^iJ^' 15. АРКПЛ 1976 — STEVILK.\ 15 — LETO XXX — CENA 3 DINARJE ÌiaSILO občinskih organizacij SZDL celje, laško, slovenske ti konjice. šentjur, šmarje pri jelšah in žalec Z UREDNIKOVE MIZE Nekateri gosjjodarstveniki, s katerimi sem govoril te dni, so mi, ne da bi jih posebej vprašal, zatrdili, da docela soglašajo s stališči uredništva v uvodniku Člo- vek, vse je za tebe in od tebe. Menijo, da so v njem resna opozorila, kako mora- mo vsi skupaj razumneje ustvarjati in deliti dohodek. Podobna opozorila so bila izrečena tudi na nedavnem posvetu o gospodarskih razmerah na širšem celjskem območju. Na uho mi med drugim prihaja, da se v nekaterih samoupravnih interesnih skupnostih in zavodih zdaj pripravljajo na delitev dohodka, ki naj bi bil realiziran šele v prihodnje. In kako bo ob koncu leta, ko bo zmanjkalo denarja? Dobro je, da se to vprašamo že zdaj! Na omenjenem posvetu je bilo skromno rečeno, da gre zdaj za mini gospodar- sko reformo. Menim pa, da gre vse bolj za maksi družbenoekonomsko reformo, ki terja od nas vseh, da še zlasti v glavah, v miselnosti in v našem vsakdanjem rav- nanju spremenimo stvari, rekel bi, obrnemo vsaj za 175, če že ne za 180 stopinj! Potem bodo gospodarske težave malenkost. VAS UR posnetek prikazuje nov dom oskrbovancev v Šmarju pri Jelšah, kamor se bodo pre- selili starčki iz Jelšingrada, ki ga je močno poškodoval potres. Tudi gradnja novega do- ma raste iz sredstev, zbranih iz vse ^ovenije. Foto: D. MEDVED V 50 BESEDAH VODE — Sami se lah- ko pi'epričamo, kako one- snažene so vode. Posebej pa so do tega problema pozorni ribiči. Ribiči celj- skega območja ugotavlja- jo, da se stanje voda po prejetju zakona o vodah m spremenilo. Zato pred- lagajo, da bd v bodoče morali vsako leto uresni- čiti 25 odstotkov zakona o vodah. V štirih letih bi imeli čiste vode. ZRAK — Dipl. ing. agr. ANATOLIJ GORICAN je v zveza z uTeditvijo pro- meta v Celju predlagaj, da bi morala podjetja, ki opravljajo prevoze, trgov- ske hdše, ki jdm drugi dovažajo blago ali imajo svoj vozni park zagotovi- ti, da bodo med naklada- njem in raizkladanjem vozraki obvezno ugasnili motor. Trgovske hiše in ustanove pa naj bd me- sta nakladanja in razkla- danja opremila z napisi »UGASNI MOTOR«. ALKOHOL — Koordána- oijski od'bor za boj proti alkoholu pri celjski socia- listični je predlagal občinski skupščini, da preuči možnost uporabe denarja, ki se zbere z davkom na alkoholne pi- jače za ureditev dóspan- zerja in za sofinancira- nje klubov zdravljenih al- koholikov. Na seji je od- bor tudi ocenil, da je le- tošnje praznovanje 8. mar- ca poseben prispeveik v borbi proti prekomerne- mu uživanju alkohola. SREČANJE — V olim- pdjskem naselju v Miin- ohnu bo 8. maja sreča- nje slovenskih društev in naših delavcev na začas- nem delu v tujini. Tega pomembnega srečanja se bo udeležilo precej Celja- nov. Med tridnevnim po- tovanjem in bivanjem si bodo udeleženci ogledali mnoge znamenitosti, med drugim bodo obiskali tu- di nekdanje koncentracij- sko taborišče Dachau. Ce- na potovanja, ki ga orga- nizira IZLETNIK Celje je 1Ж) dinarjev. Nekaj mest je še na voljo. VARNaST — Predvče- rajšnjim je bila v Celju problemska konferenca o družbena samozaščiti, ki jo je organizirala občin- ska konferenca SZDL. O delovnem gradivu za kon- ferenco je predhodno raz- pravljalo predsedstvo ob- činske konference. Temelj- na usmeritev problemske konference je bila odgo- voriti na vprašanje, kako se organizirati za popol- nejšo družbeno varnost in krepitev varnostne kul- ture med delovnimi ljud- mi in občani. NER.AZVITOST — Zdaj bomo, ia^leda tako, ne- razvitost in razvitost me- nili že po ulicah in za- selkih. V krajevni skup- nosti Medlog v Celju so na zadnjem zboru vseh družbenopolitičnih organi- 2acij menili, da občina njihovo krajevno skup- nost zapostavlja, ker vse njihove zahteve niso spre- jete v osnutek petletnega razvojnega programa ob- čine. So pa manj razvi- ta krajevna skupnost, pra- vijo. PREDRAMITEV — Ak cija »ol^ajmo in očisti- mo okolje« je predrami- la delo.vne ljudi in obča- ne. V têh dneh so se v mnogih krajevnih skup- nostih lotili koristnega dela. V Lokovini delajo pri izgradnji lokalnega vo- dovoda, v KS Slavko šlander v Celju urejajo zelenice, barvajo klopi in urejajo otroška igrišča, v Vojniku bodo očistili oko- lje, v Novi vasi so orga- ramraOi delovanje mladi- ne itd. DISPAN- ZERSKO mSTVO Zdravstveno stanje čla- nov zveze borcev se je v celjski regiji v zadnjih le- tih izredno poslabšalo. Pa ta poijatek verjetno ne ve- lja le za to regijo, ker opažamo simptome slabe- ga zdravja in predčasnega umiranja v večjem številu pr' članih 25veze borcev na sp'ošno. Ne smemo tu di pozabiti, da imamo op- ravka s skupino ljudi, ki z redkimi izjemami šte- jejo že čez petdeset let. Borci največ bolehajo za boleznimi notranjih orga- nov, srca in ožilja. Kot o eni izmed naj- bolj aktualnih polemik, kar zadeva zdravje njiho- vih članov, je razpravljal tudi medobčinski odbor 2veze borcev celjske regi- je. Zaradi slabe preventi- •fe, čeprav zakon predvi- deva, da morajo imeti ob- činske zdravstvene skup- nosti tudi dispanzer za borce, je zdravstveno sta- nje borcev v celjski regiji nekontrolirano. Po bese- dah predsednika medob- činskega odbora zveze bor- cev Petra Hlasteca, delu jeta v regiji v redu samo dva dispanzerja — v Ce- lju in Šentjurju. Drugod pa je zakon le na papir- ju, zato se v tem trenut- ku postavlja vprašanje re- gionalnemu zdravstvene- mu domu v Celju, zakaj z dispanzerji v ostalih ob- činah kasni. Skupaj z borci celjske regije deluje tudi komisi- ja za razreševanje bor- čevskih vprašanj pri regi- onalni zdravstveni skup- nosti, ki je republiški zdravstveni skupnosti tu- diposredovala predlog, da bi borci pred 9. 9. 1943 imeli večje pravice do zdravljenja v naravnih zdraviliščih. Člani zveze borcev celjske regije že- lijo, da bi bil predlog sprejet v republiškem me- rilu, če pa to ne bi bilo mogoče, pa naj bi veljal le za člane ZB celjske re- gije. Z. S. OBMOČJE AKTUALNO! Ni naključje, da so se de- legati na osmem rednem zboru upravljalcev celjske podružnice Ljubljanske ban- ke, v petek, 9. aprila, dalje časa zadrževali pri predlogu kreditne bilance za letos kot pri oceni lanskoletnega po- slovanja. Ne gre za to, da so pozabili na uspehe, ki jih lani ni manjkalo in na leto, ki ga lahko označimo kot uspešno, kar zadeva prizadevanja za nadaljnje iz- popolnjevanje samoupravnih socialističnih odnosov, kar zadeva nadaljnje preobliko- vanje Ljubljanske banke v ustavnem procesu, kar zadeva stabilizacijske napore itd., marveč so se bolj kot sicer vpraševali, kiako pa letos. Da, kako letos, še posebej, ker prvi rezultati poslova- nja po zaključnih računih za lansko leto odpirajo določe- ne probleme, tu in tam ze- lo pereče. Pri vsem tem ne gre samo za poslovne izgu- be lanskega leta, marveč prav tako za veliko pomanj- kanje trajnih obratnih sred stev. Zato je razumljivo, da bo selektivnost v odobrava- nju posojil veljala tudi v prihodnje, čeprav so znane tudi prioritetne naloge kot izvoz, proizvodnja hrane in podobno. Značilen je podatek o za- vidljivem naraščanju sred- stev prebivalcev, se pravi hranilnih vlog in drugih ob- lik poslov s prebivalci. Sa- mo lani so se ta sredstva pri celjski podružnici Ljub- ljanske banke povečala za 257 milijonov dinarjev. V tem je zlasti rezultat vse večjega vključevanja delov- nih organizacij v izplai^ nje osebnih dohodkov | hranilne knjižice. V tem stemu sodeluje že 265 nizacij, v katerih je zapx^ nih nad 67.000 delavcev. Razprava o letošnji ditni bilanci je tudi p(¡j zala na nujno povečaj kreditnih sredstev v pr, vodnji ali trgovini, da ' tako pospešili blagovne to| ve med eno in drugo ¡ ro. Sicer pa, natočimo čistega vina, obseg kred ranja bo odvisen od m in sposobnosti gospodarst od rezultatov dela, pošlo nja in čim hitrejšega pr| grajanja normalnim tokovi gospodarjenja. Zaradi nekaterih neznaj ki so se pojavile ob sej vi predloga kreditne bilai za letos, je zbor upravi; cev pooblastil izvršilni bor da med letom po trebi uiskladi ta načirt. ' znaki kažejo, da je ta uà ditev peljala k zboljšai položaja. Osmi zbor upravljali celjske podružnice Ljublj ske banke je med dru| pozitivno ocenil prizadeva banke za razširitev in uti tev stikov s tujino. Lj Ijanska banka posluje že 800 bankami v 112 deže sveta, kar potrjuje, da biva vse močnejšo »«vlogo le doma, marveč tudi v j ini. Sicer pa so sprejeli statutarni sklep za dopo tev zbora upravljalcev predstavniki samoupravi stanovanjskih skupnosti delegati občanov namens varčevalcev. M CELJE-MOZIRJE: NA POTEZI TURIST Priprave na integracijo ozi- roma na združitev mozirske- ga Turista s celjskim Izlet- nikom in še posebej z eno- to turističnega centra na Golteh so v polnem t« oziroma že skorajda v ključni fazi. Te dni so ni reč izdelali ekonomski i borat o umestnosti taki poveziave. Zdaj je na pol kolektiv gostinskega pod ja Turist v Mozirju, da če svojo zadnjo besedo, 1 ti kolektiv na Golteh je brez zadržkov sprejel združitev. JLA IN CELJE: VOJAKOM TELEVIZORJA j>živimo skupaj in skupno premagujemo vse težave, skupno razvijamo naš sam pravni sistem,« je med drugim dejal VENCE S LAV ZALEZINA, predsednik občinsk sveta Zveze sindikatov Celje na krajši svečanosti pretekli teden, svečanosti, ki so jo lovni ljudje pripravili pripadnikom JLA. Predvsem je poudaril pomembnost sodelovanja pripadnikov JLA in občanov medsebojno pomoč ob najrazličnejših priložnostih, kar je še povečalo povezanost de^ nih ljudi ter vojakov. V znak priznanja so delovni ljudje Celja izročili vojakom celjslo garnizona TV aparat. JURE POZUN, predsednik delavskega sveta Tehnomercator pa je v znak prizrU^ izročil prenosni TV aparat. Darili je sprejel vojak CIRIL MEZEK iz Kopra, ki se j' imenu vseh pripadnikov naših oboroženih sil zahvalil za prizruinje. Kapetan LJUB' JANKOVIč pa je v zaključnem govoru poudaril med drugim tudi izredno zavzetost df ben o političnih in delovnih organizacij Celja za pomoč starešinam in vojakom. Nedvomno je bila svečanost ob izročitvi daril najboljše označena z velikim som »Delavci in pripadniki JLA na braniku samoupravljanja«. - iS^ 15. aprii 1976 NOVI TEDNIK — stran 3 дКТиА1М1 INTERVJU тпм s POTREBO f predsedniku delegatskega í ,gta ljubljanske univerze, ROJCU smo zasta- ^iii nekaj vprašanj. Najprej vlogi sveta univerze. »No- " ¡2voljeni svet univerze v Ljbljani ima po zakonu o çisokem šolstvu vlogo naj- ^šjega organa samoupravlja- jo v vseh, v univerzitetno ^jjypnost prostovoljno zdru- ¿^nih visokošolskih delovnih organizacij. V takšnem svoj- sp njegove pristojnosti plasti vzpodbujali, usklajevali jj, usmerjali aktivnost viš- Ijih in visokih šol, akademij ■in fakultet, v njihovih priza- (devanjih za napredno idejno usmeritev, kvaliteto študij- skega in raziskovalnega dela, ^ poglabljanje samouprav- nosti odnosov ter za tesnej- šo povezanost visokega šolst- va s potrebami in interesi idniženega dela.« ' »Kaj lahko realno višje in jfisoko šolstvo pričakuje od idejavno.sti sveta univerze?« I »Pričakuje lahko živo vklju- ičenost tega samoupravnega Morgana v vse temeljne pro- cese in tokove preosnoveuni- irerze, doslednost v uresni- čevanju skupno dogovorjenih Stališč, vztrajanje v krepitvi isamostojne in izvirne odgo- (varnosti visokošolskih delov- |iih organizacij za ključne na- loge visokega šolstva. Priča- kuje lahko še neposredno po- lnoč v reševanju problemov, ti trenutno najbolj ovirajo stvarjalnost študentov in vi- ^košolskih učiteljev na po- Jsameznih fakultetah. Zaman pa bi kdorkoli pričakoval po- ivratek starih razmer ko se je zs. zahtevami in pritiski na svet univerze skrivala ne- . odgovornost in brezbrižnost posameznih odgovornih de- javnikov na samih visokošol- jskih delovnih organizacijah ^za razmere v lastni sredinei.« »Kakšna je vloga sveta v reformi usmerjenega izobra- ževanja?« [> »V zvezi z reformo usmer fenega izobraževanja bo svet univerze šel v odločno bit- ko, ki nikakor ne bo lahka in enostavna za ključne pre- mike v tradicionalni zasnovi univerze. Ti premiki pa bo- do bržkone naslednji: večja skladnost študijskih progra- mov visokega šolstva s kad- rovskimi potrebami združe- nega dela, tesnejša nasloni- tev študijskega procesa na izobraževanje iz dela in za delo. S tem v zvezi tudi usklajenost z vsemi predhod- nimi fazami usmerjenega izo- braževanja, večja selektiv- nost v sprejemanju kandida- tov na univerzo in to pred- vsem na temelju uspešnosti predhodne prakse ter večja prožnost v organiziranju vi- sokošolskega študija glede na zasnovo bodočih centrov usmerjenega izobraževanja.« »Bi lahko povedali še ne- kaj besed o odnosih med ljubljansko in mariborsko univerzo?« »Predvsem želim ovreči vsakršne preostale dvome v upravičenost obstoja in inter- pretacije na račun »konku- .renče« obeh univerz, naper- jene proti katerikoli obeh slovenskih univerz. Bilo bi zlasti kratkovidno, če bi jih ohranjali pri življenju v na- šem celjskem družbenem pro- storu, kjer je v našem viš- jem šolstvu mariborska uni- verza že ustvarila trdne ve- zi. Enako pa lahko pričaku- jemo v prihodnje tudi pri- pravljenost univerze v Ljub- ljani, da podpre in pomaga uresničevati srednjeročni program razvoja višjega in visokega šolstva na širšem celjskem območju. Ustvarjalno sodelovanje, ra- cionalna delitev programskih usmeritev ene in druge uni- verze glede na potrebe in in- terese združenega dela, iz- menjava pedagoško znanestve nih izkušenj in sodelovanje visokošolskih učiteljev ter usklajeno nastopanje v med- narodnem znanstvenem pro- storu, bo le nekaj vidikov tesne povezanosti obeh slo- venskih univerz. Dogovor o tem bosta prav te dni spre- jeli vodstvi obeh univerz.« »Kakšen bo razvoj višje- šolskega centra v Celju?« »Že doslej opravljeno delo pri oblikovanju oddelkov viš jih šol je dalo vzpodbudne rezultate. Nova koncepcija usmerjenega izobraževanja, ki gradi na policentričnem razvoju pa daje nadaljne možnosti tudi za razvoj viš- jega in visokega šolstva v Ce- lju in na širšem celjskem območju. Da bi dobre želje in opti- mistični načrti s tem v zve- zi postali stvarnost, se bo potrebno na našem območ- ju dogovoriti zlasti o tem, kaj združeno delo in druž- beno , politične skupnosti zmorejo in potrebujejo na področju višjega in visokega šolstva. Kolikor so eni in drugi pripravljeni v ta na- men združevati razpoložljiva sredstva in kakšna organiza- cija višjega in visokega šol- stva bi omogočila bolj racio- nalno uporabo teh sredstev, ter optimalne študijske re- zultate. Pri tem pa se moramo za- vedati, da bomo v najbolj- šem primeru lahko sami v naši regiji pokrivali le del interesov in potreb našega združenega dela. V vseh osta- lih potrebah pa se bomo morali vključevati v razvoj in se povezovati s centri usmerjenega izobraževanja širom po Sloveniji.« MATEJA PODJED OBMOČNA SZDL USKLAJENO Predvčerajšnjim se je v Celju sestal medobčinski svet SZDL celjske regije, ki je med drugim obravnaval dve osrednji, prav zdaj aktu- alni vprašanji. Socialistična zveza, je bilo rečeno na seji, mora skupaj z drugimi druž- benopolitičnimi organizacija- mi povezovati delovne ljudi in jih usmerjati v akcije za spreminjanje miselnosti in drugačnega ekonomskega vo- denja. Novi pogoji gospodar- jenja terjajo tudi drugačen odnos do dohodka, prem.iki pa so potrebni tudi v narav- nanosti, da je najprej treba dohodek ustvariti in ga šele nato deliti. To je osnovna misel, ki zadnje čase in tudi na tej ■ seji prevladuje, ko so družbeni dejavniki, us- merjeni na praktične akcije za stabilizacijo gospodarstva. Medobčinski svet je raz- pravljal tudi o stanju in ob- likah medobčinskega sodelo- vanja na širšem celjskem območju. Pri tem so povda- rili, da številne skupne na- loge in koristi, ki jih ni mo- goče zagotavljati in zadovo- ljevati le v občini dajejo re- alno osnovo za poglobljeno sodelovanje med občinami. To velja tudi za izmenjavo izkušenj in pomoč razvitej- ših občin v organiziranju strokovnih služb in družbe- nih dejavnosti. Seveda pa so tudi pogoji za tesnejše pove- zovanje gospodarstva in go- spodarskih dejavnosti, ki pa še niso dovolj izkoriščene. Na seji so sprejeli tudi program dela sveta do konca leta, da bi lahko družbeno politično dejavnost po ob- činah usklajevali na širšem območju in da bi usklajeno delovali na povezovanju in uresničevanju skupnih na- log, še posebej tistih, ki jih zaradi medsebojne poveza- nosti pa tudi zaradi uvelja- vitve načela vzajemnosti in solidarnosti ni mogoče obrav- navati drugače kot v širšem dnižbenem prostoru. -an V VSAK DOM NOVI TEDNIK DIREKTORJU PTT CELJE DANIJELU RINCU Jugoslavija se z Romu- nijo, Turčijo in Albanijo nahaja na repu evropskih držav po številu telefon- skih naročnikov. V tem hitrem času, ob vse večji pomembnosti komimikacij to vsekakor ni razveselji- vo dejstvo. Plan je, da bi se v naslednjih petih le- tih povečala gostota tele- fonskih priključkov 11 na 100 prebivalcev v Jugosla- viji. Prepričan sem, da ko- lektiv celjskega PTT vla- ga napore za nuđenje čim- bolj ših uslug in da nasto- pa tudi ^фrašanje ali so cene teh uslug usklajene z drugimi tako, da zagoto- ve reproduktivno sposov, zlasti pa tistih, ki so jih potrdih na letni konferenci. Glede družbene samozaščite so ugotovili, da je v to- varni že doslej dobro delala, da pa ji novi pravilnik odpira še lepše možnosti, Sicer so še iJoudarili, da naj zlasti ko- munisti seznanjajo sodelavce s pomenom družbene samo- zaščite. Ko pa so razpravljali o novih pogojih gospodarjenja in poslovanja, so sklenili dojxxlniti akcijski program stabili- zacijskih ukrepov in to predvsem v izboljšanju kvalitete izdelkov, pri varčevanju, proizvodni disciplini itd. Aktualna je bila tudi razprava o aktivnosti f>osameznih komunistov. Z ustanovitvijo več osnovnih organizacij se je povečala tudi dejavnost članov, na vsak način pa še ni takšna kot bi morala biti. To se pozna tudi na sestankih, na katerih je včasih udeležba nezadovoljiva. Zato so na- ročili sekretarjem osnovnih organizacij, da se pogovorijo s posamezniki glede njihovega odnosa do dela. Minuli razgovori v tekstilni tovarni Prebold so bili več kot uspešni, na njih pa so komimisti znova opozorili na svojo vlogo in naloge, ki jih imajo v našem samouprav- nem sistemu. DARKO NARAGIAV IVANKA GRZINA Kdo bi vedel, kakšen dan bil takrat, ko se je odpravila Ivanka Grzina v svet iz rodnega Vojske- ga pri Podsredi. A od ta- krat je že minilo precej let, ki so ji izpolnila živ- ljenje s težkim breme- nom, a dobro voljo in le- pimi spomini. Kdor jo po- zna, jo pozna kot vedro žensko, vedno pripravlje- no delati in pomagati, vedno pripravljeno prema- govati tudi najtežje ovire, ki se nam v življenju ta- ko rade zastavljajo. že od zadnje vojne živi v Kozjem s svojo družino, ki je nanjo tako. nave- zana. Služba, ki jo oprav- lja v Ljubljanski banki, ekspozitura Kozje, ji iz- polnjuje že itak vedno prekratek delovni dan. Delo je pač tisto, ki daje človeku življenje, voljo in smisel za vse, kar počne — to je njeno vodilo. Ko so prišli za sloven- ski in za vse jugoslovan- ske narode tisti usodni časi velikih odločitev in se je šlo za biti ali ne bi- ti, je Ivanka Grzina brez oklevanja vedela, kje je njeno mesto. V narodno- osvobodilno gibanje se je vključila 1942 leta, člani- ca OF pa je bila od av- gusta 1943. leta. Od tiste- ga časa pa do jeseni 1944 je bila tudi predsednica okrajnega odbora rdečega križa. Ker bi morala iti pozneje ш teren, je spre- jela delo na krajevnem območju in tako ostala doma, kjer je delovala kot aktivistka vse do konca vojne. Kmalu za tem je spoznala tudi svojega živ- ljenjskega sopotnika, tudi aktivista Miloša. V svoji pripovedi je skromna in ne 'misli mno- go na preteklost, čeprav je za svoje delo v času narodnoosvobodilnega bo- ja dobila po svobodi od- likovanje predsednika Ti- ta — red za zasluge za narod s srebrno zvezdo. Svoje misli in hotenja OBRAZI usmerja vedno v bodoč- nost. Zato jo najdemo že od leta 1964 kot blagajni- čarko prosvetnega društva v Kozjem in to delo op- ravlja še danes, lani pa je bila izvoljena za pred- sednico krajevne organi- zacije rdečega križa. Kdor je že bil na Kozjanskem ve, da ima ta organizaci- ja vedno dovolj dela. Težko je pisati o delu in življenju človeka, ki je ostal sredi vsakdanjih na- log tako skromen, da le redkokdaj razkrije kak- šno pomembnost. Delo Ivanke Grzinove pa je se- stavljeno kot mozaik, poln majhnih, a pomembnih delčkov, ki v celoti tvori- jo veličastno podobo skrb- nega, ljubečega, z odgo- vornostjo in ponosom pre- žetega srca. D. MEDVED 4. stran — NOVI TEDNIK St. 15 — 15. april 1976 GOSPODARSKE RAZMERE OBMOČJA Danes se nagibamo že v tretji teden, kar so v polni meri pričeli delovati novi pogoji gospodarjenja. In če bi dejali v prispodobi, jadr. nica še ni v zračnem toku, ki bi nakazoval njeno smer. Tako nekako bi trenutno lah- ko ocenili vedenje gospodar- stva in ravnanje trgovine na širšem celjskem območju. Morda je še vse preveč ča- kaiija, zato tudi več težav in nenormalnega vedenja kot bi ga bilo treba. Primer, ki ga je eden izmed udeležencev pKvsveta o gospodarskih raz- merah, M je bil pretekli te- den v Celju povedal, češ da v vsej trgovski mreži v Ve. leryu ni mogoče kupiti hla- dilni'ka, бергалг jih tam izde- lujejo (gre za pretiravanja — op. ur.), kaže na to, da na nove pogoje gospodarje- nja še nismo pripravljeni. Pravzaprav še drugače. Nove predpise raziunejo, predvsem kot omejevanje proizvodnje in prodaje oziroma blagov- nega prometa. Od tod tudi huda inercija tako v trgovini (ne sicer v vsej) kot tudi y proizvodnih organizacijah, pò številnih znakih sodeč pa je precej nepripravljenosti na nove razmere tudi v družbe- nih dejavnostih. Vse premalo je prisotno prepričanje, da so slednji ukrepi nujno po. trebni za poživitev in zidravo rast blagovnih tokov in da prav ti ukrepi želijo spodbu- diti proizvodnjo in menjavo blaga, ne pa obratno. Naloge družbenopolitičnih organizacij so v tem trenut- ku še posebej pomembne, saj je potrebno zagotoviti primemo družbeno vzdušje, v katerem se bo razvijalo odgovorno vedenje in zavest, da gre za normalizacijo po- gojev gospodarjenja. Te pa morajo terjati od organiza- torjev proizvodnje in dela popolno zavzetost prav zdaj, ko je treba odprodati zaloge, preusmeriti proizvodnjo v tržno blago in delo smotr- neje organizirati. Gre tokrat za iz5)it njihove celovite spo- sobnosti, rezultati pa bodo vidni v vsem kolektivu. Iz- mikanja torej ne bo! BOJAN VOLK PREBOLD ZNAK CRNE MACKE Pred dnevi smo obiskali Tekstilno tovarno v Preboldu, ki jo mi, do- mači kupci prav dobro poznamo, njeni izdelki pa so cenjeni in iskani na svetovnem tržišču. Tovarno že 15 let uspešno vodi direktor Emil Jug, ki smo ga med drugim vprašali, kje so razlogi za tak uspeh in razvoj tovarne. »Kar v uvodu naj povem, da se z uspehi našega 1300- članskega kolektiva ne bi mogli pohvaliti, če pri nas ne bi bilo enotnosti. Tako pa v 15 letih ni prišlo do večjih konfliktov, nezadovolj- stev in finančnih težav. Tež- ko bi našli poedinca, ki se ne bi trudil in naredil kar največ za zaščitni znak čme mačke. Res, disciplina je pri nas na zavidljivi ravni.« »Pa vendar. Problemi, takš- ni ali drugačni se pojavlja- jo domala povsod. Tudi pri vas?« »Tovarna je stara 134 let in velik del obratov imamo še v starih stavbah in vzdr ževanje starih prostorov z neekonomskim transportom je neperspektivno, zato nas tarejo predvsem investicijske težave. Ob obnovi tkalnice se je pojavil tudi problem delovne sile kot znak višje avtomatizacije. Toda nobene- ga delavca nismo hoteli od- pustiti ali izgubiti in tako smo ustanovili novo proiz- vodnjo ženskih hlačnih no- gavic; v začetku le za usluž- nostno proizvodnjo, kasneje pa smo z manjšimi investi- cijskimi dopolnitvami proiz- vodnjo okrepili. Kmalu smo postali eden od najmočnej- ših proizvajalcev tega artik- la na tržišču. Hlačne noga- vice »Doris« so bile pred kratkim na sejmu mode 76 v Beogradu ocenjene kot najboljše nogavice v Jugo- slaviji. Poseben problem nam predstavlja odprava nočnega dela žena in tudi moških. Nekateri delavci in delavke neradi slišijo o ukinitvi noč- nega dela, vendar z načrtno nadaljno vzgojo bomo reši- li tudi te probleme, čakajo nas tudi velike investicijske naloge, kot n. pr. obnova enega dela tkalnice, ki datira že iz 1912. leta, posametzäaüi strojev 2ja oplemenitenje in kotlarne s turbino. No in ker smo že pri problemih, naj omenim še to, da je pri nas zaposlenih precej vozačev. Ti prihajajo na de- lo iz Tabora, Matk, šešč Griž in 2alca in imamo za- nje v okviru tovarne orga- niziran prevoz. Nimamo pa urejene družbene prehrane (razen priprave hladnih ob- rokov v našem bifeju), za- to smo se borili, da bi se v kraju napravila restavra- cija, ki naj bi služila na- menu družbene prehrane to- varne in ostalim prebival- cem. Zdaj je v gradnji nov hotel, ki bo kmalu zgrajen in tako bo rešen tudi prob- lem družbene prehrane.« »Kje so vzroki za dobre rezultate Tekstilne tovarne?« »2e pred leti s« je pod- jetje preusmerilo v popol- no proizvodnjo visokokva- litetnih oplemenitenih tka- nin, iskanih na domačem in tujem tržišču. Vedno znova iščemo asortimente, ki so za- nimivi. Imamo močno raz- vojno službo in do sedaj smo imeli srečno roko pri izboru naše proizvodnje. To pa bi bilo vse premalo, če ne bi imeli direktnega kon- takta s celotnim kolektivom. V podjetju vlada princip, da se zanesi nase in ne na dru- ge. Lansko leto smo se orga- nizirali v TOZD tkanin, TO0D pletenin in služ- be. Dodobra je zaživel tu- di delegatski sistem, ne teoretično, ampak v naši vsakdanji praksi. V podjet- ju je okrog 300 mladih, ki so zelo aktivni. Večkrat organizirajo interne delovne akcije, zanimajo se za stro- kovna predavanja in prireja- jo razne izlete. Veliko od naštetega pa ne bi mogli realizirati, če ne bi ves čas mislili na kadre in na enotnost v podjetju. Sku- paj se borimo za razvoj pod- jetja, kraja, širše okolice in naše socialistične družbe. V prvem trimesečju le- tošnjega leta je bila naša realizacija 92 odstotna in jo v sedanjem času lahko oce- nimo za velik uspeh.« »Ne zamerite še zadnjemu vprašanju. V kratkem se bo- ste poslovili od svojega de- lovnega mesta. S kakšnimi občutki?« »Res je. Prišel je čas, ko se moram od tega delovne- ga mesta na svojo željo, posloviti in predati posle mlajši generaciji. Mislim, da je prav, da so v podjetju izbrali namestnika iz svoje sredine — dosedanjega eko- nomista podjetja Ivana Ža- garja. Seveda, v tem času sem se navezal na kolektiv. Toda obvezal sem se, na željo vseh, da bom po upokojitvi nekaj časa še pomagal ko- lektivu, da se bo izmenjava izvršila čimbolj kvalitetno in v interesu nadaljnega razvo- ja kolektiva.« MATEJA PODJED AERO NOVA TOVARNA Danes bo v Medvodah tudi uradno pričela obra- tovati nova tovarna, ki so jo tu s skupnimi napori postavili delovni ljudje vseh temeljnih organizacij Aera. Gre za tovarno pa- pirja, ki bo lahko Aero oskrbela z zadostnimi ko- ličinami visokokakovost- nega papirja. Aero se je namreč vrsto let srečeval s precejšnjimi težavami zaradi splošnega pomanj- kanja različnih vrst papir- jev, ki jih je potreboval v svoji kemični in grafič- ni industriji. Zato so se že pred leü v tem kolek- tivu odločili, da zaokro- žijo celoten krog proizvod- nje, ki s^a vse od goje- nja in sečnje gozdov do predelave lesa v celulozo in papir in dokončne obdela- ve papirja v kemični in- grafični industriji. Naložba Aera v novo pa- pirnico sodi med letošnje največje naložbe v repub- liki, saj je veljala preko 45 starih milijard. Več o veliki zmagi Aera bomo zapisali v naši prihodnji številki. BRANKO STAiMEJČIČ KONJICE — VEČ STANOVAW V konjiški občini je bilo v letu 1975 okrog 4500 sta- novanj, od tega je bilo v družbeni lastnini 874. Več kot 50 odstotkov vseh stano- vanj je bilo zgrajenih še pred letom 1918, le okrog 20 odstotkov pa v letih 1955 do 1970. Razen novejših so vsa stanovanja tudi brez osnov- nega higienskega standarda in so zgrajena v nizki zida vi enodružinskih hiš. Zaradi tega dajejo občinski indu- strijski centri videz poveča- nih vasi brez mestnih zna- čilnosti in so brez spremlja- jočih objektov družbenega standarda. Osnutek srednjeročnega plana razvoja občine SlOiven- ske Konjice pa predvideva, da bo v tej občini zgraje- nih do leta 1980 1120 novih stanovanj. Od skupnega sta- novanjskega fonda bi name- nili 790 stanovanj za kritje sedanjega primanjkljaja ter za kritje novih potreb po sta- novanjih zaradi porasta šte- vila družin in novih kadrov, 330 stanovanj pa bi služilo za nadomestitev starih in neustreznih stanovanj. Pouda- rek pri gradnji stanovanj bo na družbeno najemnih sta- novanjih, pri dodeljevanju stanovanj pa bodo imeli pred- nost delavci z nižjimi oseb- nimi dohodki in nUade dru- žine. V skladu s predvidevanji srednjeročnega plana bodo pričeli že letos graditi v ko- njiški občini vrsto stanov^. Tako bo v samem mestu s¡ venske Konjice postavi j еђ mesecu juniju temeljni i men za 106. stanovanjski bi^ prav tako pa bosta letos ^ sla pod škalcami še manjša stolpiča, v katerimi 44 stanovanj. Tako v Коц cah."Tik pred pričetkomgrj nje stanovanjskega bloka | so tudi v Ločah, kjer bo j vestitor gradnje samouprj na stanovanjska skupnost kjer bo zraslo 12 stanova^ Tudi Konus bo pričel let uresničevati lastne načt stanovanjske izgradnje. 2e naslednjih mesecih bo гц reč pričela ^ ta organizacj graditi na področju Previ ta 13 dvostanovanjskih vri nih hišic, za katere pa i po sprejetem ključu prisp vali del sredstev tudi dela ci Konusa sami. Ce seštej mo vsa stanovanja, ki j bodo v letošnjem letu p čeli graditi v Slovenski Konjicah in dodamo še i sta, ki bodo v kratkem zgi jena (teh pa bo okrog s v stanovanjskih blokih, i jih gradijo v Zrečah in ) tanju) vidimo, da bodo tej občini pridobili v lete njem in prihodnjem letu k lepo število stanovanj. Z i zmanjšanim tempom pa 1 do morali graditi tudi v p hodnjih letih, da bodo tal uresničili načrte za izgrt njo 1120 stanovanj do le 1980. DAMJANA STAMEJCI KONJIŠKO GOSPODARSTVO DOŽIVLJA RAZCVET (jospodarstvo Konjiške obči- ne je bilo slabo razvito, saj je bila tehnologija v vseh večjih tovarnah zastarela in ni omogočala optimalne akumu- lacije. Pravi razcvet pa je doživelo konjiško gospodar- stvo v zadnjih letih. Vzro- kov, ki so pogojevali bak razvoj, je več. Pnd je ne- dvomno ta, da so tovarne vsa razpoložljiva sredstva vložile v modernizacijo teh- nologije in tako znatno po- cenile svojo proizvodnjo. S tem so si zagotovile tudi ustrezno akumulacijo in sred- stva za razširjeno reproduk- cijo. Zanimivi so podatki, ki kažejo rast deleža bruto investicij v družbenem pro izvodu konjiške občine. Ta- ko so v občini namenjali leta 1961 le 11,8 odstotka družbenega proizvoda za in- vesticije, leta 1974 pa je zna- šal delež bruto investicij že 31,4 odstotka družbenega proizvoda. Ob tem je po- trebno povedati, da je bil delež tujih sredstev pri in- vesticijah v konjiškem go- spodarstvu dokaj nizek in da so gospodarske organiza- cije same zbrale skoraj 60 odstotkov potrebnih sredstev za investicije. Pa naj našte- jemo, kaj vse so tovarne zgradile v zadnjih petih le- tih. Konus je zgradil dve novi tovarni Koterm in Cel- teks IMP je postavil novo tovarno, Kostroj je zgradil novo proizvodno halo za proizvodnjo pLastike, Kova- ška industrija je zgradila dve novi tovarni Renault in Unior, Comet je postavil no- vo proizvodno halo. Kovi- nar iz Vitanja je razširil svojo dejavnost z usposodo- bitvijo novega obrata na Stranicah, LIP pa je v vseh teh letih vlagal znatna sred- stva v modernizacijo in raz- širitev že obstoječih obra- tov. Ze iz naštetega je raz- vidno, da so v konjiški ob- čini namenjali znaten delež investicijskih sredstev v in- dustrijo. Od vseh gospodar- skih naložb so kar 79,9 od- stotka sredstev vložili v in- dustrijo. Potrebno pa je našteti še druge vzroke, ki so pripelja- li do pravega razcveta ko- njiškega gospodarstva. Med njimi zavzema vidno mesto prilagajanje vseh večjih or- ganizacij tržišču, predvsem pa njihova usmerjenost v izvoz. Podatki kažejo, da so konjiške gospodarske orga- nizacije skupaj izvozile leta 1970 za 5,631.830 ameriških dolarjev blaga, leta 1975 pa že za 15,806.222 dolarjev. V izvozni dejavnosti prednjači- jo predvsem Kovaška indu- strija, Konus, Comet, LIP in Kostroj, medtem ko je delež ostalih organizacij v izvozu blaga znatno manjši. Ko govorimo o razvoju ko- njiškega gospodarstva, mo- ramo omeniti tudi delež, ki so ga k takemu razvoju pri- spevali novi kadri. V tej občini je bila namreč izo- brazbena struktura kadiov še pred nekaj leti zelo slaba, v zadnjem času pa se je le-ta močno izboljšala. Dosedanji razvoj konjiške- ga gospodarstva in doseže- ni rezultati so nedvomno dobra osnova tudi za na- daljnji razvoj te občine. Vendar pa velja poudariti, da se je v zadnjih letih raz- vijala v konjiški občini pred- vsem industrija in da se ostale panoge gospodarstva ter ob tem tudi družbene dejavnosti niso usklajeno razvijale. Zato bodo morali v bodoče zagotoviti sklad- nejši razvoj gospodarske in negospodarske dejavnosti ter ob tem tudi enakomernejšo strukturo investiranja, sicer bo prišlo med posameznimi dejavnostmi do prevelike ne usklajenosti. Dosežena sto nja rasti industrije pa c dvorano omogoča skladi razvoj vseh dejavnosti v k njiški občini. Le-tega pre videva tudi predlog srednj ročnega plana razvoja ob( ne. DAMJANA STAMEJCI NAŠA BESEDA 76 NA OBMOČJU Občinska konferenca j« 10. aprila organizirala ob- činsko srečanje pionirskii in mladinskih skupin v okviru letošnjih priredi- tev »Naša beseda 76«. Srečanje je bilo v Ra- dečah, nastopili pa so pionirji osnovne šole Marjana Nemca iz Radeč, pionirji osnovne šole »AH' bona Aškerca« iz Rimskil Toplic in mladinci OO ZSMS Marija Gradec - Reka. Vse tri skupine s« predstavile dela Ivan® Cankarja. V četrtek, petek in so- boto pa bodo v RadečaU ter Rimskih Toplicah pod- ročna srečanja kultumO umetniških skupin. Le.teï bo v okviru »Naše besed« 76« dvanajst. Vse predstavitve sd W ogledala republiška oce- njevalna komisija in se lektor za republiško sre- čanje, ki bo maja 1976 ^ (3elju. Sodelovale bod^ skupine iz občin Celj«' Žalec, Šentjur pri Celj^J- Slovenske Konjice in L»' ško. Predstavi si lahko ogl®" dajo vsi, ki želijo sp>023iä- ti bolj ix)drobno pred- vsem dela Ivana Cankarji in drugih skxvemskih P' sateljev. F. ^ _ L 1976 NOVI TEDNIK — stran S ^P^JU o AKTUALNI TEMi popolnejše obveščanje širokega kroga delovniii ljudi in občanov je današnjih pogojih samoupravnega procesa odločanja in dogovarjanja Lekakor aktualna tema. Kroži sicer cel kup informacij in vendar na enem gstu — za samoupravno delovanje pa je to izrednega pomená — zbra- Jjj, informacij nimamo. To funkcijo naj bi prevzel INDOK center v celj- občini. Vodstvo tega centra je prve dni tega meseca prevzel MITJA yH/lMlK, ki smo mu postavili nekaj vprašanj. jjif; Kako ste zastavili de- ■ jentra, od katerega priča- Ijeino predvsem bolj orga- Of^ obveščanje delovnih Ф in občanov? Odgovor: Najprej naj po- jjarim. da je 1.4. sicer res L^o začetek delovanja in- i^acijsko-dokumentacijske- t centra v naši občini, ali r skrajšani obliki INDOK Ltra, vendar je več datu- ki bi jüi lahko upora- ^ za »rojstne dneve« IN- fe-dejavnosti. Na vsak Min gre še vedno za INDOK Eter »v izgradnji«. Njego- irlogo pa bi rad oprede- I takole: predvsem gre za Lovanje informacij sko-do- l^entacijskega centra, ki Ura služiti uresničevanju ^upravnih delegatskih ^sov; se pravi, da bo pOK služil vsem delovnim Mem in občanom, ki so [našem delegatskem siste- U ustavni nosilci vsakršne- I samoupravnega dogovar- jpja in odločanja, i NT: Kako boste s tem ^tično pomagali samoup- irljalcem? Ugovor: Na noben način IDOK center ne bo postal I kar se mnogi bojijo, nam- I nov »proizvajalec gradiv«, I jih imamo tako že pre- bč. Bistvena naloga bo v D\e«>vanju vseh mogočih Hormacijskih virov, ureje- 10 doJmmentiranje 25a samo- )OBRNA: NOV fRELEC iNa Dobrni so našli novi t vode, ki je za približno ^rat močnejši od dose- feega. čeprav dela še ni i povsem zaključena in je po povedati, kaj pomeni W pridobitev za zdravi- te kraj, je vendarle na fcni, da se zdraviliškemu pektivu tudi po tej strani ^tajo novi časi. Najbrž pa v novem izviru tudi №mo začetek spremembe P lokacijo novega hotela. P tudi pomeni, da novega •tela ne bi gradili v po- Bjšku oziroma v povezavi sedanjim zdraviliškim do- "lom, marveč v spodnjem "u zdraviliškega dela kra- • Ila lokaciji, ki je nia kon- I koncev tudi primernejša »tak objekt. MB upravno odločanje pomemb- nih informacij. Po mojem bi moral INDOK v občini po- stati »urejeno križišče samo- upravnega informacijskega prometa«, pri čemer tudi ne bi smeli zanemariti stalne skrbi za lepšo, predvsem pa bolj razumljivo in kleno do- mačo besedo in jezik. Nisem slavist, ampak to, kar danes počenjamo s slovenščino v našem »aktivističnem in po- litičnem žargonu« presega včasih vse meje. NT: Kot kaže, ste s srcem za razumljivo informacijo. Odgovor: Res je. Sem za informacije, ki naj jih ra- zume poprečen naš držav- ljan, skratka, sem za takšno samoupravno in drugačno dogovarjanje, da je vsakdo prepričan, da ve zakaj gre. Predvsem pa me je groza »kupov ' papirja in gradiv«, s katerimi zasipavamo naše samoupravljavce. Ne znamo več nič F>ovedati ali napisati na kratko, jedrnato. Za Churchilla je bil najpomemb- nejši svetovalec tisti — ime- noval ga je »one page man«, ki je znal kratko, na eni strani papirja izraziti svojo idejo, predlog itd. NTi Ali bo INDOK center izdajal svoje glasilo? Odgovor: INDOK centeir bo razpolagal z mnogimi in- formacijami, ki jih bo po dogovorjenem načinu zbiral, obdeloval, oblikoval. Prav go- tovo bo njegova dolžnost tu- di v posredovanju teh infor- macij, za različne »potrošni- ke«, izmed katerih bodo ver- jetno najbolj zahtevni prav ustanovitelji in podpisniki družbenega »informacijskega« -dogovora. Ce smem tako. re- či, za široke množice, bo INDOK izdajal kratke pred- hodne informacije o aktual- nih dogodkih iz življenja in dela v naSi občind. Sicer pa INDOK center je in ostane del celovitega družbenega in- formacijskega sistema, v ka- terem imajo n. pr. tudi sred- stva javnega komuniciranja kot sta tisk in radio, nedvo- mno jasno opredeljeno svoje poslanstvo. NT: To se pravi, da bo INDOK center tesno sodelo- val s sredstvi javnega komu- niciranja, ne bo jim »konku- riral« pa tudi večtirnosti ne bo? Odgovor: Točno, gre za do- polnjevanje, za delo, »z roko« v roki«. Brez tesnega sode- lovanja s tiskom in radiom, pri čemer pri tisku mislim tudi na glasila in informacij- ske službe v delovnih orga- nizacijah, si učinkovitega de- lovanja INDOK centra za de- legate sploh ne morem za- mišljati. Le skupno dek) enih in drugih sredstev obvešča- nja bo popoldne usposabljalo samoupravljalce za politično odločanje, pri tem bosta tisk in radio prispevala pred- vsem k oblikovanju idej in predlogov ter njihovemu jav- nemu preverjanju, ker je nji- hova razširjenost velika in omogoča vpogled na dogaja- nja okoli nas, tudi izven ene občine. BOJAN VOKK IZLETNIK NAJEL PLANINSKI DOM Da, velja za planinski dom v Logarski dolini. Planinska zveza Slovenije in celjski Izletnik sta namreč podpisa- la pogodbo, po kateri Iz- letnik sprejema v najem pla- ninski dom v Logarski do- lini. V pogodbi so še pose- bej napisali, da je to že prvi korak k prodaji doma. Kupil ga bo Izletnik. In to v kratkem, v kolikor se bo Planinska zveza odločila za to. Ta sprememba je v skladu s prizadevanji po enotnosti turističnega gospodarstva v mozirski občini. Po vsem tem bodo planin- ski dom v logarski dolini odprli že v kratkem. MB ¡OLJE OB SOTLI zadnjem zasedanju ^Pščine občine Šmarje pri je bilo postavljeno ^gatsko vprašanje, ki za- ^ trenutno bistvene pro- Ј^б krajanov na območju ^j^vne skupnosti Polje ob točneje, krajanov vasi jjzovec in del Lastniča. J ani obeh omenjenih vasi I Namreč pričeli z deli g. Povečanje zmogljivosti ^■ičnega omrežja v dol- ^ nekaj več kot 8 kilo- Predračun znaša 18 j^Jonov dinarjev. Na tej içg^'ji osmih kilometrov je ¿ gospodinjstev, ki še električne razsvetlja- ve. To želijo imeti, vendar sami ne morejo prispevati, ker so socialno šibki, neka- teri tudi socialni podpiranci šmarske občine. Z glavne- ga voda ne morejo dobiti razsvetljave, ker je preslaba. S podvojitvijo moči električ- nega toka bi to dosegli. Da je podvojitev res nujna, po- trjuje tudi dejstvo, da so na območju Vrh Lastnič že letos načrtovali izgradnjo vo- dovoda na električni pogon. Občani, ki že imajo napelja- no elektriko, so zbrali 14 mi- lijonov, to pa ni vse glede na tisto višino sredstev, ki jih zahteva prej omenjeni predračun. Zato so naprosi- li občino, če bi jim lahko pomagala pokriti razliko, si- cer bi v nasprotnem prime- ru ostalo brez vode 40 go- spodinjstev in 9 družin brez elektrike. Na območju krajevne skup- nosti Polje ob Sotli so kon- čali dela tudi delavci drav- skih elektrarn in krajani so zaprosili občinsko skupščino, da čimprej doseže pri ome- njeni organiziaciji združene- ga dela, da bi jim povrnila škodo, saj je pred pričet- kom del to tudi obljubila. D. M. DVA ŠMARSKA UTRINKA V lanskem letu je imel sanitarni inšpektor v šmarski občini obilico de- la. V celem letu je pre- gledal 34 novoustanovlje- nih obrtnih delavnic, izdal je 18 soglasij za točenje pijač in prodajo živil iz- ven FKOSlovnih prostorov. Izdal je 23 dovoljenj za nabavo raznih strupov in stiupenih peparatov. Dva- krat letno je bila izvede- na kontrola izvajanja si. stematične deratizacije za Rogaško Slatino, Šmarje pri Jelšah in Rogatec. De- ratizacija je bila izvede- na tudi v vseh ix)sloval- nicah trgovskega podjetja Jelša in kmetijske zadru- ge Šmarje. Pred sezono je bilo pregledano 40 sta- novanjskih objektov, kjer so sobe za prenočitev go. stov, petim gostinskim obratom pa je bila izda- na prepoved obratovanja zaradi nečistoče. Sodniku za prekrške je inšpektor predal 6 primerov. En- krat v lanskem letu so bile pregledane tudi vse vzgojno varstvene ustano- ve v občini. Delegati delegacije kra- jevne skupnosti Podsreda so predlagali občinski skupščini, da bi bile za spremembo kdaj seje ob- činske skupščine v Koz. jem in v Bistrici ob Sot- li, saj so tam tudi pri- merni prostori za to. De- legati iz krajevne skup- nosti Podsreda in Osre- dek morajo na sejo že ob petih zjutraj, domov pa se vračajo zvečer. Pred- lagali so tudi, naj se otro- ci iz Osredka prešolajo v Podsredo, ker je v Pod- sredi premalo otrok, otro- ci iz Osredka pa sedaj hodijo v šok) v Pišece. Opozorili so tudi na veli- ko škodo, ki je nastala med postavljanjem dalj- novoda Krško—Maribor. Težki kamioni so uničili krajevne ceste, poškodo. vana pa so tudi kmetij- ska zemljišča. Zahtevali so, naj si ceste ogleda cestni nadzornik, zemlji- šča pa kmetijski inšpek- tor. D. M. MOZIRSKI TURIZEM Ni naključje, če je pred- sedstvo občinske konference SZDL v Mozirju pred krat- kim razpravljalo tudi o ne- katerih vprašanjih turizma v občini. Povod za to raz- pravo je prav gotovo dal redni zbor celjske turistič- ne zveze, 13. februarja le- tos, na katerem so tudi de legati vseh turističnih dru- štev v Gornji Savinjski doli- ni podpisali samoupravni sporazum o združitvi in po- vezovanju s celjsko turistič- no zvezo. Kot je znano, de- legat Gornjesavinjske turi- stične zveze tedaj tega spo- razuma ni podpisal. Delega- ti turističnih društev v mo- zirski občini so podpisali ta sporazum kljub temu, da niso imeli pooblastila občnih zborov za to in čeprav ima- jo v 5. členu pravil zapisa- no: Društvo je vključeno kot član v občinsko Gornje- savinjsko turistično zvezo Mozirje in preko nje v Celj- sko turistično zvezo in Tu- ristično zvezo Slovenije. Spričo vsega tega ni na- ključje, če je vodstvo ob- činske Gomjesavske turi- stične zveze postavilo vpra- šanje o smotrnosti nadalj- njega dela občinske turistič- ne zveze. In tako je prišla celotna problematika na se- jo članov predsedstva občin- ske konference SZDL v Mo- zirju. Odločitev tega organa bi bila vprašljiva, in tako se je tudi predsedstvo občin- ske konference SZDL v Mo- zirju odločilo, da mora ob- činska Gomjesavska turi- stična zveza v Mozirju de- lovati še naprej ter se v najkrajšem času reorganizi- rati in prilagoditi delegat- skim odnosom. Prav tako je predsedstvo menilo, da se mora občinska turistična zveza kadrovsko okrepiti in vzpostaviti še tesnejše vezi s turističnimi društvi v ob- čini. Vrh tega je predsedstvo menilo, da se v skladu s pravili lahko turistična dru- štva v občini povezujejo na- vzven samo preko svoje ob- činske, se pravi Gornjesa- vinjske turistične zveze v Mozirju. Predsedstvo občinske kon- ference SZDL v Mozirju je torej zavzelo svoje stališče do pomembnega vprašanja. Nobenega dvoma ni, da ga bodo sprejeli tudi vsi pri- zadeti, saj gre na koncu koncev za spoštovanje pra- vil, ki so jih sprejeli ob kon- cu lanskega leta. Pa tudi sicer nalagajo stališča pred- organizacije določene obvez- nosti občinski turistični zve- zi, ki doslej ni našla naj- boljšega stika z osnovnimi organizacijami. Zato tudi ni naključje, če so se društva bolj povezovala z območno turistično zvezo. Sicer pa zdaj ne gre za to, kdo bo koga, marveč za to, da bi osnovne turistične organiza- cije pa tudi občinska in medobčinska zveza najbolje delali. Vrh tega sp člani pred- sedstva občinske konference SZDL razpravljali tudi o predvideni ustanovitvi po- slovnih skupnosti za turi- zem. V kolikor so se stri- njali, da je treba to delo pospešiti, so glede organi- ziranosti odprli tri variante. Po prvi naj bi se tudi mo- zirsko turistično gospodarst- vo vključilo v regionalno poslovno skupnost, po dru- gi naj bi se v eni skupno- sti povezali občini Velenje in Mozirje, po tretji pa Mo- zirje-Velen j e in 2alec. MB PARK IN PEKEL V NOVO SEZONO Turistično društvo Šempe- ter v Savinjski dolini nas je obvestilo, da sta antični park v Šempetru in jama Pekel, nedaleč od tega kra- ja, že od sobote, 10. t. m. znova odprti. In tako vse do konca oktobra. Ogled je možen vsak dan med osmo in osemnajsto uro. Vstop- nina je ostala nespremenje- na, se pravi za šolsko mla- dino 4 ter za odrasle 8 di- narjev. Tako je turistično društ- vo v Šempetru stopilo v no- vo sezono, v novo delovno obdobje. Lansko je bilo uspešno, kljub slabemu vre- menu, saj si je rimsko ne- I kropolo v Šempetru ogleda- lo 14.165 ljudi, jamo Pekel pa kar 19.334. To ni malo. Tak obisk pa nalaga tudi krajevnim činiteljem, da uredijo še nekatere proble- me, ki so za Šempeter že dlje časa odprti. Predvsem to velja za gostinstvo. V jami Pekel bodo obisko- valci letos videli več kot la- ni. Tako bodo že 23. maja odprli za ogled tudi zgornjo jamo. Torej, nov svet kra- ških lepot. In to T sredini Spodnje Savinjske doline! MB 6. stran — NOVI TEDNIK St. 15 — 15. april 1976 ZA DELAVSKI INTERES VPLIV IN PREVERJANJE AktLvi zveze komunistov neposrednih proizvajalcev pi"i občinskih komitejih ZKS na širšem celjskem območju so v enem letu shodili, če je njihova pot še oko ma in ko- rak sramežljiv seveda ná re- čeno, da vpliva neposrednih delavcev še ni čutiti v obli. kovanju političnih odločitev in dogovorov. Odločno pa je njihovega v-pliva še premalo. 2klaj, ko po dveh, treh letih kadrovskih osvežitev v zvezd komiinistov na šiiršem celj- skem območju beležimo spre- menjen sestav članstva in pomembno zastopanost de- lavcev v osnovnih organiza- cijah, so dani tudi vsd po- goji, da neposredni in izvir- na interes neposrednih delav- cev odločiilneje pride do ve- ljave na vseh ravneh politič- nega odločanja, primerov tega vplivanja pa že zdaj ne manjka. Znani so, na primer, uspehi doseženi v solidarnostnem in vzajemnem zagotavljanju stanovanj de- lavcem. Ali pa primeri, ko so neposredni delavci nosilci uveljavljanja nove ustavne vloge krajevne skupnosti in njihove pyovezanosti z združe- nim delom, njihovim in last- nim raz\4>jem. V Šmarju so se, na primer, nep>osredni delavci za\'zeli za to, da v zvezo komunistov pride več kmetijskih proizvajalcev. V Celju so spo2aiali, da bo za uveljavitev večjega vpliva ne- posrednih proizvajalcev na odločitve potrebno storiti še kaj več. Zato so se dogovo- rili, da bodo v aktivih obrav- navali perečo problematiko in to tako, da bodo člani aktivov iz sredine, iz katere izhajajo, poročali o delu ko- munistov in o stanju v nji- hovi sredini, v letu dni pa naj bi bila obravnavana sle. hema sredina. Primere bi lahko še našteli. Aktivi neposrednih proizva- jalcev, ki so bili ustanovlje- ni predvsem zato, da bi bili na sedanji razvojni stopnji družbe in zveze komunistov prisotni v samoupra\mem vsakdanu vsi življenjski de- lavski int-eresi, so upravičili svoj obstoj. Zdaj bo njihova veljava hitreje napredovala, kajti v zvezi komunistov so zaradi spremenjene sestave članstva vse bolj poenoteni interesi, prevladujejo skupni interesi in velika odgovor- nost za solidarnost, dokaza- na neštetokrat v praksi. Iz aktivov neposrednih pro. izvajalcev prihajajo zdaj tu- di že odločne zahteve, da se uvede samoupravni red, do- bra organizacija dela, \'pra- šanja, kako je organizirana kontrola, če prihaja v posa- meznih primerih do večjih kraj, kako je z družbeno samozaščito revolucionarnih pravic itd. Zdaj šele aktivi dobivajo pravo vsebino svo- jega delovanja. Izražanje in uveljavljanje njihovega vpli- va na oblikovanje politike naše družbe na vseh ravneh bo razrešilo tudi enega seda- njih temeljnih problemov: spoznati stališča delavcev in na tej osnovi graditi družbe- no akcijo. Aktivi neposrednih proizva- jalcev pa so prostor in vse- bina. našega samoupravljanja in mimo njihovega I'pliva ne bo mogoče odločati. Potrebe pa seveda m! BOJAN VOLK Minuli teden so v Likovnem salonu odprli drugo ro, stavo iz cikla treh razstav Pokrajinskega muzeja Celju. Omenjena razstava prikazuje predmete materin ne in duhovne kulture, ki jih hrani etnološka zbiri Pokrajinskega muzeja. O razstavi je spregovoril kusta muzeja Vladimir šlibar, Jože čakš, član dramske sk pine Samorastniki iz Šmarja pri Jelšah, pa je bn ljudske pesmi. Foto: D. MEDVt VOJNIK: ZA OLEPŠAVO KRAJA Tudi v Vojniku so se lotili olepšave kraja. In to uspešno. V sobotni akciji je sode- lovalo okoli 250 domačinov, med njimi precej šolskih otrok in zlasti še pripadnikov celj- ske garnizije JLA. Pred začetkom dela so se zbrali na nogometnem igrišču, kjer je prostovoljcem naj- prej spregovoril predsednik sveta krajevne skupnosti Hubert Kolšek. Zanimivo in po- hvalno je, da so vojake ob tej priložnosti seznanili tudi z razvojem narodnoosvobodilnega iribanja na vojniškem območju. Potem so se razdelili v skupine in odšli na delo. Zbrali so precej odpadkov in smeti In tudi sicer posegli v ureditev okolja. Svoj delež v tej akciji je dal tudi kolektiv Javnih naprav. ÎMB KONJICE MIMO SPORAZUM Letos so krajevne skupno- sti konjiške občine že dru- gič pripravljale programe svojih dejavnosti na osnovi samoupravnega sporazuma o financiranju krajevnih skup- nosti, ki so ga ob koncu leta 1974 podpisale vse organiza- cije zdmženega dela, samo- upravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in skup- ščine občine. Toda kot kaže, so se krajevne skupnosti tu- di v drugo uštele. Organiza- cije združenega dela namreč ne spoštujejo določil spora- zuma in zato tudi ne nakazu- jejo denarja za financiranje krajevnih skupnosti na sku- pen žiro račun. Podatki za lansko leto kažejo, da so v konjiški občini planirali 250 milijonov starih dinarjev za financiranje krajevnih skup- nosti in da se je do konca leta zbralo na žiro račun le 74 milijonov dinarjev. Velik izpad sredstev, je povzročil Konus, ki bi moral nakazati 73 milijonov dinarjev za fi- nanciranje krajevnih skupno- sti, plačal pa je le 31 milijo- nov dinarjev. Tudi vrsta manjših delovnih organizacij ni spoštovala določil spora- zuma, nekatere pa v lanskem letu niso namenile nikakršnih sredstev za financiranje kra- jevnih skupnosti. Omeniti pa velja tudi tiste večje organi- zacije, ki so v celoti poïav- nale obveznosti do krajevnih skupnosti. To so LIP, Kme- tijska zadruga, Diravinjski dom, Kostroj, Kovaška indu- strija pa je namenila celo več sredstev, kot je bila po sporazumu dolžna, vendar je vsa sredstva namenila v celo- ti krajevni skupnosti Zreče, ostale krajevne skupnosti, v katerih živijo delavci Kovaš- ke industrije, pa niso p le nobenega denarja za jo dejavnost. Družbenopolitične orga cije in skupščina občim venske Konjice so že ve razpravljale o uresnič® samoupravnega sporazm financiranju krajevnih i nosti, izpostavile so tud govornost tistih, ki vpl na uresničevanje sporazi Vendar pa se organii združenega dela ne ozi^ sklepe in priporočila toh organov. Ob vsem pa se gotovo zavedajo, d šijo pravico delavcev, ki pravi, da lahko del stev, ki jih ustvarijo v ženem delu, namenijo t kraj, kjer živijo in tako sničujejo vrsto potreb i teresov v svoji krajevni pnosti. DAMJANA STA^ STARAVAS: VELIKO NOVEGA v krajevni sku,pnosti Stara vas v velenjski ob- čini so v preteklem ted- nu najredáili popis, iz ka- terega so dobili zelo za- ramive podatke. Tako je v tej krajevni skupnosti 766 prebivalcev, od tega nad 18 let starosti 568, članov ZK je 128, sociali- stàóne zveze 390, članov zveze borcev pa je fô, kar 144 mladih pa je včla- njenih v ZSM Slovenije, zaposlenih je 366 delavcev, obrtnikov imajo 6, kme- tov 8 in 91 upokojencev, gospKxiinj 76 in enega so- cialnega podpiranca. štu- dentov je 28, dijakov 94 in otrok do 7 let pa kar 95. V večjih delovnih organi- zacijah je zaposlenih v REK Velenje 176, v Go- renju 97, na ER 17 in na RSC Velenje 15 delav- cev. Sicer i>a so si v le- tošnjem letu zadali več nalog, katere pa želijo tu- di v celoti realizirati, se- veda s pomočjo \'seh, ki so v KS Stara vas, kajti zavedajo se, da je v slogi moč in tudi delo je prijet- nejše, če vsi sodelujejo. L. OJSTERŠEK OBČNI ZBOR CELJSKE GASILSKE ZVEZE OGENJ,VODA,SRCE Preteklo lepo in sončno ner- deljo so celjski gasilci izko- ristili za svoj delovni obra- čun. Tudi sicer je biLa ta ne- delja »požarno« dokaj mirna, čeprav je tudi med samim občnim zborom občinske ga- silske zveze zagorelo nekje v gozdu nad štorami. Vsa gasilska društva celj- ske občine so lahko ponos- na na svoje delovne rezul- tate v preteklem letu. Od za- nimivih podatkov naj ome- nimo, da je v primerjavi z letom 1974 bilo lani po šte- vilu sicer več požarov, ven- dar je bila škoda neprimer- no manjša, kar gre pripisa- ti večji učinkovitosti organi- zirane in tehnično bolj op- remljene gasilske dejavnosti. Na občnem zboru so pose- bej poudarili, da se morajo v bodoče bolj pripraviti na uspešnejše ukrepanje pri gozdnih požarih, ki so še naj- bolj pogosti v spomladan- skem in jesenskem času, pri nas pa jih je bilo letos iz- razito veliko zaradi izredno toplega in suhega začetka po- mladi. Kljub temu, da se je izboljšala protipožarna kul- tura prebivalstva, pa je tre- ba še vedno nadaljevati s splošno vzgojo, zlasti med mladino. Prav tako je treba poglobiti sodelovanje na po- dročju gospodarjenja in skr- bi za naše gozidove z gozdnimi gospodarstvi. Delegati gasil- skih društev v celjski obči- ni so sprejeli statut občin- ske zveze, potrdili delovni program ter finančni načrt. Pri zadnjem so opozorili na neurejeno financirnje, pri če- mer gre rešitev iskati pred- vsem na novih osnovah orga- niziranosti protipožarne de- javnosti v samoupravni inte- resni skupnosti za požarno varnost. Čeprav je Ijubitelj- stvo osnova za združevanje delovnih ljudi in občanov v gasilska društva, se je ven- dar treba zavedati, da gre za dejavnost, do katere mo- ra imeti družba poseben in- teres ■— ta interes pa mora dokazati tudi z urejenim fi- nanciranjem in organizira- njem protipožarne dejavnosti. V Celju smo tako že med protipožarno interesno skup- nost, letos pa vseslovensko 30-letnico gasilstva kaže po- častiti z dogovorjenimi in boljšimi izhodišči za delo v bodoče. To je izzvenelo tu- di v pozdravnem govoru predstavnika občinske konfe- rence socialistične zveze v Celju. Nasploh je bilo ugo- tovljeno, da je na terenu opa- ziti vse tesnejše sodelovanje med gasilskimi društvi in organizacijami socialistične zveze v okviru krajevnih skupnosti ali drugače. S po- sebnim zadovoljstvom je ob- čni zbor in vodstvo celjske občinske gasilske zveze ugo- tovilo navzočnost predstavni ka vodstva zveze socialistič- ne mladine iz Celja kar pre- cej let nazaj ni bil slučaj. MITJA UMNIK KONJICE: TEČAJI RK v teh dneh potekajo т Sloven- skih Konjicah tečaji prve pomoči za mladince, ki so pred vstopom v JLA. Tečaji obsegajo 60 ur pre- davanj o temah, ki so pomemb- ne pri nuđenju prve pomoči, iz- vaja pa jih občinski odbor Rde- čega križa. >nadinci, ki bodo uspešno zaključili tečaj, bodo do- bili naziv pomožnih bolničarjev in bodo takoj vključeni v enote ci- vilne za.ščite. V je.senl bodo pre- davanja o prvi pomoči poslu.šale tudi niladinke. Ta tečaj pa bo ob- segal 80 ur. zato bodo mladinke, ki ga bodo uspešno zaključile, dobile naziv bolničark. D. S. KONJICE-KOSJERIČ: POGLOBITI SODELOVANJE v okviru manifestacije »Vlaka bratstva in enot sti« bo letos dopotovalo v Slovenske Konjice pet dvajset občanov Kosjeriča, ki je pobraten s konjii občino. Med njimi bodo tudi predstavniki družbe: političnih organizacij, skupščine občine in gospod skih organizacij iz te srbske občine, ki se bodo s pr stavniki Slovenskih Konjic pogovarjali o nadaljnj sodelovanju obeh občin. Kosjeriška in konjiška čina sta namreč sprejeli listini o pobratenju že 1 1972, globjega sodelovanja pa doslej še nista raz^ V treh letih sta se omejili zgolj na stike preko raz kulturnih skupin, uradnih delegacij in delegacij n dine, gospodarskih stikov pa med seboj nista navez Vendar pa imata obe občini dokajšnje število stič točk, ki bi bile lahko podlaga nadaljnjemu gospoc skemu sodelovanju. V Kosjeriču je na primer mar tovarna obutve, s katero bi se lahko povezal Kol ki med drugim proizvaja tudi polizdelke za čevl, sko industrijo, deluje tudi stavbno podjetje, .ki bi 1 ko navezalo stike s Kostrojem, ki proizvaja stavi pohištvo, nadalje je v Kosjeriču še nekaj kovini predelovalne industrije, s katero bi lahko našla roden jezik ustrezna i>odjetja v Slovenskih Konji* D ODDELEK KOVINARSKE ŠOLE v konjiški občini preučujejo, da bi v šolskem ■ 1976/77 odprli v Zrečah prvi oddelek poklicne i kovinarske stroke. Zanimanje za šolo je veliko t s strani učencev, ki končujejo osno\Tio šolo, kot < e strani gospodarskih organizacij, ki te kadre p^ bujejo. Oddelek kovinarske šole bi deloval v pr" rih stare osnovne šole v Zrečah, v naslednjem letu bi se mu pridružil še drugi oddelek. V konjiški čini doslej ni delovala nobena poklicna ali sre¿ šola, tako da bi le v poklicni kovinarski šoli ure čevali zahteve po usmerjenem izobraževanju. P j^t. 15 — 15. april 1976 NOVI TEDNIK — stran 7 f/^KA SKUPŠČINA POŽARNEGA VARSTVA Y Žalcu je bila pred dne- • druga redna skupščina ■^stva pred požarom. Po- o delu v minulem ob- ilju sta podala predsednik ^pščine Franc Jelen in ^edsedinik izvršnega odbo- rt skupščine Anton Farčnik. iji poročila obeh je bilo raz- Ljdno, da je bilo delo uspe- vendar ne takšno kot so L ga želeli. V nadaljevanju L sprejeU letni program. ^ od glavnih nalog je, da L za potrebe požarnega 'yarstva kupili avtocistemo z visokotlačno črpalko v vred- nosti 1 milijon tristo tisoč 'dinarjev. Skupščina je spre- jela tudi finančni program ja letošnje leto. Iz predraču- jia je razvidno, da bo za po- ti«t>e žalske skupnosti var- stva pred požari potrebno le- tos 1,75 milijona dinarjev. Da, Ipa bodo ta sredstva zbrana bo potrebno vložiti veliko ¡truda. Znano je namreč, da IJe od 35 organizacij združe- nega dela občine Žalec porav- nalo svoj dolg do skupnosti požarnega varstva le 9 orga- nizacij združenega dela pa če- prav so vse podpisale druž- beni sporazum o financiranju te tako pomembne družbene dejavnosti. Tako je še dolg organizacij združenega dela za lansko leto do požarne skupnosti 960 tisoč dinarjev. V nadaljevanju so delegati obravnavali financiranja sred- njeročnega programa obram- be proti požarom do leta 1980. V svojem programu so si zapisali, da naj bi v letu 1977 imeli na voljo nekaj nad 2 milijona, leta 1980 pa že 3 milijone din. Zanimivo pa je, da bodo lahko pokrili zgolj tretjino načrtovanih vlaganj. Denar bodo porabi- li predvsem za nabavo spe- cialne opreme za gašenje, graditev potrebnih prostorov, za gasilsko orodje in drugo. Ostali dve tretjini naj bi gasilske organizacije pridobi- le z zbiranjem sredstev. S samoupravnim sporazumom bi naj organizacije združene- ga dela odvajale 0,15 odstot- ka vrednosti osnovnih sred- stev na dan valorizacije za leto 1975. Ta sporazum so minuli petek že podpisali. Za naslednje leto bi se naj pri- spevna stopnja prilagodila predvidenemu znesku. Tako naj bi GD Žalec na- bavili nov orodni avto ter si zgradili nov dom, v Prebol- du nov kombiniran avto z visokotlačno črpalko, v Šem- petru leta 1978 novo avtoci- stemo, na Vranskem naj bi leta 1980 pričeli z gradnjo novih prostorov ter kupili nov kombiniran avtomobil, na Polzeli pa leta 1979 gradili nove prostore. Za tiste kra- jevne skupnosti, kjer bo vsa- ko leto občinski praznik pa bi namenili po 100 tisoč din. Delegati skupščine so bili mnenja, da takšen program lahko gre v javno razpravo. Ob koncu so za predsedni- ka IO skupnosti varstva pred požari namesto Antona Frač- nika, ki je postal strokovni tajnik skupščine, izvolil Kar- la Juga iz Žalca. TONE TAVÒAR Predsednik skupščine požar- ne varnosti Franc Jelen NAŠA TRIBUNA Na osnovni šoli v Pü- štajnu imamo že več let stenski časopis Naša tribu- na. To je sedem lesenih panojev, na katerih vsak teden objavljamo razne zanimivosti iz zgodovine, zemljepisa, rastlinstva, ži- valstva in tehnike. Ob ob- letnicah rojstva ali smrti pesnika, pisatelja аМ re- volucionarja uredimo p>o- \ stìoen spominski pano. Na stenskem časopisu objav- ljamo prospekte raznih tovam, že drugo leto pa na Naši tribuni vsak te- den najde prostor tudi nagradni kviz. Gre za vprašanja in odgovore po sistemu testov. Med pra- vilnimi odgovori izžreba- mo tri reševalce. Oglasna deska ima dva- najst članov. Vodi jih učenka šestega razreda Mojca Jug, mentorica pa je Irena Križnik. PETER KLAKOČER, os. šola Lesično CELJE v if v n^ËO Z^^Sb veo ■ B ■ v Celju že nekaj časa obi- skujejo popoldansko osnov- no šolo vsi tisti starejši, ki jo niso končali v svojih mla- dostnih letih in tudi mladi, ki so zaradi najrazličnejših vzrokov zapustili redno os- novno šolo. Zdaj so znova sedli v šol- ske klopi. Mnogi FK) dolgih letih premora. Sicer pa, ka- ko veliko zanimanje je za- njo, pove številka da jo obi- skuje kar 180 slušateljev. Vsi so se lotili novega dela z veliko zavzetostjo. »Ne po- čutim se starega, »pravi 36 letni slušatelj, sicer delavec v Civikami, Podobna želja spremlja tu- di večino drugih. Spoznanje, da šola nekaj pomeni, je ve- liko in tako navzlic letom premišljujejo o prehodih na srednje šole in podobno. Mnogi slušatelji so tudi iz drugih republik, »šola ni ta- ko težka,« pravi eden izmed njih, »pa tudi slovenščina mi ne dela posebnih težav. Za- to bom po opravljeni osnov- ni šoli verjetno nadaljeval šolanje.« Mnogi so hvaležni svojemu okolju, da so se vnovič od- ločili za šolanje, vrh tega pa tudi občinski konferenci Zve- ze socialistične mladine v Ce- lju, ki je sprožila akcijo, za končanje osnovnošolske ob- veznosti. V kolektivih so nam- reč sodelavci spodbujali ti- ste, ki nimajo popolne osnov- ne šole, da spet začnejo z delom in ga končajo. V šol- skih klopeh namreč. Mnogi so se temu klicu odzvali, pre- nekateri pa tudi ne, češ, saj smo priučeni delavci in pet- odstotni odtegljaj zaradi ne- popolne osnovne šole tudi ne pomeni veliko. Popoldanska osnovna šola dela pri osnovni šoli Prve celjske čete v Celju. »Ta šo- la je več kot potrebna,« je dejal direktor osnovne šole Prve celjske čete Jaka Maj- cen. »V naši regiji je še ve- liko zaposlenih, ki nimajo popolne osnovne šole. To je resen družbeni problem. Si- cer pa moram reči, da s slu- šatelji nimamo problemov. In ko jih gledaš, ko prihaja- jo v razred, jih poslušaš in sploh slediš njihovemu delu, spoznaš, da so vzeli šolanje resno. In ne samo to, v ve- čini tli tudi želja, da bi s šolanjem nadaljevali.« RAZGOVOR S ŠTIPENDISTI Klub študentov občine Šent- jur je pred dnevi organizi- ral z dijaki štipendisti pogo- vor o štipendiranju. Sezna- nili so jih s problemi šti- pendiranja in kadrovskimi potrebami v občini. Pogovor je bil zanimiv predvsem za tretješolce, ki se še niso odločili za na- daljnji študij. Cetrtošolcem pa so študentje ponudili po- moč pri iskanju stanovanj in pri razreševanju drugih problemov, s katerimi se sre- čujejo novopečeni študentje. META PLOŠTAJNER SREČANJE BORCEV Srečanja imajo komaj dveletno tradicijo. Naj- prej so se dobili nekda- nji borci in sedanji člani celjskega Izletnika in Av- toprometa iz Nove Gorice, Pozneje pa so se jim pri- t^ružUi še borci, zaposle- ni v koprskem Slavniku. Obe srečanji sta uspeli. Obe v počastitev dneva borca. In tako se ni po- '^'odila samo misel, da s ''P obliko ohranjanja par- tizanskih tradicij nadalju- No, marveč jo tudi raz- širijo. Razširijo na vse ko- •^tive avtobusnih podje- li v Sloveniji in na vse fiekdanje borce, ki delajo ^ teh sredinžih. Nalc^o za organizacijo ^^''vegB takšnega srečanja ' slovenskem merilu je Prevzel aktiv Zveze bor- ^ pri celjskem Izletni- Kot kaže. Je pobuda jétela na polno razume- g^e pri vseh tn tako so ^v teku priprave na to ^anje, ki bo 10. julija ^ Golteh. ŽELEZNIČARJI ZA PRAZNIK V počastitev 15. aprila, dneva železničarjev, je bilo tudi v Celju več prireditev in proslav, na katerih so so- delovali železničarji celotne- ga vozlišča. Prišli so tudi iz Zidanega mosta. Osrednja proslava je bila v ponedeljek dop>oldne v dvo- rani doma JLA. Tu je o po- menu praznika spregovoril Jože Gombač, železničarjem pa je v imenu občinske sku- pščine in obč'inskih družbeno- političnih organizacij česti- tal predsednik občinskega sindikalnega sveta Venčeslav Zalezina. Na proslavi so podelili tudi spominske znake in sicer 41 bronastih za 10 letno ter 67 srebrnih za 20 letno delo v železničarskem kolektivu. Tridesetlefcniki bodo spreje- li zlate spominske znake danes v Ljubljani na osred- nji republiški proslavi. V drujgem delu proslave so sodelovali mladi pevci os- novne šole »Franca Krajnca« na Polulah, člani tamburaš- kega orkestra, mladi recita- torji iz celjske prometne sek- cije, mladi pesnik Nikola Ra- dič in član SLG, Bogomir Ve- ras. Pred tem pa je bila pred spominskim obeležjem pad- lih železničar j ev-borcev na peronu celjske postaje spo- minska svečanost. Prireditve v počastitev pra- znika železničarjev se bodo nadaljevale še naslednje dni. Tako bo danes ob petih i»- poldne na igrišču pri Skalni kleti republiška finalna tekma za pokal mladosti med ŽRK Celjem in Inlesom iz Ribni- ce, ki p>a sodi tudi v počasti- tev 30-letnioe železmičarskega rokometnega kluiba Celje. V soboto in nedeljo se bo- do na Lisci srečali planinci- železničarji, sledilo pa bo še tekmovanje v malem nogo- metu ter srečanje mladih železničarjev-planinoev Jugo- slavije na šmohorju. MB ZAKAJ ZAMUDA? Upokojenci dobivajo po- kojnino vedno točno, prve- ga v mesecu. Zanima me, zakaj vojni invalidi in ma- tere padlih partizanov v Podsredi prejemajo inva- lidnino šele med petim in desetim v mesecu? Prosim, da odgov:)mi razložijo, zakaj je pri izplačevanju invalidnbie takšna zamuda in da ure- dijo tako, da bodo tudi navedem dobivali invalid- náno prvega v mesecu. V imenu prizadetih: ERNEST BEZENSEK, Podsreda 40 GOSTJE IZ KOLNA Da je prišlo do tako bogate kulturne izmenja- ve in sodelovanja med na- šo republiko in nemškim mestom Kölnom, je vse- kakor vzrok dolgoletno tehnično sodelovanje far- macevtskih tovam Leka in Krke z nemškim Ba- yerjem. Tako je čisto po- slovno sodelovanje rodilo bogato kulturno izmenja- vo, ki je že vrsto let zelo Ћкш in to predvsem na likovnem in glasbenem področju. Naš gost bo tokrat »Neuer Folklore Chor — Köln«. Mešani pevski zbor, ki pa hkrati goji tu- di folkloro, obstaja že šti- ri leta in je član Nem- ške pevske zveze. Pevci, ki so stari od 17 do 40 let, so si zadali nalogo, gojiti poleg domače narod- ne ter xmietne pesmi še svetovno zborovsko glas- bo. Zbor je kompaktna celota 40 predstavnikov mlade nemške generacije, ki želi spoznati svoje so- vrstnike šitx>m po svetu ter z njimi ustvariti trd- ne in prijateljske vezi, spoznavati njihovo kultu- ro, življenje, itd. Za prijetno počutje go- stov iz Nemčije v naši do- movini bo poskrbel učitelj- ski pevski zbor »Emil Adamič«, ki bo naslednje leto vrnia obisk. Gostje sd bodo takoj po prihodu v našo domovi- no, to je 16. aprila, ogle- dali najprej Ravne na Ko- roškem. Popoldne pa bo- do zbor sprejeli v pokra- jinskem muzeju v Celju. V soboto, 17. aprila zvečer ob 19.30 uri bo zbor na- stopil v Rogaški slatini. Vso nedeljo bodo spozna- vali našo domovino. V po- nedeljek bo zbor gost To- varne nogavic na Polzeli, kjer si bodo ogledali to- varno in verjetno tudi za- peli, Zvečer ob 19.30 pa bodo imeli javni koncert v Domu svobode na Polze- li, kjer jih bomo posneli tudi za Radio Celje. Na povratku domov si bo zbor ogledal Velenje. Vsekakor nas bo zbor iz Nemčije navdušil, saj je eden boljših nemških zborov, zanimiv pa je še predvsem njihov »svetov- ni« repertoar. V. R. ŽALEC: UTRJEVANJE DELEGATSKIH ODNOSOV Na zadnji seji Občinske konference SZDL Žalec, so obravnavali poročilo o izva- janju ustave na področju sa- moupravnih odnosov, integra- cijskih procesov, in delegat- skih odnosov v posameznih delovnih organizacijah. Po- udarili so skrb za tispešno utrjevanje in delovanje dele- gacij za občinsko skupščino in skupščine SIS. Te dele- gacije so do sedaj imele nam- reč premajhno oporo in po- moč pri delu. Delovne organizacije pa morajo čimprej pregledati sa- moupravne akte, ki povsod še niso sprejeti v skladu a novo ustavo. Poleg tega so na seji ob- ravnavali še predloge tez za izdajo zakonov za redna so- dišča, javnega pravobranilst- va, upravnih sodišč in jav- nih tožilstev. Enoglasno so na seji ugotovili, da teza za- kona, ki obravnava, kje bo- do temeljna sodišča vsebuje prestrog kriterij, saj ne pred- videva temeljnega sodišča za občino Žalec, ampak le od- delek. Na koncu je tekla razpra- va še o ustanovitvi INDOK centra. Sprejeli so tudi za- ključni račun Občinske kon- ference SZDL Žalec za lan- sko leto. M. P. NOGOMET V nadaljevanju celjske no- gometne podzveze so se sre- čanja v I. in II. skupini kon- čala z 'naslednjimi izidi: Kovi- nar — Olimp 3:0, Brežice — Ljubno 1:1, Papimičar — Boč 3:3, Senovo — Osankarica 2:3, Šoštanj — Žalec 1:0, Ce- lulozar — Opekar 3:2. Vodi Kovinar s 4 točkami pred Celulozarjem, Osankarico in Šoštanjem po 3 točke itd. Re- zultati II. skupine: Ponikva — Polzela 1:2, Vransko — Oplo- tnica 3:2, Kozje — Elkroj 1:4. Srečanje med Dolenjo vasjo in Gotovljami bo 3. maja. Vodi Polzela in Vran- sko po 4 točke, sledi Šmarje, Gotovlje in Eikroj po 2 točki itd. T.TAVÖAR V vsak dom NOVI TEDNIK 8. stran — NOVI TEDNIK St. 15 — 15. april 1976 JIRÍE VREŽE 70 - letnik Glavni tajnik Mladinskega pevskega festivala, peda- goški svetnik J ur če Vreze dopolnjuje te dni 70 let svojega plodnega življenja. Rodil se je 16. aprila 1. 1906 v Šmarju pri Jelšah, že izza mladih dni je vzljubil domačo grudo in slovensko pesem. Tej ljubezni je os- tal zvest vse življenje. Kot mlad učitelj je zbiral v Šoštanju okrog sebe mlade pevce, ustanovil je mladin- ski zbor »Zvonček«, vodil pa je tudi mešani zbor. Bil je zborovodja delavskega zbora »Ivan Cankar« dokler ta ni bil prepovedan. Sledil je zbor »Vzajemnost«, a tudi ta je bil po dveh letih delovanja razpuščen. Vodil je še »šoštanjski oktet«, ki je prenehal 1. 1940, ko je bil Vreže zaradi svojega progresivnega dela preme- ščen na Pečico pri Podsredi. Bil je pobudnik in predsednik »Društva mladinskih zborovodij« za območje severno od Save. Organiziral je mladinske pevske festivale v Šoštanju in Žalcu. Vse predvojno delovanje je bilo v bistvu le učna doba za povojno bogato ustvarjalno delo. že kmalu po osvo- boditvi je začel pripravljati I. mladinski pevski fe- stival v Celju, ki je bil realiziran 29. junija 1946. Te- daj je nastopil na Trgu svobode okrožni zbor s 3000 mladimi pevci, kar je bila enkratna mogočna manife- stacija. Celje, ki so mu naslednja leta prinesla ime fe- stivalskega mesta, je bilo po prvem festivalu 12 let brez njega. Vendar so v tem razdobju nekateri celjski mladinski zbori prirejali uspešne koncerte in tako vzdrževali kontinuiteto v vokalno glasbeni kulturi. Med temi je bil tudi zbor II. gimnazije ŽPD France Pre- šeren, s katerim je slavil Vreže 21. 4. 1956. L 30-letmco pevovodskega dela. Mimo tega je vodil nekaj let me- šani zbor »France Prešeren« in moški zbor »Ivan Can- kar«. Od 1. 1958 so se nadaljevali mladinski pevski fe- stivali ter zajemali vse širše razsežnosti: od okrajnega do republiškega, zveznega in mednarodnega festivala, ki vključuje tekmovanje jugoslovanskih in mednarod- dnih zborov. Po zboru Celja so se zgledovale druge republike, od katerih imajo nekatere že dobro organi- zirane republiške festivale. Z vsemi je Jurče Vreže v stalnem koiitaktu. Pa ne le z reptibliškimi, ampak tudi z inozemskimi predstavniki festivalov ga vežejo pri- jateljski stiki. Njegovo ime je je znano v Avstriji,-če- škoslomški. Madžarski, Bolgariji, Švici itd. Vreže je posredoval izmenjavo mladinskih zborov z marsikate- ro državo in se tudi sam udeležil mednarodnih tekmo- vanj in srečanj. Skupaj s Francetom Maroltom je že 1. 1946 organi- siral tečaj za zborovodje v Celju. Odslej so postali te- čaji stalna oblika za vzpodbudo in dvig kvalitete zbo- rovodij. Vršili so se v Velenju, Gornjem gradu, v Crik- venici, Krškem in v Celju. Povsod srečujemo Vreže- ta, ki navdušuje mlade zborovodje za zborovsko ple- menito delo. Za svoje delo, polno entuziazma, je prejel več pri- znanj: 1. 1959 prizruinje Sveta Svobod in prosvetnih društev, 1. 1961 je bil imenovan za pedagoškega svet- nika, 1. 1973 odličje z zlatim listom Zveze kulturno prosvetnih organizacij Slovenije »za vzpodbujanje kul- turnega življenja«. Leta 1975 priznanje Glasbene mla- dine Slovenije. Vrešetovo srce pripada festivalu, ki se je razvil iz skromnih začetkov do festivala mednarodnega slovesa. Mimo tega je opravljal več funkcij pretežno pedago- škega značaja. Od 1. 1960 do 1969 je bil pedagoški sve- tovalec za glasbo na osnovnih šolah, več let je član glasbenega odbora ZKPO Slovenije, je odbornik stro- kovnih društev itd. Poleg organizacijskega dela z Mla- dinskim pevskim festivalom opravlja posle vodje Kon- certne poslovalnice pri Kulturni skupnosti Celje. V tem svojstvu je razširil koncertno dejavnost izven Celja tu- di v nekatere sosednje občine, povečal število abon- majskih in izvenabonmajskih koncertov ter se zavzel za redne koncerte za mladino. Obširno delo ga je lani skoro podrlo^ a se je kmalu pozdravil. Najboljše zdravilo mu je njegov vikend pri sv. Roku nad Šmar- jem, hi ga pritegne ob vsakem prostem času. Tam koplje, sadi in neguje svoje malo posestvo z veliko ljubeznijo in rad pove, kako mu koristi delo na sve- žem zraku ter mu daje moči za komplicirane organiza- cijske naloge. Njegovi prijatelji in sodelavci mu želimo ob njego- vem lepem jubileju, da bi bil še dolga leta čil ter de- loval z enakim zanosom kot doslej na področju celjske glasbene kulture. EGON KUNEJ KULTURNA SKUPNOST CELJE BODOČNOST JE NASA Pred časom smo predstavili kulturno skupnost v Laškem. Danes bomo to skušali storiti pri celjski kulturni skupnosti. Zato smo naprosili predsed- nika skupščine kulturne skupnosti profesorja Antona Aškerca, da bi po- vedal naslednje: kaj bo v letošnjem letu lahko zmogla kulturna skupnost z denarjem, ki je na voljo in kakšni odnosi medsebojnega sodelovanja in samoupravnega dogovarjanja na kulturnem področju se ob tem razvijajo? A, AŠKERC: »Nikakor ne smemo pozabiti, da je bila kultura že pred ustanovitvi- jo Kulturne skupnosti in da je Kulturna skupnost samo- upravno telo, ki skuša po vse- binski in organizacijski pla- ti zajeti celotno kulturno področje Celja in njego- vega območja. Obremenjeni smo tudi z dejstvom, da so že od nekdaj bile predvsem na kulturnem področju po- trebe vedno večje od dejan- skih možnosti, predvsem v fi- nančnem in materialnem smislu. Ce torej ugotavljamo da je Kulturna skupnost sa- шоиргалт!! organizem, s tem moramo tudi ugotoviti, da je potemtakem to samo organ, ni pa to še metoda dela. Vsaj ne v sedanjem obdobju v katerem se nahajamo. Ta- ko je torej pred nami širo- ka problematika dela in živ- ljenja naše kulture, ki je še kako tesno povezana z de- lovnim člo\'ekom, z njegovimi sredstvi, z njegovimi intere- si. Najprej torej poglejmo, kaj sploh imamo. Tudi tega raz- mišljanja ne moremo dopol- niti brez ugotovitve, da so na celjskem območju mnoge kulturne dejavnosti, ki ima- jo že tradicijo plodnega de- lovanja. V interesu vseh je, da s tem delovanjem tudi nadaljujejo, predvsem s pot- jo v nova iskanja, da bi dali delu znak in pečat svojega časa. To je predvsem izred- no živa pevska dejavnost, gledališka, poklicna in ljubi- teljska, v za.dnjem času li- kovna in še druge. Tu je tudi zavestna skrb za kulturno de- diščino, skrb za varstvo kulturnih spomenikov, mu- zejstva in arhivskih dejarao- sti. Ne moremo mimo po- membnosti Moškega komor- nega zbora in Prešernovcev, zadnjih uspehov gledališča, ne moremo mimo porasta številnih dejaA^nosti v kulturi, ki jih ljudje opravljajo ne- poklicno. Zato moramo uvr- ščati med pomembne uspe- he zadnjega obdobja bistve- ne premike v gledanju in mi- šljenju okoli kiüture same. V Celju in delno na širšem območju smo dosegli to, da ne delimo poklicno in ama- tersko kulturo na dve kultu- ri. Dosegali smo, da kadar teče beseda o kulturi, je to ena sama, nedeljiva kultura. Ponekod smo že celo tako daleč, da so nekatere dejav- nosti v ljubiteljski kulturi dosegle s svojim delom ra- ven, ki daje vedeti občinstvu, da amaterizem ni nekaj dru- gorazrednega, ampak sestav- ni del kulturne ustvarjalno sti. Preveč bi bilo, če bi na- števal vse pomembne dosež- ke, kakor Teden domačega filma in Našo besedo. Saj ne gre v tem trenutku toliko za posamezna imena priredi- tev, gre za celovitost doga- janja, kako kulturna skup- nost usmerja in samouprav- no ureja vsa ta razmerja med dejavnostmi ob skrbi, da bi se seveda vse razvijalo v največji možni smeri. Pri tem zadevamo ob pro- bleme omejenih finančnih možnosti. S tem v zvezi so tudi kadrovski problemi in problemi prostorov. StA^ar kulturne politike je, da te probleme pravilno ocenimo, jih smotrno in učinkovito rešujemo ne le s stališča se- danjosti, ampak dolgoročno. To je le bežen pregled nad nekimi globalnimi dejavnost- mi kulturnega delovanja, ki nastaja v celjski občini. Rav- no tako bistvena, kot je sa- ma ustvarjalnost, pa je sa- moupravna osveščenost in sposobnost kulturne skupno- sti, ki v svoji organizaciji zdi-u- žuje vse te sile in pridobitve, ki sem jih prej našteval. S podob- nimi problemi se ukvarjajo tudi druge dejavnosti našega di-užbenega življenja. Zato smo v Celju kmalu spozna- li, da bomo sami težko re- ševali vse naloge, saj kultu- ra ne pozna nobenih meja, najmanj pa občinske. Med vrsto kulturnih dejavnosti, ki imajo svoj sedež v Celju, njihovo delovanje pa sega tu- di na področje sosednjih ob- čin, in med kulturnimi skup- nostmi teh občin, je po za- četnih težavah prišla do pr- vih uspehov in do plodnega sodelovanja. 2al pa je ta raz- voj zastal, ker nas je vse skupaj prehitel čas ni bilo dovolj storjenega pri iskanju kulturnih normativov in stan- dardov. Kulturna i^upnosit Slovenije ni obvladala te pro- blematike iü ni dovolj pod- prla regionalnega povezova- nja in dogovarjanja, kjer naj bi bila na podlagi skupno dogo- vorjenih kulturnih normati- vov kot svetovalec in koor- dinator. Danes je še prema- lo čutiti, da je kultura naše- ga slovenskega prostora na- ša skupna stvar. Premalo se še zavedamo skupnih nalog v kulturi in nismo še po- vsem presegli nepravilnega protislovja med občinsko in skupno slovensko, napačno pojmovano, republiško kul- turo. Največji uspeh pa je zagotovo storjen pri takoime- novanem odpiranju kulture navzven, kar ni nič drugega kot to, da je delo kulturnih delavcev in ustanov postalo bolj javno. Začel se je nepo- sreden dogovor med ustvar- jalci sredstev — torej gospo- darstvom in ustvarjalci kul- turnih dobrin. Podružblja- nje kulture ni samo stvar teh dTOh. Veliko pa smo že do- segli, ker smo spoznali da ni ^mo stvar kulture same. SZDL je veliko naredila za podružbljanje kulture, saj akcija celjski kulturi utrip zajema v svojem akcijsfe načrtu zajema prav vse ¡ ustanove, družbeno politih organizacije, šole in T0¡ To pa pomeni krepitev t^ Ijev za nadaljnjo nadgra^u ki je lahko rečemo гаг^ razimievanje in poznavaj razmer, dela, s tem pa , dvomno tudi rezultatov. ^ tura in njene ustanove sme biti nekaj, kar je ne stopno in samo sebi nam Če smo rekli, da je sestav del našega življenja in d« potem naj bo med nami. ] da naj bd tako, da jo boi poznali. Ce govorim o den ju, ki ga imam letos na i Ijo, moram reči, da je KSC in skupščini uspelo gotoviti sredstva za minim no redno deja\Tiost, zma kalo pa je sredstev za akc in za smotrno politiko t voja in za im^esticije. ] tem moram ugotoviti na šen problem prostorov k tumih domov. Da bomo dosegli več pa odvisno samo od materiali možnosti ampak od cel« naše zavesti in organizira sti. Kje smo in koliko a napredovali, pomislimo besedah, ki jih je izpoved Ivan Cankar ob čisto di gačnih razmerah aprila 1! na predavanju v Trstu: »Z¡ dovina narodne kulture zgodovina naroda samega, zgodovina njegovega polil nega in družbenega in spodarskega raz\'oja.« DRAGO MEDV] PREDAVANJE SLAVISTIČNEGA DRUŠTVA O JEZIKU še ni dolgo, kar je imelo celjsko Slavistično društvo svoj občni zbor, o čemer smo poročali, že pripravlja- jo pr\'o predavanje širšega pomena. V torek, 20. aprila bo namreč v prostorih Os- rednje knjižnice, oddelka za študij na Muzejskem trgu ob 18. uri predaval magister Janez Dular iz Filozofske fa- kultete v Ljubljani. Govoril bo v zvrstnih lastnostih na- šega časnikarskega jezika. Zato slavistično društvo va- bi vse novinarje celj-skega aktiva novinarjev, pa seveda tudi vse tiste, ki jih zanima raba slovenskega Jezika v javnih občilih. Sla%'istično društ\'o prireja predavanje v sodelovanju z višjim aktivom novinarjev Celja. D. M. PLOŠČA IN KONCERT GODALNEGA ORKESTRA CELJSKI GOr,ALNI OR- KESTER je ob tridesetletni- ci delovanja izdal gramofon- sko ploščo, ki obsega kompo- zicije Slovencev Janeza Kr- stnika Dolarja in Matije Bravničarja ter dela Handla in Dittersdorfa. Za letošnji VIII. abonmajski koncert, ki bo v sredo 21. aprila pa je orkester pripravil Concerto grosso št. 6 v g-molu eno najslavnejših in najbolj iz- vajanih Händlovih del ter Haydnov melodiozni Koncert za rog in orkest«>r s solistom Jožetorn Faloutom. V drugem delu bomo slišali radostno sproščeno in iskreno sloven- sko občuteno Drugo suito Marjana Lipovška ter Ele- gijo Petra Iliča Cajkovskega, ki pomeni množicam ljubite- ljev njegove glasbe toplo stveno doživetje. ANTIČNA ARA Z RIFNIKA Ob prazgodovinski naselbini na Rifniku se je kon 1. ali v začetku 2. stol. n. št. razvila tudi dokaj mc antična naselbina. Zgradili so si več zidanih stanov skih stavb in delavnic. V eni od zgradb so imeli celo h kav.tt — centralno ogrevanje. Na najvišji točki naselbine pa je bila 15x8 m ve zgradba, ki je služila na naselbini za antični tempelj. 2 pelj je bil posvečen rečnemu božanstvu »Akvoniju«. To i pamo po treh, temu božanstvu, posvečenih arah. Kei božanstvo dosedaj v literaturi še ni poznano^ smatramo gre v tem primeru za lokalno rečno božanstvo — mt je to Voglajna. Ena od treh ar bo razstavljena na razstavi »ARHEC SKE NAJDBE Z RIFNIKA«, ki jo prireja Pokrajinski zej v Celju v Likovnem salonu v Celju. Razstava bo prta od 19. IV. do 30. IV. 1976. Razstava je bežen prika. letnih raziskovanj Pokrajinskega muzeja na Rifniku. Fin no sta jih podprla Raziskovalna skupTiost Slovenije in turna skupnost občine Šentjur. LOJZE BO j^t. 15 — 15. april 1976 NOVI TEDNIK — stran 9 PRESERNOVCI NA MADŽARSKEM člani mešanega pevskega zbora France Prešeren iz Celja se v zadnjem času mrzlično pripravljajo na pev- sko turnejo po Madžarski. To bo po nekajletnem pre- moru ponoven izlet celjskih pevcev preko državne meje. Na povabilo sindikalnega pevskega zbora iz Szege- da in madžarske vlade bo celjski ansambel sodeloval na dveh festivalih delavskih in borbenih pesmi, ki ju bodo Madžari priredili v počastitev praznovanja 1. ma- ja. Celjani odidejo na pot že 27. aprila, ko se bodo ustavili v Vespremu ob Blatnem jezeru. Tam bo prvi del festivala, kjer bodo nastopili s polurnim progra- mom, ki ga bo snemala tudi madžarska televizija. Drugi del festivala bo čez dva dni v Budimpešti, kjer pa bodo celjski pevci sodelovali tudi s krajšimi pro- grami ob sami prvomajski paradi. Zaključek turneje bodo imeli v Szegedu, kjer se bodo srečali z doma- čimi p>evci in imeli celovečerni koncert. Vabilo za sodelovanje na teh prireditvah, kjer bo- do nastopali tudi nekateri drugi zbori iz drugih držav, pomeni za mešani zbor France Prešeren iz Celja vse- kakor veliko priznanje. Zato pevci vestno in pospe- šeno vadijo, da bi kar najbolje opravičili zaupanje, ki jim je bilo izkazano. ŽALEC: ZA PRAZNIK PRAPOR OZD Ferralit 2alec praznu- je vsako leto svoj praznik 22. april, ko je bilo registri- rano podjetje v novi Jugosla- viji. Letos bo poleg že tra- dicionalnega programa po- delitev nagrad jubilantom, razglasitev najboljšega učen- ca v gospodarstvu, podelitev priznanj Ferralita, ter pro- glasitev najboljših športni- kov v Ferralitovüi športnih igrah in' razvitje sindikalne- ga prapora. Prapor je financirala po- družnica sama, svoje trako- ve pa bodo prispevali še KIG iz Iga pri Ljubljani ter Kovi- notehna članica SOZD ITC v kateri sestavi je tudi Ferra- lit. T. TAVČAR CELJE: IZOBRAŽEVA- NJE MLADIH Komisija za idejnopoli- tično delo pri občinski konferenci Zveze socialis- tične mladine v Celju je organizirala vrsto izobra- »-'ževalnih seminarjev za člane predsedstva občin- ske konference, zatem za mlade v krajevnih skup- nostih, za mlade iz osnov- nih šol in mlade v delov- nih organizacijah. Seminarji so več kot uspeli, saj so na njih opozorili na delo in vlogo mladinske organizacije, razčistili nekatera vpraša- nja m zato sprejeli tudi delovne obveznosti za pri- hodnje. V. VERVEGA KONCERT ZBORA „IVAN CANKAR" Moški pevski zbor »Ivan Cankar« je opravil svoj red- ni letni koncert v petek, 9. aprila v Narodnem domu. Posvetil ga je 100-letnici roj- stva velikega rojaka, čigar ime nosi vsa leta po vojni. Zborovodja Marijan Lebič je pripravil za to priliko dvo- delen spored, ki je vseboval v prvem delu pretežno slo- venske umetne pesmi iz pol- pretekle dobe, v drugem delu vrsto koroških ljudskih pes- mi v priredbah Leskovarja, Preglja, Vremenšaka in Ker- njaka. Pred nekaj leti umrli Da- nilo Bučar je imel bogato invencijo in dober posluh za zborovsko večglasje, zato kljub nedostatkom v harmo- niji marsikaka njegova pesem lepK) doni, tako n. pr. »Je- I senska«. Izredno občutena, žal v srednjem delu slabo harmonizirana. Zbor jo je I prav lepo zapel, zaključni ta- kti so bili dobro pripravljeni v pojemajočem pianu ter so izzveneli prepričljivo. Sicer pa je zbor napredoval za do- ber korak in sicer največ za- voljo znatno izboljšane dina- mike. Prav lepi piani so iz- hodišče (pa tudi zaključek) za močnejše naraščanje, ki pa je dovolj sočno, a ne kri- čavo. Glasovne skupine so solidno izenačene razen na mestih kjer poedini glasovi rezko izstopajo, še posebej pri odprtih vokalih. Zgovor- java je pretežno dobra, zbo- rovodja skrbi budi za jas- nost in točnost končnic. Zbor »Cankar« se je s skla- dbami Bučarja, Prelovca in Vodopivca dostojno predsta- vil, manj sta posrečena Mok- ranjčev »Njest sv jat« in »Swany River« St. Fosterja. »Njest svjat« ni bil dovolj plastično izdelan v vstopih in oblikovanju večglasnega pre- pevanja, zato bled v izrazu, »Swany River« je za Cankar- ja pretrd oreh. Zahteva izvr- stne soliste, ritmično dogna- nost, preciznost intonacije v akordih. Opora z eletričnimi orglami ni mogla bistveno prispevati k boljšemu vtisu. Prav bi bilo, če bi se zbor lotil dveh zahtevnejših skladb, najbolje iz domače literatu- re. In še to bi rekel: pazite na pravilno preponsko di- hanje, pa bodo tudi fraze bolj intenzivno izpeljane. Na- sploh pa, kot že uvodoma re- čeno, zbor zveni ubrano ter obeta še napredovati, kar mu od srca želimo. 'Predstavniki celjskih zbo- rov so poklonili zboru in zborovodji mnogo cvetja, kar je vse hvale vredno in kaže na medsebojne dobre tovari- ške odnose. EGON KUNEJ i RAZVESELILI SO NAS v celjskem domu upo- kojencev smo imeli siaozi vso zimo razgibano kul- turno življenje. Na pro- šnjo raznih ansamblov, predavateljev in pevskih zborov smo imeli več na- stopov v veliko zadovolj- stvo vseh prebivalcev na- šega doma pa tudi izvajal- cev samih. Med nastopajočimi naj omenim pevski zbor dru- štva upokojencev, mešani pevski zbor France Preše- ren iz Celja, kvintet pev- cev iz Vojnika, nadalje moški îxyvski zbor Svobo- de iz Prebolda, ki je na- stopil v soboto, 10. aprila in žel vse priznanje itd. Navdušil pa je tudi pevski kvintet ob spremljavi har- monike in basa kot tudi izvrstni solisti. Nadalje smo imeli iz- redno zanimiva predava- nja ob prikazovanju barv- nih diapozitivov. Profeso- rica Trčkova iz Celja se je ljubeznivo odzvala vabilu in predvajala lastne barv- ne posnetke s prelepih slo- venskih planin. Dr. Pez- dirc nam je prikazal le- poto domačega vrta. Tudi v barvnih diap<»;itivih. Z velikim zadovoljstvom smo sprejeli ponudbo celjske- ga turističnega društva, кд nam je posredoval barvne diapozitive »Cvetje na bal- konu in v vrtu«. Vsi po- snetki so bili v resnici pa- ša za oči. Vsem, ki so kakorkoli prispevali, da so nam bili zimski večeri v domu pri- jetni, iskrena hvala. Vese- li bomo vsakogar, ki se bo tudi v prihodnje spom- nil na nas in s svojim na- stopom, besedo ali barv- nimi diapozitivi popestril naše življenje. PAVLINA KLANÔNIK DUO OZIM-NOVŠAK Iz prakse instrumentalne pedagogike in še ix>sebej iz metodičnih razlogov je nastal violinski duo, katere- mu so posvečali svojo pozornost skladatelji ob koncu 17. in 18. stoletja. Tako n. pr. sta Leclair in Telemann razvila violinski duo v pomembno instrumentalno obli- ko. Luigi Boccherini je zapustil bogato dediščino ko- morne glasbe, tudi duete, ki jih je uspešno izvajal v Parizu in širom Evrope. Bela Bartok je napisal 44 duetov za 2 violini, slovenski skladatelj Uroš Krek je komponiral na pobudo Igorja Ozima široko zasnovan koncertni duo. Vendar je ta zvrst komorne glasbe pri nas takorekoč neznana. Kljub Ozimovemu ugledu smo skeptično pri- čakovali večer, kajti dve solo violini s celovečernim programom so dokaj tvegana stvar. Izredno izrazna igra, tehnična i>opolnost m enotnost obeh violinistov, Igorja Ozoma in njegovega učenca Primoža Novšaka, je pritegnila razmeroma dokaj številne poslušalce v tohki meri, da ni bilo znakov monotonosti. Poleg umetniško dognanega muziciranja je prispeval svoje tudi zanimiv spored: dueti in sonate Leclaira, Haydna, Spohra, Kre- ka in Prokofjeva so si sledili v pestrem zaporedju stilov od baroka in rokokoja do modeme. Koncert je bil kot VII. abonmajski v sredo, 7. aprila v Narodnem domu. Hvaležno in zelo pozorno občinstvo je nagradilo oba violinska umetnika z živahnim plo- skanjem. Dodala sta Boccherinijev Duo v G-duru, bri- ljantno, iskrivo skladbo v rokokojskem stilu, pravi glasbeni biser, škoda, da ni bil ta intimni komorni večer v stropni dvorani í4>krajinskega muzeja. EXX)N KUNEJ OB 30-LETNICI ..MLADINSKE PROGE" BRČKO - BANOVICI_ Fišej Jlil^ .I^SÒI^ V marsičem so bile mladinske akcije v prvih povojnih letih podobne partizanščini. Zlasti glede osebne morale. Najhujši prestopki so bili kraja, netovarištvo — in ljubezenski stiki. Najbrž bi disciplina ne bila tako izrazito ostro postavila ljubezen izven zakona, če ne bi bilo dveh okoliščin: Prva je bila, da so sovražniki hoteli diskreditirati mladinsko udarništvo z ob- rekovanji in s tem spravili v resne skrbi starše, drugo pa je bilo to, da smo glede spolnosti, ljubezenskih zadev bili tisti čas še hudo nevedni, nepoučeni in predvsem — nezaščiteni. Izjeme potrjujejo pra- vilo. Tako pravi stari rek. In tako je tudi res. Ima- mo nekaj brigadirskih za- konov — zvečine dobrih. Toda ljubezenske roman- ce so se razvile pravilo, ma šele po vrnitvi z ak- cije, ob ponovnih sreča- njih. Nedvomno so se simpatije razvile ob tra- si, ko so se srečavali po- gledi čez samokolnice in lopate, zvečer čez soj ta- bornega ognja, v vrsti pred kuhinjo, ob pogo- voru, ki so ga lahko vsi slišali. Grdo obrekovanje, ki so ga bili zmožni licemerski klerikalci in do dna po- kvarjeni meščani, je mar- sikatero zavedno mamo omajalo pri prvotnem sklepu, da hčerki ne bo branila na progo. Prisluhninio pripovedi ene brigadirk, ki se Je najprej naredila starejša, da bi lahko sploh šla, po- tem pa je doma naletela na odpor in prepoved. To- da medsebojno prepriče- vanje med hčerko in ma- terjo je počasi krenilo na pot popuščanja, toda le navideznega. Mati je po- puščala in poizvedovala, kdaj brigada krene in da je do takrat še čas. Hčer- ka je zaslutila nastavlje- no past, pa je povedala precej bolj zgodnjo uro. In ob napovedanem času je mati hčer zaklenila, spustila pa jo je dovolj zgodaj, da je hči še ujela vlak. Seveda so potem potovala pisma sem in tja, opravičila in očitki. Nazadnje se je vse lepo izteklo — mati je bila hudo ponosna na svojo udamico, ko se je le-ta vsa zagorela zdrava vrni- la domov. Kako grdo je bilo na- tolcevanje reakcionarjev in obrekljivcev ob nasled- njem motivu. Slavko France iz šošta- nja je pisal svoji mami, partizanski vdovi in se zahvalil krajevnemu od- boru AF2 za paket, ki so mu ga poslale. Pripovedu- je, kako delajo na progi uro dlje na dan, da bo proga gotova pred rokom. Napoveduje, da bo ostal tudi v naslednji izmeni, kot mnogi dmgi. Da naj mama ne zameri, če malo piše o sebi in da je be- seda mi pogostejša v pis. mih kot jaz. Tako je pač, da človek pozabi nase in da misli v imenu vseh ter za vse. Slavko v pis- mu, ki ga je objavil »Slo- venski poročevalec« piše, kako zelo se trudi, da bi bil kot brigadir svojega padlega očeta dostojni sin. 22. julija Je mladina kot bumerang vmila klofute vsem, ki so govorili, češ samo zabavat se gredo, Z velikanskim navduše- njem je vsa poštena jav- nost, zlasti pa mladina v Jugoslaviji, sprejela novi- co: prvih 22 kilometrov proge je bilo končanih. Od Brčkega do Bijelog je pripeljal vlak, ki ga ni bilo videti iz zastav, zelenja in grozdov briga- dirjev. Vrnimo se še h Kaju- hovi brigadi. Kot se je spodobilo, je bila še рк) eni plati »celjska«. Nekje proti koncu prve izmene je bila blizu Vitanivičev fizkultuima parada. Po pa- radi so nastopili briga- dirji in brigadirke v raz- ličnih lahkoatletskih di- sciplinah. Celjska brigada »Karla Destovnika.Kaju- ha« se je odrezala. Za- služila si je naslov naj- boljše brigade na progi, kar zadeva šport. Kako tudi ne, saj so bili Iz bri- gade kar trije prvaki ce- lotne proge. Keršič Je bil najboljši v metu krogle, Marija Korče je bila pr- vakinja v skoku v dalja, vo. Milica Repovževa pa prvakinja v teku na 60 metrov. Za Repovževo vsaj vemo, da je potlej še mnogokrat tekla in za- stopala celjske barve na domačih, jugoslovanskih in mednarodnih tekmo- vanjih. Doseči čim več. Biti do- ber, boljši, najboljši. To so bili motivi brigadirk in brigadirjev. Pohvala pred zborom brigade Je bila nagrada, topel obču- dujoč pogled čez pet sa- mokolnic in deset lopat pa vznemirljiv brigadirski nirt. Objavljamo le pisma s potnim naslovom avtorja. Za vse naved- be v pismih odgovar- jajo izključno pisci. MORSKI ODMEVI Veliko število pisem, dopisnic in razglednic se je zbralo v našem uredni- štvu, veliko prijetnih, ve- selih in zahvalnih vrstic je bilo — napisale pa so jih udeleženke našega vsakoletnega — zdaj že tradicionalnega izleta »Sto kmečkih žena na morje«. Veseli smo bili vsakega pisma, nekatere smo ob- javili že v oddajah Radia Celje, preveč pa bd bilo potrebno prostora, če bi hoteli objaviti vsa tudi v našem časopisu. Zato sa- mo nekaj stavkov iz neka- terih pisem. »Minilo je teden dtji, kar smo bili na tem raj- sko cvetočem izletu kmeč- kih žena. Ne znam zapi- sati kako sem bila sreč- na. želela bi potovati tu- di prihodnje leto, vendar ne bom. Zato ne, ker že- lim, da se tudi drugim kmečkim ženam nasmeh- ne ta sreča, kot se je meni. Kot ste povedali, je bilo med nami tudi nekaj takšnih, ki so že bile na izletu. To ш nji- hova solidarnost«. — FA- NI BEZGOVŠEK, Dobje. »B:le smo zelo, zedo za- dovoljne in srečne. Hva- la za tako humano zami- sel, za tako organiziran ialet, ki je zaradi cene tuidi dostopen kmečkim ženam. Tako smo imeli možnost ogledati si široki svet in okusiti, da je mor- je res slano«. — SIRIJA BUSER, Grobelno. »Se domov smo prines- le polne koše smeha in dobre voilije. Vi niti sami ne veste, koliko veselja ste nam pripravili s tem izletom. Veliko nas je, ki ne bomo nikoli več na tako veseli vožnji. Saj ve- ste kako je na kmetih: štala, njiva, tra-v-niki in amen. Zato še enkrat pri- srčna hvala za prijetne ure in ostanite zdravi, da boste druigo leto zopet lahko osrečili drug^ 100 kmečkih žena«. — ŠTEF- KA in MARIJA, iz žegra »Doma me je že težko čakala hčenka, sdnetk pa je spal. Zjutraj me je pre- budil njegov poljubček. Vprašal me je: Mami, si má prinesla molje? Star je šele tri leta in ne ra- zume, kaj je to morje. Res je, dokler ne vudiš morja, tTJdá ne verjameš, da je tako lepo, veliko in povirhu še slano. Zato is- krena hvala vsem, ki so na ta aü oni način pri- skočili na pK>moč, da smo me kmečke žene bile ta- ko srečne in da ste edini časopis, ki organuzira ne- kaj takega«. — MARIJA ŽIBRET, Hrušovje. »Bilo je lepo, prijetno, skratka, bilo je enkratno doživetje. Videle smo morje, obalo, otoke, lad- je in še in še, česar nam do sedaj še ni bilo dano. In kar prav gotovo ne bi nikoli videle drugače kot na sliki, če nam Novi tednik in Radio Celje ne bi omogočila tega izleta, želim si, da ta izlet ne bi bilo prvo in hkrati zadnje srečanje z vami«. — PANIKA MEDVED, Plazovje. »Nimam takšne besede, da bi se lahko zahvalila. Nimam takšnega peresa, da bi z njim opisala, kaj je občutilo moje srce. Srečna, presrečna sem bi- la z vami in s sto žen- skami na morju. R-es, ne da se povedati, kaj člo vek ob nečem takem ob- čuti«. - MILKA ZAVRS- NIK, Letuš. »V avtobusu je bilo pri- jetno kot dišeča pomlad jiuitranje zarje, ki jo og- reva toplo pomladansko sonce. Nadvse toplo je v naših srcih, iz katerih so med potovanjem donele lepe slovenske pesmi, ki so nas združile v eno sa- mo veliko ljubečo druži- no«. — TONIKA MAROT, Breze. »Moram priznati, da sem bila zelo preseneče- na, tako častnega spreje- ma kmečkih žensk, ki' ste jih izbrali za letošnji iz- let na morje. Pozneje me je kar stisnilo pri srcu, ko sem izvedela, da od- plujemo z ladjo na otok«. — MARICA LEBER. »Že zjutraj, ko smo se odpraivljali izpred vaše zgradbe, sem vedela in čutila, da bo to najlepši izlet, kar sem ji dožive- la. Seveda se nisem nič zmotila. Ko smo po ne- kaj urah vožnje prispeli najprej v Piran, si nisem mogla predstavljati, da je mogoče videti morje stka- no z nebom. Bilo mi je tako všeč, da vam ne mo- rem povedati«. — MARI- JA DEŽELAK. Pisale so nam še ALEK- SANDRA BEVC, MARIJA HRIBERŠEK, MIRICA ZEME, FRANČIŠKA GO- BEC, MIMIKA DROFE- NIK, URŠKA PUŠNIK, ЕМ1К-\ ŠUC, ANA KO- SAK, ELIZABETA KOD- RE, ROZIKA BABIC, ANA REZEC, DOLFA KRIŽNIK, KAROLINA MAČEK, MICI LOKO- ŠEK, TINKA LOKOSSnC, SILVA IN TONČKA Ra MIH, FANI OCVIRK, MA- RIJA SELIČ in MILKA EKER. Vsem hvala za prijetne pozdrajve in tudi za tople besede, s katerimi so zno- va potrdáile, kako prijeten in dobrodošel je izlet na morje po utrudljivem de- lu preko celega leta na polju, na travniku ... Prihodnje leto pa na svidenje 100 drugih kmeč- kih žena! UREDNIŠTVO ALI JE TO MOGOČE Kakor slišimo, misli Tehnomercator iz Celja ukiniti svojo trgoa'ino na veliko v šmartnem ob Paki. Po enaindvajsetih letih uspešnega poslovanja trgovine, bd jo naj zdaj ukinili. Delavski svet ko- lektiva je menda od me- rodajndh le premalo pou- čen, kako ta trgovina po- sluje. Naši ljudje iz ša- leške m Gornje Savinjske doline tega ne morejo ra- zumeti, kajti ves material, ki so ga razbili, so kupo- veliko v šmartnem ob Paki ter so bili s poslo- vanjem trgovine zelo za- dovoljni. Sicer pa nič ču- dnega, saj so v tej trgo- vini ljudje, ki so priznani trgovci. Ko bi bilo le tudi drugod po naši deželi tako! Nekateri grosisü komaj čakajo, da bi se to zgo- dilo. Takoj bodo izrabili priložnost, da bi trgovino, ta prostor dobili v svoje roke, ker vidijo, kako do- bro uspeva. Mišljenja smo, da se to ne sme zgoditi. Merodajni v Celju naj se pK>trudijo v Šmartno, da se bodo na licu mesta prepričali, kako tu poslu- jejo. Zakaj m nobenega blizu, da bi se o zadevi pogovoril tudi s tukajš- njimi delavci. Na drijgi strani pa obljubljajo, da bodo v šnoartnem zidali novo trgovino. Kdo jim naj po vsem tem še ver- jame? Smo proti ukini- tvi! ZORKO KOTNIK ODGOVARJA GLAVNI DIREKTOR TEHNOMER. CATORJA, STANKO SEL- ŠEK: Tehnomercator Ce- lje ne bo prenehal s pro- dajo gradbenega materiala v skladišču Šmartno ob Paki. , Iz tega izhaja, da .se za občane šmartnega in zaledja ne bo prav nič spremenilo. Res pa je, da bomo zmanjšali oziroma posto- pno ukinili grosistično prodajo omenjenega ma leriala v teku letošnjega leta. Organizacijam zdru- ženega dela z območja Gornje Savinjske doline bomo predlagali, naj se poslužujejo naših skladišč v Celju. Ta ukrep je bil pred- ložen v rešitev našim sa- moupravnim organom za- radi racionalizacije poslo- vanja in v skladu s stabi- bzacijskim programom naše temeljne organizaci- je združenega dela »Vele- prodaja«. ZAKAJ TAKO Na progi Lesično—^Fuži- na vozi šolski avtobus, ki prevaža učence v šolo in iz nje. Doslej so se z njim lahko vozili tudi sta- rejši ljudje. Zdaj pa nič več, ker jih voznik avto busa ne sme sprejeti v vozilo. Baje so mu zagro- zili z denarno kaznijo, če bi koga vozil. Na tej relaciji pa dru- gega avtobusa oziroma drugega prevoznega sred- stva ni. Tu pa živijo tudi mnogi starejši ljudje, ki so veliko prispevali k zmagi naše revolucije. In če hočejo na primer v Kozje po meso, morajo peš kar dve uri. Po kruh pa morajo tudi v Lesič- no. Prej so se lahko vo- zili z avtobusom. Plačali so tudi vozno karto. Zdaj pa je žalosten tudi šofer, ker ne more oziroma ne sme sprejeti starčkov in invalidov. Pa tudi učenci osnovne šole Lesično s tem nismo zadovoljni. Mi- slim, da bi se ti ljudje lahko vozili s šolskim av- tobusom, saj bi plačali vsako vožnjo, razen tega pa bi jim prihranili težko kot. Mi mladi bi jih kar rada sprejeli medse! ANICA UŽMAH učenka 7. razreda LESIONO KOKARJE: USPEH MLADINE v javni radijski odaji »Spoznavajmo svet in domovino«, ki sta jo pripravili RTV Ljцb^ in OK ZSMS Mozirje, so tekmovalci domače ekipe šele v podaljšku premagali ekipo ZSMS iz Krškega s 13:12. Znanje ekip je bilo dobro in zmaga Mozirjanov nikakor ni tako prepričljiva, kot v januarju, ko so v Lučah premagali ekipo zamejskih Slovence Gorice z rezultatom 10:6. Čefcrtfinalno srečanje je bilo v prenovljenih prostorih prosveti doma v Kokarjih, nabito polna dvorana pa je toplo pozdravila vse tekmovalce in vodii odda.}e. Z uspehom so si mladinci priborili pot do polfinalnega srečanja z ekipo iz Ke ki bo čez en mesec. Tako se ponavlja lanskoletni uspeh, ko so Mozirčani izpadli iz tek vanja šele v finalu z ekipo iz Radovljice. PREBOLD v klubu turističnega dru- štva v Preboldu so pretekli teden podelili priznanja celj- ske turistične zveze za ure- jeno okolje. Dobili so jih: Oto Kos, Tilka Kristan, Man- ca Hriiberšek, Angelca Porle, Valentina Peternel, Pavla Ko- run, Jožica Grenko, Milica Vedenik, Leopold Ebner in Anton Savinc. O tem, kaj jim pomenijo priznanja in kako ocenjuje- jo akcijo za ureditev okolja, za lepe cvetice in podobno, so povedali: OTO KOS:, kemični čisti- lec: Akoija je zelo pomemb- na, zato je nujno, da jo raz- vijamo naprej. Uspešna pa bo le tedaj, če bodo v njej sodelovali vsi krajani. Za Prebold je pomembna tudi zaradi turizma in naš kraj si ne sme privoščiti zanemar- jenega okolja. Priznanja sem vesel, sem pa pravzaprav tu le posrednik, kajti največ za- slug za uspelo delo na tem področju ima moja žena. LEOPOLD EBNER, vrtnar: Prizna:ija sem vesel, toda, bolj vesel sem ugotovitve, da se vse več ljudi zaveda po- membnosti urejenega okolja. Seveda nas čaka še veliko dela. Tudi Prebold, čeprav tu- ristično privlačen kraj, tisto, kar bi lahko bil. pa že moj poklic velevi skrbim za okolje, v kat živim in delam. VALENTINA PETER gospodinja: Bila sem î nečena, ko sem dobila znanje, saj nisem vedel takšna akcija sploh pc Prav zato mi je prizi spodbuda za nadaljnje Akcija sama pa motivii druge občane, da se z mejo za lepše in urejeno Ije. Želela bi, da bd to teklo naprej. DARKO NARAC BODOČE ŠIVILJE — Delavska univerza 2alec Je v svojem programu izobraževanja pravila tudi več šiviljskih ter kuharskih tečajev. Organizirali so šiviljski tečaj na P« (na sliki), ki ga je v treh izmenah obiskovalo 70 tečajnic. Zaradi velikega zanimanji še en začetni tečaj, ki bo zopet na Polzeli. Prav tako pa se bo pričel tudi nadalje^ tečaj. Pretekli teden pa se je končal tak tečaj tudi v Žalcu, ki ga je obiskalo 40 teča Vse tečaje (šivanja) vodi Silva Raumbaher iz Maribora. Foto: T. TAV Oto Kos Valentina Peternel Leopold Ebner • KONJICE: POHOD i MLADINCEV , Na občinski konferenci ZSMS v glovenskih Konjicah pripravljajo vse potrebno za organizacijo pohoda mia. ¿Íncev po partizanskih poteh. Pohod trajal dva dni, mladi pa se bodo odpravili na pot 25. aprila, ko bodo j^Ii iz Slovenskih Konjic v Stranice, ^ tam pa čez Lindek v Vitanje in да Eoglo. Tam bodo pohodniki pre- spali in naslednji dan nadaljevali pot ¿0 Osankarioe, popoldne pa se bodo vrnili v dolino. Letošnjega pohoda se l¿do poleg konjiških mladincev ude- [ležUi tudi pripadniki občinskih enot teritorialne obrambe in pa pripadniki garnizona iz Slovenske Bistrice. D. S. • VRANSKO: PIONIRJI V KRUŠEVCU Danes, 15. aprila so v goste pionir- ijem iz osnovne šole Jovan Popović iz igruševca, odpotovali predstavniki pio- nirjev iz osnovne šole na Vranskem, pionirji se bodo v pobrateni občini Kruševac udeležili proslave »susreta bratstva medu mladima«. Vsi otroci. Ici se bodo v teh dneh zbrali v Kru- ševcu, bodo prepevali pesmi v treh jugoslovanskih jezikih. Otroci iz osnov, ne šole na Vranskem se bodo pred- stavili z recitalom, folklorno skupino, nastopili pa bodo tudi mladi harmo- nikarji. 14 pionirjev in trije prosvetni delavci se bodo mudili v gosteh pri Icruševskih pionirjih dva dni. M. P. • ŠEMPETER: KAJ VEŠ O PROMETU v soboto je bilo v Šempetru občin- sko prvenstvo učencev osnovnih šol žalske občine »kaj veš o prometu«. Vied najboljšimi je bil učenec osnov- le šole Braslovče, Albin Dovečan, si- :er pa je bila ekipa osnovne šole iz Brasiovč najboljša tudi v skupnem ocenjevanju. ' Priznanja in medalje je najboljšim podelil predsednik občinske komisije za preventivo in vzgojo v prometu Vinko Juh, vsi udeleženci pa so dobdli tudi simbolično nagrado tovarne Aero. Prav tako je treba zapisati, da je letos v žalski občind sodelovalo v tej akciji več kot 2000 učencev osnovnih šol. EDI MASNEC ^t ŠENTJUR: ŽIVAHNO I MED MLADIMI v Šentjurju so se na redni seji se. Jstali člani predsedstva občinske kon- Jference Zveze socialistične mladine in ^sklenili, da morajo takoj začeti z evi- jdentiranjem mladincev za vodstva josnovnih organizacij pa tudi za vse Jorgane občinske konference, i Predstavniki občinske konference so |se udeležili več seminarjev, ki jih je organizirala republiška konferenca ZSMS, sami pa so organizirali tudi Seminar za mlade komuniste v občini. Posebno pohvalo za uspešno delo sta sprejela center za obveščanje in pro- pagando, ki je izdal glasilo občinske konference »Smer« ter center za mla- dinske delovne akcije. Razpravljali so tudi o kolektivnih klanih v Zvezi socialistične mladine in Se odločili, da bodo z njihovimi pred-^ stavniki organizirali pKjgovor za okro. бк) mizo. Največjo pozornost pa so posvetili praznovanju meseca mladosti. Najpo- membnejša in najlepša naloga jih čaka pri sprejemu štafete mladosti, ki bo obšla kraje, kjer bodo letos republi- ške mladinske delovne akcije. Osred- nja prireditev bo v šentjurski občini, kjer bo tudi otvoritvena svečanost ob pričetku mladinskih delovnih akcij v Sloveniji v letošnjem letu. V okviru praznüca OF pripravljajo obisk karavle na Peci in srečanje z graničarji. Zatem jih čakajo še prire- ditve ob »Naši besedi«, posvet z bri- gad irji.veter ani ter srečanje z letošnji- mi brigadirji, srečanje z mladino po- . bratene Užiške Požege v Šentjurju in še več drugih nalc^, ki jih želijo uspeš- no i2!vršiti. META PLOŠTAJNER • VELENJE: OBČINSKO PRVENSTVO ŠOL Preteklo nedeljo je komisija za vzgojo in preventivo v prometu pri občinski skupščini Velenje organizirala občinsko tekmovanje (prvenstvo) na temo »Kaj veš o prometu«. Tekmova- nje je obsegalo teoretični preskus zna- nja iz cestno prometnih predpisov ter praktični del z vožnj,o po mestu ter spretnostno vožnjo na poligonu. Najuspešnejši posamezniki so bili Roman Portič iz šmartnega ob Paki (802 točki), Jože Janežič iz Velenja (782 točk) ter Janko Urbane iz Šošta- nja (780 točk). Ekipno pa so bile naj- uspešnejše osnovna šola »Bratov Le- tonja« Šmartno ob Paki — I. mesto s Wá točkami, drugo in tretje mesto pa sta osvojili ekipi iz Oš »Gustava Šiliha« Velenje z 2929 točkami ter 2925 točkami. Tekmovanje je potekalo v pravem prometno.športnem vzdušju, zasluge pa veljajo vsem članom komisije za vzgo- jo in preventivo v prometu, ki že vrsto let uspešno pripravljajo občin- ska in republiška tekmovanja. JOŽE MIKLAVC • MOZIRJE: SKRB ZA ODLIČEN LOV Ribiška družina Mozirje si vsako leto prizadeva vzgojiti več in več rib v vo- dah v ribiških revirjih, da bi povečali ulov športnih ribičev, privabili čimveč turistov in nudili vsakemu športnemu ribiču čimveč nitkov v naravi. Vzgo- ja pa je seveda povezana s trdim de- lom. Poleg vlaganja na deset tisoče mladic je pomemben tudi odlov gojit, venih voda. Ribe se prenesejo v po- rečje Savinje in Drete, kjer se nadalje razmnožujejo ter merske postanejo lep plen ribičev, žal tudi tistih brez do- voljenja, toda tudi krivolovstvo se uspešno zmanjšuje z vključevanjem novih ribiških članov in večjim nad- zorom. Letošnjo pomlad so mozirski ribiči še posebej pridni. Opravili so odlov pritokov Drete v Gornjem Gra- du, ter Savinje na celotnem revirju. Vložene ribe (postrvi in lipani) v lov- ne vode bodo precej obogatile lovno sezono, v • izpraznjene gojitvene vode pa bodo vložene mlade ribe, ki bodo imele pogoje za razvoj in hi'tro rast. Odlov s pomočjo agregatov je navi, dez lahko delo. Pa ni tako. Vsak gr- miček, vsako skalo, kamen, bruno je potrebno preiskati z detektorjem. Omamljene ribe se kaj hitro izgubijo, če je premalo spretnosti pri zajema- nju z mrežami. Skoraj pa ni ribim, ki bi ne čofnil v vodo in potem mo- ker kot riba končal naporno delo. JOŽE MIKLAVC ^ V redakciji se je og- ^ ^ lasil znanec iii mi opisal ? S primer, ki se je zgodil na > s celjskem mestnem poko- ч ? pališču, 30. marca letos ? ? ob 16. uri popoldne. S > Bil Je pogreb, kot jih > s je na celjskem pokopali- ч C šču vsak dan mnogo, c ? Vendar malce drugačen. 5 s Ko so namreč pogrebci S C začeli spuščati krsto po- ^ ? kojnice v grob, je naen- > S lu-at zabobnelo in krsta s 4se je hitreje kot normal-< i no znašla na dnu jame. S > Seveda se je zaradi hit- S S rega padca tudi odprla in ч < lahko si predstavljate, kaj ? P je bilo s pokojnico. Vzrok s S za takšno milo povedano ч ^nehumano dejanje do ро-г ? kojnice in njenih sorod- > > nikov ter ostalih, ki so S 4 jo prišli pospremit na c PRIMER NA CELJSKEM i POKOPALIŠČU {HITREJE IV GROB 5 s S zadnjo pot, je menda bila^ < preperela vrv, po kateri ? 5 spuščajo krsto. Kako pa > S je bila krsta zaprta, da ч 4S€ je takoj odprla, je dru-? ? go vprašanje. ? ? Takšni primeri (oz. pri-> Smer) so redki in vsekakor s s ne sodijo v pogrebni ob- \ г red. Obiskovalec, ki mi > >je to sporočil, je še brid-S s ko dostavil, da kolikor Z < stane pogreb, bi lahko za ? > tisto pri pogrebnem zavo- S S du tudi obnovili tiste vr- < < vi, da ne bi prihajalo do ^ ? takšnih neljubih dogod- S S kov, ki žalijo najgloblja ч Ч človeška čustva. c Ч Dostavimo še to: kdo г 5se bo sorodnikom za takš-> ? no dejanje opravičil, če s 4se sploh opravičiti da? c ŠPORTNE IGRE FERRA- LITA Pred dnevi. so se v Žalcu končale Ferralitove športne igre, ki so jih letos pripravi- li že četrtič. Nastopilo je preko 200 športnikov, pome- rili pa so se v devetih šport- nih panogah. Najbolj zasto- pan je bil obrat modelarne, kjer so sodelovali prav vsi zaposleni. Končni vrstni red je naslednji: ženske: 1. Ani- ta Delak 55 točk, 2. Marija Gorišek 38,' 3. Marija Pečnik; moški nad 35 let: Boris Meh- tig 60 točk, 2. Vlado Kline 53, 3. Vlado Zupane 53; mo- ški nad 35 let: 1. Dani Kiso- var 44, 2.—3. Drago Randl, Ivan Močnik 43; ekipno: 1. Modelama 42, 2. Strojni ob- rat 36, 3. Livarna 27, 4. Upra- va 24 točk; množičnost: 1. Livarna 210 točk, 2. Uprava 120, 3. Strojni obrat 100, 4. Modelarna 80 točk. (Priznanje za dosežene vis- pehe bodo podelili 24. aprila, na praznik podjetja. T. TAVČAR Petnajsti april je praznik železničarjev. V spomin in počastitev dogodkov na Zaloški cesti v Ljubljani na ta dan 1920. leta. Petnajsti april pa je tudi tisti dan, ki ga slovenski železničarji izlcoristijo za podelitev pri- znanj tistim, ki so v kolektivu deset, dvajset aU tride- set let. In tako je tudi letos. V Celju so ta priznanja pode. lili že v ponedeljek in to onim, ki so v tej sredini deset аИ dvajset let, medtem ko so tridesetletnike povabili na osrednjo svečanost v Ljubljano. To pa je bila tudi priložnost, da smo obiskali pet jubilantov in z njimi na hitro pokramljali. JOŽE JOŠT, samostoj- ni vzdrževalec signalno varnostnih naprav, je spre- jel srebrni spominski znak. Torej, za njim je dvajsetletno delo na že- leznici. Začel je kot obrt- ni elektrikar in pozneje napredoval. Lepo in odgo- vorno je to delo. Pretežni del na terenu. Z delom je zadovoljen, ne pa s trenutnim položajem žele- zniškega gospodarstva, saj meni, da je njihova de- javnost preveč zapostav- ljena, sicer bi ne bilo problemov, ki se zdaj ka- žejo v takšni luči. FRANKA ŽITNIK je de- lavka v kadrovski službi, sicer pa železničarskemu poklicu predana že polnih trideset let. Zato je spre- jela zlati znak. Začela je v Borovnici. In potem prehodila mnoga delovi- šča. Tu^di v Istri. Zdaj že šestnajst let dela v Celju. Naš trenutni položaj je ' težak, upam pa, da se bo uredil. Sicer pa moramo v tem razreševanju pro- blemov dati prvi prispe- vek sami, je dejala. MARTIN TOiVIINC je nadzornik lokomotiv, si- cer pa tudi veteran v že- lezničarskem poklicu. Ena- intrideset let dela je za njim. Več kot četrt sto- letja je bil strojevodja in tako nič kolikokrat pre- vozil slovenske in tudi bosenske proge. In v vsem tem času niti ene nesreče. In ko je ocentl trenutni položaj na železnici, je de- jal, da je to tudi posle- dica minule politike, saj dolga leta za železnico ni bilo denarja, da bi obnav- ljala svoja osnovna sred- stva. • EMICA SMUKOVIč je šefinja kuhinje v kolo- dvorski restavraciji, v obratu družbene prehrane. Sicer pa v kolektivu že deset let. Torej bronasti znak. Pod njenim nadzor- stvom pripravljajo vsak dan do okoli štiri tisoč toplih malic. Pretežni del jih jemljejo drugi kolek- tivi. Delo je lepo in od- govorno, bilo pa bi lepše, če bi bila jedilnica večja. Rešitev trenutnega položa- ja železnice pa vidi tudi v delitvi dela, ki zadeva tovomi promet. STANKO JOŠT, je vo zovni odpravnik, se pra- vd, da pripravlja in razpo- reja tovorne vlake, seve- da v skladu z naročilom delovnih organizacij. Ni kaj reči, marsikaj se je spremenilo, toda zdajšnji čas znova zahteva tako bolj sodobne, specialne vagone kot tudi močnejšo transportno mehanizacijo. Zastojev tu ne sme biti. Tudi po njegovem mne- nju je rešitev trenutnega nič kaj ugodnega stanja na železnici v delitvi dela med železniškim in cest- nim prometom. Tako. Le nekaj misli, pa vendar pomembnih in značilnih za delo in položaj železniškega gospodarstva pri nas. Pa tudi vidiki za rešitev problema so nakaza- ni. Zato naj bi bil tudi praznik železničarjev tisti tre- nutek, ko bi lahko rekli, da bomo z .Bdruženimi priza- devanji rešili vprašanje, ki ni samo železničarjev! M. BOŽIČ 12. stran — NOVI TEDNIK St. 15 — 15. april 1976 ENAKOPRAVNI PRI CENAH Pričakovali smo, da se bo umetno gnojilo pocenilo. Surovina zanj, ki jo uvažajo, se je na svetovnem trgu namreč laiii precej pocenila. Enako gnojila. Tudi pri nas so pocenitev gnojil že javno napovedovali. Potem pa smo pred kratkim zvedeli, da jih ne bo moč poce- niti, ker se tudi pri cenejših surovinah stroški proiz- vajalcev gnojil niso znižali. K takemu poročilu so nekateri postavili nekaj vpra- šanj. Morda niso mogli povsem verjeti, da bi to bilo res, ali so kmetovalcem želeli pustiti vsaj malo upanja, da vest ni točna. Morda so želeli, da bi kmetovalci več ugibali o cenah in se manj jezili. Vemo, kako je s takimi stvarmi. Upanja za pocenitev gnojil skoraj- da ni več, čeprav so naši proizvajalci pred meseci tar- nali, kako težko jih je izvažati, ko so skladišča polna, ker so se na svetovnem trgu močno pocenila. Zakaj se potem ne morejo tudi pri nas. Tuji proizvajalci jih go- tovo ne prodajajo z izgubo. Vsaj vsi ne. Naši pa na- mesto, da bi se potrudili mižati proizvodne stroške, so menda podjetno izračunali, kako prikazati, da stro- škov ni mogoče znižati. Kupec blaga mora plačati prikazane stroške, saj ne more biti pametnejši od sestavljalca računom, da bi mu lahko dokazal, kje se je zmotil v svojo korist. Tako ni le pri gnojilih — tudi drugi proizvajalci dela- jo podobno, če jim uspe. Med pripravo družbenega dogovora o razvoju kme- tijstva in živilske industrije Jugoslavije v prihodnjih petih letih so na to jasno opozorili. Med drugim je spomo, kako določiti cene kmetijskim pridelkom in nekaterim živilom. Predvideno je bilo stroškovno nače- lo. Cene naj bi določali po poprečnih stroških na dru- žbenih posestvih. Temu nasproti je postavljena trdi- tev, da so stroškovne cene v preteklih letih zavirale razvoj kmetijstva. Kdo se bo gnal za večje pridelke in znižanje stroškov, če bi mu potem po stroškovnem načelu določili nižjo ceno? To naj bi sicer veljalo za poprečje, ne za posameznike. Toda ko je izjem veliko, se spremeni tudi poprečje. To vedo vsi. Tako se stroškovno načelo pri določanju cen, ki naj bi bile najbolj pravične, sprevrača v svoje nasprot- je. Ne le v kmetijstvu — tudi v industriji in drugod. Delavce je večkrat slišati, da norm nočejo preveč pre- segati, četudi bi zmogli, ker bi jim jih potem zvišali. Podobno delajo delovne organizacije. Slabosti bi bilo treba povsod odpravljait z enakimi ukrepi. Tudi v to- varnah gnojil. Zakaj bi dohodek od cenejše, uvožene surovine pospravili le oni, ko pa so ob podražitvi su- rovin zvišali cene gnojil. Preveč zakoreninjena je navada, da cene prilagajajo stroškom, namesto da bi svoje stroške tudi cenam. Največja izjema so tista živila in kmetijski pridelki, ki jim prodajno ceno določa družba. Tu se proizvajalci morajo prilagoditi cenam. Zakaj ne bi biU enako na- tančni pri vseh izdelkih, ki so potrebni za kmetijsko proizvodnjo? Brez tega ne more biti enakoprarv-nositi na trgu. JOŽE РЕТЕЖ ŽALEC Diplomiranemu inženirju kmetijstva, Ivanu Glušiču Iz Žalca, smo zastavili nekaj vprašanj iz področja, ki postaja v sedanjem času vse bolj pomembno. Pogovarjali smo se o zaščitenih kmetijah. »Koliko zaščitenih kmetij je v vaši občini?« Po dosedanji razpravi je v naši občini predlagano v zaščito skupno 890 kmetij, kar predstavlja eno tretji- no vseh kmetij v naši ob- čini. »Kakšen je interes za za- ščito kmetij?« Moram reči, da od strani posestnikov dokaj velik, ven- dar različen po krajevnih skupnostih. Znatno večji je interes za zaščito kmetij v ravnini, in sicer zato, da bi se čimveč kmetij ohranilo in da bi se omejila drobitev parcel na manjše parcele, ki že tako otežkočajo in one- mogočajo sodobno tehniko in tehnologijo v kmetijski proizvodnji. Interes za zašči to kmetij v hribovitih delih je bil znatno manjši kot v ravninskem predelu. Po jav- ni razpravi je bilo ugotovlje- no, prav tako pa na seji skupščine in izvršnega sveta, da je bil obseg zaščitenih kmetij v prvi fazi morda ne- koliko prevelik. »Kakšna pa je starostna struktura ljudi, ki žive na zaščitenih kmetijah?« Starostna struktura teh lju- di je dokaj različna. Med njimi zasledimo predvsem srednjo generacijo naših kmetov. Ko smo se opre- deljevali, ali naj bo zaščite- na kmetija samo tista, kjer delajo ljudje samo na kme- tiji, ali tudi taka, kjer je eden od zakoncev zaposlen, smo se odločili za drugo va- rianto. V nasprotnem prime- ru bi se srečali s problemom obdelave zemljišč nasploh. Tako pa imamo v naši ob- čini dokaj dobro obdelane kmetijske površine, čepranr so zaradi nekaterih proble- mov, predvsem starostnih, nekatere površine obdelane slabše.« »Kakšna so mer'ila za za- ščito kmetij?« Določa jih 3. člen zakona o dedovanju kmetijskih zem- ljišč in kmetij. Zaščita po tem zakonu omogoča, tako kmetu, kot organizaciji zdru- ženega dela, usmeritev in var- nost tudi v primeru dedo- vanja. Predvsem je bilo upo- števano določilo, da ima kme- tija naslednika, ki bo kme- tijo obdeloval. V občini je bila ena od važnih osnov za zaščito obdelovalnih površin v ravnini površina okrog 5 ha obdelovalne zemlje, v hribo- vitih delih pa površina od 8 do 10 ha obdelovalne zem- lje. Kljub vsem tem kriteri- jem, pa je bil na javni raz- pravi povdarjen individualni pristop k vsaki kmetiji, da bi tako dosegli najboljšo re- šitev.« MATEJA PODJED Ivan Glušič CELJE USMERJENA IZOBRAZBA Prejšnji teden je bil v Ce- lju informativni in strokov- nopolitični posvet o pre- obrazbi srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje, ki ga je sklicala Občinska kon- ferenca SZDL Celje. Na po- svetu so dali temeljito in poglobljeno informacijo o vsebini gradiva Preobrazba srednjega šolstva v usmerje- no izobraževanje, ocenili so predvidene spremembe gle- de na razmere v srednjem šolstvu v Celju in na celj- skem območju. Javna razprava v Celju ne bo namenjena samo soobli- kovanju osnovnih predlogov in stališč, navedenih v gradi- vu, ampak že iskanju reši- tev, kako prenesti predvide- ni projekt v konkretne, celj- ske in območne razmere. Za Celje in celjsko območje je javna razprava o preobrazbi srednjega šolstva v usmerje- no izobraževanje zelo po- membna. Predvsem zaradi že sedanje razvejanosti in obse- ga srednjega in zaradi na- črtov o razvoju Celja v višje- šolsko središče. Uvodno besedo na posve- tu je dala Milena Vršnik- štiftarjeva, članica OK ZKS. šolstvo je treba obravna- vati kot celovit sistem; od bazičnega do višjega in viso- kega šolstva, ker so stvari med seboj povezane in druga od druge odvisne. Na po- dročju bazičnega šolstva smo pravzaprav naredili največ. Marsikaj se je spremenilo tu- di v predšolski vzgoji otrok. O celodnevni šoli veliko go- vorimo in pišemo, bojimo pa se dodatnih investicij, čeprav gre za sodobno in organizi- rano osnovno šolo. Le s ce- lodnevno osnovno šolo bo možno popraviti osip učen- cev. Osnuje pa naj se pov- sod tam, kjer obstojajo mož- nosti zanjo. Z visokim in višjim šolst- vom ne moremo biti zado- voljni, je nadalje poudarila Milena Vršnik-štiftarjeva. Komaj 40 odstotkov vpisa- ne generacije konča študij in naša družba plačuje zanj visoko ceno. Visoko šolstvo je neracionalno organizira- no, študij traja predolgo in premalo študentov ga konča v rednem roku. Na II. stopnji šolanja je v SR Sloveniji na 216 sred- njih šolah vpisanih 77 tisoč dijakov. Najslabše urejeni člen srednjega šolstva je po- klicno izobraževanje. Poklic- ne šole dajejo preskromno splošno znanje in tudi vzgoj- ne metode niso dograjene. Tudi na II. stopnji šolanja je osip še vedno previsok, saj je kar 35 odstoten. Gim- nazija, ki velja kot »elitna« šola daje preveč teoretične- ga znanja, ne daje pa pokli- ca, kar bo tudi potrebno spremeniti. V SRS je mre- ža srednjega šolstva preveč razdrobljena, razen tega pa je srednje šolstvo premalo povezano z združenim delom in obratno. Po sedanjih na- črtih šolstva se mora uče- nec že po končani osnovni šoli odločiti za poklic, kar je prezgodaj. Vse take in podobne pomanjkljivosti v šolstvu bo potrebno rešiti z usmerjenim izobraževanjem, kot nadgradnjo nad bazič- nim šolstvom. Vsak šolski sistem v sve- tu temelji na določeni ideo- logiji. Pri nas temelji in mo- ra temeljiti na marksizmu. Učencem, dijakom in študen- tom je potrebno privzgajati delovne navade, v šole je treba uvajati sodobne meto- de in moderno tehnologijo. Naš izobraževalni sistem mo- ra biti zastavljen demokratič- no, tako, da je med seboj dobro pcwvezan in prožea. Nov sistem mora biti za- stavljen racionalno in eko- nomično. Teorija se mora s prakso tesno povezati. Predlog preobrazbe sred- njega šolstva v usmerjeno izobraževanje pomeni pre- lomnico v dograjevanju si- stema vzgoje in izobraževa- nja, skladno s sklepi 7. kon- gresa ZKS in 10. kongresa ZKJ. M. P. ŽELEZARNA ŠTORE KADROVSKI SEKTOR Razpisna komisija TOZD — Mehanske obdelave Železarne Štore na osnovi 72. člena Statuta in 39. člena Sa- moupravnega sporazuma o medsebojnih raa- merjih delavcev v združenem delu razpisuje prosto delovno mesto VODJE TOZD — Mehanske obdelave POGOJI: poleg splošnih pogojev pričakujemo od kandidata, da ima visokošolsko izobrazbo, strojne ali metalurške smeri ter 5 let ustreznih delovnih izkušenj, da je družbenopolitično aktiven in ima moralnopolitično kvaliteto ter gospodarske in or- ganizacijske sposobnosti. K prijavi naj kandidati priložijo kratek opis dose- danjega strokovnega in družbenopolitičnega dela ter predložijo program dela za mandatno dobo. Prijave pošljite v 15 dneh po objavi. Prijave sprejema kadrovski sektor železarne štore, 63220 štore. V prijavi na razpisano delovno mesto je treba navesti: »Za razpisno komisijo«. MOZIRJE IN DRU- ŽBENO IZOBRAŽEVANJE Dosedanji potek družbenega izobraževanja v občini ni zadovoljiv. Zato morajo družbenopolitične organizacije po- spešiti družbeno izobraževanje tako v delovnih organiza- cijah, krajevnih skupnostih in za usposabljanje lastnega aktivističnega kadra. To je sklep, ki ga je sprejelo pred- sedstvo občinske konference SZDL v Mozirju po oceni o dosedanjih rezultatih na področju te izredno pomembne družbene dejavnosti. Sicer pa niso ostali samo pri ugotovitvah. Sprejeli so tudi program izobraževanja, ki so ga posredovali vsem no- silcem te naloge v občini. Predsedstvo občinske konference S2ÌDL v Mozirju pa je razpravljalo tudi o uspešnosti akcije sprejema samo- upravnih sporazumov za pokritje izpada dohodkov v že- lezniškem gospodarstvu. Ugotovili so, da akcija razen v dveh primerih (GLIN, Nazarje in TOZD Gorenje, mali go- spodinjski aparati) ni uspela. Očitno je bilo premalo poli- tične pripravljenosti za samoupravno reševanje težav v že- lezniškem gospodarstvu. Navzlic temu pa niso prezrli tež- kega položaja, v katerem so nekatere gospodarske organi- zacije v Gornji Savinjski dolini. Zato je tudi ta razprava opozorila na nujnost sistemske rešitve in seveda na poli- tično odgovornost za samoupravno rešitev problema. Prav tako ne kaže v tej zvezi prezreti mnenja, da bi morale bi- ti pri dogovarjanju o pokrivanju izpada v železniškem go- spodarstvu bolj znane količine iXx obseg uslug, ki se jih posamezne delovne organizacije poslužujejo v železniškem gospodarstvu, kajti temu primerno bi lahko razdelili tudi bremena. MB Kmetijska zemljiška skupnost občine Celje, Miklošičeva 7 razpisuje delovno mesto: TAJNIKA kmetijske zemljiške skupnosti z visoko ali višjo izobrazbo agronomske, na- to pravne ali druge smeri z družbenopolitič- no aktivnostjo in ustrezno prakso. Osebni dohodek po sporazumu samoupravnih inte- resnih skupnosti. Stanovanja ni. Rok priglasitve: 15 dni po objavi. j^t. 15 — 15. april 1976 NOVI TEDNIK — stran 13 KLUB SAMOUPRAVLJALCEV LAŠKO ^ zadnjih dneh februarja so v Laškem ustanovili klub samoupravljalcev. pelegati so na ustanovni skupščini kluba imenovali svoje predstavnike, pogovarjali pa so se tudi o izobraževanju samoupravljalcev, pri katerem bo odigral pomembno vlogo ravno novoustanovljen klub. Tajnik kluba sa- moupravljaloev v Laškem je Rudi Pasarič, ki bo tudi v bodoče skrbel za organiziranje različnih izobraževalnih oblik v okviru kluba. Sicer pa je Rudi Pasarič direktor Delavske univerze v Laškem in bo kot tak lahko uspešne- je opravljal svojo funkcijo v klubu. Kako ste se v Laškem pri- pravljali na ustanovitev klu- ba samoupravljalcev? Rudi Pasarič: »2e oktobra Jani smo imenovali iniciativni odbor, ki je pripravil vse potrebno za ustanovitev klu- ba. člani iniciativnega odbo- ra smo se pogovarjali tudi s predsedniki sindikalnih orga- nizacij, pa toidi s predstavni- ki samoupravnih interesnih skupnosti in krajevnih skup- nosti, ki so tudi podpisnice icluba.« Kako pa so delavci spreje- li pobudo o ustanovitvi klu- ba? Rudi Pasarič: »V začetku delavci niso sprejeli z navdu- šenjem ponudbe o ustano\'it- VÚ kluba. To pa zato ne, ker so bili slabo informirani o tinanciranju in sploh o na- menu ustanovitve kluba. Ko pa smo jim te stvari podro- bno razložili, so se takoj strinjali z mislijo o ustano- vitvi kluba.« Ena osnovnih nalog kluba je tudi izobraževanje samo- upravljalcev. Ali ste že spre- jeli program izobraževanja? Rudi Pasarič: »Na ustanov- ni skupščini kluba samoup- ravljalcev smo se pogovarja- li tudi o izobraževanju. Dele- gatom smo ponudili okvirni program izobraževanja, ki zajema predavanja iz štirih tematskih skupin. Vendar smo našim delegatom pove- dali, da se morajo samoup- ravljalci sami odločiti za vsa tista predavanja, ki jih že- lijo slišati, zato bo klub na pcxilagi predlogov izdelal po- droben program. Poleg pre- davanj pa bo klub skrbel tu- di za to, da bo ob zanimivih ali perečih vprašanjih organi- ziral javno tribuno. Tudi za- njo pa bo morala priti po- buda neposredno iz baze.« Kakšna pa je dejavnost kluba po ustanovitvi? Rudi Pasarič: »Že v nasled- njih dneh bomo povabiU de- legate kluba, da izrečejo svo- ja mnenja o predlogu pro- grama izobraževanja. Kajti v naslednjih mesecih bomo morali prve naloge tega pro- grama žie uiresničiti.« D. S. CELJE ŠIROKA AKCUA Občinsko prvenstvo osnov- nošolskih otrok celjske ob- line »kaj veš o prometu«, na katerem je sodelovalo 160 izbrancev iz vseh osnovnih šol v občini je bilo le kro- na izredno široke in uspele akcije. Tudi njen sestavni del. Ta dejavnost je nam- reč v razrednih, medrazred- nih in šolskih tekmovanjih rajela kar 6.796 otrok. In to brez malčkov, ki so obisko- ii malo šolo. Končna šte- :a je torej neprimerno ja. številka, ki govori o 1, da je okoli sedem ti- otrok spoznalo osnovne ke cestno prometnih pred- Dv, spoznalo tudi pravil- vožnjo s kolesi po cestah podobno. To pa je po- mben prispevek k vzgoji in varnosti otrok v cestnem prometu. Ta dejavnost je v osnov- nih šolah v celjski občini ši- roko zastavljena. Elemente prometne vzgoje srečujemo pri skoraj vseh obveznih pred metih učnega programa.. Tu in tam pa se ta prizadeva- nja kažejo tudi v delu pro- metnih krožkov. Pomembna je ugotovitev, da je komisija za osnovno- šolsko mladino pri občin- skem svetu za vzgojo in pre- ventivo v cestnem prometu letos prvič izvedla testiranje znanja cestno prometnih predpisov s pomočjo poseb- nih testov. Tako bo oziroma je ugotovitev, koliko so pri- dobili in osvojili otroci, naj- bolj pristna. Izredna vzgojna dejavnost pa se je med dru- gim razvijala tudi v krožkih za kolesarske izpite. In če k vsemu temu prištejemo še pisanje ustreznih nalog in ri- sanje risb, potem je treba reči in zapisati, da je to de- lo našlo svoje pravo mesto v osnovnih šolah v celjski občini. Po zaslugi otrok in prav tako mentorjev. Vsa ta prizadevanja pa močno pod- pira tudi celjska podružnica Ljubljanske banke, ki je tu- di nad letošnjim občinskim prvenstvom sprejela pokro- viteljstvo in tako podelila najboljšim na občinski pre- izkušnji tudi denarne nagra- de v obliki hranilnih vlog. V okviru te dejavnosti za- služi še posebno pozornost prometna vzgoja, ki so jo razvili v zavodu Ivanke Ura- njekove v Celju in na Dobrni. sobotnem občinskem prvenstvu v Celju. Otroci so se pomerili tudi v spretnostni vožnji. KAZNI ZA NE- ODGOVORNE POŽIGE Skoraj ni dneva v su- hih pomladnih dneh, da ne bi časniki poročali o požarih, ki so nastali za. radi požiganja suhe tra- ve, dračja ali plevela. Iz dneva v dan se oglašajo sirene, gasilce kličejo na pomoč. Ogenj pa v vetru napreduje v gozdno re- ber in groizi, da bo zajel velike površine ter povzro- čil katastrofalne pc^ledi- ce. Prejšnjo nedeljo so mo- rali gasilci v mozirski ob. čini kar večkrat posredo- vati, požar v Creti pa bá lahko opravil katastrofal- no delo. Le veliki požrt- vovalnosti in naporom gasilcev ter domačinov v okolici se je zahvaliti, da so požar, ki je zajel več hektarov gozdne površine visoko v planini, omejili kljub vetru. Lahko bi za- pisal, tudi tokrat je šlo po sreči. Koncept samo- zaščite, ideja gasilstva in civilna zaščita se ob vsa. kem takem primeru po- trjujejo. Toda sestavni del takšne zaščite bd morala biti preventiva, požari so nas poučili. Ne prvič. Naj- več je bilo takih, iz ma- lomarnosti, podcenjevanja in neznanja. In še bodo, mogoče s še večjimi po- sledicami, če se ne bo proti kršiteljem energič- no ukrepalo. O kaznih, predvidene so z zakonom, z odloki' gozdnih gospo, darstev, je treba seznani- ti ja-vnost, saj bi tako bi- li opozorjeni vsi potenci- alna storilci. JOŽE MIKLAVC CELJE: ŠE O TAKSISTIH čeprav smo resnično upali, pa vam tudi v tej šte\'iLki ne moremo po- sredovati kaj bistveno no- vega — uradnega — o za. devi »celjski taksisti«, ki je tako razburjala govo- rice v mestu ob Savinji. Spraše\-ali smo se zakaj? Nedvomno v veliki me- ri zaradi tega, ker so ime- li prav ti cedjski vozniki taksijev veliko znancev, poleg tega pa je njihovo delo bik) takšno, da so stalno vzpostavljali nove bcmtakte s svoj imi stran- kami. MoixJa je marsiko- mu res bilo čudno, od kod odlična vozila, ven. dar je tedaj še kazalo ti- sto: »kjer ni tožnika, ni sodnika«. Izi-edno značilno za Ce- lje pa je, da so v trenut- ku po objavljeni vesti o priporu treh taksistov so- rodnikov dosegle govorice o možnih kaznivih deja- njih zavidljive višine. Po. vsod so se našli »pozna- valci«, ki so vedeli pove- dati to in ono ter ustvar- jati okrog skupinice paj- čolan tajnosti in ne vem kakšnih dejanj. Preiskava bo pokazala, kaj je res in kaj ni. V končni fazi pa bo svojo besedo izreklo v imenu ljudstva sodišče. Naj pa ob tem zapiše- mo le to — naj bo takš- na ali drugačna skupini- ca še tako organizirana in mehanizirana s sodob- nimi pripomočki, so de- lavci Uprave javne varno- sti vedno nmogo pred nji- mi, kar nedvomno doka. zujejo tudi njihovi uspe- hi pri odkrivanju dejanj, ki niso v skladu z zakom in socialistično moralo. M. S. 14. stran — NOVI TEDNIK St. 15 — 15. april 1976 Bilo je prejâiiji ponede- ljek, ko se nas je sku- pina sedemindvajsetih slo- venskih časnikarjev zbra- la že pred sedmo uro zju- traj pred domom JLA v Ljubljani. Cilj nekajdnev- nega potovanja po različ- nih krajih Jugoslavije je bil samo eden: spoznati pogoje šolanja v srednjih vojaških šolah in vojaških akademijah. Tako smo obiskali: — Srednjo vojaško šolo kopenske vojske v Sara- jevu, — Letalsko tehnično vo- jaško šolo v Rajlovcu, — Intendantsko srednjo vojaško šolo v Sarajevu, — Letalsko vojaško gim- nazijo »Maršal Tito« v Mostarju, — Mornariško tehnično srednjo vojaško šoJo v Splitu, — Letalsko vojaško aka- demijo v Zadru in — Mornariško vojaško akademijo v Splitu. V nekaj nadaljevanjih v Novem tedniku vam bo- mo poskušali čim bolj plastično in realno prika- zati možnosti vpisa v ome- njene šole, pogoje šola- nja m seveda možnosti kasnejše zapos.litve. S tem želimo mladim ljudem, ki se v teh dneh odločajo, kje bodo nadaljevali Šo- lanje bodisi po končani osemletki ali srednji ozi- roma strokovni šoli, pri- kazati nekaj možnosti, ki so prav gotovo izredno zanimive in privlačne. Vsi vemo in se tega tu- di globoko zavedamo, da je v množici vseh p>okli- cev prav vojaški poklic med tistimi, ki so ne sa. mo najpomembnejši, am- pak tudi najodgovornejši ter prav zaradi tega po- trebujejo — бе se lahko tako izrazimo — v vseh pogledih celega človeka. Ker pa vemo, da vseh stvari ne moreš dojeti prek raznih pirospektov, brošur, filmov In druge- ga gradiva tako, kot če nekaj sam vidiš, so se v ljubljanski vojni oblasti odločili za pot direktnega približevanja ' in spoznava- nja. že takoj v začetku tega zapisa naj povemo, da zelo uspešno. Smo v tistem času, ko se otroci zadnjiih letnikov osnovnih šol in dijaki srednjih ter poklicnih šcđ odločajo, kje bodo nada- ljevali šolanje аИ študij. Izbira Je velika, žal pa vedno vsak ne ve, kako bi prišel do tist^a, kar ga najbolj veseli. NekoH. ko laže je to za tako ime- novane civilitó poklice, nekoliko teže pa za voja- ške, čeprav tako enega kot drugega med seboj ne smemo nikoli ločevati. Gre samo za to, da je т vojaški šoli aU akademiji potrebna popolna resnost in popolini odnos do de- la, kar pa sploh ne bi bi- lo slabo, če bi bilo tudi v skrbi za druge p>oklice. Potem bi imeli v civil- nih srednjih Šolah in ci. vlhiih fakultetah manj osipov, manj podaljšane- ga študija prek predvide- nih let in piodobno. Skrat- ka, ne bá se nam bilo po- trebno tresti za kader, in to še strokovni povrhu. V Centru srednjih vo- jaških šol v Sarajevu nas je sprejel Boško Skrbo. Vič, načelnik tega centra, ki je omenil, da segajo začetki te šole v same za- četke naše revolucije. Ze leta 1942 je tovariš Tito odločil, da se takšna šo- la ustanovi na področju Hrvatske in od tu dalje je tekei tudi razvoj šole v Sarajevu. Od takrat pa do danes je Center voja- ških šol v Sarajevu kon- čalo nekaj deset tisoč Ju- goslovanov, ki zdaj izpol. njujejo zadane naloge v raznih službah JLA. Šolanje traja štiri leta, od tega prva tri leta ssa vse panoge skupaj, četrto leto pa je specializacija za določeno področje. V prvih treh letih, ko ima- jo skupni program, želijo mlademu človeku dati čimveč znanja za tako imenovano »splošno« živ- ljenje. Torej so to pred- meti, ki jih v glavnem obravnavajo tudi v oivil- nóh srednjih šolah. V če- trtem letniku pa je že okoli 95 % vojaških pred. metov. Boško škrbovid Je v pogovoru izrecno pou- daril, da je njihov edind cUj, da v času šolanje zgradijo vsestransko po- polno osebnost, ki bo sposobna delati (in bo tu- di moraila) na vseh me- stih, morda kdaj kasneje tudi v civilstvu. Za sedaj se lahko po končanem šolanju v Centru srednjih vojaških šol javijo za na- daljnje šolanje na voja. ških akademijah samo odlični učenci, obstaja pa predle^, da bodo to mož- nost dobili tudi prav do- bri in dobri. Med obiskom Ontra srednjih vojaških šod smo si ogledali tudi njihove kabinete (vse je najmo- dernejše in najsodobnej- še za resnično sodoben pouk), športno-rekreaoij. ske objekte, kulturne ob- jekte in seveda prostore, kjer se učenci učijo in seveda tudi spijo. Sobe so z dvema ali štirimi poste- ljami, opremljene pa ta- ko, kot v kakšnem bolj- šem hotelu B kat^orije. Zatem smo skočili še v Raj lovac, kjer nas je sprejel načelnik Letalske tehnične vojaške šole Adolf Dančević. Tu šola- jo letalski tehnični kader, za pilote pa je ta šola v Zadru. Torej je v Rajlov- cu tista šola, ki da ka- dre za »sporedne« tehnič- ne službe v letalstvu. Naj- večji poudarek je na predmetih, kot so fizika, kemija in še posebno ma- tematika. če kdo nekoliko »šepa« v matematiki, mu z dodatnimi urami poseb- nega pcnika omogočijo, da takšne težave prebrede. V tej šali so nas tudi opo- zorili, da so manjši pro- blemi z dijaki, ki priha- jajo iz poklicne strojne ali elektro šole, ker ima- jo premalo znanja o ma- tematiki. Ce bi tej posve- čali več pozornosti že v civilni šoli, bi tudi kas- neje bilo laže, seveda za tiste, ki se za to odločijo. So pa tudi takšni, ki pri- dejo v šolo z oceno iz matematike 5 ali 4, v sa- mi šoli pa njihovo pred- znanje ni tem ocenam adekvatno. Torej bi bilo potrebno tudi več medse- bojnega sodelovanja in predvsem resnosti ter po- globljenosti v civilnih šo- lah, da bi bilo predzna- nje kasneje na višji stop- nji resnično zadovoljivo za nadaljnjo pot. Se do- bro, da v vojaških šolah te probleme na izredno simpatične načine rešuje- jo — s stalno medsebojno pomočjo izven rednega pouka. V tej šoli smo srečali tudi SAMA ZORETA iz Rogatca v šmarski obči- ni, ki obiskuje prvi let- nik. Povedal je, da si je že od malega želel biti vojak, takšen v modri uniformi, kot jo nosi že zdaj on in da mu odlo- čitve za to šolo doma sploh niso branili. Nje- gov oče dela v Straži (pla- stika), prav tako tudi ma- ma (v obratu steklo). »Prve dni sem res ve- liko mislil na dom, zlasti zvečer, ko sem šel spat. Potem pa je prvo domo- tožje kmalu minilo in adaj, po osmih mesecih, ga v takšni obliki, kot je bilo na začetku, ш več. Spoznal sem nove prija- telje, med katerimi sem največ skupaj z 2k>ranom Iz Beograda, pa Andrijo iz Slavonije. Skupaj smo tudi v sobi. Komaj smo čakali na uniforme in zdaj jih imamo, v mesto pa lahko gremo tudi v svoji civilni obleki.« Kaj pa drugo? »Srbohrvaščina mi ne dela težav. Hrana je do- bra. Vpisal sem se v ra. ketno sekcijo in ukvar- jam se s športom, zlasti košarko, nogometom in streljanjem, za kar so ve- like možnosti. Ski-atka, čas mi hitro teče in še slaba dva meseca pa bo prvi letnik za mano. Ka- ko hitro!« Si že bil kaj doma? »Trikrat!« Vsak ima želje ... »2elim si, da bi dobro končal šolo in da bi ¿a mano prišel še kdo iz mojega kraja ali vsaj okolice. Ne bo mu žal. Pa prav lepo pozdravljam mamico, očka in sestro ter seveda vse prijatelje. Za prvi maj'se vidimo!« Tako smo tudi mi kon- čali prvi dan obiska v Sa- rajevu in Rajlovcu. Pot nas je vodila dalje v Mo. star. O tem pa prihod- njič, kako smo si ogle- dali tovarno SOKO in se- veda Letalsko vojaško gimnazijo »Maršal Tito« ter druge znamenitosti te- ga starega, vendar nepo- zabnega mesta. TONE VRABL MCI GROFA BLAGAJA 54 «sr Vitez Frauensteiner se je bližal počasi: morile so ga strašne slutnje. S prekrižanima rokama je pohlevno ob- stal pred mogotcem. Paša ga je motril tako mrzlo in sre- po, da je Hansu klonila glava, kakor pod silno pezo. Izda- jalec. Vitez Frauensteiner se je zganil. Ves bled je stopil korak ruxzaj. Odprl je usta, skušal je govoriti, toda ne ena besedica mu ni hotela iz stisnjenega grla. Mučno je zaje- čal. Vohun ^Ljubljančanov. Jaz Ljubljančanov? je zajed jal z začudenim obrazom in se topo nasmehnil. Ti si zakrivil našo nesrečo, je vzkipel Osman paša. Da bi pobasal dvojno plačilo, si izdal Ljubljančanom nas, ka- kor si izdal Ljubljančane nam. Mojstrsko si igral dvojno vlogo obenem. Koliko so ti pa plačali džauri, he? Nič! Ni res, da bi jim vohunil. Prisegam ti pri.., Tvoja prisega nič ne velja. Kdo iuxj ti verjame še kaj? Ljubljanske utrdbe so močnejše, posadJca je večja, nego si nam čvekal. Strem te kakor modrasa. Zakaj pa jih niste napadli prej? Tako so mogli bolje zavarovati svoje mesto in grad. Osmana je dušila silne jeza: na čelu so mu nabreknile žile. Divje je zarohnel nad vohunom: molči. Nesreča nad tvojo glavo. V strahoviti stiski je opazoval vitez s svojimi drobnimi očmi na vse strani. Kaj bi? Begala ga je nepri- čakovana strašna obtožba, skrajna nevarnost, smrtni strah. Osman paša si je vtepel v glavo, da je Hans dvojni vo- hun. Kake bi dokazal svojo nedolžnost? Jezil se je sam nad seboj, da ni izginil po nesrečnem navalu, klel je svojo lakomnost, ki ga je gnala po vohunsko nagrado, že je vi- del v duhu tisoč grozeče dvignjenih handžarjev. Obup mu je oblil čelo z mrzlim lepljivim potom. Trepetaje je zopet pogledal okoli sebe. Tam ob gozdnem robu so se pasli konji. Oddahnil se je globoko. Skrivoma je izbiralo njego- vo oko najboljšega dirkalca. Z vso dušo se je oklenil po- slednjega upa. Osman paša, tako gotovo, kakor veruješ v alaha in nje- govega preroka Mohameda, tako resnično sem povedal vse tisto, kar sem videl. Nobene besede nisem govoril г Ljubljančani ne o vašem orožju ne o vaših nakanah. Zvijaj se, zvijaj, kakor gad na žerjavici. Pripoveduj baj- ke otrokom, izdajalec, ostudnejši si od blata in črvadi. Ali vas nisem vodii vedno dobro? Ali vam nisem kazal lani pa tudi letos najboljšega pota in plena? Pokleknil je. Pri grobu svojega očeta in matere... Vstani! Vitez Frauensteiner je vstal z drgetajočimi koleni, že je mislil, da mu je paša naposled vendarle verjel in da je minila nevarnost. Ali sovražni pogled Osmanov mu je se- gal v srce, kakor mrzlo jeklo. Bodi tisočkrat preklet. Strahopetec. Izmeček. Poglejte hinavca, ki je kriv, da se toliko vaših bratov in prijateljev ne povrne domov! Nenadoma je planil vohun mimo paše preko preproge, skočil bliskovito тга konja in bežal proti Savi. Za njim! Zgrabite ga! Neutegoma so zdrveli strešniki in drugi konjeniki za uskokom in ga prignali nazaj. Preklinjali so ga in suvali, psovali z ruLjgršimi psovkami in nadevki. Orjaški Ismail ga je popadel za vrat in ga treščil s kobile na tla. Obkoli- li so ga. Njih sovraštvo je našlo žrtev: zdaj so mogli ohla- diti svojo jezo zaradi velikih izgub in varanih upov. Plašno je gledal v te divje, razkačne obraze s plamenečimi očmi in sršavimi brki in bradami. Pretepali so ga z jermeni in sulicami Strgali so mu turban z glave, pulili lase, ga grizli v roke. Od vseh strani so molele pesti proti njemu: vsak ga je želel udariti vsaj enkrat in mu pljuniti v otekli obraz. Pustite me, je stokal. Nedolžen sem! Dam vam vse, kar imam. S kalnimi očmi je proseče gledal množico. Na čel je imel še nekoliko prsti od padca s konja. Si vzamemo že sami, so se krohotali. Hans je vaš, je vel paša. Ali kar tukaj? je vprašal Ismail. Paša je pokazal proti Friškovcu. Vitezu Frauensteine ju je utripalo srce do grla. Polje, gozdovi, Ljubljana, grai gore naokoli, vse se je zazibalo pred njim, vse mu je om glelo pred očmi. Z veliko muko je zaječal: aman, amai Milost. Nedolžen ... Vrgli so ga na tla in mu zvezali roke na hrbtu. Ko ¡ s,poznal, kakšna smrt ga čaka, je bridko zajokal. Fej te bodi. Oblecite mu babja krila. Sram te bodi. Privezali so ga konju za rep: njegovo kričanje in vpitj je polagoma umolknilo v daljavi. j^t. 15 — 15. april 1976 NOVI TEDNIK — stran 15 Krpanje ulic ali prvo spomladansko čiščenje in urejanje celjskih ulic ... REKU SO: Franc Turk »Krajevna skupnost Trnava Je ena izmed tistih krajevnih skupnosti v žalski občini, ki nima industrije. Občani so zaposleni v drugih krajih, za- to je financiranje te krajev- ne skupnosti samo iz prora- čuna občinske skupščine Ža- lec ter z prostovoljnimi ak- cijami občanov. Na vpraša- n.je, kaj bodo letos v tej kra- jevni skupnosti delali nam je predsednik sveta KS Trnava Franc Turk povedal: »Zaradi majhnih finančnih sredstev v naši krajevni skupnosti ne moremo napraviti vsega, kar si naši občani želijo. Letos nameravamo v osnovni šoli urediti dve sobi za otroško varstvo, izboljšati nekaj kra- jevnih cest in javno razsvet- ljavo v vseh treh naših vaseh. Ker bo občinski praznik ob- čine Zalçc drugo letos pri nas v Trnavi, bomo verjetno v ta namen dobili nekaj vei finančne pomoči.« T. TAVČAR DIJAŠKI DOMOVI CELJE objavljajo za nedoločen čas prosto delovno mesto: KNJIGOVODJA Zahteva se srednja ekonomska šola s 3—4-letnimi izkušnjami na ustreznih delih. Kandidati naj pošljejo vloge z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh od dne- va objave na naslov: Dijaški domovi Celje, Maistro- va 5, Celje. POMLAD čas je, ko bomo poleg novih spomladanskih obla- čil segli tudi po kakšni viodni lahki obleki. Zaenkrat še sešiti iz tanke volne, pozneje pa že kar bombažni, platneni. Modne spomladanske obleke pa so tiste, ki upošte- vajo nove kroje. Mnogo je podaljšanih ramen in nizko vstavljenih rokavov, mnogo je ravnih mornarskih iz- rezov na teh oblekah in razporkov, seveda. Razen rav- nega vratnega izreza je priljubljen še štirioglat ali kla- sičen z majhnim okroglim ovratnikom. Rokavi so naj- večkrat široki in kar ravni, če so dolgi, so v zapestju stisnjeni. Linija spomladanskih oblek je ravna in ožja, za lažjo in lepšo hojo skrbi razporek — spredaj, zadaj ali ob straneh, včasih zaprt z gumbi. Vse več je tudi našitih žepov na bokih ali pa prsnem delu. Razen linije oziroma kroja obleke pa je zelo po- memben še material in vzorec. Kakršnekoli črte, po- stavljene navpično, bodo napravile obleko zares modno in aktualno. Stanovanjsko komunalno podjetje Šentjur pri Celju objavlja naslednja prosta delovna mesta; 4 KV ZIDARJE 2 leti delovnih izkušenj Kandidati bodo pridobili lastnost delavca v združe- nem delu za nedoločen čas, s poskusnim delom 2 meseca. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti in delovnih izkušnjah v 16 dneh po objavi na naslov: Stanovanjsko komunalno pKxijetje Šentjur pri Celju. Stanovanjsko komunalno podjetje Šentjur pri Celju razpisuje LICITACIJO za prodajo osnovnih sredstev, ki bo dne 23. aprila 1976 s pričetkom ob 9. uri v Šentjurju št. 103. Ogled osnovnih sredstev In cen bo vsak dan od 8.—12. ure v prostorih podjetja. Naprodaj so naslednja osnovna sredstva: kombibus FIAT 750 leto izdelave 1972 3 kom betonskih mešalcev od 80—100 I TRIM VESTI Kot smo poročali že v prejšnji številki, bo v netleljo, 25. aprila trim akcija »Pot pod noge — krepimo srce«. Start bo od 7. do 11. ure, na cilj pa bo treba priti do 13. ure. Trim poti bodo naslednje: Skalna klet (start je na igrišču) — Pečovnik-Celjska koča; Štore (start je pred do- mom TVD Partizan) — koča na Svetini; Dobrna — ¡^jnk na Faškem Kozjaku in krožna pot na Gričku. Vsi, ki bodo prehodili eno izmed naštetih poti bodo prejeli značko trim-hodača v modri barvi, ki je karakteri- stična za leto 1976 in nalepko. Družine z najmanj tremi člani bodo prejele posebna družinska priznanja. Med udeležence trim hoje bodo izžrebali tudi trim ka- pe in trakove za značke. Kontrolni karton kupite na startu (po 5 din) in ga daste potrditi vsem kontrolam na dolo- čeni poti. V primeru dežja bo akcija »Pot pod noge — krepimo srce« prestavljena na 9. maj. Tekmovanje v kegljanju v okviru Trim iger 76 za de- javnost gradbeništva bo potekalo v dveh ligah: interna liga »Ingrada« in liga ostalih. Za ekipe Ingrada bo tekmo- vanje v četrtek, 15. aprila na kegljišču Ingrada, po slede- čem vrstnem redu: mladinci 14,30, P. O. II 15,00, Celje 15,30, SDS 16,00, IGM 16,30, Mehanizacija II 17,00, Mehanizacija I 18,00 in P. O. I 17,30. Zaradi omejenega časa prosimo vse ekipe, da se ravnajo po omenjenem razporedu. Moška eki- pa šteje 4 člane, meče se pa 4 x 100 lučajev. V finalu trim iger v šahu za dejavnost gradbeništvo so bili doseženi naslednji rezultati: 1. Ingrad I 19,5, 2. Ingrad II 13, 3. Gradiš 8, 4. Ingrad III 7,5, 5. Obnova 7 in 6. Geo- detski zavod 5 točk. F. P. ALPINISTiČNI KOTIČEK PLANINCI IN VREMENSKA Planinci, alpinisti in tu- di smučarji, ki niso pri- klenjeni samo na stepta- ne proge, temveč ljubijo prostranstvo odprtih smu- ' čišč visokogorja, v vre- menskih poročilih po ra- diu, televiziji ali časopi- su ne najdejo zase prav nobenega podatka. Kdaj bo naš slovenski turistič- ni »trust« tudi v tem po- gledu vsaj malo posne- mal alpske sosede, ki red- no poročajo o višini sne- ga, razmerah na različ- nih višinah, nevarnosti plazov in dajejo napotke planincem za razna alp- ska področja in visoko- gorska smučišča. Turiz- ma v celoti ne predstav- ljajo samo naša obala, zdravilišča, vinske kleti in steptane proge ob žični- cah, temveč vedno bolj nestehniziran gorski svet. človek po 150. letih zno- va postavlja na prvo me- sto že skoraj pozabljeno parolo: »Nazaj k naravi!« Danes še toliko močneje, ko se na vsakem koraku spotakne ob kup smeti moderne civilizacije in na- predka. Tudi v hribih, ka- mor pripelje žičnica, se- de na skali — na konzer- vo ali tetrapak. Zato išče še zadnje ostanke miru zase in dolžni smo mu pomagati. Prejšnji četrtek je sne- žilo skoraj do doline, še Mrzlica je dobila kapo in Golte 15 cm novega sne- ga. Planinci so čakali ra- dijsko poročilo, koliko je snega v Savinjskih in Julij- cih, ali je nevarnost pla- zov in kakšna je prevoz- nost cest do planinskih doUn. O vsem tem seve- da nobene besede in vsak je logično sklepal, da so Alpe zasnežene vsaj do kolen z novim pršičem. Tako so ostali doma, v Savinjskih pa je bilo v soboto in nedeljo lepo vreme z idealnim snegom za vzix>n na vsak vrh in prijetno spomladansko smuko. Vsaj ob petkih bi se dalo preprosto, z mali- mi stroški, seveda pa z razumevanjem in dobro voljo posredovati razširje- no vremensko tn snežno poročilo za predele »nad smogom«. Smuka na Okrešlju je idealna, vendar priporo- čamo, da se tja ne poda nihče sam, ker v prime- ru nezgode ni v bližini nikogar. Koča se odpira šele konec aprila. — Ste- ne so »poi)oprane«, suha je južna stena Mrzle go- re. Za vzpon na vrhove priporočamo zimsko opre- mo in varovanje. — Plaz pod Planjavo v Logarski je sicer gladek in zalit, vendar ne svetujemo pri- stop, ker obstaja nevar- nost padajočega kamenja, ledu in manjših plazov z zgornjega dela stene. — Snežne razmere: Okre šelj 100 cm, Korošica 150 cm, cesta nad Logarsko prevozna do betonskega mostu. Pot mimo slapa Rinke proti Okrešlju kop- na do izvira Savinje. CIC Ostenja Rink in Brane so še v polnem snegu, pobočja pod njimi ,kot nalašč za visokogorske smučarje in brez nevarnosti plazov. DOM NA ŠMOHORJU ZAPRT Planinsko društvo Laško nas je obvestilo, da je dom na Šmohorju od 13. aprila dalje do prekli- ca zaprt. 16. stran — NOVI TEDNIK St. 15 — 15. april 1976 ROKOMET Rokoinotaši Celja puča.sl, toda vztra,)no »drvijoir proti želenim ciljem, ki niso samo njiliovi, am- pak cilji ч^зећ ljubiteljev rokome- ta pri nas ter tudi df-nffih ljubi- teljev športa. V spomladanski del tekmovanja v II. zvezni lipi so startali kot prvi brez enega sa- mega poraza. Za drugi, odločilni del, so se dobro prlpr»v1H. kar so jim omogočili številni trenin- gi doma (v nemogočih pogojih), pa prijateljske tekme, nastop na zim-skem republi.škem prvenstvu (prvi!), na nekaj turnirjih In se- veda turneja po Tuniziji. Po pr- vih treh spomladanskih kolih so še vedno neporaženi. Trener To- ne Goršić ima skupaj z drugimi odgovornimi v kiubi? o» roljo ол lo plejado odličnih igralcev, tako da ni nekih posebnih problemov, če pride do morebitnih poškodb. V najhu,iši ogenj pa celjski ro- kometaši šele prihajajo. Borba *a prvo mesto v II. zvezni ligi ne pojenja, saj jih kot senca sprem- lja ljubljanski Slovan. Tu so še druga tekmovanja, kot recimo fi- nale naše republike za pokal, ka- mor so se Celjani tudi uvrstili. Zdaj pa poglejmo ta ogenj, ki lahko že konec tega tedna zagori v delni kres zmagoslavja. Danes popoldne (četrtek, 15. aprila) bo rokometni praznik na igrišču pri Skalni kleti, ki se bo začel že ob 14. uri z različnimi tekmami različnih ekip. V glavni tekmi, ki bo na vrsti ob 17. uri, pa se bosta srečali ekipi RK Ce- lje in Inles iz Ribnice v finalu za republiški pokal maršala Ti- ta. Pot vsake ekipe do finala je bila dolga in težka, zlasti še чл Celjane, ki so pred tem med dru- gim izločili tudi ljubljanskega Slovana, ki je dvakrat igral v zveznem finalu tega tekmovanja. Inles ni slaba ekipa, ki bo ver- jetno v svoji enkratni priložnosti dala v.se od sebe. Tu ni poprav- nega izpita in vsi upamo, da na iVjem ne bodo padli domači igral, ci. Samo za podvig je potrebna popolna resnost od začetnega do končnega sodnikovega žvižga, brez vsake panike in grobosti ter se- veda ob močnem spodbujanju gledalcev, ki pa so prav v Celju znani kot veliki ljubitelji roko- meta. Pokroviteljstvo nad današ- njim pravnikom rokometa v Ce- lju .je prevzela cel,jska Železnica in ga vključila v okvir letošnjega praznovanja dneva železničarjev. Nič manj pomembno srečanje ne bo v soboto popoldne, ko go- stuje v Celju Industromontaža iz Kutme v okviru II. zvezne li- ge. Le-ta je pred dnevi doma iz- gubila za en sam gol z ljubljan- skim Slovanom. Torej resnično pravi ogenj za celjske rokometa- še, ki se pa lahko ob maksimalni angažiranosti (in znanju, ki ga ni malo) v trenutku spremeni v zmagoslavni kres. Uspešno igrajo tudi drugi pred- stavniki celjske regije v republi- ških ligah. Poseben fenomen je griška Minerva, ki je kot novinec v republiški ligi na odličnem dru. gem mestu s tem, da v spomla- danskem delu še ni v treh sreča, njih (dve od tega na tujem!) do- živela iwraza. V naslednjem kolu gostuje v Šoštanju, torej pri eki- pi, ki je v jesenskem delu v Grižah začela domačine s pora- zom. Glede na trenutno formo Imajo nekaj več možnosti za uspeh Grižani, čeprav bodo Soštanjčani poskušali tisto, kar je najbolj prijetno — v dveh srečanjih od- vzeti nasprotniku vse točke. Ka- korkoli že, to bo srečanje vredno ogleda. V ženski republiški ligi je po- seben fenomen ekipa Šmartnega, ki je kot novinec na odličnem četrtem mestu, s tem, da je v zadnjem kolu doma odvzela glad- ko obe točki favorizirani ekipi ljubljanskega Slovana. Nekoliko slabše je začela spomladansko se- zono ekipa Velenja, ki .je po po- razu s Kamnikom zdrknila na de- veto mesto. V naslednjem kolu Igra Šmartno v Brežicah, Velenje pa doma z Dobravi Jami. Iz bogatega rokometnega viken- da ob koncu tedna pričakujemo tudi razveseljive novice. TONE \R.\BL Ekipa mladih košarkarjev Celja bo po uspehu na republiškem prvenstvu, kjer je osvojila naslov republiškega prvaka, nastopila od jutri do nedelje v eni izmed skupin na držav- nem prvenstvu. Na sliki stojijo z leve tehnični vodja Zorko, Erjavec, Pongrac, Gole, Udrih, Pipan, Vrečar, Romih in trener Zmago Sagadin, čepijo pa (prav tako z leve) Ramskugler, Trobiš, Kitanovski (je že v vojski in ne bo nastopil), Benčan, Verbovšek in štefanec. Foto: Sašo Zorko STRELJANJE: MLADI NA DELU Marjana Roškarič Na celjskem strelišču je bilo občinsko prvenstvo z zračno puško serijske izdela- ve. Tekmovanje je bilo na malokalibrskem strelišču — torej na prostem. Zaradi ve- tra in precej hladnega vre- mena so bili doseženi rezul- tati nekoliko pod pričakova- nimi. Zelo pa smo lahko za- dovoljni z udeležbo mladih, ki iz leta v leto dosegajo boljše rezultate. Rezultati članskih ekip: SD »Celje« — 1406 krogov, SD »Tempo« 1398, SD »Kovinar« 1392 itd. Kakor vidimo so bile prve tri ekipe zelo izenačene. Pio- nirji ekipno: SD »Tempo« 481, SD »Bratov Dobrotinšek« — Vojnik 470, SD »Kovinar« 44Í in SD »Celje« 434 kr. Najboljši posamezniki v član- ski konkurenci: prvi Jože Je- ram 364 SB »Celje«, drugi Zdravko Luzar 364 »Cinkar- na«, kar je veliko presene- čenje. • Normo za nastop na republiškem prvenstvu pa je doseglo 15 članov. Pri člani- cah je med posameznicami bila najboljša Helena Mihe- lak, SD »Cinkarna«. Mladinci posame2aio: zmagovalec je po- stal Ljubo Ledinek, SD »Bra- tov Dobrotinšek« — Vojnik. Pri pionirkah pa je prvič po- stala prvakinja Marjana Roš- karič s solidnim rezultatom 160 kr. Pri pionirjih posamez- no je po pričakovanju bil najboljši Branko Malee iz štor, sledijo pa Aleš Hoče- var, Darko Kroflič, Bojan Pe- tek, Jože česnik, Mirko Jev- nišek itd. Republiškega pr- venstva, ki bo koncem ap- rila v Ljubljani, se bo iz Ce- lja udeležilo kar 33 tekmoval- cev v raznih kategorijah. TONE JAGEU KOŠARKA: SEDMA ZAPOREDNA ZMAGA Celjski košarkarji He kar na- prej zmagujejo v SKL. Med ted- nom so v Novem mestu premaga 11 Novoteks z 71:63 po težki bor- bi, saj so domačini vodili že z 19 koši prednosti v prvem pol- času. V nadaljevanju so Celjani v šestih minutah rezultat Izenači- li, nato pa povedli kar za 9 košev ter to razliko držali v svojih ro- kah do konca tekme. Igralci so se razigrali torej v drugem delu tek- me. ko .¡e kazalo, da je že vse izgubljeno. Najboljši so bili T. Sagadin, Pipan, Kralj, Rozman, Gole, Jug. najuspešnejši pa Pipan pri metih na koš. Doma so pre- magali BETI kar ■ 41 koši razli- ke — 101:60. Celjani so dolgo igrali z nenavadno peterko — Pongrac, Erjavec, Rozman, Subo- tič in Kuljad. Že ta peterka je gostom povzročila veliko pregla- vic, saj ,je priigrala 10 košev pred- nosti že v šesti minuti in nato povečala vodstvo ш 19 košev raz- like. Ko so v igro vstopili še drugi preizkušeni igralci, smo bili priča duhoviti Igri. polni dinami- ke, uspešnih akcij pod obema ko. šema tako v obrambi ta napadu. Tokrat so bili uspešni tudi igral- ci v zaključnih metih. V listo strelcev se je vpisalo kar 11 igral- cev, vsi, ki so nastopali v tej tekmi. Težko Je oddvojiti najbolj- še. To so že znana imena — T. Sagadin, Pipan, Gole, Erjavec, Jug, Subotič, Kuljad, Kralj, Roz- man, Pongrac In Stefanec. S to zmago so se Cel.jani po- vzpeli v sam vrh SKL, k,jer ima- jo boljšo koš razliko od Fruclala in Triglava. V predtekmi so Velenjčani pre- magali mladinsko moštvo Celja B z 20 koši razlike. Izreden uspeh so dosegli tudi igralci TVD Partizan Kovinar Sto. re, ki so v kvalifikaci.jski tekmi za vstop v consko ligo premagali Mursko Soboto z 79:711 K. JUG NAMIZNI TENIS: FRENKOV MEMORIAL v soboto üi nedeljo bo v Ce- lju v telovadnici Partizana Ga- berje 12. tradicionalni FRENKOV MEMORIAL, kot spomin na od- ličnega nekdanjega predstavnika te športne panoge pri nas in v Slo- veniji. Prvi dan bodo nastopili predstavniki celjskih šol, kjer or- ganizator pričakuje nastop vseh, drugi dan pa seveda nekdanji igralci namiznega tenisa in tisti, ki se s to panogo samo ljubitelj, sko ukvar.jajo in niso člani kakš- nega društva. Prvi dan je začetek tekmovanja ob 15. uri in drugi dan ob 9. uri. Zmagovalci v po- sameznih kategorijah prejmejo pokale v trajno last, žrebanje pa bo pol ure pred začetkom tega zanimivega tekmovanja, ki poleg tekmovalnega dela pomeni tudi prijateljsko srečanje Ljubiteljev te igre iz vse Slovenije. tv ŠAH: USPEH PEŠCA V LONDONU z olimpiade železničarjev, ki ,je bila v predmestju Londona, se je vrnil celjski šahist Franc Pe- šec. Sodeloval je kot član jugo- slovanske železničarske reprezen- tance. Jugoslovani so izgubili eno od medalj v zadnjem kolu. Vse do takrat so bili enakovredni vr- sti Sovjetske zveze. V zadnjem kolu pa sta v naši vrsti zma- gala samo Pešec in Tomič, kar je bilo premalo za medaljo. Zma- gali so predstavniki Sovjetske zve- ze s 30 točkami Bolgari so dru- gi 30, Poljaki tretji 28 in pol ter Jugoslovani In Madžari četrti do peti z 28 točkami. V naši državni reprezentanci Je največ točk — ses in pol (od sedmih) osvojil Franc Pešec, ki Je skupaj z bol- garskim veIemo.jstrojn Trinkovora bil najboljši posameznik. J. KUZMA KEGLJANJE: TRIJE PORAZI Celjska kegljaška kluba ne mo. reta več držati korak z najbolj- šimi v republiki! Razdrobljenost najboljših igralcev v klubih je vzrok, da se vrstijo sami pora- zi. Tako .smo v zadnjih dneh za- beležili poraz Celja proti Kon- struktor in v Marihorii КХП^ТЗгЗ ter dvojni poraz Aera. Najprej so predstavniki Aera v dramatični igri izgubili proti Ljubljani 6860:6881, dan kasneje pa še proti Braniku v zaostali tekmi 6627:6881. Za prvo srečanje lahko omeni- mo samo to, da so Celjani bili zelo blizu u.speha. Žal pa mladi Nareks ni vzdržal psihičnega pri- tiska. Čim sta zadn,ja celjska tekmovalca Urb in Nareks dohi- tela goste in zaostanek izenačila, sta v zadnjih desetih metih ob- stala in poraz z 21 keglji ,je bil rezultat neizkušenosti. Drugi dan pa so utrujeni kegljači Aera od srečanja z Ljubljano samo še sta- tirali. Zadovoljili so samo Vera* nič, šmid in Božiček, še dobro, da je nastopil pri Braniku Ster- za j. ki je s svojo Igro navdušil številne gledalce. V soboto bo na sporedu derbi- Srečali se bodo igralci Aera iH Celja, ki zavzemajo rep republi- ške lige! J. KUZMA SE 64 DNI DO BAI 76 PREZEU: 215 CM Dva naslova državnih ekip- nih prvakov v tehničnih di- sciplinah so v nedeljo osvo- jili celjski atleti — doma v skoku v višino s poprečkom 199 cm, kjer je Dušan Pre- žel j z 215 cm postavil nov re- publiški rekord in le za las na 218 cm zgrešil olimpijsko normo ter v metu kopja, na tekmovanju v snegu in dež- ju v Sarajevu. Na celjskem stadionu, kjer je nastopilo nad 100 atletov in atletinj iz 9-tih klubov, so predstavniki Celja bili na državnem prven- stvu še drugi v skoku v da- ljino s povprečkom 6.54 m za Slavonijo in drugi v skoku ob palici s povprečkom 3.80 za Sarajevom. V troskoku Celjani niso postavili svoje ekipe. V zmagovalni ekipi v skoku v višino je za D. Prez- Ijom bil mladi Čop drugi, Vi- vod pa tretji — ob sta pre- skočila 200 cm, D. in M. Pre- zelj pa po 190 cm. — Izred- no razburljiv je bil še potek republiškega prvenstva v šta- feti 3 X 800 m za ženske, kjer so mlade atletinje Kla- divarja bile druge, ko so vo- dile tek v obeh prvih preda- jah in je Smrečnikova šele v samem finišu prinesla zma- go Olimpi j i z novim repub- liškim rekordom. Za Kladi- varja sta nastopili pionirki Logar in Poteko ter ml. mla- dinka Blatnikova! V moški štafeti 4 X 1.500 rn so Celja- ni Krofi, Ukič, Lisec in Svet premočno zmagali s 100 m prednosti pred Olimpi jo, pa čeprav niso tekli na vso moč'. Bera uspehov je bila torej zadnjo nedeljo za AD Kla- divar izredno bogata. K. JUG KOŠARKA Od jutri (petek, 16. aprila) pa do nedelje (18. aprila) bo v Celju vsekakor ena naj- večjih košarkarskiiih priredi- tev v zadnjih, letih saj se bo- do štiri mladinske ekipe bo- rile za uvrstitev v zaključni del državnega prvenstva. Mladfl Celjani so tokrat go- stitelji ekip: — KK Kombinat iz Zrenja- nina, prvak Vojvodina, — KK Lokomotiva iz Mo- starja, druga ekipa s prven- stva BIH in — KK Jug iz Dubrovnika, druga ekipa iz prvenstva SR Hrvatske. Njim se bodo pridružili nadebudni Celjani, ki so po- stali republiški prv'aki in ta- ko dosegli nedvomno svoj največji uspeh. Vse tekme bodo odigrali v telovadnici posebne šole Ivanke Uranjek, začele pa se bodo vsak dan ob 18,00 uri. Organizacijo Je prizadevnim celjskim delavcem zaupala Košarkarska zveza Jugosla- vije. Raizpored tekem: Petek, 16. aprila ob 18,00: Jug — Kombinat in ob 19,30: Celje — Lokomotiva. Sobota, 17. aprila ob 18,00: Jug — Lokomotiva in ob 19,30: Celje — Kombinat. Nedelja, 18. aprUa ob 18,00: Kombinat — Lokomotiva in ob 19,30: Celje — Jug. Vsi тето, da jugoslovan- ska košarka že vrsto let ▼ svetu izredno visoko kotira in da je bilo prav na podob- nih turnirjih, kot bo celjski, odkritih vrsta Igralcev, ki da- nes zbujajo strah vsem član- skim reprezentancam po sve- tu. Torej, obeta se prava trodnevna košarkarska sme- tana v našem mestu, kjer pa smo prepričani, da tudi naši mušketirji ne bodo ig- rali zadnje violine. Dokaz za to je tudi njihova uvrstitev v republiški članski ligi, kjer so po prvem delu prvi in v ekipi nastopajo (razen dveh, treh izjem), tisti, ki bodo igrali na državnem mladin- skem prvenstvu. Pa veliko sreče! TONE VRABL DINAR ZA OLIMPIJCE Marsikdo je ostal pre- senečen, ko so mu na zadnji tekmi zvezne roko- metne lige k vstopnini za- računali še dinar za olimpijsko markico. Naj povemo, da je to pri- spevek vseh Jugoslova- nov, ki hodïjo na sre- čanje zveznih lig, da s simboličnim dinarjem podprejo sodelovanje (in seveda pred tem tudi pri- prave) naših olimpijcev na letošnji olimpiadi v Montrealu. Torej ne gre za navadno »klubsko mod- no muho«, temveč za ši- roko akcijo, kjer naj bi vsi pomagali, da bi čim- več naših športnikov go- stovalo na največjem sre- čanju vseh športnikov sveta. Konkretno zdaj ve- lja vstopnica za ogled tek- me II. zvezne lige na Skalni kleti za odrasle 16 din (prej 15) in za osnov- nošolsko mladino 6 (prej pet), s tem seveda, da se dinar odvede. NOGOMET Vsak FHsraz je težak. Toda poraz je od poraza različen. Večkrat se dogodi, da šport- niki izgubljajo srečanje, toda pri tem pokažejo lepo in bor- beno igro. Takrat gledalci kljub porazu čestitajo in po- zdravljajo svoje ljubljence. Toda to kar smo videli v ne- deljo na Glaziji, je bil tisti, drugi poraz. 'Poraz, pri ka- terem so domačini popolno- ma razočarali in pokazali premalo borbenosti in volje za usp>eh. Zato nas ne čudi, da je v 83. minuti polovico gledalcev zapustilo svoja me sta in odšlo. To minuto so namreč igralci Rudarja do- segli tretji zadetek po napa- ki domače obrambe ter sla- vili zasltjženo zmago. Nogometaši Kladivarja so ponovno razočarali. Videli smo slab, zelo slab nogomet. Ce odštejemo nekaj priložno- sti, ki so jih imeli Dobrajc, Kokotec in Kurež, bi igro primerjali s kvaliteto pod- zvezn^a nogometa. Temu pri- meren je tudi rezultat: 1:3 (1:1) za borbene in srčne ig. raice iz Trbovelj. Trener Ili- ja Ubovič nam je dejal sa,nao to: »Brez srčnosti ne bo us. peha. Poraz je boleč, toda trenutno bo težko najti reši. tev.« Tehnični vodja Stipe Bogdan je bil brez besed, ra- zočaran, kakor tudi vsi igral- ci. Enako tudi gledalci. To- da zavedati se morajo, da samo z borbeno igro lahko uspejo. Pa še nekaj. Zakaj ne brani sigurni Š tancer? Šmartno je zmagalo v go- steh. Z zadetkom Prašnikar- ja v 90. minuti igre. Zaslu- ženo, proti močni Iliriji v Ljubljani. Branilec Kompan pravi: »Igrali smo odlično in bili večji del v premoči. To- da šele nekaj sekund pred koncem smo zadeli v čmo. Sedaj je boljše.« Sigurno, kajti Šmartno ig- ra v nedeljo doma proti Izo- li, medtem ko mora Kladivar v Ptuj proti nevarni Dravi. J. KUZMA j^t. 15 — 15. april 1976 NOVI TEDNIK — stran 17 VELEBLAGOVNICA IN SALON POSKRBITA ZA VAŠE LASE Celjanike že od nekdaj veljamo za ene najbolj urejenih Slovenk. Rade se oblačimo po modi. Prijet- no se počutimo v novem plašču, kostimu, novi ob- leki, z novo torbico аМ novimi čevlji. A na nekaj dostikrat pozabimo. In to so naši lasje — naš nara- vni okras, kot so brki in brada za moškega. Ni namreč dovolj, da si oble- čemo novo obleko ali ko- stim in to po možnosti kombiniramo z nowimi čevilji in torbico, potem pa kar zažarimo v cvetoči pomladi... Ko namreč stopimo pred ogledalo, vidimo, da se nismo dosti sprememiile; dostikrat nam zmanjka celo časa za ure- ditev naše že zastarele »frizure«. A zakaj ne bi en^at bile kompletne? To možnost nam sedaj ponuja T, ki poskrbi za vse! Za nakup predmetov — v veleblagovnici T na od- delkih: kozmetika, čevlji, torbice, kompletni tekstil- ni oddelek in konfekcija ter v SALONU T — ki znašajo v skvipni vredno- sti 2.000 dinarjev, boste dobili brezplačen bon v vrednosti 50 dinarjev za česalnioo ZORA, kjer vam bodo uTediii vašo priče- sko. če pa bo kupec mo- ški, bo гатао tako dobil T-jev darilni bon, ki ga bo lahko podaril ženi ali dekletu. Tako se boste lahko prikupili svoji naj- dražji, saj je že Ovid de- jal: ŽENE LJUBIJO FRI- ZURE, MOŠKI LASE. Pa tudi na drugi ja- ponski pregovor ne po- zabite, ki pravi: ŽENSKI LAS ZGANE CELO SLO- NA. Tako torej VELEBLA- GOVNICA T in SALON T skrbita za to, da rek^ Oeljankah ne bo i?:gubiá na veljavi in da bomo še lepše urejene. S to skrbjo T-eja odpadejo vsa raz- mišljanja ali bi ob več- jem nakupu (2.000 dinar- jev) potrošile še dodatnih 50 ddnarjev za to, da bi bile popolne in urejene od glartre do peta. V česalnioi ZORA smo pokramljah z Ivanko Hu- dodm iz Mozirja, ki je do- büla v T-eju darilni bon ob nakupu v vrednosti 2.000 dinairjev v VELEBLA- GOVNICI T. Povedala nam je, da je bila bona zelo vesela in seveda pre- senečena, kajti kaj takš- nega pač ni pričakovala. Torej še en »plus« več za T, ki .tako prijetno pre- seneča svoje potrošniike. Povedala nam je še, da vedno prihaja na večje nakupe v Celje, sicer ne prepogosto, a kadar pride v Celje, gre vselej v T, samo v T. Tudi za vas bo poskr- bel T, ko boste nakupo- vale za vas in za vašo dru- žino, seveda v VELEBLA- GOVNICI T na oddelkih: kozmetika, čevlji, torbi- ce, konfekcija, taks til: ali v SALON T. Sicer pa je sedaj ravno primeren čas za večje na- kupe — saj je pomlad tu. Nova mO'dna linija nam skoraj veleva, da ob- novimo našo garderobo in jo, če je že ne moremo prenoviti, pa vsaj dopolni- mo in prijetne j e bomo zrle v krogu svoje druži- niice v tople pomladne dni. če ste se že odilcčiile za večji nakup, naj vam še nakažemo no^-e modne smeri. Letošnja pomlad in poletje dajeta prednost modri barvi, sledi ji rde- ča, pridružuje pa se jama bela. Vendar vse tri barve le i^dko nastopajo sku- paj. Krilo je ravno in mehko ter se končuje ne- kje v sredini meč. Vitkost in potegnjen'ost nove lini- je je pcidčrtana še z^ raz- porki, ki segajo precej visoko, tako da razkriva- jo noge. Presenečenje je tudi vrnitev hlač, ki pa se razlikujejo od tistih, ki smo j:h oblačile pred leti. Toliko o noivi modi. VELEBLAGOVNICA T POSKRBI TUDI ZA VAŠE LASE! 18. stran — NOVI TEDNIK St. 15 — 15. april 1976 j^t. 15 — 15. april 1976 NOVI TEDNIK — stran 19 Kronika Uprava javne varnosti Celje zbira obvestila o kaznivih dejanjih, za ka- tere je utemeljeno osumljen, da jih je storil KRAMER Ivan, star 39 let, nazadnje stanujoč Štore št. 21, k¡ se sedaj nahaja v priporu. Dosedaj je ugotovljeno, da je poleg vlomnih tat- vin osumljen tudi več drugih tatvin, ko je odnašal razno orodje, brusilne stroje, vrtalne stroje in razno drugo orodje. Tako pridobljeno orodje je na- to prodajal občanom v okolici Celja. Kupcem je zatrjeval, da mu je orodje prinesel brat iz Avstrije. Prosimo občane, ki so od osumljen- ca kupili kakršnokoli orodje, da se za- radi dodatnih pojasnil zgiasijo na Up- ravi javne varnosti v Celju, Gregor- čičeva ulica 5, ali na najbližji postaji milice. CELJE Foročila sta se dva para. ŽALEC MAKSIMILJAN &MID, 30, Zahomce m STANISLAVA BLATNIK, 24, Volog. CELJE FRANC PRKVORSEK, 74, Ljubečna; ANTON ŠARLAH, 41, Celje; JOŽEFA KOŠEC, 77, Celje; FRANC ŽUREJ, 48, Homec; ANTON GRAČNAR, 77, Pe- čovje; LEOPOLD MRAZ, 43, Celje; KRISTINA PLAHUTA, 75, Celje; IVAN KACIČ, 76, Tmovlje; ALOJZIJA POD- GORŠEK, 68, Ponikva; JURIJ ŠOJČ, 68, Ljubnica; ALOJZ VRTNIK, 70, čer- možiše; ANA COKAN, 79, Celje; AGA- TA KORPNIK, 63, Zg. Hudinja; MI- HAEL KLAJNŠEK, 88, Šentjur; KRL STINA KVAS, 69, Celje; JANEZ DO- MANJKO, 77, Kostrivnica; NEŽA VE- DOVAR, 81, Grliče; MATILDA ÜECMAN, 76, Strmec in FRANC VALANT, 78, Loka pri Dobrni. LAŠKO MARIJA ŽELEZNIK, roj. KobUč, 86, gospodinja, Kiiretno; MARIJA ŠTER- BAN, roj. Povodnik, 77, gospodinja, Kuretiio; TEREZIJA RAZBORŠEK, roj. Šmid, 89, preužitkarica, Trobni dol in DORA NOVAK, roj. Deželak, 48, go- spodinja, Laško. SLOVENSKE KONJICE IVAN PLANINC, 70, Tolsti vrh; MI- LAN VONCINA, 85, Konjice; JOŽEF CUGMAJSTER, 61, Škalce; IGNAC TAJNIKAR, 82, Konjice; CITA KOLAR, 53, Kamna gora; ROZALIJA POVH, 62, Vešenik; ADELA CIZEL, 69, Konj.ice; ROZA MERNIK, 80, Koroška vas in EMA STIPLOVŠEK, 79, Selski vrh. ŠENTJUR PRI CELJU ELIZABETA MOSKOTEL, 90, pre- užitkarica, Tratna; ROZALIJA SIVKA, 92, preužitkarica, Vodniž in AMALIJA KOPRIVEC, 83, upokojenka, Tratna. ŠMARJE PRI JELŠAH MARIJA VEHOVAB, 81, Laše; JO- ŽEFA RAJGL, 84, Podsreda; VALEN- TIN DROFENIK, 69, Sp. Selce in GER- TRUDA ŠKET, 81, Sv. Ema. ŽALEC JANEZ GRABNER, 67, upokojenec. Prekopa; IVAN POZNIC, 77, upokoje- nec, Celje; RAFAEL KOGOJ, 77, upo- kojenec, Janškovo selo; FRANČIŠKA STEPIŠNIK, 80, gospodinja, Trnava; JANEZ PAPEŽ, 63, upokojenec, Šem. peter. CELJE 37 dečkov in 33 deklic. SLOVENSKE KONJICE Dva dečka in dve dekUci. ŠENTJUR PRI CELJU En deček in ena deklica. Četrtek, 15. aprila, ob 11.30 — Ivan Cankar: »Pohujšanje v dolini šentflor- janski« — zaključena predstava za ŠC Borisa Kidriča, Celje; ob 19.30 isto delo za IV. mladinski abonma in izven. Petek, 16. aprila, ob 17. in 20. uri: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« — gostovanje v Kamniku. Sobota, 17. aprila, ob 19.30 — Du- šan Jovanović: »Igrajte tumor v glavi in onesnaženje zraka« — abonma Kul- turna akcija in izven. Torek, 20. aprila, ob 19.30: »Pohuj- šanje v dolini šentflorjanski« — go- stovanje v Zrenj aninu. Sreda, 21. aprila, ob 20. uri: »Igrajte tumor v glavi in onesnaženje zraka« — gostovanje na Sterijinem pozorju v Novem Sadu. Pokrovitelj predstave »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« je »T« — Tehno. mercator Celje. UNION: do 17.4. angleški barvni film »Jaz, Petek«; od 18.4. dalje ame- riški barvni film »Dvanajst žigosanih«. METROPOL: do 18.4. francoski barvni film »Manekenka in minister«; od 19.4. dalje ameriški barvni film »American Graffity«. DOM: do 18.4. angleški barvni film »Zlato«; od 19.4. dalje francoski barv- ni film »Avantura je avantura«. MOCAN VETEK Voznik tovornjaka IVAN KRANJC, 23, iz Ptuja, je v Ločici ob Savinji do- hitel kolesarko ANGELO JELEN, 37, IZ Ločice, ki se je peljala po svoji desni strani s kolesom. Nenadoma pa je zapeljala v levo, verjetno jo je za- neslo, ker je pihal močan veter. Voz. nik Kranjc je močno zaviral, vendar je kolesarko kljub temu zadel. S spred njim desnim blatnikom jo je zbil na bankino, kjer je obležala mrtva. BREZ IZPITA MARJAN ŽNIDARŠIČ, 23, iz Sev- nice, se je peljal z motorjem skozi Sevnico in nenadoma zapeljal v desno izven cestišča. Tu je padel na kup opeke in obležal nezavesten. Prepe- ljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer so ugotovili pretres možganov ter huj- še poškodbe po glavi in po nogah. Miličniki so ugotovili, da je vozil brez vozniškega dovoljenja. NEPREVIDNA KOLESARKA Skozi Mestmje se je peljala s kole- som MARIJA DROFENIK, 63, iz Ime- nega. Dohitel jo je voznik osebnega avtomobila SILVESTER ROŠER, 32, iz Ortnič. 3 do 4 metre pred osebnim avtomobilom Je kolesarka nenadoma zavila v levo, tako da jo je voznik kljub temu, da je zaviral in zavijal v levo zadel. Drofenikovo je i-^doiilo 17 metrov daleč v meter globok ob- cestni jarek, kjer je obležala težko poškodovana ZAVORE SO ODPOVEDALE Ob robu ceste je v Drebrem stal tovornjak, na katerega so nalagali od- padni asfalt in ki je imel prižgano rotacijsko luč. Do njega je pripeljal s tovornim avtomobilom LUDVIK MIKŠE, 52, iz Rečice pri Laškem, ki ga zaradi prometa iz nasprotne smeri ni mogel prehiteti, zato je hotel zavi- rati. Nožna zavora pa je odpovedala in tako se je zaletel v parkiran tovor- njak in povzročil škode za 8.000 di- narjev. IZSILJEVANJE PREDNOSTI S stranske ceste s Polul je zapeljal na prednostno cesto v Laško voznik osebnega avtomobila LADISLAV ZA- VRŠEK, 27, iz Celja. Ker se ni prepri- čal, če je pot prosta, se je zaletel v osebni avtomobil, ki ga je vozila DA- RINKA BABIČ, 21, iz Laškega. Pri nesreči je nastalo škode za 5.000 di- narjev. S KOLESARSKE STEZE JE ZAPELJAL Voznik osebnega avtomobila FRANC KLASENC, 37, iz Celja, je na Dečkovi cesti v Celju dohitel kolesarja BELO BENKA, 55, iz Celja. Ko ga je že pre- hiteval, pa je tudi Benko zapeljal v levo s kolesarske steze in prehiteval kolesarja pred seboj. Pri tem pa je z levim delom krmila zadel v zadnji del osebnega avtomobila in padel ter si zlomil ključnico. PREPOVEDANO PREHITEVANJ Voznik osebnega avtomobila MAKS RAHTEN, 44, iz Sladkega vrha, je v Frankolovem na nepreglednem delu cestišča, ki je tudi označeno z nepre- kinjeno črto, prehiteval. Ko je bil po- vsem na levi polovici vozišča, je pri- peljal iz nasprotne smeri EMIL VIS- NER, 26, iz Zreč. Prišlo je do čelr^ga trčenja, pri čemer je nastalo škode za okoli 25.000 dinarjev. PREHITRO V OVINEK JOŽE BOŽIČ, a), iz žurkovega kola se je peljal z osebnim avtomobilom iz Planine proti Sevnici. V ostri k.i nepregledni ovinek v Orešju je pripe Ijal prehitro, zato ga je zaneslo v des- no čez cesto in se je prevrnil po dva metra globokem nasipu, kjer je obstal na strehi. Poškodovala sta se voznik Božič in njegov sopotnik JOŽE JAZ BINŠEK, 24, iz Zabukovja, na avto- mobilu pa je škode za 10.000 dinarjev. KOMBI IN TOVORNJAK Iz smeri Ljubljanske ceste je vozil po šlandrovem trgu proti Gregorčičevi ulici voznik kombija STANISLAV GRA- BENŠEK, 28, iz Celja. Po Vodnikovi ulici pa je pripeljal av+obus voznik ANTON VOJE, 30, iz Ljubljane, ki je zapeljal predaleč v križišče in oplazil mimo vozeč kombi. Telesno se ni nih- če poškodoval, škode pa je za 4Л00 dinarjev. POTEPANJE PO EGIPTU (2) v njem smo hodili globo- ko sklonjeni. VL"xio, ki je prekrižaril naše gore po- čez in podolž in ki je bil član naše skupine, sd je privoščil »turo« na vrh pi- ramide, kar ga je po dol- gem barantanju s pazni- kom stalo 1 egiptovski funt. Njegov podvig smo navzoči s podpisom potr- dá'li v njegovi planinski be- ležn.ci. Od novejših zgodovin- skih znamenitosti smo si ogledali še trdnjavo, ki je zgrajena na hribu v bližini Mokatamskega gorovja, PIŠE: ERNEST REČNIK kjer so bili kamnolomi, iz katerih so dobivali ka- men za gradnjo piramid. V osrčju trdnjave je mo- gočna alabastrna mošeja, ki jo je zgradil Mohamed АИ, ustanovitelj zadnje egiptovske dinastije in tvorec moderne egiptovske države 1. 1857. Večina velemest ima dva obraza — tisti lepi, mogočni, kulturni, razkoš- ni in bahavi in v nasprot- ju s tem predmestno za- nemarjeni, revni, neureje. ni, socialno ogroženi, ba- rakarski, kar smo imeU priložnost videti tudi v Kairu. Neurejena pred- mestja so vedno pribeža- lišča prebivalstva zaosta- lega in nerazvitega pode- želja. Socialne razlike so izrazite in vidne na pi-vi pogled. Nedvomno drži, da se deželi pozna 9-letno vojno stanje z Izraelom, ki je izčrpavajoče. Letali- šča, mostovi, vladne in vojaške zgradbe so zastra- žene, dosti je protiavion- ske artilerije itd. Naš potovalni načrt je bil nekoliko spremenjen, in sicer časovno, ne pa vsebinsko. Namesto, da bi tretji dan odpotovali na sever v Aleksandrijo, smo jo ubrali proti jugu v Gornji Egipt, naš cilj je bil Luxor. Po 12-umi vož- nji z vlakom v razmaja- nem spalniku, ki je pri- lično ropotal in nam zaradi nemirne vožnje povzročal celo manjše težave v je- dilnem vozu, kjer smo ve- čerjali, smo se zjutraj znašli na našem delnem cilju v Luxorju. Vseh 721 km proge poteka v ravni- ni, nekje bliže, nekje dalj od obale Nila. Nič nove- ga ne bom povedal, če se bom poslužil starih arabskih rekov, ki pravi- jo: »Nil je Egipt« ali »Egipt je dar Nila« ali »Nil je reka življenja«, pa »Nil je večna reka« .,. »Nil je rednik Egipta« ... in še bi lahko našteval. No, če je Egipčanom Nil vse, je prav, da se še ml nekoliko pobliže seznani- mo s tem veletokom. Po velikosti je Nil dru- ga največja reka na sve- tu in je od izvira do izli- va dolg 6500 km. Sestav- ljata ga Modri Nil. ki pri- teka iz Etiopije in Beli Nil, ki je odtok Viktori- jinega jezera v srednje- afriški državi Ugandi. Pri glavnem mestu Sudana Kartumu se reki stekata in od tam teče Nil brez kakršnegakoli pritoka še 3000 km proti severu, kjer se v deltastem izteku iz- liva v Sredozemsko mor- je. Ker je bila trikotna oblika dežele ob izlivu po- dobna grški črki delta, so stari Grki takemu izlivu rekli deltast izliv (take izláive imajo mnoge veli- ke reke na svetu, med njimi tudi Donava, Volga, Pad itd.). Dežele severo- vzhodne Afrike z Egiptom vred dobivajo iz reke pit- no vodo in vodo za na- makanje polj. Ob pomla- danskem tropičnem dežev- ju na izvirih Nila voda reke izredno naraste; pot vode od srednjeafriških gora do egiptovskih rav. nin traja približno 2 me- seca. Stari Egipčani so ugotovili na osnovi opa- zovanj vsakoletno rast in padec Nilovih voda. Za- čeli so opazovati zvezde — smatramo jih za prve zvezdoslovce, saj so bili oni tisti, ki so »pogrunta- li« živalski krog ali zo- diak (še danes najdete v vrsti naših tednikov ho. roskope, ki napovedujejo usode po položaju zvezd ob rojstvu — dvojčki, tehtnica, oven itd. — mno- gi v horoskope verjame- jo, posebno, če so ugod- ni). V ljudski domišljiji je reka dobila posebno mesto. Z njo so poveza- na praznoverja o moči in zdravilnosti njenih voda in zato pijejo Nilovo vo- do zdravi in bolni, se v njej kopljejo, perejo pe. rilo in napajajo živino. Mi v to nismo verjeli, za- to tudi nihče od nas ni pil navadne vode — po- služevali smo se mineral- nih vod, viskija, vina in piva. Tisočletja je bil Nil predmet oboževanja — žrtvovali so mu cvetje, ži- vino, zlato, pesnili so mu himne. Legenda pripove. duje, da so vsako leto žrtvovali Nilu najlepše ne- dolžno dekle, ki so jo zvezano vrgli v njegove motne valove. Nastanek poplav so duho'vni tolma- čili tako, da je boginja Izis pretakala solze za svojim sinom Ozirisom in od teh solz je voda v Nilu strahovito narasla in po- plavila deželo. Narašča- nje vode v Nilu praznuje jO še sedaj, in to v tej obliki, da iz lepo okraše- ne ladje vržejo v valove lutko, ki predstavlja ne- vesto Nila. se nadaljuje Veleblagovnica »T« je v Celju že znan organizator modnih revij, ki vselej privabijo tudi veliko obi- skovalcev. V petek so za svoje kupce pripravili kar dve reviji in zapisati mo- ramo, da je bila dvorana kar dvakrat premajhna. To dokazuje pravilno usmer- jenost Tehnomercatorja, da bi kupcem čimbolj pri- bližal modele raznih pro- izvajalcev. Kot nam je povedal VINKO PEČNIK, direktor TOZD Maloproda- ja pripravljajo tudi veliko nr>odno revijo skupno z Modefestom. KLUB »40 MUČENIKOV« GRIŽE HUMANA CESTA Ob teh do včeraj pompoz- nih praznovanjih dneva žena, ki smo jim bili priča prejš- nja leta, so se naši vrli mož je zopet vprašali: »Kaj pa zdaj? Njihov prirojen ego- izem je bil s tem ženskim dnevom prikrajšan. Tako je! Mi »mučeniki«, ki že itak nimamo nič od življenja, smo zopet prikrajšani. Tu je de- diščina religije; Hop izkori- stimo jo. Vsak izgovor je dober, če ga ... Tako je! Za- kaj se ne bi razvedrili tudi mi? No in to je bil verjetno eden od vzrokov ustanovit- ve klubov 40 mučenikov, ki so jih naši vrli možje usta- navljali. Mnogi so s tem do- bili vzrok, da so vsaj enkrat na leto sami, brez žene. Prav- zaprav; kolikor je teh klu- bov, toliko je tudi načinov praznovanj tega praznika. Eno pa je, da je klub iz Griž nekaj posebneega. Pred tremi leti so ga usta- novili fantje srednjih let in danes že šteje 160 članov. Imajo svoje izkaznice, ki mo- rajo biti podpisane od njiho- vih žena in služijo kot ne- kakšne dovolilnice in za be- leženje članarin. No, vendar so te dovolilnice brez pome- na, samo za šalo, kajti mož- je so našli s tem klubom samo povod, za organizira no družbeno življenje, svojih članov. Enkrat ali dvakrat na leto pripravijo družabni večer zaprtega tipa, ki je res prijeten, vsaj tako za- trjuje vsakdo, ki se ga ude- leži. Da ne bo kdo mislil, da so pri tem njihove žene izključene, nasprotno, one so častne gostje. Torej kot se vidi, je to le ena od oblik družabnega življenja, ki ga v naših krajih tako pogreša- mo. To pa še ni vse! Uprav- ni odbor kluba iz Griž si je zadal vsakoletno zelo hu- mano nalogo. Iz svojih last- nih sredstev, ki jih zbere, obdari vsako leto oskrbovan- ce v domu onemoglih na Pol- zeli. Ob tej priliki pa pova- bijo s sabo še katero od sekcij »Svobode«, ki poskrbi za vzdušje in razvedrilo ob darovancev, ki jim kaj ta- kega vsekakor manjka. Le tos oziroma prejšnjo soboi to so s sabo povabili goi bo na pihala iz Griž in ver-; jamete ali ne srečni oskrbo- vanci niso mogli verjeti, d^ je vse skupaj namenjen« njim. Vsevprek je bilo sla šati rahle, skromno proseče klice: »Zaigrajte še eno.« Vi- deti je bilo, da so na dari- la že pozabili in da jim je to, razvedrilo, najvažnejše. Ko smo odhajali, je bilo videti v mnogih očeh, hva- ležne solze, ki se zahvaljuje-j jo za to, da se še kdo spom- ni tudi njih. Hvaležne so bi- le tem ljudem iz Griž, ki so pripravljeni svoje družab-' no življenje deliti še s kom.j Deliti s tistimi, ki so ga mor; da najpotrebnejši. VOJKO RIZMAl • KOZJE: NA TRENINGU v Kozjem imamo nogometni klub, ki je zelo uspešen. Imamo tri moštva: člansko, mladinsko лп pionirsko. Tre- ninge imamo ob p>onedeljkih, torkih in četrtkih. Pi-vi trening smo imeli v ponede- ljek. Bilo nas je štirinajst, drugič nas bo več. Vodi nas tovariš Preskar, ki je tudi sam akti\-ni igralec. Na prvem treningu smo se razde- lili tudi v dve skupini in odigrali tek. mo. Pri rezultatu 3:3 smo končali. DEJAN KRESNIK NOVI TSiDNIK — Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško, Slov. Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161; Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 10 — Glavni in odgovorni urednik: Bojan Volk; tehnični urednik: Drago Medved — Redakcija: Milan Bo- žič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milan Seničar, Brane Stamejčič, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Stra- šek, Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGP »Delo«, Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posa- mezne številke 3 din — Celoletna naročnina 120 din, polletna 65 din, četrtletna 3S din. Za inozemstvo je cena dvojna Tekoči račun 50102-601-20012 ČGP »Delo« Ljubljana — Telefon: 22.369, 23-105, oglasi in naročnina 22-800.