastnejših zagovornikov brezpomembno orožje. Gospodarska kriza je mednarodnega značaja, tako pravijo Nemci, zato jo je treba rešiti tudi z mednarodnimi sporazumi. Seveda je v tej nemški hipotezi mnogo politične primesi, vendar pa tudi mnogo gospodarske resnice. Gospodarska Panevropa, ki je že nekoliko zaspala, se pojavlja ponovno na obzorju.
Krilatica nemške hipoteze je za enkrat — žitni monopol. Svetovno poljedelstvo producira letno 160 milijonov ton žitaric, kar znači vsekakor velik presežek, čeravno je ta presežek samo fiktiven. V resnici pa so svetovne potrebe po žitaricah ravno tako velike samo — denarja manjka, tako trdijo Nemci. Poljedelstvo je danes nerentabilno (posebno nemško!), oslabljen poljedelski stan odpada tudi kot konsu-ment industrijskih proizvodov.
Rešitev mora nujno priti sauio s strani države. Kruh je še vedno ljudska prehrana, zato je treba oživotvoriti žitni monopol. Vsaka država naj prevzame vso kvoto pridelanega žita po Individualno določenih vsakoletnih cenah in naj razdeli moko med prebivalstvo po odgovarjajoči kvoti na vsakega prebivalstva, in sicer — brezplačno.
V	kritje stroškov naj bi služil poseben krušni davek, ki naj se odmerja in pobira po vsakokratnih krajevnih razmerah. One osebe, ki so ebvezno podvržene bolniškemu zavarovanju, naj bi plačevale davek v obliki zvišanega bolniškega zavarovanja. Ostalo prebivalstvo naj bi bilo do gotove meje skupnih letnih dohodkov oproščeno vsakega davka (eksistenčni minimum).
Za izenačenje presežkov, oziroma primanjkljajev v posameznih državah, naj bi se vposta-vil mednarodni komite kruha, ki bi z ocenjevanjem potreb in pridelka, ugotavljal eventualna nesoglasja v produkciji. Z odgovarjajočim znižanjem, oziroma višanjem kvote za vsakega prebivalca bi se vsak plus ali minus letine Igraje izenačil. Vsaka špekulacija bi bila že v naprej izločena; meddržavne cene bi se določale po vsakokratnih splošnih gospodarskih razmerah.
Na ta način bi se v mejah države ustvarilo, življenjsko važno gospodarsko okrožje, ki bi bilo materijelno popolnoma osigurano. Državna žitna komisija, kateri bi morali pripadati tudi zastopniki trgovine in industrije, bi s svojimi ustaljenimi prevzemnimi cenami zagotavljala poljedelstvu gotovo rentabilnost. Ta komisija pa naj bi imela tudi vpliv na racijonelno gospodarjenje v posameznih poljedelskih obratih; s tem bi trgovina in industrija pridobile zmožnih kupcev in državno gospodarstvo potrebno ravnotežje. Nedvomno bi pomenil tak korak tudi v socijalnem oziru velik napredek.
Pa tudi vse krušne zaščitne carine bi na mah odpadle. Agrarni protekcionizem reflektira nujno na drugi strani vpostavitev industrijskega protekcionizma, meddržavna delitev dela, ki jo moderno zasebno gospodarstvo s tako vehemenco propagira bi tudi v narodnem gospodarstvu prišla končno do veljave.
Misel je brezdvomno originalna, njeno uresničenje bi gotovo odstranilo marsikatero gospodarsko, politično in tudi socijalno težkočo. Iz prakse pa vemo, da nove gospodarskopolitične metode na razvito narodno gospodarstvo zelo neenakomerno vplivajo, ker so gospodarski od-nošaji med seboj tako ozko povezani, da vsaka motnja obstoječega stanja lahko povzroči prav resne gospodarske pretresljaje. Predvsem je veliko vprašanje stroškov in vprašanje na kak način naj se ti stroški krijejo. Vsekakor pa je to vprašanje ne samo originalno, pač pa tudi zanimivo in v današnjih časih še prav posebno važno. Kdor bi našel posrečeno rešitev, bi postal brezdvoina največji dobrotnik svela v dvajsetem stoletju.
Najvdaneje podpisano društvo se v imenu svojih članov pridružuje čestitkam ob desetletnici vladanja Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra kot jugoslovanskega kralja. Želi iskreno še dolgo in srečno vladanje za blagor vsega jugoslovanskega naroda.
Trdno upa, da bo Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander s svojim modrim vladanjem pripomogel do tega, da se bo železniškim staro-vpokojencem in železniškim invalidom državne in južne železnice njihovo bedno stanje izboljšalo, da se njihove pokojnine in nezgodne rente urede času in življenjskim potrebščinam primerno.
Naše iskrene čestitke ljubljenemu vladarju prihajajo iz globine srca, kjer je vedno živa naša ljubezen do našega viteškega vladarja, ker nam tudi najtežje pomanjkanje #e ni vzelo vsega idealizma.
Društvo železniških vpokojeocev la Dravsko banovino v Ljubljani.
Naša razkosana notranja
J v • v v
trzisca
Kaotične razmere, ki vladajo v povsem neizdelanem notranjem tržišču pri nas, povzročajo, da je vsaka notranja arbitraža povsem nepoznana in izenačenje cen med posameznimi tržišči naravnost nemogoče. Notranja tržišča posameznih banovin prikazujejo tako ogromne razlike v cenab živil, kakor da bi bili nekateri predeli naše države obdani s kitajskim zidom zaščitnih carin. Pa tudi med tržišči, ki se nahajajo v neposredni medsebojni gravitaciji, opažamo pri nas absolutno nesoglasje cen.
Samo nekaj primerov. Ljubljansko tržno poročilo z dne 1. avgusta navaja ceno za jabolka
4	do 8 Din za kg. Dne 2. avgusta pa so se na dunajskem trgu prodajala jugoslovanska jabolka po 0'34 šil. (Din 2'72) za kg. Istega dne so se pri nas prodajale bruške po 4 do 10 Din, na Dunaju jugoslovanski pridelek po 030 do 0-50 lil. (Din 2-40 do 4-—). Zal, da nimamo tudi za druga tržišča podatkov na razpolago. Sicer pa mno imeli prav drastičen primer na našem ljubljanskem trgu za časa bosanskih češenj. Bo. eanei so prodajali svoj pridelek po Din 3'— kg, istega dne pa so naše branjevke isti sadež prodajale po 0—8 Din za kg.
Ni pa samo pri nas tako. Še gorostašnejše so razlike v naših letoviščih. Tako se je n. pr. zgodilo letos v Splitu, da so na trgu prodajali dalmatinske smokve po 2 dinarja komad. Istega dne (15. julija) pa se je nekaterim okoliškim kmeticam, kljub hermetični zapori posrečilo vtihotapiti par košar smokev na obalo, in tu so se iste sihokve prodajale po 4 komade za 1 dinar. Isti slučaj se je ponovil v enem glavnih splitskih hotelov, ena breskev je stala Din 10 —, na trgu se je prodajal kg po 24 Din, okoličanke pa »o isto vrsto prodajale po 8 Din kg. Smederevsko grozdje se je 6. septembra 1. 1. prodajalo v Beogradu po 3 Din kg, v Zemunu celo po 2 dinarja, v Ljubljani pa istega dne od 8 do 12 dinarjev.
Takih slučajev imamo pri nas vse polno. Zato je pri nas uživanje sadja še vedno privilegij dobro situiranih ljudi, istočasno pa zgnije po naših sadovnjakih ogromnega sadja, katerega kmet ne more razpečati. Povsem slične razmere vladajo tudi pri povrtnini. Kje tiči vzrok takim nezdravim razmeram? Trgovci in branjevke obtožujejo javne dajatve, prevozne in režijske stroške. Gotovo je nekaj resnice na tem. Ampak na vse to odpade razmeroma le malenkosten delež, ostalo pa je samo izrabljanje monopolskega stanja in medsebojno karteliranje prodajnih cen.
Naša trgovina je v povojni dobi moralno strahovita padla, isto se je pod cvetočim verižni-štvom godilo tudi v drugih državah. Medlem pa, ko se je v drugih državah pomedlo z vso nesolidno trgovino in se je zopet ustvarila trdna baza trgovskemu udejstvovanju, vladajo pri nas
še tako zelo neurejene razmere. V teh razni«, rah pa tiči tudi glavni vzrok kritičnega stanja kmetskega stanu.
Glasovi o pobijanju draginje, ki je v popolnem nesoglasju z življenskim standartom v naši državi, postajajo vedno glasnejši. Tu tiči važno opozorilo vsem našim pridobitnim krogom. Že se iščejo sredstva po samopomoči. Zadružno gibanje, ki si je pri nas ustvarilo močne temelje, bo moralo to vprašanje resno proučiti. Vsa naša solidna trgovina, ki je na srečo še vedno močno zastopana v našem javnem življenju, naj teh glasov ne presliši 1	£>. jr. — r.
Gospodarske vesti
x Jesenski ljubljanski velesejem od 29. avgu-
*> 9- septembra bo kaj zanimiva prireditev.
sk,rbn° Pripravljeno, z ljubeznijo in naj-
nje da ^ Zat° je tudl “Pečeno upa-
neca vPw rPew p°p0ln- Poleg »P^nega vzorčnega velesejmskega oddelka za trgovino obrt
«*SHlf' r."k* »Ki 2-
v diuciti tta '1 \	pripravah pa tudi
hn,in \ h sezonskih predmetih, ki jih
vrsta razsfav-6 fe^Vvrdke. bo *e cela
sta razstav. I. Tujskoprometna razstava ki
del in tehnienlP tfHntdni del' stlok°™°-poučni . ln,	tujskoprometni del. II Raz-
stava slovenskih mest. III. Kmetijska razsfava. ki bo obsegala strokovno poučni kmetijski oddelek, sirarsko in mlekarsko razstavo, razstavo Jajc, čebelarsko razstavo in sejem za med ze-lenjadno razstavo, vinsko razstavo in sejem z razstavo poljedelskih strojev in orodja, perutninarsko razstavo in razstavo kuncev, iv Hi-gijenska razstava. V. Novodobno gospodinjstvo ki bo obsegalo stanovanje po načelih smotre-nega gospodinjstva zgrajene hiše, opravljanje hišnega dela, uporabo tvorine po narodno-go-spodarskih načelih, nakupovanje, gospodinjsko knjigovodstvo, obleka gospodinje, štedenje z zdravjem, telesnimi in duševnimi močmi gospodinje, domačo lekarno in svoji k svojim. VI. Obrtna razstava. VII. Razstava domače obrti. VIII. Razstava pohištva stanovanjske, hotelske in gostilniške opreme in IX. Industrijska in obrtna razstava. Vse te razstave bodo dale letošnjemu jesenskemu velesejmu tudi kulturno-gospodarsko obeležje. Vsaka razstava zase zasluži, da sl jo bo vsakdo ogledal, ker bodo vse za vse sloje našega naroda velikega vzgojnega pomena. Industrijski, obrtni in trgovski oddelek bodo nudili obiskovalcem najboljšo priložnost za nakup in naročila najraznovrstnejšega blaga. Posebno opozarjamo na krasno pohištvo, gospodarske stroje, stroje za obdelovanje lesa in druge stroje za najrazličnejšo uporabo, radio, blago, galanterijo, bižuterijo itd. itd.
X Razstava perutnine na jesenskem velesejmu v Ljubljani od 29. avgusta do 9. septembra t. 1. Perutninarska razstava hoče pokazati umno rejo perutnine po najmodernejših vidikih, t. j. z odbiranjem ali s selekcijo živali po nes-nosti. Znano je, da donaSa perutninarstvo v naših krajih velike dohodke, ki pa žal v zadnjem Csiru • io nazadujejo, in to največ vsled
predrobnih jajc. Izgubili smo radi tega največje odjemalce v inozemstvu. Ta del razstave bo Jako poučen, ker bodo razstavljene živali samo od priznanih rejcev, članov selekcijskega perutninarskega odseka Kmetijske družbe.
X Razstava kuncev na ljubljanskem velesejmu od 29. avgusta do 9. septembra t. 1. hoče pokazati rejo najrazličnejših priznanih pasem domače reje in izdelkov. Kunci bodo razstavljeni v ličnih kletkah.
X Razveseljiv napredek naše pomorske trgovine s Španijo. Redna mesečna linija, ki jo vzdržuje družba »Oceania« s Španijo, pridobiva čedalje na pomenu. Poleg stalno naraščajoče kvote stavbenega lesa, ki ga naša država izvaža na Pirenejski polotok, se vedno bolj uveljavljajo tudi drugi naši Izdelki. Posebne važnosti bo postala ta proga, čim se omogoči oprema parnikov za Izvoz svežega mesa.
X Ustavljeni direktni vagoni Berlin—Sušak in Berlin—Trst. Radi znane takse, ki jo zahteva nemška država od svojih državljanov pri potovanju v inozemstvo, so se morali ustaviti direktni vozovi Berlin—Sušak in Berlin—Trst. Ustavitev se je zvršlla 11. t. m.
X Prodaja. Dne 25. avgusta t. 1. se bo vršila pri Komandi Dravskega žandarmerijskega polka v Ljubljani Javna ustmena licitacija glede prodaje 3698'50 kg raznih kip od sukna, volnenega perila in od vojaških odej ter glede prodaje 1417 parov iznošenih čevljev. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
X Prodaja starega papirja in stekla. Dne 4.
septembra t. 1. se bo vršila pri Središnjem sto-varištvu materijala državnih železnic v Zagrebu ofertalna licitacija glede prodaje ca 20.000 kg starega papirja in ca 55.000 kg starega stekla. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
X Oddaja elektroinstalaeijskih del se bo vršila -~tom ofertalne licitacije dne 24. avgusta t. 1. pri Komandi mesta v Ptuju. (Ogles je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljub-ani, pogoji pa pri isti komandi.)
X Povpraševanje po prašičih v Češkoslovaški. Pretekli teden so se cene svinjini na praškem trgu močno učvrstile. V tekočem tednu so se cene, radi malenkostnega dovoza še znatno dvignile. Povprečna cena znaša Kč 14'25—14’50 za kg mrtve teže. Pomanjkanje prašičev se motivira z obilnim poljskim delom, ki kmetovalce zadržuje, da Je prigon tako malenkosten. Zanimivo je tudi, da Je madjarski dovoz popolnoma prenehal, Ze več ko teden dni ni bil prignan niti en komad.
Dobave
Direkcija državne železnice Vareš sprejema do 19. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 3000 kilogramov strojnega olja.
Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 24. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave ca. 1100 kg vijakov, 56 kg matic, vakuum-metrov, manometrov, ventilov za komprimirani zrak, ročnih Škarij za rezanje pločevine.
III. Pomorska obalska komanda v Boki Kotorski sprejema do 25. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 2000 kg pšeničnega zdroba, 1000 kilogramov leče, 150 kg paprike, 500 kg konzerviranega sadja in 300 kg suhega sadja.
Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 27. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave raznih delov jamskih svetilk.
Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 27. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 150 komadov raznih delov za izolatorje; do 3. septembra t. 1. pa glede dobave 1170 komadov hrastovih pragov in 2000 kg pocinkane pločevine.
Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 3. septembra t. 1. ponudbe glede dobave izolirnih vodov.
Vršile se bodo naslednje oferlalne licitacije: Dne 4. septembra t. 1. pri Upravi državnih monopolov, ekonomski oddelek v Beogradu, glede dobave ca. 1400 kg raznih barv; pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave
11.000	m* gramoza; dne 5. septembra t. 1. pa glede dobave 18.000 komadov granitnih kock.
(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Dne 5. septembra t. 1. se bo vršila pri Glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu ofertalna licitacija glede dobave 1500 m gumiranega platna in 100 kg gutaperča-papirja; dne 8. septem-
bra t. 1. pa glede dobave 500 parov platnenih čevljev z gumijastimi podplati.
(Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem skladišču.)
Borzna poročila
dne 13. avgusta.
Devize
Beograd, 14. avg. Amsterdam 2278 47—2285 31 Bruselj 78686—78922, Dunaj 794 01—79641 London 274 60—275'42, Milan 295 67—296‘57, New-york 5643"58—5660'58, Pariz 221'57—222"17, Praga 167 34—167 84, Curih 1100 05—110535.
Notacije naših državnih papirjev v inozemstvu
London, 14. avg. 7"/o Blaire 66—68.
Newyork, 14. avg. 8“/» Blaire 7150—72, 7% Blaire 66—67 50, 7V« pos. DHB 65 50—70.
Dunajski sadni trg
Dunaj, 13. avgusta, (d). Na sadni trg so pripeljali danes iz Madjarske: 75.000 sliv, 52.000 grozdja, 26.000 jabolk, 7000 hrušk, 15.000 paprike in 48.000 melon; iz Jugoslavije: 15.000 sliv,
15.000	grozdja, 6000 hrušk, 2000 paprike; iz Italije: 105.000 breskev, 16.000 grozdja. Na dunajskih postajah stoji 21 vagonov jabolk, ki se ne dajo prodati.
Žalec
Poroka. Poročila sta se v Zagrebu sin tukajšnjega občinskega tajnika in organista gosp Janko Zupanc, komercialni uradnik, in gospodična Stanka Katič, učiteljica v Zagrebu. Priče pri poroki sta bila g. Milan Divjak, generalni direktor Jugoslovanske Stampe d. d. in gosp. Andrija Resman, lastnik tt. A, Resman k d Čestitamo!
Iz skavtskega tabora. Skavte, ki tabore za Savinjo med Grižami in Žalcem, sta obiskala
11.	t. m. knezoškofa dr. Anton Bonaventura Jeglič in dr. Gregor Rožman. Pripeljala sta se iz Gornjegrada z avtomobilom, kamor sta se tudi po obisku vrnila. V taborišču so Skavti priredili knezoškofoma lep sprejem in skavtsko ju-žino. Pred slovesom so se fotografirali.
Obiranje hmelja je v polnem razmahu. Vlaki še vedno bruhajo trume obiravcev. Hmeljarji si žele lepega vremena, ker dež zadržuje delo in kvari pridelek.
Gospodarska kriza se občutno pozna tudi v bogati Savinjski dolini, posebno pri stavbnem gibanju, ki ga zadnje čase sploh ni. Vsak toži, da nima kapitala za zidanje, čeprav je stanovanjska kriza ravno v Žalcu precej občutna. Temu primerna je tudi cena stanovanj. Dvosobno stanovanje brez pritiklin stane mesečno 650 Din.
Šport. Športno društvo »Borut« v Gotovljah pri Žalcu priredi v nedeljo nogometno tekmo in veselico. Sodelujejo športna društva iz Zaira ln Šoštanja.
Medija-lzlake
Proslava 10-letnice gasilnega društva. Tukajšnje gasilno društvo proslavi v nedeljo 16. t. m. 10-letnico svojega obstoja. PGD Medija-lzlake Je v prvem desetletju pokazalo veliko živ-
1	jensko zmožnost. Kmalu po ustanovitvi se Je pokazalo, kolikega pomena je gasilno društvo za našo vas, kakor tudi za bližnjo in hribovito okolico. Z uspehom je nastopalo društvo pri raznih požarih. V prvih letih obstoja si je pod načelnikom g. Pr. Werboletom nabavilo močno brizgalno in si obenem zgradilo lep gasilni dom. Pred 4 leti se je ustanovil tudi društveni tam-buraški orkester, ki Je že nastopil z lepimi uspehi doma in žel tudi pohvalo na vseh zunanjih prireditvah. — V proslavo 10-letnice se bo v nedeljo pop. ob 3. uri vršila na vrtu pred Učakarjem veselica. Pričakuje se veliko udeležba domačinov, kakor tudi okoličanov. Prireditve se udeleže tudi gasilci iz Zagorja, Litije, Motnika, Vranskega itd. — Mlademu in agilnemu društvu ln njegovemu sedanjemu načelniku g. Kašniku želimo obilo uspeha pri nadaljnjemu delu bližnjemu v korist. — Na pomoč!
Poroka. Pretekli mesec sta se poročila gosp. Lojze Zidar, mesar, in gdč. Tončka Werbole, hčerka tukajšnjega uglednega posestnika. Na večer pred poroko je priredil tamburaški odsek PGD svoji agilni članici-nevesti prisrčno podoknico. — Bilo srečno!
V globoki žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša iskreno ljubljena mama in stara mama, gospa
Marija Schuster
vdova trgovca
v petek, dne 14. avgusta t. L, v Ptuju, previdena s tolažili svete vere, po dolgem trpljenju, mirno in bogo-vdano za vedno zatisnila svoje blage oči.
Truplo nepozabne pokojnice se prepelje v Ljubljano in se bo vršil pogreb v nedeljo, dne 16. f. m., ob 4. uri popoldne izpred mrtvaške veže pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, dne 17. t. m., ob 7. uri zjutraj v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani.
Ljubljana-Ptuj, dne 14. avgusta 1931.
Mici Pirich roj. Schuster, hči Anton Schuster, sin In ostalo sorodstvo.	um
P. Ripson:	88
Marsove skrivnosti
(Roman.)
3.	poglavje: Nova odkritja.
Naslednji teden je za Roberta pretekel tako naglo, da Se sam ni vedel kako. Sedaj je že bil zavladal nad Marsevci kot kralj: vse ga je častilo, vse mu je nosilo darila, vse se mu je pokoravalo. V svoji novi obleki, s klobukom na glavi, ki je bil okrašen z zelenimi in rdečimi peresi, je bil seveda bolj podoben harlekinu, ko kralju. Hitro se je tudi naučil jezika Marsovcev, kajti ta ni bil težak. Sestojal je iz približno dvesto besedi in ni imel nikake slpvnice. Ta enostaven, čuden jezik ni poznal časov, pa tudi sklanjatve ne. Robertu se je to zdelo le preveč bedasto in zato je začel z malo Aejo govoriti angleško. V začetku je šlo strašno težko, toda polagoma se je naučila tuje izgovarjave in'za njo novih besednih in stavkovih konstrukcij.
Ves dan je bil posvečen delu. Najprej so Marsovci pod njegovim poveljstvom zgradili okoli vasi ograjo iz opeke in v to ograjo postavili pet stolpov, ki so bili namenjeni za grmado, s katerimi naj bi preganjali vampirje. Toda ti se niso več prikazali. Njih izgube so bile pretežke, da bi si še enkrat upali napasti opasno vas. Od sedaj naprej je vas mirno spala, kajti pet velikih ognjev jo je varovalo vsako noč.
Enega naslednjih dni je Robert odšel s svojimi ljudmi na čolnih po bližnji reki in kmalu so priveslali v enega znamenitih Marsovih kanalov, ki jih je že opazil astronom Schiaparelli 1. 1878. Po Robertovem mnenju je to moral biti kanal z imenom Avernus, kot so ga bili krstiti zemeljski zvezdoslovci. Kanal je bil napolnjen z zelo slano vodo, ki je precej naglo tekla, samo moral
je biti zelo širok, kajti Robert v lahni megli ni mogel videti sosednega obrežja. Sicer je pa vedel, da je to nemogoče, ker je bil kanal vsaj sto kilometrov širok. Pobočja kanala so bila iz rezanega kamena in Robert se je spraševal, kdo jih je zgradil. Bedasti in majhni Marsovci gotovo ne, kajti ti niso sami imeli pojma, zakaj so ti kanali v deželi. Torej je moral le na Marsu obstojati visoko civiliziran narod, ki je prekope zgradil. Morda je ta narod že izumrl, a prekopi so ostali. Vse to so bile za Roberta skrivnosti, ki jih je hotel na vsak način razrešiti.
Na bregu je naenkrat zapazil velikansko palačo Iz rdečega kamna. Dal je ustaviti čolne in hotel na breg, toda videl je, da so se Marsovci preplašili njegovega načrta. Toda Robert jih ni poslušal, dal je pristati na bregu, šel je preko visokega zidanega nasipa in v svoje največje začudenje spoznal, da se za prvim nasipom nahaja drugi, ki je bil še za polovico višji. Za tem nasipom je stal na višini star grad, sestavljen iz več poslopij, s stolpi in lepimi skulpturami, toda razvalina, Srobot in bršljin sta preprezala njegove zidove, a okna in vrata so bile žalostne odprtine. Robert je spoznal, da je tudi to ostanek velike civilizacije, ki je kdo ve iz kakšnega vzroka izginila, a zapustila za seboj mogočne sledove. Žive duše ni bilo v razvalinah in Robert se je kmalu vrnil k Marsovcem na čolne. Peljali so se dalje in prišli do drugih naselbin, kjer so ga povsod sprejeli z navdušenjem. Njegova pot je bila podobna kraljevskemu pohodu.	/
Tako so naglo hiteli dnevi, tedni in meseci. Robert je naučil Marsovce najrazličnejših stvari in vsa dežela se je spremenila. Industrija je začela naraščati povsod, gradili so večje ladje, začeli so kuhati konserve in prekajevati meso. Robert je nekaj časa popolnoma pozabil na zemljo, tako ga je veselila ta nova delavnost. Slednjič pa mu je vse to postalo dolgočasno. Razmišljal je, kaj bi
bilo storiti, da stopi v zvezo z zemljo, ki jo je vsako noft videl kot precej veliko zvezdo, katera se je lesketala na nebu. Kako rad bi bil spet sedel s svojim starim prijateljem Pintom v gostilni miss Thompnosove ter se z njim po domače razgovarjal. Razen tega mu pa še neka druga stvar ni bila po godu. Mala Aeja se je namreč zaljubila vanj in se je hotela poročiti z njim, toda naravno da Robert o tem ni hotel ničesar slišati. Če je pomislil na miss Alberto in na to v majhno debeluško Marsovko, se je moral sam pri sebi smejati. Ne, takšne žene ne bi nikdar mogel poročiti. Ko je pa Aeja spoznala, da Robert nima nikakega zanimanja za njo, je postala silno žalostna in je začela vidno hujšati. Sedaj je že znala dovolj angleščine, da se je mogla z njim ne samo pogovarjati, temveč tudi prepirati. Bila je strašno ljubosumna in mu je ponovno delala neprijetne prizore. Robertu je samo še tega manjkalo, da ga na Marsu nadleguje histerična ženska. Da bi mu ugajala, se je začela Aeja na vse načine lišpati. Nosila je obleke najbolj kričečih barv, bogato okrašene z različnim perjem. Nadela si je ogrlice, prstane in zapestnice, tako da je bila Robertu še bolj smešna kot poprej. Tega zasledovanja je bil slednjič že do grla sit. Zato je zelo mnogo potoval, deloma peš, deloma po kanalih. Kako zelo je obžaloval, da ni imel nikakega letala, da bi se bil mogel dvigniti v zrak in odleteti v daljavo ter iz višine ogledovati nove zemlje. Upanja ni imel nikakega, da bi si mogel v doglednem času zgraditi letalo, kajti kdo bi mu mogel napraviti motor, če ne on sam, a to ni bilo mogoče, ker so mu manjkali vsi pripomočki. Vsa pokrajina, ki jo je bil dosedaj pregledal, se je nahajala na Marsovi severni poluti in povsod je našel precej isto: Močvirja, kanale, velike gozdove in gričevja. Vedel je pa, da se proti jugu, proti ekvatorju nahajajo tropske pokrajine. Toda Marsovci so mu dejali, naj nikar ne hodi tja, kjer so se strašnejše zveri kot vampirji.
Barve in zdravje
Znana stvar je, da vplivajo barve okolice, kjer se baš nahajamo, na naše življenje ugodno in prijetno, ali pa neugodno in neprijetno; nič pa ne vemo še o tem, zakaj je tako. Vsak izmed nas ve le iz lastne izkušnje, da se počuti v tein prostoru, kjer biva delj časa, prav dobro, v onem prostoru pa postane siten, razdražljiv ali pa kar ves potrt. S poskusi pa so ugotovili, da vpliva barva na dobro ali slabo voljo človeka, ki prebiva delj časa v enem m istem prostoru. V sobo so postavili n. pr. enake opreme, samo barve sten so spremenili, in glej, tudi človek je bil nenadoma ves spremenjen.
Moč barv so začeli že izkoriščati obrtniki * umetniki in ti dandanes polagajo veliko važnost na barve, ki naj obdajajo človeka v njegovem bivališču, da bo zadovoljen, miren in da se bo doma počutil dobro. Tudi krčmarji, zlasti v nočnih lokalih, vedo prav dobro ceniti pomen barv. Znano je n. pr., da vpliva modra barva na človeka pomirljivo, rdeča barva pa ga draži. Barve iste vrste si -pa glede učinkov na človeka tudi niso enake: mi razločujemo »tople« in »mrzle« barve. Vsaka barva je ali topla ali pa mrzla. »Topla« modra barva je n. pr. tista, ki cika nekoliko na rdeče, »mrzla« modra barva pa vleče nekaj bolj na belo. Oranžna rumena barve je »toplac, citronasto-rutnena barva je pa »mrzla«.
Z vplivom barv na človeka in na njegovo živčevje so začeli v najnovejšem času računati tudi v bolnišnicah, zlasti na Švedskem. V veliki bolnici v Stockholmu nimajo več golih belih sten, ampak vse stene so barvaste, kakor to pač zahtevajo različni oddelki. Dvorane, kjer prebivajo okrevajoči bolniki, so vse svetlo in živo pobarvane. Na stenah pa vise lepe slike v živih barvah in pravijo, da slike jako ugodno vplivajo na bolnika. V Švici pa so začeli krasiti tudi pisarne s slikami in v tako okrašenih sobah delajo uradnici mnogo bolj zadovoljno, boljše in hitrejše kakor v pustih in sivkasto-žalostnih prostorih.
»Slamarji« in njihovi
«1 V •	1	•	••
doživljaji
»Slamarji« pravimo oženjenim moškim, ki pošljejo na poletje svoje sitne zakonske polovice na oddih kam na morje ali pa kam v liribe — kolikor bolj daleč, toliko boljše —, sami pa se oddihujejo lahko doma, ker je že odsotnost žene pravega in podjetnega možakarja najlepši in najboljši oddih. Odsotnost ženskega kontrolnega organa pa poskušajo »slamarji« izkoristiti tudi za razne druge doživljaje, ki pa postanejo »sla-marjem« včasih zelo neprijetni, posebno če se kontrola nenadoma vrne domov s hribov ali pa od morja. O nekem takem neprijetnem doživljaju premožnega »slamarja« poročajo češki listi:
Gospod K. je bogat trgovec, mož je sicer Se nekoliko prileten, ampak je še vedno zelo podjeten. Komaj je torej ta gospod svojo ženo in njenih 100 ali 200 lcovčegov in škatelj srečuo zbasal v vagon, si je takoj popravil svoje že bolj redke lase in krenil v veliko kavarno, kamor pa ne zahajajo samo moški. V kavarni pa so se kar na prvi pogled vnele in zaiskrile neke oči in že je sedel gospod K. ob strani »neveste«. Govorila sta to, govorila sta ono — svoj poročni prstan je gospod K. že zdavnaj snel in skril —, potem pa sta odšla skupno domov, to se pravi na njegov dom. Ljudje pravijo sicer, <Ta take zadeve niso posebne lepe in moralne, ampak so; in ker so, zato je treba to tudi omeniti. Kaj se je godilo doma, o tem zgodovina diskretno molči; molči, ker vsi ljudje itak vse vedo. Tako je potekalo našemu »slamarju« življenje noč za nočjo čisto prijetno, dokler... no, dokler se ni nenadoma pojpvila v hiši — kon-Stroga kontrola je premetala vse, pa ni
našla nič hudega. Le ko je hotela iz prijaznosti svojemu možu prestljati posteljo, je nesreča ho. tela, da je obrnila najprej blazino, pod blazino pa je našla neko oblačilce, ki ga navadno ne nosijo moški. Na ostro telefonično povelje je moral g. K. seveda takoj iz pisarne priti domov. Kakšen je bil sprejem in pozdrav, si lahko mislimo. Končno se je pa začela stvar zdeti tudi g. K. precej sumljiva in zato je šel pogledat v svojo miznico, kjer je hranil svoj denar. Štel je in štel glave svojih dragih kronic, toda 2000 več jih kar ni hotelo biti, ampak jih je bilo 2000 manj kakor prej. Pri tem odkritju je g. K. kaj hitro pozabil na lepe noči in je brž tekel na policijo povedat, kaj se mu je dogodilo. Na po-
liciji so se gospodje nekam muzali ob pogledu na okradenega viteza žalostne postave, svojo pomoč pa so mu le obljubili. 2e čez par dni ao poklicali policijski gospodje g. K. k sebi in so mu pokazali sliko njegove druge žene, ki so jo nato tudi kmalu prijeli in jo poslali spat v ječo, g. K. pa je dobil namesto ukradenega denarja dopis znanega praškega odvetnika, kjer mu kot zastopnik njegove prave žene poroča, da je vložil v ženinem imenu tožbo na ločitev...
Tako se je zgodilo v Pragi. Mi pa smo lahko zadovoljni, da je pri nas vse drugače. Mi imamo sicer tudi »slamarje«, ampak naši »slamarji« so pridni, pošteni in solidni nič koliko... Ali so pa naše ženske bolj molčeče!
Amerikanci rastejo
Statistike, ki se bavijo s telesno kostjo ameriške mladine, ugotavljajo, da je mlajši rod precej višje in krepkejše postave kakor so blU prejšnji rodovi. Fante so merili na harvardskem vseučilišču, dekleta pa na treh visokih šolah u ženske. Merjenje je vodil profesor Hoston. Številke so pokazale, da so dijaki na horvardskem vseučilišču najvišji. Posebno radi so merili di« jake, katerih očetje in dedje so sami nekdaf študirali na tem zavodu, in ki so bili tudi merjeni. Pri primerjavi mer se je pa pokazalo, da rod za rodom vedno višje raste. Povprečna velikost harvardskega dijaka znaša 1 meter 78 centimetrov. Sinovi so pa povprečno tudi po 8 funtov težji, kakor so bili njihovi očetije v isti starosti. Obseg glave, širokost bokov in obseg gornje roke se sicer niso izpremenili, druge mere pa vse. Posebno zanimivo je, da ima mladi rod precej daljše lakti kakor starejši rod. Tudi obseg prs je pni mladini večji, tako da kaže mladina precej bolj atletsko obliko, kakor jo j« imel starejši rod.
Knjižni trg je slab
Toročilo društva nemških kujigotržcev v Lip-skem pravi, da se je v zvezi s splošnim gospo* darskim položajem v Nemčiji poslabšal tudi položaj knjigotrštva. Zasebniki in tudi javne ustanove imajo vedno manj denarja za nabavo knjig in tiskovin sploh. L. 1929 je izšla v Nemčiji v prvi polovici leta še 6570 novih del, 1. 1930 jih je izšlo 6269, leta 1931 pa le še 5978. Produkcija je torej v 2 letih nazadovala za 10 odstotkov. Meseca junija je sicer kazalo, da se položj nekaj boljša, je pa zelo dvomljivo, če bo boljšanje trajno. Tudi izvoz nemških knjig v tuje dežele pada in sicer je padal letos za 15 od-stotkov v primeri z lanskim letom.
Slanikovo leto
Ribičem, ki love slanike v Severnem morju, se obeta letos dober lov. Na lov na slanike, ki so se letos pojavili že jako zgodaj, se je odpeljalo že 118 ribiških ladij, od vseh ladij pa prihajajo poročila, da je letos slanikov mnogo la da so tudi odlične kakovosti. Slanike pričenjaj* loviti navadno koncem julija ali začetkom avgusta meseca, ko se začne na stotine milijonov teti rib premikati od severa proti jugu. Najbolj zgodaj se prične lov pri shetlandskih otokih. Zgodi se pa tudi, da pridejo roji slanikov daleč doli na jug do rokavskega preliva. Po najnovejših poročilih so nalovili doslej že nad 85.000 sodov rib, v vsakem sodu pa jih je po 100 kilogra« mov. Slanike love * mrežami, kamor se rib* zapletejo in na škrgah obvise. Slanike sortiraj* že na ladjah in tudi v sode jih že tam skladajo, potem pa jih pripeljajo v pristanišče, kjer jlhi prevzemajo trgovci in odpremljajo v vse delo sveta. Posebno mnogo slanikov pojedo v Nemčiji in v Angliji, kjer je slanik pravcata ljudska hrana.
ZA KRATEK CAS
Narednik: »Kaj ste vi v civilu?«
»Brivec!«
»Dobro — vi boste v kuhinji krompir lupili !<
*
»Kakšne vrste pa je to pes? Ali je bernar« dinec?«
»Tudi nekoliko!«
*
»Ali si že kaj ujel?«
»Ce jih bom ujel še pet poleg te, ki jo sedaj lovim, jih bom ujel šest...«
*
»Jaz sem vse svoje premoženje naložil v švicarskih vrednotah.«
»Tako? Kaj pa imaš?«
»Deset deka enieudolskega sira!«
Prvi zrakoplov, ki se dvigne sam i mesta navpik v višino.
Na letališču Osly pri Parizu je preizkušal francoski letalski inžener Oemichau nove vrste zrakoplov, ki mu pravijo »avto-giro;:-zrakoplov. Ta zrakoplov se dvigne sam z mesta navpik
v zrak.
Parnik »Bremen« se pelje skozi veliko zatvornico v Brcmenliavenn.
Zatvornico so izročili prometu 10. avgusta. Ta zatvornica je največja na svetu. Prva ladja, ki se Je peljala skozi zatvornico, je bil moderni nemški parnik »Bremen«.
za
Vrniuic se k preprostosti
Članek, ki ga je napisala pod tem naslovom nemška publicistka Margot Schriider svojim rojakinjam, je vreden, da si ga prečitamo in zapomnimo tudi me Slovenke. Pisateljica pravi: »Banka za banko, predvsem male, zapirajo »voja okenca, tu odpove veliko industrijsko podjetje, tam cela vrsta malih trgovin — in vendar! Z denarno krizo so se prižele razprodaje; vse pri teh udeležene trgovine so imele lepe dohodke, ljudje so le imeli denar za nakupovanje. In sicer niso to bili kapitalisti — ti ne kupujejo po razprodajah; ako se le pomešamo med množico, ki se peha pred razprodajami, pa se kmalu prepričamo, da so to uradniki, malomeščani, delavci in kmetje. Kar se tu kupuje, ni tako, da bi odgovarjalo prejemkom posameznika, marveč samo luksuzno blago. Obleke, klobuki, svilene nogavice, luksuzni levlji, vse tako elegantno in tako hitro minljivo, kakor tega pred vojno ni bilo. Na eni ■trani toraj vidimo resne opomine države, ki naže dohodke vedno krči, da bi nas vzgojila k Itedljivosti, na drugi strani pa vidimo publiko
■	popolnim nerazumevanjem za težko resnost fesa. Smo sila siromašen narod, nad nami se kopičijo vodno novi dolgovi, ki se bodo vendar morali enkrat plačati, če hočemo postati svo-
boden narod. K svobpdi stremi vsak posamezni državljan, toda da mora posameznik prednjačiti v saniozatajevanju in v Sledljivosti, to nikomur noče v glavo in dokler ne bomo vse te milijone vzgojili k pameti, ne pridemo naprej. Lahko bi se enostavnejše oblačili, skromnejše živeli, pomagali drug drugemu, privajali mladino zopet na dom, zavrgli' parfeme, kreme, rdečila "in raznovrsten lišp, lahko, če bi le resno hoteli. Če bomo v teku ' dneva mislili, kako bomo dnevne skrbi spojili s potrebnim oddihom, ki napravi telo in duh odporna in močna ▼ samo-zatajevanju, potem si bo staro in mlado podalo roke, z vso silo, ki nam jo zamorejo dati le močni, nravni ideali, da bomo zopet dvignili svojo domovino. Niti minuto ne sme odlašati posameznik; naprej, na delol Vrnimo se k preprostemu, zdravemu družinskemu življenju, kjer nista spoštovanje in ubogljivost nikaka zastarela pojma, marveč kjer izkušeni vodijo mladino, ne v malenkostni odvisnosti; tudi stari so se preobrazili v teh spremenljivih časih, ki vendar potrebujejo čisto drugačnega merila, da se Izrabi vse zdravo in koristno, ki prinese s seboj vsako dete ter da se vzgoji mladež tako, da bo lahko izpolnila vse svoje naloge naprain svoji domovini.
Holandska novinarfea
c jugoslovanski zeni
Letošnjo pomlad so obiskali holandski novinarji našo državo. Med njimi so bile tudi iene-novinarke, ki so se zlasti zanimale za naše •ocijalne institucije in splošne družabne razmere. Ena izmed njih, ga. Wynaendts-Franckcn, poroča v nekem nemškem ženskem listu o svojih utisih iz naže domovine. Priobčujemo tu naslednje vrste, ki so zanimiv primer o tem, kako nas sodijo tujci.
»Zdi se mi, da je v Jugoslaviji razlika med navadnimi ženami z dežele in svetskimi akade-mičarkami večja kot v zapadni Evropi ali Zedinjenih državah.
Na cesti smo srečali ciganke, ki so vedeže-vale; stara, zgrbančena ženica je sedela s svojo papigo pod nekim obokom. Ko smo ji stisnili novec v roko, ne da bi od nje kaj zahtevali, Je pobrala ptica iz škatlje košček papirja, na katerem je bilo zapisano nedolžno prerokovanje. Gotovo ji ljudstvo na deželi resno verjame, posebno pa mlada dekleta, katerih vzgoja •e v primeri z dečki celo zanemarja.«
(Opomba: Vedeževalne papige sem srečala tudi na prosvitljenem zapadu, in to s precejšnjim prometom. Morda pa ne prenašajo taki Ptiči nizozemskega podnebja, da jih pisateljica •čividno ne pozna. Pripomniti pa t'je, da 60 •elo bistre glave, pogosto zelo bahjeverne. Op. ■r.).
>Na žalost poskušajo starši često odteguiti hčerke šolski dolžnosti; udejstvujejo naj se Bamreč v gospodinjstvu, zakon je njih ediui «n J; že v otroški dobi pričenjajo pripravljati •vojo balo.« (Opomba: Hvalevredna navada, ki Jo goje tudi na Francoskem in bi jo bilo uve-•ti tudi v naših skromnih razmerah, v katerih
Razgled po ženskem sveto
Francija
Nedavno temu je neka mlada Parižanka želela vstopiti na rudarsko akademijo v Parizu, bila je pa zavrnjena, češ da zakon prepoveduje lenam delo v rudnikih, da so pa z dnjge strani inženerji iz rudarske akademije večkrat primorani delati v rudnikih. — Zenski krogi so proti temu ugovarjali ter se sklicevali na dejstvo, da je že pred 10. leti Mile Sehramek obiskovala rudarsko visoko šolo v Sainl-Etienne; morala se je obvezati, da ne bo delala v rudnikih In je delovala pozneje kot inženerka v neki kemični tovarni.
Angleška
Britski muzej je spadal doslej k 22 departe-mentorn državnih služb, kjer še ni bilo zapo-•lene nobene žene, oziroma so zavzemale samo podrejena mesta. Ravnokar je bila imenovana v oddelek za manuskripte kot prva žena Miss Jffojle iz Manchestra. V naravoslovnem muzeju In v »Victoria and Albert Museum« so že zaposlene žene.
Zedinjene države
V	\Veehawkenu, nekem mestu v New-Jer-•e.v-u, je bila imenovana za mestnega župana 72-Ietna mrs. (Jlara Granert, kot naslednica “jenega moža, ki je’ opravljal svojo službo pol-11'h 21 let. Splošno mnenje je bilo, da samo imenovanje te žene za župana zamore prepresti boj med strankami.
Univerza v Princetownu je podelila Willi Cathee, znani ameriški pisateljici, naslov častnega doktorja pravilih ved. Ga. Cathee je prvi enski častni doktor na tej univerzi.
-veza krščanskih žen v Chicagu je izjavila v nekem poročilu, da vkljub vsestranski gospodarski krizi pivovarne pomnožujejo svoj obral.
Zveza katoliških hčera, ki šteje v Ameriki
200.000	članic, je na svojem zborovanju v Atlantic City odločno ua-siopila proti kontroli poro-dov. Neki prelat je izjavil pri tej priliki, da je skrajni čas, da se katoliške žene z vso resnostjo zavzamejo za velepomoč proti tej nravstveni, socijalni in gospodarski nevarnosti, ki preti Zedinjenim 'ržavam. V tem smislu je natopila tudi Zveza rabinov na svojem zhoro-▼anjn v Nfcwyorkii. Sprejeta resolucija se glasi:
povzroča marsikatera nabava nevestine opreme velike gmotne skrbi. — Op. ur.). »Pri sklepanju zakona igra provodadija (posredovalec za zakone) veliko vlogo. Išče primernega moža, toda dekle ni nikoli zavezano sprejeti predlaganega.
Jugoslovanska kmetica je delavna, nima pa najmanjšega zmisla za smotrenost. Desetkrat dnevno bo šla iskat vode, mesto da bi jo takoj spočetka nabrala v velike posode za različne namene in jo tako domov nesla (!). Proti večeru se rada razgovarja s sosedami, pri tem pa ne počiva preslica in pletenje. Mlada dekleta pa so se več ali manj nališpale in se sprehajajo po vaški cesti. Po večini kažejo preslice vedno lepe rezbarije; mladi kmet jih rad pokloni svoji izvoljenki in mnogokrat je vdelano v njih malo zrcalo. S pletenjem v roki stopajo žene z mirnim dostojanstvom na čelu male karavane čilih gorskih konj, ki nosijo na lesenih sedlih različno blago, uzde pa so skoraj vedno vezene s pisanimi biseri. Najboljši vpogled v ljudsko dušo pa dobiš, ako te spremlja v enem izmed mnogoštevilnih etuografičnih muzejev vodnik ali vodnica, ki ti raztolmači pomen figur, barv, rož in tičev, ki jih vtkejo žene in dekleta v svoje obleke. Iz tega sveta njih tradicije prideš čez četrt ure morda zopet v posvetovalnico za nego dojenčkov in malih otrok, kjer te razveseli, kakor n. pr. v Beogradu, moderna, otroški duševnosti primerna stenska slikarija in kjer lahko vpišeš svoje ime v knjigo gostov, za japonskim admiralom, nizozemskim pisateljem ali znanim angleškim svetovnim potovalcem, ki so se vsi zanimali za delo žene v jugoslovanski kraljevini.«
Mi pobijamo kontrolo porodov, ker je zoper židovske	postave	in	zoper naravne	postave. Zidovska	vera ne	le	avtorizira zakon, marveč ga
tudi posvečuje.
Nizozemska
Suze Groeneweg, ki je kot prva žeua leta
1918.,	ko so imele na Nizozemskem žene še samo pasivno volilno pravico, bila izvoljena v parlament, je zdaj tudi prva žena, ki je kot neplačena občinska uradnica zadobila pravico, da Sme izvrševati civilne poroke.
Šved sli ji
Na nekem otoku na Malarskeui morju so otvorile socialnodemokratske žene iz \Vestman-landa okrevališče za matere. V domu, ki se odlikuje s krasno lego ter je zgrajen po modernih	principih, z mnogo zraka	in svetlobe,
morejo	od dela	in	skrbi utrujene	matere pre-
bili brezplačno teden ali dva, da se v miru odpočijejo.
Kitajska
Mednarodni delovni urad v Ženevi opozarja na to, da se v nekaterih pokrajinah Kitajske že vedno goji suženjstvo, ki obstoja v takozvauem »Mui, Tsai«-sistemu. Angleška vlada v Hongkongu je napravila statistiko, iz katere izhaja, da živi lam še okrog 10.000 deklic v starosti 8—15 let kot »mili, tsai«, t. j. hišne sužnje.
V	sosednjih deželah je to število še večje. »Mui, tsai« so male deklice, katere starši prodajo kitajskim družinam ali podjetnikom po 110—150 hongkougških dolarjev.
Italija
Kakor poročajo, je italijanski prosvetni minister prepovedal učiteljicam uporabo rdečila za ustnice in šminko v šoli, kakor tudi pretiran luksus in pretirano- moderne obleke. Minister motivira svojo prepoved s tem, da se s temi rečmi odvrača pozornost učenk od pouka.
ftaznc
Nov rekord
Neka komaj 19-letna Avstralka je dosegla nov rekord s tem, da je prevozila na kolesu progo med Melbourne-om in Adelaide, vsega skupaj B07 milj, in sicer v štirih dneh In 21 urah. Medtem se je hranila v glavnem z juho in biškoti. Ker ie deloma vozila po zelo samotnih pokrajinah, s, je t.iUšala krajšati čas in preganjati strah s prepevanjem vseh narodnih pesmi, kolikor jih je poznala
Amerikanski domovi
V- Ameriki imajo krasne, sijajno opremljene domove za siromake in za druge razne institucije, ki so popolnoma prazni. Vzrok leži v tem, da mnogi bogataši za puste velike svote v »vrhe, za kntere se denar ne rabi. Tako imajo n. pr. v bližini Chicaga dom za stare mornarje. To je prava palača z vsemi mogočimi udobnostmi. Toda krasne dvorane sloje prazne. Na podlagi poslednj* želje nekega umrlega bogataša se smejo sprejeti v dom samo mornarji. Odsluženi mornarji pa ne gredo v Chicago, marveč žive v pristaniški četrti obmorskih mest. Ravnotako je s sirotami železniških ua-•tavljenčev, ki so se smrtno ponesrečili na železnici. Anit rika pa nima dovolj železniških nezgod, da hi to sijajno poslopje vsaj kollkor-toliko napolnila! Samo en dom je vedno pre-i napolnjen, da v njem primanjkuje prostora: dom za milijonarje, ki so izgubili svoje pre-' moženje!	;;	'j:
Tekma šivilj
V	Berlinu se je pred kratkim vršila med ši-i viljami tekma za berlinsko prvenstvo in sicer je dobila prvo nagrado poklicna šivilja Ven Pestel. Prva nagrada je bila izdatna denarna svota in zlate škarje. Med privatnimi tekmovalkami je bila tudi ena nagrajena z zlatimi škarjami. Za nalogo so imele izdelati obleko v najkrajšem času. Prva je izgotovila obleko v 556 minutah, druga pa v 685 min. Ena obleka je bila izgotovljena celo v 47-4 min., to je pa komisija zavrnila, ker ni bila pravilno izdelana. — Tekmi je sledila razstava otroških oblek; k tej so bili pripuščeni samo otroci, katerim so matere sešile obleko.
Mo da
Večerne bluze
Izrezane večerne bluze, deloma brez rokavov s fantastičnim pasom iz prožne kovine, veljajo sedaj kot zadnja modna novost. Bluze so večinoma iz svetlobarvne svile ali iz novega temnega žameta, iz nežnih čipk ali perzijskega brokata in se razlikujejo tudi po materijalu od športnih, jutranjih, dopoldanskih in popoldanskih bluz. K tem večernim bluzam nosijo sedaj elegantna krila iz georgetta ali pa pyama hlače
Torbice
Ne zadostuje nam več ena sama torbica za vse obleke: sedanja moda nam narekuje k vsaki obleki ali vsaj k vsaki vrsti obleke svojo torbico. Torbice, ki jo nosimo s kostimom ali s plaščem, ne nosimo z lahkimi poletnimi oblekami, platnene obleke zopet zahtevajo drugačno torbico nego svilene itd.
Če nam moda diktira različne torbice, je -vendar toliko obzirna, da nam vsaj ne predpisuje dragocenih torbic, marveč takšnih, ki si jih lahko napravimo same. — Zelo so lepe torbice iz barvanega platna, n. pr. iz zelenega, bež itd., katere vezemo z luknjičastim (angleškim) vbodom, in sicer ne morda takih vzorcev, kakor jih uporabljamo za okras perila, marveč tako, da napravimo črte iz luknjic ob robu, t. j. počez ali pa |xulolg ali tudi da napravimo luknjice po celi torbici v enakomerni razdalji. Luknjice vezemo bodisi s prejico enake barve ali tudi drugačne. Za bele obleke so zelo lepe čisto bele torbice, belo vezene.
Tudi iz raznih drugih tkanin si lahko naredimo torbico. N. pr. iz svilenega panama, katerih pa ne vezemo, marveč le malo okrasimo z barvanim usnjem; morda le robček ali par črt ob kraju ali poševno v kotih. — Prav lepo torbico dobimo tudi, ako vzamemo nebeljeno domače platno,, izpulimo po dve nitki v kvadratih, razdalje moramo prej. določiti v razmerju s širino torbice. Kjer smo izpulile nitko, pretaknemo barvano prejico in sicer po dve ali tudi tri nitke skupaj; šivamo vedno čez dve nitki. Vsako črto napravimo drugačne barve ali pa iste barve, samo svetlejše ali temnejše.
Večerne torbice napravimo iz svile, katere barva se mora strinjati z barvo obleke. Svila je lahko enobarvna ali pa pestro vzorčasta.
Torbico v obliki podolgaslega pisemskega omota napravimo tako-le: najprvo urežemo po-dolgasti kos blaga, kakor ga potrebujemo s šivi vred. Enake velikosti ukrojimo tudi podlogo. Nato 'urežemo v enaki obliki še krojaško platno, kateremu pa ne dodamo za šive Ko smo blorn poljubno okrasite z vc^fnjei« ali z našivki, dobro zlikamo na levo stran; pri likanju položimo blago na zelo mehko podlago, da okrasek iz-
stopi. Pripnemo krojaško platno na blago,• privijemo rob ter obšijemo s strojeni. Nato prilijemo z roko podlogo. Ob »traneh napravimo vložek, da se torbica lahko razširi. Od znotraj prilijemo patentno zapiralo (ki se zategne), gorenji del, ki pride preko, pa opremimo z vzet-nim gumbom.
Svetlozelenu večerna obleka iz satina z visokim pasom in girlando iz rož ob izrezku.
Kratka jopica z ovratnikom iz črnega lisičjega krena dopolnjuje večerno obleko. Črne, dolge rokavice.
fios&cdtfnjslvc
čiščenje in pospravljanje stanovanja
Poleg vsakdanjega pospravljanja moramo večkrat v letu stanovanje temeljito prečistiti, prezračiti in pospraviti. V to svrho poberemo najprej vse slike s sten, odmaknemo od sten vse pohištvo. Kar moramo odnesti, odnesemo na hodnik ali kam drugam. Zavese snamemo, da se ne napraše, vse pohištvo pogrnemo. Najprej ometemo stene in strop s suho krpo, ki jo zavežemo na metlo. Peč (lončeno) operemo s toplo vodo in sodo ter jo dobro obrišemo s suho krpo. Visoke omare in okvirje oken in vrat obrišemo z mokro krpo.
Šipe namažemo s kredo za čiščenje šip, ki jo dobimo v vsaki trgovini; razpustimo jo v vodi, da dobimo mlečno raztopino. S to tekočino namažemo šipe ter vsako posebej sproti obrišemo s čisto suho krpo. Apnene kaplje na šipah se odstranijo s kisom, mastne pa z močnim lugom. Šipe ne smemo čistili s kredo na solncu, ker postanejo niolue; v tem primeru jih otremo s svežimi koprivami.
Zrcalu in slekla na slikah čistimo kakor šipe v oknih, lahko pa tudi s krpo, namočeno v špiritu.
Zaprašene in od muli onesnažene okvirje čistimo s čebulo, namočeno v finem špiritu, to odstrani vse< madeže. Izrezljane okraske očedimo z mehkim čopičem. Svetle okvirje čistimo s čopičem, ki ga namakamo v špirit, kateremu smo primešale par kapljic salmijakovega cveta, jih pustimo-par minut, nakar odstranimo od-močeni prah s čopičem, ki ga namakamo v deževnici. Okvirjev ne smemo brisati, ker se odlušči nakit; pozimi jih položimo k peči. poleti pa kam na prepih, da se na hitro posuše. Mokrih okvirjev ne sinemo preveč prekladati, niti ne obešati, marveč jih pustimo, da se suše ležeč.
Oljnate slike čistimo tako-le:	v	skledico
mlačne vode zlijemo par kapljic salmijakovega cvela. ki se dobi v mirodilnici. Namočimo staro, mehko krpo ter ž njo nalahko drgnemo sliko. To ponovimo večkrat, toda vsaki!;ral menjamo vodo in krpo, dokler ne ostane oboje popolnoma čislo, kar je znak, da je slika čista. Nato moramo pazljivo obrisati sliko
Kljuke čist imo s pomado, ki jo dobimo v trgovini. Pomade moralno vzeti samo malo na volneno krpo in potem dobro otreli, s čislo volneno krpo. Pri tem moramo paziti, da ne umažemo vrata.
Pozlačene predmete obrišemo nalahko, operemo z gobo, namočeno v vodi z malo špirita. Nalo položimo pozlačene stvari v otrobi, da se suše, otrobi pa odstranimo z mehko ščetko.
Srebro se čisti z volneno krpo in s sežganim magnezijem, ki se pomoči v vodi, ali tudi le z milom in vodo ter z mehko ščetko.
Mruniorne plošče operemo s toplim lugom ter jih otremo s flaneloin. Ako je marmor jako umazan, ga očistimo na sledeči način: zmešamo gašeno apno z gosto milnico, da dobimo redko ka*o. To kašo namažemo na marmor ter pustimo, da stoji pol dneva. Zalem odstranimo »pno, operemo ploščo c mlačno vodo ter jo dobro obrišemo z volneno krpo.
Sobota, 15. avgusta 1931.
mammmmmmmmmmmmmmmmmmmrnn
A. Oberanel:
Krunici
(Prevedel R. R.)
Z ročicami si malimi zasenči očesci živi, mehko ju »krij iu sanjaj sen ves poln rož rumenih in v vonj opojni nežno se zavij!
Vgo noč bo angelj bel nad zibko sklonjen v ušesci tvoji uspavanko pel in zunaj bo pod oknom v Španskem bezgu pokojui vetrič pravljično šumel
A ko ti zjutraj prvi žarek sobica poljubi Učka in te prebudi, objeti bova hvalnico mu peli, pojoč v razkošje jutrnje odšli,..
Radislav ttudun:
Pisani tapir
To vam je bilo v davnih, pradavnih časih, ko še ni bilo na svetu vse tako strašansko dolgočasno, kakor je dandanes ko si na primer koza ne more natakniti na glavo jelenjih rog, ko konj ne more dobiti peietnic ali pa osel mačjega repa. Takrat je bito namreč tako, da so se živali lahko za vsako malenkost pritožile dobremu čarodeju Kuvakunatanu. Tako je konj, ki je bil prvotno mala žival, nekega dne postat nezadovoljen s svojo rastjo. l’a je stopil k čarodeju Kuvakunatanu in mu je dejal:
»Gospod Kuvakunatari, rad bi postal za spoznanje večji!«
Čarodej Kuvakunatan se je dobrohotno po-čeblja! po kuštravi bradi in je rekel:
»Kakor želiš, dragi konjiček. Bodi odslej kar konj!«
Iu konjiček se je pretegnil ter je pri tisti priči postal konj; prav tak konj, kakršen je dandanes.
V	indijskih prašumah se je tedaj sprehajal tudi beli tapir. Njegova dlaka je bila kakor novi sneg. Na pogled je bil zelo lep in se mu ue bi bilo treba zaradi tega prav nič pritoževati pri dobrem Kuvakunatanu Se marsikatera druga žival bi bila zadovoljna in srečna, ko bi si dandanes, v teh dolgočasnih časih, mogla preskrbeti tako čisto belo krzno. Bilo pa je nekaj drugega, kar je tapirju grenilo življenje zaradi belega kožuha. Tak, kakršen je bil, se je po blatnih močvarah, po ksterih je hodil, kaj hilro tako zamazal, da ni mogel nikamor pred živa bitja. Neprenehoma se je moral umivati. To pa ni tako kar si bodi, saj veste sami — kdo bi se vedno samo umival: Pa tudi to bi še bilo. Če bi mu ne bila bela koža tudi še drugod v kvar. Krvoločne zveri so ga — belca, kakršen je bil, kaj lahko opazile in planile nanj.
»Tako ne pojde in ne pojde več!« si je dejal tapir nekega lepega in toplega dne. »Treba si bo le omisliti drugačno kožo. Pa kakšno?« Mislil je in mislil in se je naposled domislil: »Črn hočem postati.«
Stopil je tedaj k dobremu čarodeju Kuvaku-natanu in mu je rekel:
»Gospod Kuvakunatan, ne morem si kaj, da se ne bi pritožil. Moja belina mi je povsod v nesrečo. Prepleskajte me s črnim lakoml-
Čarodej Kuvakunatan se -je dobrohotno po-čehljal po kuštravi bradi in j.e dejal:
»Kakor želiš, dragi tapir. Bodi. črn!« Po teh besedah je vzel čopič in lak in je tapirja prepleskal od rilca do repa, pa še od hrbta do parkljev. In mu je dejal, ko je bilo delo opravljeno:
»Pojdi sedaj na ‘ solne« in se posuši! Pazi, da ti voda ne izpere prevlalte, preden se posuši!«
»Lepa hvala!« je odvrnil tapir in je nagla odšel na solnce. Ko pa je nekaj časa tako »tal
na pripeki, mu je postalo tako neznansko vroče, da je moral nemudoma k prvi luži. Tam se Je do sredine telesa potopil v vodo in se zares ohladil, ko pa se je spet skobacal na suho — joj in prejoj I Opazil je, da je po onem delu telesa, katerega je tiščal v vodo, zopet popolnoma bel.
»Kaj bo pa sedaj?« «e je vprašal ves obupan. Naposled je pa le vzel zopet pot pod noge in je odšel k dobremu čarodeju Kavakunatanu in ga poprosil, da bi ga po belem delu telesa še eukrat prebarval s črnim lakom.
»Prav rad bi ti ustregel, predragi tapir,« je dejal Kuvakunatan. ko je doumel njegovo prošnjo, »ampak laka nimam čisto nič več. Prepozno si prišel.«
In tako je tapir oslal vse do dandanašnjih dolgočasnih dni napol bel in napol črn.
Alfred Tennyson. — Fr. B.
Goska
Ženico strgano iu revno v mladosti svoji sem poznal; prišel je tujec k njej pohlevno, ko zunaj je vihar divjal.
Na rokah ima gosko, glejte, pa pravi .starki in veli: »Vzemite gosko in se grejte! Kako se zunaj sneg kadi...«
Ženica vzame stvar kosmato —• to ni, bi rekel, Bog ve kaj — a goska znese jajce zlato in glasno krikne — »Ko k oda j.. Pa gos spusti in jajce vzame, sosedom čudo pravit gre, še sama komaj to verjame in kaj početi, res ne ve?
In je in pije ter poseda, strašno redi se ji telo, da inežnar jo zavidno glega in župnik čudi se celo.
Iu dekle, hlapec, vse ji streže, ošabna bolj je dan na dan, pa, oh, čimbolj ji goska laže, tembolj se čuje krik glasan.
Tako se dere na vseh koncih, da staro ženo vse boli, po ponvah bije in po loncih, nikjer pokoja ne dobi.
»Udri te smrt po gosji glavi!
Nič več za gos ni meni mar.
To spako primi, jo zadavi, da je ne slišim več nikdar!«
Nad gosko gresta pes in mačka, da vse po hiši vprek frči, po izbi skače kokodačka in glasno gaga ter kriči.
Vse goni v grozni se zmešnjavi in vse se trese in rožlja — kar zopet tujec se pojavi, tam zunaj pa vihar divja ...
V	naročje vzame gosko, glejte, podraži staro žensko vmes:
»Zmrzujte ali pa se grejte, tam zunaj mrzlo je zares!«
Čez plan in polje piš razgraja, krog oglov hiš vrši močno, da stene trese in omaja in ruši dimnike celo.
Podpihne v ogenj, v okno udari, čezdalje večjo ima moč, odnese, ruto ženi stari in strehe meče z revnih koč. Služabništvo bežati jame, da se otme iz teh nadlog.
De starka: Vrag naj gosko vzame in tujca naj pozab iBog!«
Danilo Gorinšek:
Tri putke
(Francoska pripovedka.)
Bile so tri putke, ki so jih bili zapodili od hiše. Prva je bila bela, druga rumena, tretja pa črna. Ko so se najokale, so sklenile, da pojdejo po svetu. Potovale so že dokaj časa, ko so naletelo na kup peska. Dejale so si: »Sezidajmo si kočo iz peska!« Rečeno — storjeno. Kmalu jfe bila koča dozidana in rumena pitka, ssvitejša mimo vseh, je predlagala: »Naj poskusim, če se vrata dobro zapirajo!« Stopila je v kočo, zapahnila od znotraj vrata in ni dovolila nikomur v kočo. Crna in bela putka sta uvideli, da bo treba nadaljevati pot in sta to tudi storili.
Ko sta potovali že nekaj časa, sta spet naleteli na kup peska in sta si rekli: »Sezidajva si kočico!« Rečeno — storjeno. Tudi ta kočica je bila skoro dozidana in tedaj je dejala črna putka: »Naj poskusim, če se vrata dobro zapirajo!« Stopila je v kočico, zapahnila od znotraj vrata in bela putka je ostala sama in ža-lostua pred vrati. Bridke solze so ji polzele iz oči. Iz daljave je že prihajala noč in putko Je bito strah. Tedaj pa jo Je zagledala Mati božja, ki je hodila po zemlji in jo je vprašala: »Zakaj jočeš?« Bela putka ji je vse pripovedovala in Mati božja jo je potolažila: »Nič ne maraj za to, dobila boš lepšo kočico ko tvoji sestrici!« A da ne odpreš vrat, če bi kdo potrkal, ker to bi bil gotovo volk, ki te želi pohrustati!«
—	Mati božja je izginila in na njenem mestu je stal krasen grad.
Pa je planil iz goščave volk in jo je pridrl do kočice rumene putke: »Odpri!« Rumena putka je odvrnila: »Ne, ne, ti si volk, ki bi me rad požrl!« A volk: »Upiral se bom toliko časa ob vrata, dokler se ne vdro!« In putka je rekla: »Vrata se ne bo vdrla!« Volk pa je udrl v kočico in požrl rumeno putko.
Potem je potrkal pri črni putki: »Odpri!« Črna putka je odgovorila: »Ne, ne, ti si volk in bi me rad požrl!« A volk: »Upiral se bom toliko časa ob vrata, dokler se ne vdro!« Putka
Pravljica o železnem možu
(Prevedel: K. M.)
(Konec.)
Preteče nekoliko dni in car pokliče zopet svojega najmlajšega sina, pa mu reče: »Slišal sem, kako se hvališ, da napojiš z enim vedrom voda ato volov.« Sin se prestraši in se zaklinja očetu, da ni na to nikdar misil. Toda car mu ne pusti mnogo govoriti, temveč mu reče: »Ako ne napraviš tega, te obglavim!« Jokaje se napoti siromak k svoji ženi in ko ga žena vpraša, zakaj joka, ji razloži, kaj mu je oče zopet ukazal. Tedaj mu reče ona: »Pojdi zopet k onemu vodnjaku in kliči: »Očka, očka! On se bo jezil in ti bo rekel: »Vrag vzemi takšnega zeta!« Ti mu pa reči: »Nesreča me sili, da te nadlegujem!« Tedaj mu razloži vse, kar ti je ukazal tvoj oče.«
Carjevič uboga svojo ženo, napoti se k vodnjaku in začne klicati: >Očka, očka!« Iz vodnjaka se oglasi jezno mogočen glas: »Vrag vza-mi že takšnega z<?ta! Kaj hočeš zopet?« A on mu odgovarja: »Očka, nesreča me sili, da te nadlegujemt Oče mi je ukazal, da napojim z enim vedrom vode sto volov.« Tedaj mu reče glas v vodnjaka: > Poč« pa j malo«, pa mu vrže iz vodnjaka govedarja iu nadaljuje: »Ti izvleči samo eno vedro vode iz vodnjaka, izlij ga v korito in se dalj ne brigaj; govedar bo izvlekel toliko veder vode, kolikor bo potrebno in nihče ga ne bo videl.« Carjevič se zahvali očku, vzame govedarja, pa hajdi z njim proti domu. Ko pride domov, vidi volove, kako mukajo žejni pri koritu in čakajo, da jih kdo napoji. Zopet se zbere ves dvor na dvoriiču, da vidi, kaj se bo
zgodilo. Tedaj izvleče najmlajši carjev sin iz vodnjaka vedro vode in ga izlije volovom v korito. Volovi pijejo, oni govedar pa venomer doliva in doliva, da je vode v koritu vedno enako in nihče ga ne vidi. Car obstrmi od začudenja, ko vidi, kako je sin napojil sto volov z enim samim vedrom vode. Govedar pa odide potem neopaženo z dvora.
Preteče nekoliko dni in car pokliče zopet svojega najmlajšega sina, pa mu reče: »Slišal sem, kako se hvališ, da zamoreš pripeljati železnega moža.« On se prestraši in zopet zatrjuje očetu, da ni tega nikdar niti mislil. Toda car zakriči: »Niti besedice več, temveč ako tega ne napraviš, te obglavim!« Jokaje odide siromak k svoji ženi in ko vidi žena, kako joka, ga
vpraša: »Zakaj jokaš?« On ji zopet vse pove. Tedaj mu reče oua: »Pojdi zopet k vodnjaku in kriči: »Očka, očka!« On se ti bo jezno odzval in ti bo rekel: »Vrag naj vzame že takšnega zeta!« Toda ti mu reči: »Za Boga, nesreča me sili, da te nadlegujem; in mu povej vse po vrsti.« — Carjevič posluša svojo -ženo, napoti se k vodnjaku in začne kričati: »Očka, očka!« Oni v vodnjaku se jezno oglasi: »Vrag naj vzame že takšnega zeta! Kaj hočeš zopet?« Toda on mu odgovori: »Za Boga, očka, nesreča me sili, da te nadlegujem; oče zahteva, da mu privedem železnega moža, da bi se ž njim razgovarjal.« Tedaj mu glas odgovori: »Počakaj malo, sedaj pridem jaz sam iz vodnjaka, nikar se me preveč ne prestraši.« Trenotek mine, in glej: pojavi se železen mož. Velik je in strašen! Za seboj vleče gorjačo iu zemljo orje, da se za njim vleče brazda, kot da jo je oralo osem volov.
Ko zagleda car, kako prihaja iz daljave železen mož, se zelo prestraši. Hitro zaklene dvore, pobegne v zgornje prostore iu se tam zaklene. Železni mož pride k dvoru, potrka lepo na vrata te» čaka, da mu odpro. Ko pa vidi, da mu nihče ne mara odpreti, udari s pestjo po vratih, da se prelomijo kar na dvoje. Tako odpira po vrsti vsa vrata in dospe do carja. Stopi pred carja in ga vpraša: »Zakaj si me pozval?« A car molči, kot da je nem. »Kaj pa hočeš od mene?« reče železni mož ter udari carja v čelo, da se zgrudi na mestu mrtev. Tedaj pokliče železni mož svojega zeta ter ga postavi za carja. Tako ja najmlajši sin caroval s svojo ženo do smrti.
je rekla: »Vrata so ue bodo vdrla!« Volk pa je udrl in požrl črno putko.
Pa je volk prispel pred grad bele putke: »Odpri!« Bela putka je odgovorila: »Ne, ne, ti si volk in bi me rad požrli« Volk se Je ujezil: »Upiral se bom toliko časa ob vrata, dokler se ne vdro!« Putka je dejala: »Vrata se ne bodo vdrla!« Volk se je upiral in upiral, a vrata so bila trdna in se niso vdrla. Pač pa se ja volk onemogel zgrudil in je kmalu poginil.
Ivan Albreht:
Grablje
Korenova Minka se je vrnila iz Avstrije, kjer Je bila nekaj časa na počitnicah pri materinih sorodnikih. Prišla je domov na moč zadovoljna in Je vedela toliko povedati, da ni bilo ne konca ne kraja. Kar je bila videla po Wtu, se JI je zdelo nad vse Imenitno tn nikakor ni mogla
prehvaliti tujine. V govorico Je rada vpletala nemške besede in omenila, da se je slovenščin« že kar nekako odvadila. Ko mati to slišijo, se ji zmrači pogled, vendar ne reko nič.
Pri Korenovih so ta dan kosili otavo.
»Pojdiva še midve za grabljicami, da se spel; privadiš doma in domačih šege, vzamejo mati grablje in odidejo z malo na travnik.
Minka tu spet zgovorno pripoveduje in vsi jo z zanimanjem poslušajo. Da bi pokazala, koliko Je res pozabila domače govorice, se vrti deklica okrog grabelj, ki so jih mati nastavili na tla, ko so pričeli deliti malico.
»Le kako se temu orodju pravi?« se spakuj«. »Nemško vem, slovensko sem pa čisto pasa-bila.c
Medtem stopi tako nerodno, da se grablje
prevesijo in jo držaj oplazi po obrazu.
»O te nemarne grablje!« vikne deklica, grabljice pa z materjo vred prasnejo v smeh.
»Glej, glej,« slišiš Minka, »kako sl se spet hitro naučila slovensko!«
O	sramu ne ve, kam bi pogledala, a trdi nauk jo je tako prevzel, da slovenske besede ni poslej nikoli več zaničevala.
Uganka
Dom si svoj sama gradi, nosi tovore in jajčka vali, če te uščene, te močno •boli.
Ugani, kako se ime ji glasi!
—o—
Rešitev prejšnje uganke; s senom naložen voz. Pravilnih rešitev smo prejeli samo 5. Nagrado dobi: Danilo Mikulič, učenec v Zagrebu. Rešitve današnje uganke bo sprejemalo uredništvo »Mladega Jugoslovana« v Mariboru, Aleksandrova cesla 24, do srede, dne 18. t. m. opoldne.
Duševno potrti, ali morda na srcu, ledvicah ali preosnovi bolni?
Potem v Slati h o - Radenci,
novodobno opremljeno »zdravilišče. V čistem zraku in vedrem jesenskem solncu se Vam bodo vrnile moči in veselje. Jesenska sezona od 1. septembra dalje: Tritedenska popolna oskrba za osebo: stanovanje, prehrana, kopelji, zdravniški pregled in nadzor Din 1.400-—.
Kam pa kam ? 1800
V	nedeljo otvoritev kopališča in restavracije
»Savshi Tivoli“
(čez črnuški most, levo)
Službene objave
Razglasi kraljevske banske uprave
VI. No. 46/29.
Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini
od 22. julija do 31. julija 1931.
Sre*
o			
o ®	>		© ti a m
a o	u n N O	E tD	s s ■JO o >
Skupina tifuznih bolezni.
Brežice . . . , Cabar . ... , Dolnja Lendava , Gornjigrad . , , Kranj ..... Krško .....
Litija...........
Logatec ....
Ljubljana (srez' . Ljubljana (mesto). Ljutomer ....
Maribor desni breg Novo mesto . , . Ptuj......
Radovljica . . . Slovenjgradeo Šmarje pri Jelšah
Skupaj .	24	19	12	2	29
Griža. — Dysenteria.					
Dolnja Lendava . , .	—	»	—	1	8
Ljubljana mesilo . , .	—	2	—	—	2
Novo mesto		1	1	—	—	2
Skupaj .	1	12	—	1	12
Škrlatinka. —	Scarlatina.				
Brežice , • , •	3	2	—	—	6
Celje (mesto) ....	1	1	—	—	2
Kamnik ......	3	—	—	—	3
Kranj ...»it.	3	1	1	—	3
Kočevje	6	1	—	1	6
Koujice ......	—	1	—	—	1
Litija .......	3	1	2	—	2
Ljubljana (srez) . , .	2	3	—	—	5
Ljubljana (mesto) . .	2	1	2	—	1
Ljutomer		1	—	—	—	1
Maribor desni breg , .	1	—	—	—	1
Murska Sobota ....	4	—	1	—	3
Novo mesto .....	1	2	—	—	3
Ptuj.......	2	—	1	—	1
Radovljica ....	42	7	3	1	45
Slovenjgradeo ....	1	—	—	—	1
Skupaj .	76	20	10	2	83
Ošpice. — Morbilli.					
Brežice ......			4					4
Celje ...... .	1	2	1	—	2
Celje (mesto) ....	4	—	4	—	—
Maribor levi breg . , .	—	8	—	—	8
Maribor (mesto) , , .	4	3	1	—	6
Murska Sobota ....	7	4	1	_	10
Novo meeto		-	3	-	—	3
Skupaj	16	24	1		33
Davka. — Diphteria et Group,
3
Brežice , . ,
Celje .... Dolnja Lendava Kamnik , . , Kranj .... Kočevje . • » Krško .... Laško ....
Litija .... Ljubljana (arez) . . Ljubljana (mesto) .
Ljutomer..............
Maribor desni breg , Maribor levi breg . . Maribor (mesto) , , Murska Sobota . . . Radovljica . . , Slovenjgradeo . • , Šmarje pri Jelšah . .
1
1
1
Skupa) | 38 | 21 111 | 1
47
Nalezljivo vnetje ipožganov. — Meningitis eerebrospinalis epidemiea.
Kamnik..............
1	I -
Skupaj
Duši ji vi kašelj. — Pertussis. Ptuj (mesto). . .
Skupaj
Sen. — Rrysipelas, Brežice . .
Celje . . ! ; ;
Kranj • • . , ,
Kočevje ....
Ljubljana (mesto)
Maribor desni breg Maribor levi breg Maribor (mesto) .
Novo mesto . . •
Ptuj......
Ptuj (mesto). , .
Radovljica . . .
Skupa)
Srez	Ostali 1	Na novo oboleli	OzdraveliJ	T> s L)	Ostanejo v oskrbi	
Krčevita odrevenelost.		— Tetanus.				
Kranj		i				_	1	
Litija			—	1						1	
Murska Sobota . , , ,	1	—	__	__	1	
Radovljica .....		1					1	
Slovenjgradeo ....	—	1	—	1		
Skupaj	2	3	-	1	4	
Otročniška vročica. -	- Sepsia		puerpe-			
ral is.						
Novo mesto ....	2		-	-	2	
Skupaj	2	-	-	-	2	
Koze. — Variola		vera.				
Maribor desn> breg . .	-	1	-	-	1	
Skupaj .	-	1	-1	-	1	
Vnetje hrbteničnega mozga. —-			Polvonv-			
ditis aeuta.						
Maribor levi breg . . |	- I	1 I	-1	-1	1	
Skupaj . J	-I	1 1	-1	-|	1	
Ljubljana, dne 4. avgusta 1931.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani.
Po naredbi ministrstva za narodno zdravje
S	br. 4948 z dno 28. marca 1930.
VI. No. 19.385/1.	2268
Izpremembe v imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
V	imenik zdravniške zbornice so vpisani: dr. Demšar Ernest, zasebni zdravnik v Žirih nad Škofjo Loko;
dr. M o g i 1 n i c k i Leo, zas. zdravnik v Ljubljani;
dr. Šeber Dušan, sekundarij bolnice v Brežicah;
dr. Mer šol Valentin, primarni zdravnik infekcijskega oddelka v Ljubljani in dr. Potrata Josip, zasebni zdravnik na Viču pri Ljubljani.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine dne 8. avgusta 1931.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
E 1009/31—10.	2266
Dražbeni oklic.
Dne 11. septembra 1931 dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Ljubstava, vi. št. 33.
Cenilna vrednost: 18.510 Din. Vrednost pritikline: 14.114 Din; najmanjši ponudek: 2660 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, oild. IV.,
dne 3. avgusta 1931.
4-
E 1008/31—10.	2267
Dražbeni oklic.
Dne 11. septembra 1931 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Vel. Varnica, vi. št. 83.
Cenilna vrednost: 10.558 Din. Najmanjši ponudek: 7040 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 3. avgusta 1931.
*
E 62/31-8.	2271
Dražbeni oklic.
Dne 12. septembra 1931 dopoldne ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Zholovska gora, vi. šl. 136. 233.
Cenilna vrednost: 8.750-38 Din. Najmanjši ponudek: 5.833 58 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede ie-premičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Konjicah, dne 17. julija 1931.
4*
E 178/31-9.
2270
Dražbeni oklic.
Dne 18. septembra 1931 dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Tržišče, vi. št. 109; Lakenc, vi. št. 727; Krsinvrh, vi. št. 563.
Cenilna vrednost: 31.917 Din. Vrednost pritikline: 890 Din; najmanjši ponudek: 21.278 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mokronogu,
dne 8. avgusta 1931
4j
E 67/31—26.	2273
Dražbeni oklic.
Dne 21. septembra 1931 dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Rogatec, vi. št. a) 110 in 199, b) 235,
c) 113, č) 159 in d) 237.
Cenilna vrednost: a) 46.729— Din, b) 56.369 Din, c) 177.170 Din, č) 52.194 Din,
d) 12.441 Din. Vrednost pritikline: ad b) 70 Din, ad c) 2045 Din; najmanjši ponudek: a) 31.152-67 Din, b) 28.184-50 Din, c) 89.607-50 Din, č) 34.796 Din, d) 8.291 dinarjev.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit ua uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Rogatcu, dne 11. avgusta 1931.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se nastopne firme:
846. Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 6. avgusta 1931.
Besedilo: Ing. I. & K. Buhi, livarna zvonov in kovin, tvorniea kovinskih izdelkov, družba % o. z.
Ing. I. & K. Buhi, Glocken- und Metall-gieserei, Metallvvarenfabrik, Gesellscbaft m. b. H.
Obratni predmet: vlivanje zvonov in kovin ter tvorniško proizvajanje kovinskih izdelkov.
Družbena pogodba z dne 10. julija 1931, sklenjena na nedoločen čas.
Višina osnovne glavnice: 50.000 Din.
Na to vplačani zneski v gotovini: 50.000 dinarjev.
Poslovodje 1. Ing. Biihl Josip, tovarnar v Mariboru; 2. Biihl Kurt, strojni tehnik v Mariboru.
Za namestovanje upravičen: družbo zastopata po dve poslovodji skupaj.
Podpis firme: Firmo podpisujeta skupno obe poslovodji na ta način, da pristavita na katerikoli način napravljenemu besedilu tvrdke svoja lastnoročna podpisa.
Okrožno sodišče v Mariboru, dne 6. avgusta 1931.
Firm 059/31 — Kg C II 77/1.
4*
847. Sedež: Ptuj.
Dan vpisa: 6. avgusta 1931.
Besedilo: Krajnik Lovrenc.
Obratni predmet: trgovina z deželnimi pridelki na debelo.
Imetnik: Krajnik Lovrenc, trgovec v Ptuju, Vošnjakova ulica Št. 16.
Okrožno sodišče v Mariboru, dne 6. avgusta 1931.
Firm. 674/31 — Rg A IIP 175/1.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
848.	Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 15. julija 1931.
Besedilo: H. Weber & Co, družba s o. ■.
Na občnem zboru dne 20. junija 1931. se je spremenil prvi odstavek odstavka VI. družbene pogodbe.
Vpiše se poslovodkinja Weber Ivana, trgovka v Ljubljani, Kralja Petra trg št. 8. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 4. julija 1931.
Firm. 609 - Rg C III 158/6.
Dan vpisa: 6. avgusta 1931.
Besedilo: Golež Anton.
Obratni predmet: trgovina z drobnim, galanterijskim blagom in pletenino.
Obratni predmet se je razširil na trgovino z južnim in domačim sadjem (uvoz in izvoz).
Okrožno sodišče v Mariboru,
dne 6. avgusta 1931.
Firm. 684/31 — Rg. A III 85/3.
4?
850. Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 6. avgusta 1931.
Besedilo: Greinitz industrija in trgovina železa d. d.
Izbriše se član upravnega odbora ing. Hans Karlon, vpiše pa novoizvoljeni član upravnega odbora Košak Oskar, direktor v Zagrebu, Tomažičeva ulica 4.
Okrožno sodišče v Mariboru, dne 6. avgusta 1931.
Firm 658/31 — Rg B II 32/8.
4:
851. Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 6. avgusta 1931.
Besedilo:Žibert, trgovina s čevlji in modnimi predmeti, družba z o. z.
Družba se je ra združila in prešla v likvidacijo. Besedilo likvidacijske firme: Žibert, trgovina s čevlji in modnimi predmeti, družba z o. z. v likvidaciji.
Likvidatorji: Žibert Elizabeta in Jurin Pavla, obe trgovki v Mariboru.
Podpis firme se vrši na ta način, da pristavite likvidatorki kolektivno na kakršen koli način napravljenemu besedilu likvidacijske firme lastnoročno svoje ime.
Okrožno sodišče v Mariboru, dne 6. avgusta 1931.
Firm. 585/31 - Rg. C II 35/6.
*
528. Sedež: Sv. Lenart v Slov. goricah.
Dan vpisa: 3. avgusta 1931.
Besedilo: Jos. Sedminek, nasl. Srečko Krajnc, Sv. Lenart v Slov. goricah.
Obratni predmet: Trgovina z mešanim blagom na drobno, razven trgovine z deželnimi pridelki in manufakturnim blagom na debelo, potem trgovina z jajci in mlekom.
Okrožno sodišče v Mariboru,
dne 3. avgusta 1931.
(Firm. 687/31 — Rd A I 247/3)
•j*
853. Sedež: Stična.
Besedilo: Koščak & Trost, družba z omejeno zavezo.
Spremenil se je § 15 družabne pogodbe in se glasi:
Poslovodja družbe je odslej" samo Koščak Josip.
Poslovodja zastopa tvrdko samostojno in podpisuje tvrdko na ta način, da pod besedilom tvrdke po komurkoli pisanim, tiskanim ali s štampiljo natisnjenim, pristavi svoje ime.
Izbriše se poslovodja Trost Humbert.
Okrožno sodišče v Novem mestu, dne 3. avgusta 1931.
Firm. 243/31 — Reg. C J 114/2.
Vpisi v zadružni register.
Vpisala ee je nastopna zadrti ga:
854. Sedeži: Kompolje; Kočevje, Videm.
Besedila: I. Pašniška in gozdna zadruga
v Kompoljah, r. z. z o. z.
Firm, 241/31 — Zadr. IV 10/1.
II. Lesna obtrna zadruga v Kočevju, r. a. z o. z.
Firm. 244/31 — Zadr. IV 12/1.
III. Pašniška in gozdna zadruga v Dobrepolja!), r. z. z o. z.
Firm. 245/31 — Zadr. IV 14/1.
A. Vsem navedenim zadrugam je isti namen:
1. Združevati kmete v pravno osebo, kateri naj bodo kot agrarnemu subjektu dodeljeni od veleposestnikov na podlagi zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931 ekspropriirani pašniki in gozdovi;
2. upravljati dodeljene pašnike in gozdove v smislu § 24 zakona o likvidaciji agrarne reforme z dne 26. junija 1931, to je preskrbovati svoje člane s potrebno pašnjo, potrebnim kurivom, potrebnim gradbenim lesom, lesom za hišno industrijo in obrt, s potrebno steljo itd, in voditi na teh zemljiščih gospodarstvo sploh;
3. skrbeti za izboljšanje dodeljenih pašnikov in gozdov, oskrbovati te pašnike s pitno vodo, z vodo za namakanje, s hlevi itd.;
4. Preskrbovati članom krmila, umetna gnojila, orodje in sploh vse, kar pospešuje travnišlvo, živinorejo in gozdarstvo,;
5. prirejati za svoje člane strokovna predavanja, zborovanja, razstave, tečaje in izkoriščati vsa druga sredstva za povzdigo strokovne izobrazbe članstva.
B. Ad II. velja še:
»6. Podpirati in širiti domačo lesno Industrijo in obrt v Kočevju in okolici, zlasti s pridelovanjem surovin in pripravljanjem za lesne izdelke.«
C. Pri vseh navedenih zadrugah jamči zadružnik s svojim opravilnim deležem in pa s petkratnim zneskom istega.
Č. Oznanila se izvršujejo ad I. in III. po
enktratnem oklicu psed cerkvijo, ad II. v zadružnem lokalu.
D. Pravico zastopati ima načelništvo po predpisih zadr. zak.
E. Besedilo firme pa podpisujeta skupno po dva člana načelništva.
F. Zadružna pogodba z dne:
pri I.: 23. julija 1931, pri II.: 25. julija 1931, pri III. 3. avgusta 1931.
G. Člani naeelništva so:
a) ad L: Rabič Franc, posestnik v Kompoljah 87; Štih Auton, posestnik v Kompoljah 77; Štih Anton, pos. v Kompoljah 71; Nose Anton, pos. v Kompoljah 30; Mustar Anton, pos. v Kompoljah 31.
b) ad II.: Perz Ferdinand, pos. v Ko-čevtju 91; Zurl Ivan, pos. v Kočevju 91; Fornbacher Adolf, pos. v Kočevju 54; Ho-nigman Alojzij, pos. v Kočevju 68; Koritnik Roman, pos. v Kočevju 67.
c) ad III.: Jakopič Anton, posestnik v Podpeči št. 8; Žnidaršič Ignacij, pos. na Vidmu 28; Samec Matija, pos. v Kompoljah 61; Škulj Edvard, pos. v Ponikvah št. 20; Štih Franc, posestnik na Cesti št. 25. Okrožno kot trgovsko sodišče Novo mesto,
odd. II., dne 7. avgusta 1931.
Vpisale so s e i z p r e m e tn b e In dodatki pri nastopnih zadrugah:
855. Sedež: Apače.
Dan vpisa: 6. avgusta 1931.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Apačah, registrovana zadruga z neomejeno cavezo.
Izbriše se dosedanji član načelništva Peterka Franc, vpišeta pa novoizvoljena člana načelništva Ščap Anton, posestnik v Žepovcih št. 8, in Vrečič Aleksander, posestnik v Apačah št. 54.
Okrožno sodišče v Mariboru, dne 6. avgusta 1931.
Firm. 519/31 — Zadr. II. 112/11.
*
856. Sedež: Bogojina.
Dan vpisa: 6. avgusta 1931.
Besedilo: Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Bogojini, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbrišeta se dosedanja člana načelništva Horvat Štefan, in Spilak Štefan, vpišeta pa novoizvoljena člana načelništva Puhan Janez, posestnik in čevljar v Bogojini št. 44, in Hidič Štefan, posestnik v Noršinci Št. 7.
Okrožno sodišče v Mariboru, dne 6. avgusta 1931.
Firm. 685/31 — Zadr. IV. 96/4.
*
857. Sedež: Martjanci.
Dan vpisa: 6. avgusta 1931.
Besedilo: Kmetska hranilnica in posojilnica v Martjancih, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Zadružna pravila so se izpremenila v § 38-
Okrožno sodišče v Mariboru,
dne 6. avgusta 1931.
Firm. 677/31 — Zadr. IV. 24/11.
2255 Nc IV. 470/31.
2256 Nc I 471/1/31.
Proglasitev za mrtve.
Okrožno sodišče v Celju je uvedlo postopanje, da se proglase spodaj navedeni pogrešanci za mrtve, ker se mora po § 1 ces. naredbe z dne 31. marca 1918 drž. zak. št. 128 domnevati, da so umrli. Vsakdo, ki bi kaj vedel o katerem koli teh pogre-šancev, naj to sporoči sodišču ali pa skrbniku. Pogrešance same pa poživlja sodišče, naj se zg la se pri njem, ako še žive, ali naj dado to kako drugače na znanje.
Ime in rojstni dan, slan in zadnje bivališče ir>-grešanca
Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog
Proglasitev za mrtvega predlaga
Dan in < pr. St. oklica
Oklicni rok poteče
Ugovšek Vid, rojen 5. junija 1889 na Sl?rnpn-skem vrhu štev. 31 v Sv. Florijanu, pristojen v občino Ozočna, srez liarin jigrad, rim. kat., ?i'in-ski, nazadnje čevljar v Sv. Florjanu št. 51.
Fabjan Henrik, rojen dne 10. julija 1876 v Le-pLnjivi, pristojen v občino Šmartno pri ?lo-venjgradcu, oženjen, posestnik v Šmartnem.
Klepej Franc, rojen dne 24. oktobra 1882 v Konjicah, pristojen v občino Svetina, srez celjski, oženjen, rim. kat., nazadnje posestnik v Konjicah č'e-viika 13.
Goleš Jože, rojen dne 1. marca 1886 v Platin rrcu št. 31, pristojen v občmo Ponikva, nazadnje bivajoč v Luterju št. 12.
Znpanr Ponkrac. rojen 10. maja 1890 v Megojni-cah štev. 59, obS. Griže, srez Celje, nazadnje klo-bučarski pomočnik v Žalcu.
Tihec Karol, rojen dne 27. oktobra 1880 v Ločah, srez Konjice, pristojen v občino Ponikva ob j. žel., nazadnje železničar v Ločah, srez Konjice.
Žitnik Jurij, rojen 1886 v Št. Jurju ob Taboru, '.ja pristojen, nazadnje posestnikov sin v Pond urju
Je meseca januarja 1915 odrinil k 26. pešpolku v Maribor, od tu meseca marca 1915 na Gališko fronto. Zadnjič se je oglasil iz ruskega ujetništva v Kijevu, aprila 1915 in se od tedaj pogreša.
Je začetkom svetovne vojne odšel s 1. gor»ko-strelskim polkom na fronto in je konecm leta 1918 prišel v italijansko ujetništvo. Od januarja 1919 ni več glasu o njem.
Je ob izbruhu svetovne vojne leta 1914 odrinil s celjskim domobranskim pešpolkom na rusko bojišče v Galiciji in se od tedaj pogreša.
Je meseca junija 1915 odrinil z 87. pešpolkom na gališko fronto in od jeseni 1915 ni več glasu o njem.
Je ob splošni mobilizaciji leta 1914 odrinil z 87. pešpolkom — oddelek strojnih pušk št. II. na gališko fronto, kjer je meseca avgusta 1914 baje padel in se od tedaj pogreša.
Je ob splošni mobilizaciji leta 1914 odrinil s 26. domobranskim pešpolkom na gališko fronto in se od oktobra meseca 1914, pogreša.
Je ob splošni mobilizaciji leta 1914 odrinil s 2G. oo-mobransldm pešpolkom iz Celja na gališko fronto. Baje je dne 28. avgusta 19i5 umrl v ru3kem jiet-ništvu v Zalotaju Ordra, bolan na legarju in se od od tedaj pogreša.
Brat Ugovšek Anton.
Žena
Fabjan
Jožefa
Zena
Klepej
Terezija
Oče Coleš Mariin
Brat
Zupano
Rudolf
Zena Tihec UrSu'a
Goropevšvi
Elizabeta
17. V. 1911. T IV. 23 31
20. V. 1911.
T IV. 20, til 2
9 VI. 1931. T IV. 27/31.
25. IV. 1931. T IV. 17/31.
21 IV. 1931 T IV. 18/31.
29. IV. 1931. T IV. 19/31.
29 IV. 1931. T. IV. 21/31
l./II. 1932
l./II. 1932
l./II. 1932
l./II. 1938
l./II. 1932
l./II. 1932
l./II. 1932
Okrožno sodišeč r Celju, odd. IV.
dne 10. avgusta 1931.
Konkurzni razglasi
858. Sa 19/31—3	2269
Poravnalni oklic.
Otvoritev poravnalnega postopanja o premoženju Teppei Josipa, trgovca v Vitanju.
Poralnalni upravitelj: dr. Mejak Ervin, odvetnik v Konjicah. Narok za sklepanje poravnave pri okrajnem sodišču v Konjicah dne 15. septembra 1931. ob devetih.
Prijavili rok do 10. septembra 1931.
Poravnalna kvota: 40% tekom enega leta.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I.,
dne 7. avgusta 1931.
Razglasi raznih uradov in oblastev
T. No. 383/20.
2257a—2—2
Razglas o licitaciji.
Sresko načelstvo v Celju razpisuje po nalogu kr. banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 7. avgusta 1931., V. No 1575/4, na podlagi členov 86 do 98 zakona o državnem računovodstvu z dna 6. marca 1910, in njegovih izprememb, odnosno dopolnitev
I. javno pismeno ponudbeno licitacijo
za gradnjo spodnjega ustroja železnega mosta preko Trnavce v km 58‘720, državne ceste štev. 50 v skrajšanem roku na dan 2. septembra 1931. ob enajstih dopoldne pri sreskem načelstvu v Celju.
Podrobnosti o licitaciji so razvidne i* popolnega razglasa v >Službenih novinahe in v Službenih objavah »Jugoslovana«.
Vse potrebne podatke in pojasnila dobijo interesenti v uradnih urah pri tehničnem oddelku sreskega načelstva v Celju.
Sresko načelstvo v Celju,
dne 11. avgusta 1931.
Razne objave
2274
Objava.
Izgubil sem izpričevalo obrtno nadaljevalne šole v Ljubljani (na Vrtači) z dne 23. februarja 1902. na ime: Kunstelj Jožef rodom iz Bukovice obč. Vodice. Proglašam ga za neveljavno.
Kunstelj Jožef, s. r.
Poslužujte se za oglašanje »Jugoslovana«!
Jdlcr”
kolesa
Najboljša kvaliteta!
Nizke cene!
Edino prava
ikdlev fe©lescz	99
kojih suojstvo ie lahek tek in izborna kakovost, dobite samo pri	Uclesa
3fiSm	Ljubljana	Nizke cene! — Najboljša kvaliteta!
Gvilznev”
Kamnaj gvem,kje riaj kupim...
da btm d&bvfr pčstrcxen° • • •
Modno “ krofasho
za dame In gospode najmodernejši kroj.
Solidno delol
Zmerne cenel
Vir ni W Ludovik Ljubiji
Hrenova ulica 17
Pred nakupom
žimnic
otoman, modernih spalnih divanov »Couch« (ali postelj moderne dobe) itd. se blagovolite potruditi k tapet-niku
Avgusi Kobilica
na Dunnjilti c. 25
vhod Dvofakova ul. 3 dvorišče, ki Vas s svojimi izdelki in praktičnimi nasveti gotovo zadovolji v vseh Vaših željah.
Ivan Zakotnik
Mestni tesarski mojster in zapriseženi iz-vedeneo kr. sodišča Parna žaga in tovarna furnirja LJUBLJANA ICobaridska ulica št. 45 Telefon Interurb. 2379 Ustanovljeno leta 1880 1488
Damske, 1549 moške
ter vse vrste športne In gorske
čevlje
najfinejše Izdelave ln vsa popravila solidno izvršena, nizke cene nudi Vam
Ivan
Kostanjšek
Ljubljana
Krakovski nasip 10
Prva s p e c i j a l n a mehanična delavnioa za popravila šivalnih strojev, specijalnih strojev vseh sistemov, pletilnih in pisalnih strojev. — Postrežba točna, cene nizke, delo garantirano 30 “/o °*" neje kot pri nestrokovnjaka.
Se priporoča
Emil Klobtaver
specijatni mehanik Ljubljana
Sv. Petra cesta 47 1709
3 sobno
stanovanje
v bližini sodišča v III. nadstropja je takoj oddati. — Samo resni reflektantje naj po-šljeio svoj naslov pod tešv. 1500 upravi lista
Goiko
Pipenbacher
konces. šoferska šola, Ljubljana, Gosposvetska cesta 12. Zahtevajte informacije.
1708
..KUVERTA"
Oglašujta
v
»Jugoslovanu!«
Čevlje
(rotno delo)
vsakovrstne za modo, turjstiko in šport izdeluje in popravlja po najnižjih cenah
Leopold Pirnat
splošna čevljarna Ljubljano VII. Jernejeva 18.
Sprejema v popravilo tudi galoše in sneške. Cene nizke, postrežba solidna. 1557
Krajevni šolski odbor Šinkov Turn,
srez Kamnik, p. Vodice razpisuje dobavo
14 met. klafter I bukovih drv.
Pismene ponudbe je vložiti na gornji naslov do 21. avgusta 1931. - Zamen, prods.
Mreže za postelje
dobite najcenejše in solidno izdelane pri tvrdki
Pavel Strgulec
Gosposvetska c. 13
(Kollzej) — Ljubljana Sprejemam tudi v popravilo vloge v lesenih In železnih okvirjih ter železne zložiive postelje. — Zahtevajte brezplačni cenik 1551
• 01
*
•Sl
:|i
m e
•l
=fs
z
if,
O CM (J . ®<; ho
.Mm o 00 , — aJ S
.3
- S
a> _ ©
: >
O
g 0 o .2 od a
fl TJ
1“ " 'M >
cS
s
3 o
J..2
>c3 &
i §
u°
Š s
. O 00
UUBUHNft
Drva za kurivo, deske, remeljni
nizka cena
Ljubljana
Gubčeva ulica štev. 23 1829
Zakon
o uradnikih
(U. Z.) Nujno potreben vsakemu državnemu uradniku, dobite v upravi .Jugoslovana", Ljubljana, Gradišče 10 Knjižica obsega 194 strani, od katerih odpade 17 na stvarno kazalo. Cena 18 Din. Za poštnino 1 Din v znamkah. Naročite ga še danes, ker ie zaloga majhna.
v	1044
Čevlje
vsakovrstne popravlja kakor tudi izdeluje po najnižjih konkurenčnih cenah
Tomc Ivan
Ljubljana
Židovska steza štev. 1
Dvosobno
stanovanje
na Brinju se odda v najem s 1. sept. 1931. Naslov pove uprava lista.	1838
H. V- Pečenko
je olvoril trgovino s kurivom CelovSka 37, tik tramvajske postaje, pri gostilni Keršič.
Morski vrag
eden najlepših romanov svetovno znanega ameriškega pisatelja Jacka Londona, se dobi za nizko ceno Din 20—, vezan izvod Din 30—. Naroča se pri upravi »Jugoslovana«, Ljubljana, Gradišče št. 4.
Kamna
da w
###
Splošno čevljarstvo do najmodrnejše izdelave — ročno delo
Škornjev gojzeric
Jn čevljev za šport po n a] nižji ceni
Vsa popravila se sprejemajo
\lvan Pavlin
Ljubljana
Dunajska cesta št. 69 1816
Novo ustanovljeni kiparski, pozlatarskl in rezbarski atelje
STANE VIDMAR
Ljubljana
Galusovo nabrežje 33
Izdeluje vsakovrstne altarje, kipe. okvirje, okraske pohištva in ra/.na druga rez-barska dela po najnižjih cenah 1797
Stavbeno, galanterijsko in splošno
kleparstvo
vodovodne instalacije, kopališčne in klosetne naprave. Instalacije in popravila najugodneje pri'
RaEael Kašča in Jrug 1652
Ljubljana
Cegnarjeva ulica 12.
Moderna
4	-stanovanjska vila
novozgrajena, s kopalnicami, elektriko in parketi, poceni na prodaj. Vsa stanovanja takoj na razpolago. — Poizve se pri ]. O r a i e m, župan. Moste pri Ljubljani 1808
Čevlje
vsakovrstne, ročno
deio. Gojzerce
čevlje za turiste in za šport. Moške, damske
Škornje
najboljše delo, solidne nizke cene Vam nudi čevljarna
Josip Omejc
Ljubi ana Florjanska ul. 3.
1«38
Tristanovanjska novozgrajena
hiša
poceni na prodaj. — Poizve se: Županstvo Moste pri Lfubljanl.
1809
»Oče«
Da ne bi žatemnelo čelo otroku ob spoznanju in strašni zavesti, ..nezakonski", iščem znanja v svrho poročitve z boljšim, starejšim, samskim gospodom, kateri bi ljubil z duševno plemenitostjo 6 let starega otročička, samo Pod tem pogojem ”1 mu vračala Ijube-*en. Naslov na upravo Pod šifro „Nezakon-ska, dobro situirana mati".	1824
Izdelava vsakovrstnih železnih konstrukcij
(ostrešje podpore, nosilce) ter
popravila strolnH) delov
po najnovejSlh in najcenejših metodah
Unger & Ko.
•lektrovariinica LJUBLJANA VII
Lepodvorska ul. 20
Pojauiilla lu proračuni bresplaCno
L Mii
splošno strojno mizarstvo
LJUBLJANA
Privoz št. 16 — preje Hrenova ulica 8 Izdeluje vsa pohištvena, stavbena in por-talna mizarska dela.
1662
Najnovejša kontrola ! Elektropodjetje
A. Arhar
Celovška cesta 80 1517 Sp Šiška prevzema vsa električna dela in inštalacije pod ugodnimi pogoji Jamči se za solidno delo in nizke cene. Račun pošt. hranilnice v Ljubljani 15.410
Klavirje, pianine
svetovnih znamk najceneje kupite: Musiča Sv. Petra cesta 40.
1269
lUBPUAGNft
PIIARNA
LJUBLJANA
Gosposvetska cesta — Vošnjakova ulica št. 3
(v bllUni re$U»r*cije ,,No»i svet")
Zaloga, izdelovanje in popravilo vsakovrstnih pil (turpija) in raš-pel. Delo se izvršuje strokovno po najniž-jih cenah.
Pri vetjem naro-tilu primeren po« pust. Plaiam eno* stransko 1742 tovornino.
Nogavice, rokavice, volna in bombaž t
najceneje in ▼ veliki izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska ulica is fci*ri UHL
Mizarstvo
za vsa pohiitvena Izložbena dela in vsakovrstne proda* Jalnllke, pisarni«
ike in razne druge opremo.
Solidno delo, nizke cen el Proračuni in načrti brezplačno
Goljar Ivan
LJUBLJANA Linhartova ul. štev. 75 3011
Pralnica likalnica
Ljubljana
Mestni trg štev. 8 Telefon 3493
1290
Barvamo
in čistimo blago vsake vrste. Poizkusite i VI pri nas A. KoliaS, Kran)
1164
Stavbno pod ct e
Rudolf Terčelj
pri novi šišenski cerkvi, Ljubljana VII. se toplo priporoča ter izvršuje točno, hitro in solidno po nizkih cenah vsakovrstne nove družinske hiie, restavriranje in popravila stavb. Natrli in proraCuni za to brezplačno.
1784
Viktor K lešnik
sedlar in jermenar Ljubljana, Poljanska cesta 49. Zaloga vsakovrstnih konjskih oprem. Priporoča se za vsa v to stroko spadajoča sedlarska dela tudi po naročilu. Prejemajo se vsa popravila. Konkurenčne cene. Točna postrežba.
1596
Pleskanje tičanje
za stavbe in pohištva po najnižjih cenah in proti garanciji izvršuje točno in solidno
Mlinar Adoll
pleskar in liiar
Ljubljana, Gosposvetska cesta 13 (Kolizej) 1755
Čevlje
vsakovrstne damske, luksuzne, moške, od najnovejše mode do vseh vrst ortopcdlč-ne Izdelave, kot tudi gojzerice in za vsa-kovrstni šport. Škornji damski in moški po ruskem načinu izdeluje
Starti Franc
Ljubljana
ulica na Grad št. 5
1761
Stavbeno, galanterijsko in umetno kleparstvo
Tim I8JSLEIISEK
LJUBLJANA
Kolodvorska ul. 18
Pocinkanje in pocinjenje vsakovrstnih železnih izdelkov
Točna postrežba Cene solidne 1643
Solidno blago I
Nizke cene I
Modroce, olomane,
divane, fotele, „Couch“ zofe. mreže in vse tapetniške izdelke dobite najceneje pri
Ignacij Narobe
tapetnik in dekorater Ljubljana
Gosposvetska cesta 16 (pri Levu)
Točna postrežba
1732
Ure popravlja,
renovira — večletno jamstvo — Fran Korone c, u rar, L j u bi i a n a, S v. Petra cesta 55/1, vhod Vidovdanska c. št. 1 (skozi dvorišče).
1736
Spalnice §
smrekove, poljubno pleskane po Din 2.y00-— in hraMove spalnice,
polirane po Din 5700 nudi v najsolidnejšl izdelavi pohištveno mizarstvo
Atiton Bizoviiar
Ljubljana
Gllnce, cesta U./l, postaja cestne železn.
„H A M A »“
prašek
Sigurna smrt ščurkom, stenicam, ušem. mravljam, muham, bolham Pazite na zakonito rdečo etiketo z muho! Dobi se na pismeno naročilo — Glavno zastopstvo za Dravsko banovino:
Ciril Stramšek
Dev. Marija v Polju pri Ljubljani  _________________3821
Opekarna „EM0NA“
d. d. Ljubljana - Vič. Velike zaloga vsakovrstne opeke, zi dek, volla opeka, oblikovna opeka za železobelonske slro pe, strešniki, zarezni in bobrove!, drenažne cevi. Na za, htevo postavljeno na stav bišče ali na kolodvor. Cene izredno nizke, za dobro kakovost blaga jamčimo. Razprodajo ima: OGRIN IVAN-Ljubljane, Gruberjevo na brežje 8, tel. 2426, kateri dale tudi vse oojasnlla. 173
Ustanovljeno lela 1855
Makso Ferjan
Ljubljana
Zvonarska ulica št. 7. Izdelovatelj tehtnic in blagajniško ključavničarstvo — Strokovno popravlja tehtnice vse vrst po najnižjili cenah 1475
150 <fo 300 dinarjev dnevno
zaslužijo oni, ki imajo mnogo poznanstva) Za odgovor znamko ! Kosmos, Ljubljana Poštni predal 307 88!)
~REN0tfAT0R„
opere vse svilene proizvode. Renovator podeli vsem svilenim predmetom prvotno barvo, svileni blesk, kakor ob dnevu nakupa. Poskusite in prepričajte se. Če niste zadovoljni, vrnemo denar. Renovator zahtevajte v vsaki trgovini. A ko še nimajo, naročite pri „REN()VA TO.R“ centrali LJUBLJANA Florjanska ulica št. 31 1701
Priporoča se
Josip Bajde
Gosposvetska cesta 12
Specijalna delavnica za generalna popravila klavirjev, politiranje, uglaševanje priznano najboljše.
1435
Ant RudLEGAT-
Enoletni
TRGOVSKI TEČAJ
HAMMft.VRAZOVA H4
Začetek dne 9 sept. 1931
Škornje
damske in moške
čevlje
vsakovrstne, najmodernejše mode
gojzerce
za turiste in sportiste Vsa popravila po najnižjih cenah
A. JUNTES
Ljubljana, Dunajska 15
(na dvorišču)
1703
Splošno mizarstvo
stavbeno, pohištveno, zlasti za vse pisarniške opreme za tape-cirarsko stroko.
Specijalni oddelelt
za vsakovrstne zaboje, trgovske zaboje, za boje za premog, pod nožnice (prukce), tudi najmanjša naročila izvršujem po zmernih cenah. Albert (Vrne, miz. mojster,Ljubljana Zg. Šiška (poleg re-mize),	1675
Kolesa, šivalni stroji, gramofoni Avgusš Pečnik
Stožice 47, p. Ježice pri Ljubljani
1401
L. Ornik
manufaktura Maribor Koroška ceBta 9
Plačilne olajšave! »97
KROGLE
(lignum santum) keglje za kegljišče, krogle za balinanje, vsakovrstne lesene igrače, razne šatulje v luksuzni izdelavi in vse predmete v leso-strugarski stroki, nudi Vam najceneje isos LOVRENČIČ VIKTOR strugar, LJUBLJANA Zalokarjeva ulica 13.
Splošno
Ujuiatnilanlv«
Izdelovanje prvovrstnih štedilnikov Stavbno ključavničarstvo — Avtogenično rezanje in varjenje Razna popravila poljedelskih strojev in vseh ključavničarskih del Postrežba točna, solidna — Cene zmerne
Prebil Anion
Gllnce — Ljubljana
16G6
Brzoparilniki
Kotli
Pletenje žilnih mrež Autogenttno varjenje Spioino ključavničarstvo
KRHNE ANTON
LJUBLJANA
Cegnarjeva ul. 12
felelon 2059
4*% Premog suha drva
PotjaiuiL, Bokorifev« ulica 5
Elektrotehnična delavnica
E. Ne dvešlelt, Ljubljana Vllr, Celovška 42
Specialna delavnica za previjanje ter popravila vseh vrst elektromotorjev, električnih aparatov, transformatorjev in avto-dinam.
1590
Občine!
Gasilna društva
predno si nabavite motorne brizgalne ne pozabite si ogledati naš domač izdelek
Malija hm in i
LJUBLJANA Stari trg št. 2 Oeltvnlca: Sv. Petra c. 83 1423
ANTON KOZINA
matematična mehanična isos delavn.ca
LJUBLJANA
Smarlinska cesta 8
(Martinova c.) SPECIJ ALIST za popravo GEODETSKIH FOTOAPARATOV in precizno mehaniko
Ivan Molk
umetna knjigoveznica, prej Jakopič Ljubljana, Cankarjeva nabrežje 15
se priporoča za vsa knjigoveška dela, trpežna, okusna in po zmerni ceni.
1598
la Premog
trboveljski in
drva
Vam nudi najugodneje trgovina s kurivom
Franc Slovia
Ljubljana Kolizejska ulica 19.
Cene solidne, postrežba točna!
1642
Cementni izdelki
Cevi za kanale, kanalizacije — vsake dimenzije. Opeka zarezana,
razni cementni okraski, splošno vsi cementni izdelki. Solidno delo in zmerne cene pri tvrdki
FRANC PEKLAJ
VIČ-GUNCE Tržaška c. 19
1680
Vsa pleskarska in soboslikarska dela, najmodernejši zadnii vzorci, izvršuje točno, solidno in po nizki ceni z garancijo trajnosti 1714
JUG JOSIP
slikar in pleskar Ljubljana, Gajeva ul. št. 2 Naročila za slikarska dela se sprejemajo Oajeva ul. št. 2
Kislo
zelje-repa
vsaka množina v sod čkih & 26. 60in 100 kg. izvrstne kakovosti, nizka cena, dobavlja
Gustav Erkljavec
Ljubljana • Kodeljevo Povšetova ul. 10
1720
Stavbne nasverfe
daje tehnični biro „T e h n a“, Ljubljana, Mestni trg 25-1. WJ
ZALOGA i gos
KOLES
pnevmatike in rezervnih delov. Vsa popravila koles, šivalnih strojev, gramofonov izvršuje točno in solidno tvrdka
Siane Rakoš
mehanična delavnica
LJ D B LJ AN A-M O STE Društvena ulica št. 2
v
Ustanovljeno I. 1852
Teodor Korn
Ljubljana
Poljanska cesta št. 8 (prej Henrik Korn) krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. — Instalacija vodovodov in central, kurjave. — Naprava strelovodov ; kopališke in klosetne naprave 792
Vse vrste
HARMONIK
kakor tudi kromatič-ne, najbolje in najceneje kupite pri iz-delovatelju harmonik
Franc Kucler
postaja Drenov grič pri Vrhniki — Jugoslavija
Priznano najboljSu domača izdeloval niča. • Nizke cene.
Kregar jjjosap
mestni lesarsLi mojster
Ljubljana, Kudeljevo 19, tel. št. 209(5, prevzame po danih kakor tudi po lastnih načrtih zgradbe lesenih hišic, razna ostrešja za vile, palače, stolpnih streli, kupol, cerkvena ostrešja, balkone, vrtne utice, razne industrijske stavbe, ladijska tla. razne lesene stropove, lesene stopnice in sploh vsa v to stroko spadajoča dela v izvršitev solidno in po najnižiih cenah. Se priporoča.
1722
Turisti I Izletniki!
Prvovrstni turistovski provijant samo pri
.TURISTU.
K. | 4 R C
1380 delikatesa
Ljubljana
Dunajska cesta štev. 9
F
e r d o erenz
stavbno in galanterijsko kleparstvo, napeljava strelovodov
f>od jetje za Izvrševanje esnocementnih streh ter kritje z lepljenim papirjem
Ljubljana
is« Mirje 2
Račun pošt. hr. 13.439 Telefon 32-68
Vreče 1758
nakup in prodaja Alojz Grebenc
Ljubljana, Dunajska eeBta 36
Ivan Mihelčii
konces. elektrotehnično podjetje
Ljubljana
BorStnikov trg 1
ima na zalogi vsakovrstni el. materijal in svetila Prevzema v izvršitev el. instalacije. Jamči za solidnost in zmerne cene.	151 s
Autogenično 1515	varjenje
aluminija, železa in vseh kovinskih predmetov. Ključavničarstvo. Najfinejša izdelava. Solidne cene.
Mirko Kosirnik
Ljubljana VII. Sp. Šiška Frankopanska c. 26
Telefon 34-77.
Telefon št.
26-79
T A G A, cementni izdelki Ljubljana, Rožna dolina. igs7
Modni atelje
Prvovrstni kroj Točna postrežba Solidne nizke cene
Kossi Franjo
Ljubljana
Streliška ulica št. 24 13(51
Tudi Vas se 4o
iiče *
Deset let je že minulo, kar obstoja moje podjetje, pa še nisem imel časti, da bi Vas po-služil z najmanjšim delom. Vendar sem prepričan, da ste v tem času gotovo naročili kako tapetniško delo ali pohištvo. Zato Vas kot, vodja higieničnega zavoda /,a parno čiščenje perja, tapetniške defcvnice in trgovine b pohištvom vabim, da se prepričate o zmernih cenah in solidnem delu. Največja čast mi je bila izkazana že z osebnim naročilom Nj. Veličanstva kralja Aleksandra l. Obiščite me! Oddaljen sem od Glavnega trga v Mariboru samo eno minuto na: Vojašniškem trgu 1 (Oravska vojašnica). Vdani B. Jagodič, Maribor
AIITO GARAŽE MOTOR
henrlir, olje, pneumaiika
IVA1 KOPAČ
mehanična delavnica
Ljubljana
Blei\veisova 52 Telefon 2775
1626
Splošno mizarstvo,
raznovrstno pohiilto,
pisarniške opreme
izgotavlja solidno in po ugodni ceni
Parizek Kari
mizarstvo Ljubljana, Cegnarjeva
ulica it. 4
1653
Harmonike
Izdeluje najbolje po naročilu popravlja in oglašuje izdelovatelj harmonik
Anten Železnik Vrhnika IMS
Kvalitetna znamka za pecivni prašek
In vanilin sladkor. ,
POZOR MOTORISTI!
Nekaj komadov znamenitih angleških
motociklov proda po znatno znižani ceni
GENERALNO	ZAS70PS1	VO ZA /UOOSLA
HARLEY-DAVIDSON MOTOR 1MPORT
Družba z o. z. — LJUBLJANA, Miklošičeva c. 17
Delniška družba pivovarne „Union“, Ljubljana
Pivovarna in sladarna. Tovarna za špirit In kvas v Ljubljani I., poštni predal št. 45 - Podruina pivovarna V Mariboru
{KitS"'n 2311 piv«— “»*•» {ittr
Priporoča svoje izborne izdelke in sicer
svetlo in črno pivo, v sodih in steklenicah, pekovski kvas, {isto rafin. in gorilni špirit
OGLEDALA
vseh vrst, velikosti In oblik
STEKLO
zrcalno 6—8 mm, mašinsko A—6 mm, portalno, ledasto, aiabaster itd.
SPECTRUM D. D.
LJUBLJANA VII — Telet. 23-48 ZAGREB CELOVŠKA 51 OSIJEK
Raznovrstne knjigoveške potrebščine: platno, usnje, marmor-papir, zlato, sukanec itd.
Vain nudi po najniijih cenah na debelo	na	drobno
A. JANEŽIČ, LJUBLJANA
Florijanska ulica 14 Telefon štev. 3220
VSEH VRST
AKUMULATORJE
strokovno polni in popravlja
A	Oblastveno dovoljena akumulatorska delavnica
,	v*10d Miklošičeva cesta poleg palače Delavske
Ljubljana zbornice in Kolodvorska 29, Kavarna »Leone
Garantirani kanstrukcljil
FRANC JAGER «Gl»0d«maJla oblika!
Prostor m posteljnino.
tapetništvo
ljilljiiU.Ptlnc.zl
priporoča svojo najmodernejše fotelje vseh vrst, mo-droce, otomane, žimo, ».ločljive postelje, patentne divane 1. td.
549
Hcgaška Slatina
/e svelovnc znano zdravilišča
za bolezni želodca, čreves, ledvic in jeter, srca in živcev.
Naravna, mineralna voda iz znamenitih vrelcev
Tempel £ Slyvia § Dcnat
se razpošilja kot zdravilna in namizna voda po vsem svetu
Sezon« o d prvecr« maja do ohlohva
Izven glavne sezone, t. j. od 1. maja do 15. junija in od 1. do 80. novembra, je zdravljenje najuspešnejšo, bivanje v zdravilišču najudobnejše in izdatno cenejše. — Za glavno sezono naročite stanovanje takoj I — Prospekte dobite v vseh pisarnah „Putnik“-a, Podrobna pojasnila zahtevajte od ravnateljstva zdravilišča.
FAUST PATIK
prva gorenjska industrija za košarsfvo Rado vij ica-Lj ubljana, Miklošiče va 30
Dobavi solidno in skrbno izdelane vrtne garniture, sestoječe iz 3 foteljev in 1 mize, že od Din 450*— naprej. Izdeluje salonske garniture, garniture za predsobe, verande, restavracije po najnižjih cenah. Zaloga kopalnih čeveljčkov in šlap ter torbic za kopalno obleko. Kitajske in japonske preproge in tekače
Najbogatejša izbera raznovrstnih ko-šarslcih izdelkov od preproste do naj-linejie izdelave	15GG
Drva - premog - trame
in deske dobite pri
Josip Prelesnik nasl. Drobniča
LJUBLJANA, Janševa ulica. - Telofon 3389 Državni in samoupravni uradniki dobijo tudi obroke. Dostavljeno na doin. Ceno ugodne. nUHBHUiHm 1519 Bfl|
Peči sistema Lutz
in emajlirane napisne, nad- 1085 pisne table vseh velikosti. — Pasje znamke Najsolidnejši izdelki in najnižje cene le pri
Avrdlri Golob Alojz
Ljublj ana, Puharjeva ulica 3
Tvoznica zrcal, brusilnica stekla
A^JVRHOTEC^Jjubl^^
Za Gradom št. 9 (na koncu Streliške ulice
Izdeluje vsakovrstna brušena in ne-brušena zrcala in stekla, kakor tudi stekla za automobile. Graviranje In matiranje stekla. Popravlja stara, po-1429	kvarjena	zrcala.
Delo solidno! -- Cene konkurenčne 1
tovarna Sodavice
Slomškova ulica 27
priporoča svoje najboljšo brezalkoholne pijače, kakor Soda-voda, pokalice in okrepčujoči „Sanltas“.
Telefon štev. 3213	iou
FRANC BOGEL	jjj
Ljubljana, Bleiweisova 52
Tel. 27-75 (poleg garaže Kopač) |m|| se priporoča cenj. občinstvu za vsa
kleparska in vodovodno instalacijska dela |||||| ||||
Specijaliteta:	497
Izdelovanje ko vina* iih krsi in vloikov
Zacherlin
mrčesni prašek v originalnih steklenicah in škatljicah uniči ves mrčes. — Dobiva se povsod. — »Zacherlin, Ljubljana, Beethovnova ulica štev. IG.	144G
Razširjajte Jugoslovana!
I. SLANOVIC 806
Splošno ključavničarstvo, LJUBLJANA Gajeva ulica 2
Se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Specijelno za delikatesna in slaščičarska namizna in izložbena stojala iz medenine ali železno poniklovana.
OPEKO
prvovrstno, v vsaki množini, nudi po naj nižjih dnevnih cenah
opekarna JOŽE O RAŽ E M ml.
Srednje Gameljne, p. St.Vid nad Ljubljano
OSVALD DOBEIC - LJUBLJANA
Pred Skotijo štev. 15
priporoča svojo bogato zalogo galanterijskega, drobnega in modnega blaga po najnižjih cenah. — Velika izbira vseh vrst nogavic. D. M. C. in C. M. S. predmetov.
Na debelol	1791	IM	a	drobno	I
Gramofonske plošče po 3 Din
izposojuje „SLAGER“, izposojevalnica gramofonskih plošč in gramofonov, Ljubljana, Vegova ulica 2.	1501
Kreditni zavod
za trgovino in industrijo
Brzojavni naslov: KREDIT LJUBLJANA
Telefon št. 2040, ‘2457, 2548, 2706 in 2806
teiSiitžižžžži
ana
Prešernova ulica ši. 50
K lahnem poslopju)
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila
Predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd.
:: «• «• • • • • s
f • • • •• it »: •* s»
Kmetijska družba v Ljubljani
TurjaSki trg St. 3
je glavna zastopnica kmotovalcev v Dravski banovini in šteje nad 380 kmet. podružnic in okrog; 26.000 članov. člani plačajo na leto 30 Oln in dobivajo za to brezplačno strokovni list
KMETOVALEC
Ta list jim nudi strokovni pouk in navodila za umno gospodarstvo. ©0 Družba dobavlja
članom tudi razne kmetijske potrebščine.	459
Vsak kmet mora biti član Kmetijske družbe!
Izdelujemo rnznovrntn« predmete iz vseh vrst kovin (b»kor, med, aluminij itd.) po meri ali risbi. Dalje raznovrstno bakreno in aluminijasto kuhinjsko posodo za zavode, hotele itd.
Prevzemamo vsakovrstna popravila'
Jos. Otorepec, oz. v Ljubijaai
Za Gradom 9 (ob koncu Streliške ul.)
Strun 28
Tovarna pohištva
IVAN M AT HI AN
arhitekt za Interiere LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 14,
priporoča svojo veliko zalogo najmodernejšega pohištva s priznano prvovrstno Izdelavo, kakor tudi vsa tapetniška dela po uižiih cenah.
GROZDJE
prvovrstno, i/. lastnih ljutomerskih noric, bo razpošiljal. čim dozori, po Din 3'BO za kg, Iranko postaja Središče,
vinogradnik R. Koiar
Sv. Bollenk pri SredISCu.
Naročite takoj!	1(79
Via pleskarsko, lilarska, sobo- in Irkoslikarska Jela izvršuje specialna, stara domala Hrdka
<Jvcxx2 Bricelj
Ljubljana, Dunajska cesta 15
Telelan štev. 3107	1399
•	Cene solidno, delo solidno,
postrežba točna. Vzorci moderni.
Albin Šifrer, puškar
LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 12
Poleg restavracije „Novl svel“
Potrebščine za lovski in ribarski šport. Delavnica za popravila, montiranje daljnogledov. Cene najnižje, postrežba točna I
1621
Jugosteyr
Ljubljana
Frankopanska ul. 21
Prodajalna: Miklošičeva cesta 36
Izdeluje:
Kolesa
Puch-motorna kolesa
turni model, type 250
Din 12.000*—
prvovrstne kakovosti za gospode, dame in otroke
Športni model, type 250
Din 14.500-—
s kromovim tankom.
Težki turni model, type 500z z električno razsvetljavo 30 Watt in z Boschovim rogom
Din 18.400 —
Turni model, type 500z, z elegantno prikolico
Din 24.500*—
Avtomobile
Steyr-
osebni in brzovozni vozovi
Avstro-Daimler
najpopolnejši luksuzni
vozovi
Prodaja tudi na ugodne obroke
Sanatorij
v Mariboru, Gosposka ul. 49
Telefon 2358	42!)
Lastnik in vodja:
primarij doUor Černič specialist za kirurgipo.
Sanatorij je najmoderneje urejen za operacije in opremljen z zdravilnimi aparati: z višinskim solncem za obsevanje ran, kostnih in sklepnih vnetij; tonizatorem za elektriziranje po poškodbah in ohlapelosti črevesa: diater-mijo za električno pregrevanje in električno izžiganje: z žarnico „hala“ za revmatična in druga boleča vnetja: „enterocleaner"-jem za notranje črevesne kopeli pri zapeki, napihovanju in za splošni telesni podvig. Dnevna oskrba L razr. 120. II. razr 80, III. razr. 60 Din
UITZ-ove
po Izdatno znižanih
• e n a h stalno na zalogi
Ing. Guzelj
Ljubljana — Šiška
Beljalka ulica ilev. 4
Lastna tovarna „EMAJL“
■ a emajlirane peči «a palvanično poniklanie in izdelavo emajliranih predmetov kakor: hišne Itevilke, občinske in uradne napise i. t. d. Sprejmejo se zastopniki! Tel. 3252 Lufaove peli
Sobota, 15. avgusta 1031,
JUGOSLOVAN
Rač. Poštne hranilnice Ljubljana št. 10.680
Telefon
St.
prei Kranjska hranilnica v Ljubljani
Telefon Maribor St. 2281
Rač. Poštne hranilnice Ljubljana St. 12.363
Rač. Poštne hranilnice Ljubljana št. 10.727
Telefon Celje št. 93
CELJE
prei Južnoštajerska hranilnica v Celju
Pupilarno varni denarni zavodi Dravske banovine, katera tudi
jamči za vse njihove obveznosti z
vsem svoiim premoženjem in vso davčno močjo.
Sprejemajo vloge na knjižice in tekoči račun z najvišjim obrestovanjem Dovoljujejo kredite, posredujejo v vseh denarnih poslih
Izdaja ti«karna »Merkur«, Gregorčičeva ulica 28. Za tiskarno odgovarja Otmar Mih&lok. — Urednik Milan Zadnek. — Za inseratai del odgovarja Avgust Kozman. — Vsi v Ljubljani,