mo LST ARE C Ji
DELAVSKI LIS T ZA MISLEČE ČITATiUE
PROLETAREC
Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice
OFFICIAL ORGAN OF
J. S. F. AND n$ EDUCATIONAL BUREAU
&T. — NO. 2160
Laleied m
i»tler. IW« ft. I*»T, at ih* po»t olhre at Cturago, II!.. iMMkf the Aci ol Co«gr«» ol Mtirh 5. I«79.
CHICAGO, ILL., April 13, 1949
Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. «4» All LETO—VOL. XUV.
KONFERENCA
Trst še dolgo ne bo nesporno in ne
ozemlje
Pripravljanj« na volitve. — Komunistično frakcijo v boju — ona s Titom, druga sa kominform.— Anglo-amoriika zveza za vrnitev Trsta Italiji.
KAJ Ji NASA VLADA DOSEGU Z INTERVENCIJO V GRČIJI?
Odgovor no gornjo vpraianjo jo — nil ni dosegla tistega, kar je nameravala.
Trumanova doktrina v Grčiji nas stane povprečno milijon dolarjev VSAK dan. Toliko namreč potrošimo za vzdrževanje grške kraljeve vlade in v boju proti gibanju na Grškem, ki se samo sebo označuje za ljudsko demokratično fronto, naš državni oddelek pa jo imenuje za komunistično fronto. 1
Poročevalec Willard Edwards, ki piše za Chicago Tribune ter za njeno novinsko agencijof pravi, da bi grška vlada ne mogla obstajati niti 30 dni, ako ji Zod. države umaknejo finančno, materijalno ; in vojaško pomoč.
V resnici Willard "pretirava". Kajti čim bi državni in naš obrambni department izjavila, da je pomoč grški monarhistlčni vladi ukinjena, bi grški kralj nemudoma pobegnil — ne pa šele čez 30 dni po ukinjen ju ameriške pomoči. In pobegnili bi prav tako naglo ministri njegove vlado. Pobegnili pred kom?
Naravna — pred srdom svojega lastnega ljudstvaI
Hemu smo v intervenciji za obvarovanje grške monarhije in njene policijske reakcije?
Mnogi Američani si na to še ne znajo dati pravega odgovora, ker so za svoje informacijo odvisni od tiska in radia, ter od revij, ki jih lastuje aH pa subven-cira potrolojski kartel.
Ta kartel Grčijo rabi pod svojim mllitarističnim okriljem zaradi svojih petrolejskih virov; ki jih poseduje v Saudi Arabiji, v Iranu, v Iraku in drugod po Sredozemlju. Tam ima anglo-ameriški oljni sindikat v zakupu pretežni del naftnih ležišč, kar jih je na svetu. In zato jo treba Grčijo obvarovati režimu, ki tomu kar-tolu služi, pa tudi čo nas to stane nad milfon dolarjev vsak dan. Kajti Grčija je obmejna dežele^ ki lahko -pod našim pokroviteljstvom, zapira pat sovjetskemu bloku v Egojsko morje in pomaga Turčiji zagradhi izhod iz Črnega morja.
Ako bi bilo odvisno zgolj od ^ciooarnih strank, kakor so to	interesi, radi katerih smo v Grčiji prevzeli Church-
angleške in ameriške vlade, bi *e storili njegovi gospodarji s ,u dodštino. SO torol gospodarski r- dti povedano Trst bil ae enova podarjen Itn-	iejeve*0. marce IMS. v	aoasvno, vo roref gompauar*** r- poveaano
v narodnem jeziku — imperialistični.
Predsednik Truman jo senatnemu odseku za vnanjo sadove prod nekaj tedni poročal, da v Grčiji svojo pozicijo s stališča njegovo protikomunistične doktrino dobro držimo, ampak da je — kar so civilne vojne na Grškem tiče, položaj nespremenjen.
A ie predsednik Truman ob qnem tudi priznal, da vzlic poročilom o izstrebljenju grških gerilcev (označujejo se, kot že rečeno, za ljudsko demokratično armado) jih jo sedaj VEČ kot pa jih je bilo, ko so intervencijo v Grčiji prevzele od Velike Britanije Zed. države.
Predsednikovo poročilo kongresnemu odseku o umešavanju njegove administracije v Grčiji — ki jo hočemo ohraniti v novozasnovanem atlantskem paktu z ustanovitvijo "sredozemskega bloka", ni bilo ugodno. A poudaril je: Grške luke so baš radi te intervencije še vedno popolnoma pod kontrolo anglo-ame-riškega letalstva in bojne monarico, in v Atenah jo še vedno tista vlada, ki služi naši, ne pa sovjetski vnanji
(Konec na 2. strani.)
V Trstu, kot poročajo, bodo imeli letošnjega junija volitve, ki se bi sicer imele že lani vršiti. Toda so v Londonu in v Washingtonu vse skup "zmeštrali", ker so se odločili vrniti Trst Italiji in pristala je v njihov predlog tudi francoska vlada.
Zato se v Trstu niso vršile ne obljubljene volitve in niti ni še dobil civilnega governerja, kakršnega določa mirovna pogodba, ki je bila sklenjena z Italijo.
re in fašizma, liberalci in kva-lunkvisti, pozivali v svojih glasilih vse "italijanske" stranke,, naj se združijo v italijanskem voli vnem bloku. Podprli so jih s svojim pozivom tudi "julijski in dalmatinski prostovoljci", ki so svojčas tako pridno podpirali faiizem. Nato je spregovorila še najvišja oblast, general Airey, ki je hotel s svojo izjavo, da je treba Trst čimprej priključiti k Italiji, nedvomno vplivati na potek bodočih volitev v korist reakcionarnih strank, kakor so to
lijt, kakor ji je bil po."radodar-nosti" angleške in francoske diplomacije jx> prvi svetovni vojni. Ampak sedaj ima nekaj besede pri tem tudi Sovjetska zveza in pa Jugoslavija, čeprav ju odrivajo kjerkoli imajo priložnost.
Te volitve v Trstu bodo silno važne — ako ne bodo preklicane, ker v njih bo zapopaden nekak plebiscit — to je, volilci, ki so za gotov blok italijanskih strank in njihovih maloštevilnih slovenskih zaveznikov, se bodo izjavili ob enem, dali so za nadaljevanje sedanjega stanja — to je — da Trst ostane takozvano "samostojno ozemlje", ali pa naj gre nazaj pod Italijo. Blok italijanskih političnih skupin z italijanskimi komunisti ter slovenskimi vidalij?vci je za slednje.
Slovenski blok —, narodnih skupin in pa slovenske komunistične skupine, katera je osta- i la zvesta Titu, pa deluje, da Trst ostane "svobodno ozemlje'*.
Ameriški opazovalci na licu mesta so mnenja, da ako ne bi prišlo do spora v kominformu bi italijanski komunisti v Trstu glasovali skupno s Slovenci. A sedaj pa bodo rajše za italijanski nacionalizem.
"Ljudski tednik", ki izhaja v Trstu, piše 0 tem:
Volivna kampanja je že v polnem teku. fte preden je'general Airey v svojem petem poročilu povedal, da bomo volili junija meseca, so dediči tržaške kamo-
zvezi z italijanskimi volitvami.
V začetku so torej najbolj brenkale na strune enotnega nastopa na volitvah novofaši-stične sile, pred kratkim pa je tudi Italijanska republikanska stranka v svojem glasilu "La Voce libera*' zavzela jasno stališče z zahtevo po enotnem italijanskem bloku. Končno se j^, oglasil še komisar "Lege Nazio^ nale" odvetnik Szombathley in pozval vse Italijane, naj enotno nastopijo na volitvah, ki bodo imele značaj plebiscita.
Argumenti teh krogov glede volitev so si povsem enaki: Tržačani naj bi z volitvami potrdili, da so Aireyeve izjave o nujnosti priključitve Trsta k Italiji zakonite in upravičene. Obvezo, ki jo je Airey sprejel s svojimi izjavami, ne smejo stranke izdati samo zaradi svojih strankarskih interesov; te
(Konec na 5. strani)
Ntlcaj o slavnosti 45-letnice SNPJ v Chicagu
V nedeljo 10. aprila se je vršila v Chicagu slavnost 45-letnice SNPJ. Priredila jo je krajevna federacija njenih cfruš-tev v jednotini dvorani.
Spored je bil zelo lep — pester in dobro izvajan. Vodil ga je predsednik federacije Milan Medvešek.
Pozdravni govor je imel tajnik federacije Frank Alesh. Po-segel je globoko v zgodovino SNPJ, poudarjal, da so ji pomagala k tolikemu napredku ne le podporna temveč tudi načelna stran. Bila je v ospredju borbe proti nazadnjaštvu in klerika-lizmu in bila je prav tako v ospredju borbe za pravice delavcev, ki so bili v onih letih ne samo silovito izkoriščani peč pa tudi brezpravni. V stavkah so bili pobijani, pretepeni in voditelji pa preganjani na sodiščih in pošiljani v zapore.
Taka je bila SNPJ v svojih najbojevnejših dneh. Da-li je ie veliko takega duha v nji— tega bi pisec teh vrstic ne mogel uganiti. Prav gotovo ga je med članstvom, posebno starejšim, toda računati moramo s novimi razmerami, ki so nove zgolj v tem, da je tu rojena slovenska generacija bila ves čas boljše preskrbljena in da so se v minulih 40 letih izvedle mnoge socialne reforme — bodisi v okrilju zvezne vlade kot v posameznih državah in okrajih. Zato je nekdanje radikalno gibanje v Zed. državah zelo splahnelo, a nobenega jamstva ni, čemu se ne bi nekega dne znova pojavilo. Kajti obljubljene socialne zaščite "od rojstva do groba" ie vedno ni in je pod to administracijo in v sedanjem zveznem kongresu ne bomo dobili.
Glavni govornik v imenu SNPJ je b« njen novi predsednik Joseph Culkar. Pretežni del svojih izvajanj je podal v slovenskem jeziku, ki ga dokaj dobro obvlada, skončal pa je angleško. Letos pojde Culkar na agitacij-sko turo v zapadne države in to mu bo velika priložnost, da se v govorništvu y obeh jezikih čim bolj še izvežba. Culkar je prikupna osebnost in za SNPJ, kateri načeljuje, bo lahko veliko storil.
Pevski zbor "France Prešeren", ki je vabljen vsekrižem mesec za mesecom, je zapel pod vodstvom F. Kubine par pesmi —vse zelo dobro.
Potem smo čuli glasbene (mu-zikalne) točke, ki so jih igrale na razne instrumente mlada dekleta Dorothy-Galavan, Myra Beniger, Rosemary Merhout in Ella Mae Selak. Občinstvo jih je nagradilo z aplavzom in so nato še nastopile.
Spet po dolgem času smo čuli (Konec na 3. strani.)
Komentarji
S
Zbira in presoja urednik
Ljudje so ljude. Čestokrat se navdušijo rešiti koga, pa če jih stane še toliko naporov. Kopljejo, potapljajo se, gredo med ruševine — vse v namena, da re-
in sijaj.
Katy Fiscus, stara tri leta, je v San Marinu v Californiji padla po nesreči v staro 14 palcev široko železno cev, ki je nekoč
stvo napeto prisljuskuje, časopisi ti stvar opisujejo s senza-cijskimi naslovi. Vse se ti zdi tako Človeško— in ako ne poznaš zgodovine, in ne ljudi, se ti zdi, da — to je zares doba krščanske civilizacije!
Predsednik Harry Truman je dejal, da ima naša vlada vso pravico uporabiti atomske bombe kadarkoli se ji bo to zdelo potrebno v varnost (naše) dežele. Mnogi pastorji protestantskih cerkva ne soglašajo z njim. Zamerijo mu, ker smo z dvema bombama pobili toliko civilnega prebivalstva na Japonskem. A veliko drugih vojnih junakov iz zapečka pa zahteva, da čemu našo skladnico atomskih bomb ne zmečemo na mesta v Sovjetski uniji? Nič ne bo presenetljivega, ako se tako masno klanje iz naše krščanske dežele kmalu prične.
Velika noč! Krščanski praz. nik. No, ali je kje kaka vplivna krščanska cerkev, ki more na krščanske državnike vplivati za mir? So posamezni duhovniki, ki kritizirajo "vojne hujskače", a so "glas vpiočega v puščavi". Moderno (?) krščanstvo si je podvrgel kapitalizem in s svojo imperialistično priležnico g a uporablja sebi v korist. Velikonočnega Krista slikajo v navadni halji, napol bosega in obraz mu je kot da je eden izmed ubogih. Toda pojdi v Vatikan ali pa v katerokoli katedralo in videl bol "nebeški sijaj" — ves e ■letu, v nakit ju i*-* po—pu. Kristus ni imel tiare. Bos je hodil po svetu. In v pridigah ga še vedno predstavljajo za človeka onih dni. A pri tem pa si cerkve gromadijo dohodnke za svoj lišp
šijo nekoga. Radio poroča, ljud- služila vodovodu. Cev je kakih
150 cev. globoka. Naprave na cevjo so odpeljali, ne pa dali pokrivalo na cev. Tako je dekletce stopilo notri in zdrsnila kakih sto čevljev globoko. Mučila se je in jokala. Ljudje so prišli od blizu in daleč, eni molili, drugi so dobili stroje in kopali predor ob cevi, da bi prišli do otroka ter ga rešili. Noč in dan je radio poročal o njihovih naporih. Dan za dnem so listi pisali o človekoljubnosti — kakor da se res vsa Amerika zanima za rešitev tega otroka. A bas v istih dneh je zvezni kongres sklepal, kako čimbolj izpopol-nitj našo napadalno silo, kakršna je ugonobila z dvema atomskima bombama nič koliko otrok, moških in žensk. In kot pravi Truman — ako potrebno — bomo take napade ponovili.
Deklica v cevi v Kaliforniji je bila po mnogih urah neumornega dela dosežena, toda je bila že mrtva. Nepopisno je, kako so se ljudje prizadevali, da bi jo rešili. In prav tako nepopisno je, kako so isti ljudje brezbrižni, kadar jih svarimo pred milita-risti in pred družabnim ustrojem, ki nas peha v novo vojno; in v nji bo pokončanih milijone otrok, ne samo eden. Iz tega se lahko učimo, da je človek lahko sentimentalen v nesreči nekega posameznika, a če pa jih je "treba" milijon pokončati, zdivja.
"Vse je božja volja!" Se spominjate tega nauka s prižnic? Ne stane vojna — kazen božja! De* godi ae	"štrafenga.. ss
grehe". Povodnji — šiba božja. Itd. Ali ko se dogodi požar v katoliški bolnišnici — mar je na-stal po božji volji, ali pa po ne-(Konec na 4. strani.)
Ali vam je naročnina potekla...?
Tekoča Številka Prolotarca
2160
Ake je številke tik VAŠEGA imena n* NASLOVU na PRVI strani nižja, te pomeni, da vam Je naročnina potekla se tolike tednov kolikor Je številka v vašem oklepe ju nižja ed gornja.
Prosimo, obnovite Jot
Prihranite nam s tem pri det* in na poštnini!
Ali smo v 'recesiji' ali še v inflaciji':
?
Predsednik Truman ie vedno govori o inflaciji. Delavski department pa podaja statistike o nasadovanju cen življenskih potrebščin. Take statistične biroje imata tudi unijski sveži AFL ln CIO.
Nobena teh statistik ni sa* nesljiva, niti ne one, ki jih objavljajo razne trgovske sbornlce ter sveža industrialcev. Ali kar sa tega tiče, trgovski in agri-kultumi department svesne vlade.
Vse pa vendarle priznavajo, da so šle cene gotovim proisvo-dom ln farmskim pridelkom nekoliko navzdol, a drugim pa kvišku.
Nobena ter statistik pa noče ugotoviti, da Je poeenjeno blago še vedno silno slabe kakovosti in da ga tovarnarji v interesu svojega profita nočejo izboljšati. Dobro blage, kakršne Je bilo poznano pred prve svetovno vojne ln potem ie nekaj let posne-Je, de minule vojne, se sedaj debl le ie redkekje In same selo imoviti ljudje si ga lahko pri-voičijo. DrugI pe se morajo zadovoljiti, kot pravi slovenska rečenica, le s "raičevne".
Nekoliko pocenitev je nastalo v minulih mesecih na gro-cerijskem trgu. A pre kupci ne odnehajo ln vztrajajo, da bi iz-iell od odjemalcev čimveč.
Medtam se množe na finančnih straneh dnevnega in strokovnega tiska poročila o po jemanju —• naročil. Ene poročilo Is newyorike borze npr. pravi, da naročila postajajo manjša in manjia vsled "stavke konsu-mentov." Odjemalci so se uprli visokim cenam, pa sedaj kupujejo le kar potrebujejo najnuj-nejie.
Toda orgsnisacija konsumen-tov pa dokasuje, de ker so sa dohodki "povprečnega človeka" znižali, Je naravno meral zmanjšati tudi svoj nakup, posebno ker si ie na višku prosperitete nabavil toliko stvari na mesečne obroke. Po vojni sl Je ns stotisoče družin kupilo nove hiše plačali se jih večinoma po sole pretirani ceni ln sedaj jih obreki davijo, de ni denarja sa mnoge druge stvari, U Jih sicer potrebujejo, ali ne toliko nujno, de sl Jih bi morali nabaviti.
Kot običajne, kadar nastane "recesija", Je prva udarjena ta-
"razvedrilna" industri-ima Hollywood težKb
kozvana ja. Zato krizo že od lanskega poletja. Občutijo je selo žc tudi premogovniški revirji, industrija "trdih" in "mehkih" pijač in posebno pa prodajalne vseh vrst —bodisi prodajalne na drobno in na debelo.
Posledica je naraščanje števila brezposelnih in pa globoko zajemanje v sklade sa brespo-selnostno podpore ter kar Je starejših ljudi, ki se ie upravičeni do penaljske podpore, pa so se priglasili sanjo. Kajti dasi se med vojne in več let pe vojni ie imeli delo in snslniili več kot pa jim bi donaiala pen sija, se se po odsloviti, ali pa vsled snlžan«ya delavnika (po par dni na teden) rajie priglasili v "pen-zjon".
"Recesija" sedaj ie ni toliko "huda", da bi pratila v ekonomski polom kakor je ob koncu Heoverovega vladanja. A gotovosti ni nobene.
Zapoaelnost ie vsdržujemo, toda s delom naiega ljudstva v prid oboroievanja držav atlantskega bleka ter s podpiranjem driav, ki se pridružene Mar-
shallovemu planu. All bo to ilo ali ne bo šlo — o tem si senatorji, ki se s takimi stvarmi največ pečajo — niso edini. Eni menijo, da gremo v ekonomski polom, drugi, da smo prišli Že do praga nove vojne, in tretji pa upajo, "da jo borne ie na kak način isvoeili."
Toda na čigave stroike? Spomnimo se "sadnje" k risa in očitno nam bo! Žal, da naie ljudstvo na take skuinje take hitro pozabi.
Tudi ameriški farmarji so v skrbeh. Pridelajo veliko več kot pa U dežela sa s veje prehrano potrebuje. Nekaj živil sicer prodamo Angliji, ali večinoma Jih naša dežela rasdaja npr. Italiji, Franciji in sapadni Nemčiji, Av-atriji itd. zastonj — kar pomeni, da moramo mi s svojimi davki plačati sanje.
To ni sdrava ekonomija. In celo v tej militarističn! histeriji naia industrija delavce edsla vlja, ljudje segajo po prihran kih in mnogi ekonomi — radi kalni in reakcionarni — se v skrbeh. Nekateri se telaftljo "nove" neisoglbno vojne. Toda kaj petem?
Nekaj o naših stvareh
Slovenska narodna podporna jed nota praznuje letos 45-letnico. Ob ustanoviti 1. 1904 je imela 276 članov. Sedaj jih ima v obeh oddelkih okrog 72,000. "Prosveta" z dne 6. aprila je bila posvečena temu jubileju.
Lani je praznovala 50-letnico Ameriška bratska zveza. Članek o nji je v letošnjim Ameriškim družinskem koledarju.
Veliko se je dogodilo v tej dobi. Obe organizaciji - namreč SNPJ in ABZ sta delovali skupaj v mnogih ljudstvu koristnih stvareh in slovenskemu narodu ter Zed. državam v splošno korist posebno med'prvo in drugo svetovno vojno. SNPJ pa ima velike zasluge' posebno še na delavskem polju — ali po naše, na polju razredne borbe in v bojih za socialne pravice.
Anton Shular v Kansasu je razprodal vse naročene izvode Am. druž. koledarja ter pisal po nove. In vendar on deluje v naselbinah, ki izumirajo. A te je človek optimist, pa lo kaj doseže.
V tej številki je izkaz agitatorjev, ki pomagajo, da se potekle naročnine obnavlja in da se mu pridobiva v krog naročnikov tudi nove. Ni zadovoljiv. Znaša le 87 naročnin. Prejšnji izkaz za enako dobo je znašal 120 naročnin, in oni pred njim pa 137. Izgleda, da smo s počitnicami na tem polju vse prekmalu začeli.
O vsebini letošnjeg aDružinskega koledarja smo doslej prejeli zelo pohvalna pisma — mnoga seveda s pritožbami, da je zakasnelo izšel.
Prizadevali si bomo to hibo iz dosedaj pridobljenih izkušenj letos odpraviti — in odpravili jo bomo, kot smo že pojasnili našim naročnikom v posebnem pismu.	•
Na proslavi 45-letnice SNPJ dno 10. aprila v Chicagu jo dobila Angela Zaiti, za $52 pozdravnih oglasov v številko Prolotarca, ki izide pred prvim majem. Frances Vidmar pa jo razpečavala Ameriški družinski koledar.
Sonsove podružnice v Chicagu bodo imele veliko prireditev v nedeljo 24. aprila. Vršila se bo v dvorani SNPJ.
Pošiljajte v Proletarca poročila o priredbah in pa tudi kritike o njih — ter seveda pohvalo, ako jih zaslu-žijo.	' ; * i
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO. Isdaja Jugoslovanska DtUnki TlikoTU Družba. Chicago, III.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALWTWNE ZVfSK NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo leto $3.00; za pol leta $1.75;
•a četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo ltto $3.50; za pol leta $2.00.
Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pon deljka popoldne aa priobčitev v Številki tekočegp tedna.
PROLETAREC
Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co.,
Inc. Established 1906
Editor Frank Zaitz Business Manager .................Clarencg Zaitz
SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1*5; Three Months $1.00 Foreign Countries, One Year $3 50; Six Months $2.00.
PROLETAREC
mi S. Lawndale Avenue	CHICAGO 23, ILL.
Telephone: ROckwell 2-2864
Igračkasje s f razumi o demokraciji
Ali je Portugalsko demokratična država? Menda ga ni na svetu človeka, ki si bi upal trditi, da je. Ob enem vsakdo ve, da njena diktatura ščiti privilegije — predvsem cerkev. Katoliško seveda. In pa kar je še drugih bogatašev
Portugalska je sedaj članica atlantskega pakta, da bo v zvezi z drugimi državami vred, ki so v njemu, "ščitila" demokracijo, krščansko civilizacijo in mir. Dejansko pa je Portugalska v tem paktu le dodatno kolo v vozu zveze, ki hoče obračunati z Moskvo.
Čim je portugalski diktator podpisal atlantski pakt, je reporter jem dejal, da ne bo srečen, dokler ne bo tudi Španija craven. Razlagal je, da je Španija prav tako strategična točka kot Portugalska. In prav tako katoliško krščanska kot je Portugalska in pa enako goreče v borbi proti "komunizmu". Torej ima vsa svojstva za vstop v atlantski pakt.
V	Washingtonu ne nasprotujejo, toda delajo oprezno, ker komaj še nekaj let nazaj so jo celo v našem državnem department označevat ne samo za fašistično državo temveč tudi za bivšo zaveznico osišča. Saj je španski diktator Franco svojima tovarišima Mussolini ju in Hitlerju pomagal kolikor je mogel. A sedaj pa je prijatelj zapadne demokracije in v Washingtonu so se docela sprijaznili, da ga je treba sprejeti v anglo-ameriški blok. Kardinal Spellman soglaša —kati kdo pa je večji nasprotnik Stalinu in 'komunizmu" kakor je on!
V	tej od Waahingtonske diplomacije zasnovani zvezi gnezdi tudi Grčija s svojo koruptno dinastijo. Achesonovi ljudje so v stikih tudi z Irsko, ki je hotela biti med vojno strogo "nevtralna** — kar je bilo Hitlerju v veliko korist. Dalje ima naša vlada v svojem paktiranju Turčijo na svoji strani, med vojno pa jo je imel Hitler.	»
Ako se torej sovjetskim "satelitkam" očita, da zlorabljajo demokracijo, oziroma, da jo z krivotvornimi označbami onečaičajo ter zavajajo ljudi pod napačnimi pretvezami, kaj naj rečemo o tisti zavezniški politiki, ki tako očividno podpira demokraciji najsovražnejie režime?
Proč higotstvom is ameriškega šolstva!
roTvor|on|e zgodovine v zei|an za mir
Naš državni tajnik Dean Acheson je v opravičbo sklenitve atlantskega pakta dejal, da nihče, ki količkaj razume proces demokracije, ne bi mogel trditi, da ima agresivne namene. V svojem govoru po radiu je izvajal, da demokratične države ne snujejo agresivnih vojen in niti se ne pripravljajo vanje. Atlantski pakt je torej zgolj miroljubna, obrambna gesta, ker "demokracija" nik jer in nikakor ne stremi v nasilja.
To je potvarjanje zgodovinskih dejstev in državemu tajniku Acheson u so to povedali profesorji zgodovine na ameriških univerzah in pa vsi tisti člankarji ameriškega tiska, katerim je za mir in za — resnico.
Acheson sam je priznal, da je atlantski pakt bil sklenjen proti Sovjetski zvezi, zato ker poji težnje in želje po savladanju nad Evropo in nad svetom. S tega vidika se bi o atlantskem paktu sicer lahko reklo, da je "obrambnega" značaja, a v resnici je tako militarističen in provokativen, da bi bolj ne mogel biti.
Zapadne dežele se Sovjetske unije res boje, toda ne zastran njene militaristične sile temveč ker predstavlja svetovno gibanje za nadomestitev kapitalizma s socializmom svoje sorte in ta je edini, ki sedaj obstoja na svetu.
Zato se je zvezna vlada s Trumanom na čelu odločila za boj proti komunizmu "vsepovsod" in posledica te politike je tudi Atlantski pakt.
Ali bi Acheson mogel zgodovinsko ugotoviti, da "demokracije" (pod to označbo se sedaj vključuje predvsem Zed. države, Veliko Britanijo, Francijo, Nizozemsko in Belgijo. Norvežko, in Švedsko) res niso nikoli gojile agresivne vojne politike in da se niso nikoli posluževale vojne v dosego svojih namenov?
Anglija, ki se jo oglaša za trdnjavo demokracije, ima za sabo nič koliko agresivnih vojen. Z njimi je začela popuščati šele ko so se kolonijalna ljudstva toliko navduftila za osvoboditev, da jih ni bila več v stanju djriati pod peto. In pa ker so vsa ta podjarmi jena ljudstva izprevidela, da zapadne sile niso več Jtepremagljive.
Bile so tepene na mnogih bojiščih že v dveh vfjnah in posebno v drugi so se zavzele podjarmljena ljudstva v Aziji in deloma v Afriki izvojevati si osvoboditev izpod zapadnega imperializma za vsako ceno. Anglija pod sedanjo vlado je prišla še dokaj dobro skozi v Indiji, ne pa na Burmi, ne na Kitajskem in ne v večini drugih svojih domlnjonlh in kolonijah.
Demokratična Nizozemska vodi agresivno vojno v Indoneziji proti republiki domačinov, ki jih je milijone. In vodi jo s pomočjo ameriškega municijskega aparata, čeprav se zvezna vlada v organizaciji Z. N. dela kot da je proti nasilnostim nizozemske vlade.
Demokratična Francija'vodi agresivno vojno proti republiki Indokini. Mi — namreč zvezna vlada — jo vodimo v prid monar-hizma v Grčiji. In baze gradimo, ali pa jih ie imamo, za naše vojno letalstvo, mornarico in kopno armado ne samo vse okrog Rusije temveč po vsem svetu, dočim nima Sovjetska zveza okrog Zed. držav nobenega oporiiAa, s katerega nas bi mogla napasti.
Državni tajnik Acheson je torej bil v zelo veliki zmoti, ko je dejal, da demokracije ne snujejo vojne, ker to ni v njthovi naturi.
Zgodovina priča drugače. Na to je Achesons opozoril aelo spretno kolonar K. M. Landts II. Vprašal ga je, čemu sa nI spomnil na Indijance9 Potolkli smo Jih kolikor smo jih mogli, jim vzeli zemljo in lovišča in nato — kolikor jih je še ostalo živih, pa smo jih odvedli v "rezervacije", ki se jih lahko primerja h "končen-
GRUZIJA IN GEORGIJA VRT SOVJETSKE ZVEZE
O Sovjetski uniji slišmo veliko slabih šivati. Dobrih pa skoro nič. In vendar iivi v nji skoro dve eto milijonov ljudi rasnih narodnosti in nihče izmed posamenznlh narodov se ji ne upira. To si je dobro zapomniti. Ni v nji le nič lepega in idealnega, toda carisem je opravljen In ljudstvo si gradi nov rod po svojih razmerah In svojih okolščinah. Ne na kak volilni sistem, ki ga nI do revolucije nikoli poznalo, ampak po določenem načrtu. Ponekod je dober, drugod morda ponesrečen, a preobrat gre dalje. Ni ga mogoče saokrenitl, tudi če se tu pa tam sgedovina ponavlja, a obnavlja se ne.
Sledeče je nekaj opisa o Gruziji in Georgiji (oboje je eno) in objavljamo ga v informacijo našim čitateljem.
O pestrosti sovjetske zemlja mnogo ljudi še vedno nima pravega pojma. Sovjetska zveza? Aha! pragozdovi volkovi, medvedi na severu. Silna žitna polja v sredini in na jugu. Bogastvo rud. Nova velika industrija. Pozimi hud mraz. Ljudje v kožuhih to je približno običajna slika v predstavi mnogih ljudi. Toda oranže, trta, fbbak, bombaž 'in celo Čaj — ter riž to pa običajno ne prištevajo pridelkom Sovjetske zveze. In vendar je tako, kajti ta silovita država se ne razprostira samo od Atlantskega do Tihega oceana mnogo tisoč kilometrov daleč, ampak tudi od severnega Ledenega morja pa v zemljepisne širine, v katerih leže taka mesta, kakor Carigrad, Rim, španska Barcelona, portugalski Porto itd., o katerih vemo, da imajo prijetno loplo podnebje in s katerimi se tesno vežejo imena raznih južnih sadežev. Pri tem pa še nikakor ne mislim na tiste azijske kraje Sovjetske zveze, ki segajo tako globoko na jug, kakor leže Tunis, Alžir in Onm v Severni Afriki! Ne, danes hočem pripovedati na kratko le o vrtu Sovjetske cveae, o
Gruziniji ali Georgiji. Ta krasna, iz davnih čaaov v zgodovini znana dežela, je južno od mogočnega gorovja Kavkaza na vzhodni obali Črnega morja, ki se mu mora zahvaliti za vse naravne darove.
Borna zgodovina sončne dežele
O Georgiji nam pripoveduje zgodovina le, ko so ae evropski narodi komaj pričeli prebujati, Grška pravljica pošilja svoje junake z Jazonom na čelu vprav v to deželo po zlato runo, zlato ovnovo kolo. Pred malone dva tisoč tri sto leti jo je za kratek čas osvojil Aleksander Veliki. Nato pa so si jo podajali po krajših in daljših presledkih, v katerih je dežela pod lastnimi vladarji uživala svobodo, najrazličnejši močni sosedje: stari Rimljani, Bizantinci, Perzijci. Turki, krvoločne horde Tatarov, Džingiskana, Tamerlana in ponovno zopet turških sultanov in Btrzijcev. A le v osmnajetem stoletju je Georgija večkrat prosila sosedno Rusijo za zaščito zoper svoje divje sosede, ki so deželo vedno znova izropali in polnili svoje hareme s krasnimi
tracijskim logarjem". In ako bi Acheson bil profesor npr. v Španiji, v Mehiki, Panami, Nikarag^ itd., bi moral predavati o oboroženi in ekonomski agresiji armade, mornarice in kapitala Zed. držav v dežele latinske Amerike in tudi v razne druge kraje po svetu. Vedel bi tudi povedati, kako je naš imperializem vprizar-jal "revolucije" v latinski Ameriki — vse v prid "ameriških interesov".
Ta nasilna imperialistična poiitiks se je v latinski Ameriki omajala šele pod predsednikom Rooseveltom. Ne, pod Theodor R pač pa pod Franklinom D. R.
Omenjeni člankar vprašuje, kako smo dobili Filipine, Kalifornijo, Havaje, Porto Riko itd., ako ne z "agresijo"? Ako smo 'potrebovali v ta namen vdjno, so jo bankirji v New Yorku skupno s svojimi pomočniki v Washingtonu umetno povzročili. Samo zato, da smo dobili povod za intervencijo.
Ne Zed. države, ne Velika Britanija, ne Francija, Belgija, Nizozemska, Portugalska itd. niso dobile novih teritorijev na %ontinentih in po oceanih z demokratičnimi sredstvi, pač pa z bojnimi ladjami, s kopno armado In v novejši dobi tudi s pomočjo letalstva.
Ni pošteno kszati samo na Rusijo — prejšnjo carsko in sedanjo— zato da zapadni blok zakriva svoj imperializem in militarizem. Kajti dejstvo je, da države anglo-ameriške zveze kontrolirajo danes več sveta kot ga je še kdaj v zgodovini kaka druga imperialistična sila. Baze za bojna letala imajo po vsem svetu in vsi t>ceani so pod ameriško dominacijo. Ako bi bilo to zgolj iz miroljubnih namenov, bi rekli, prav je tako. Toda rožljanja z orožjem in pretenj c atomskimi bombami je toliko, da nam je jasno: kadar v Washingtonu sa mir najglasnejše govore, mislijo na vojno. In kadar koli pride sem pridigati Winston Churchill, vemo, da napeljuje vojno na mlin tretje svetovne vojne.
Georgijkami. L. 1783 pa je kralj Heraklij II. priznal rusko nado-blast, ko je videl, da ne more sam ničesar opraviti proti perzijski premoči. Perzijci so tedaj odtrgali od Georgije velik del dežele z glavnim mestom Tifli-som—Tbilisi—vred. L. 1798 se je zadnji kralj Georgije, Jurij XHI., odpovedal prestolu v korist ruskega carja in Georgija se je v naslednjih letih tesno spojila z Rusijo, v kateri je dobila mogočnega zaščitnika proti Turčiji in Perziji, a do Oktobrske revolucije slabega gospodarja, ki ni znal niti ceniti niti prav ravnati z nenavadno lepo in bogato deželo.
Georgijci so krasni ljudje
Georgijci ali Gruzinci so neko posebno pleme, ki mu še vedno niso mogli najti pravega izvora. Gotovo je, da so Georgijci krasni ljudje in slove daleč okoli. Znano je, da so ravno turški in perzijski sultani in drugi orientalski velikaši med plenom, ki so jim ga donašale njihove roparske armade, posebno cenili Georgijke, kakor sem ie omenil, ker so slovele kot najlepše žene na svetu. Premnogo jih je umrlo v suženjstvu, dokler jih ruski meč ni začel varovati. Sicer pa se Georgijci ločijo v mnogo skupin, od katerih glavne so pravi Georgijci, Imretijci, Gurijci, Lazistanci, Svanetijci, Mingrelijci, Mosoki, Piavi in Kevsuri. Napolnujujejo vse globoke doline zahodnega in srednjega Kavkaza, vso zahodno in srednjo dolino med Kavkazem in Armenijo, ter zapadno obalo Črnega morja, kjer pa ae na južni strani mešajo Z Armenci in nekaterimi drugimi plemeni.
"Blagoslovljena" deiela
Najbolj blagoslovljena je deiela ob reki Rion in njenih pritokih ter ob Cmem morju. Tri so stvari, ki dajejo deželi svoj blagoslov: rodovitna prst, mnogo dežja in podnebje, ki je deloma podobno ob Jadranekem morju. Neštete reke in rečice, ki tako iz Kavkaza, so nasuie v nižjih predelih dežele toliko . rodovitnih naplavin, da nudijo dandanes neizčrpno hrano bujnem* rastlinstvu. Bližina gorovja Kavkaza, ki s svojimi vrhovi kakor Elbrus, Kasbek in Ušba daleč presega največje velikane Alp, ker segajo ti orjaki daleč nad pet tisoč metrov visoko, zbira vlago, ki je vetrovi priieno s Črnega morja. Zato pade na mnogih krajih Georgije ie enkrat toliko dežja kakor npr. v Sloveniji, t j. do 9000 mm na leto.
To je mnogo in bilo bi preveč, če se tema dvema faktor jena ne bi pridružil sa tretji, toplota, ki jo dsje poleti sonce, in jo oddaja delili ie počno jeseni in pozimi bližnje morje. Rea blagoslovljena zemlja! Pomanjkanje padavin poataja občutnejie šele delec od morja proti Kaspi-škemu morju, kl je sredi med pustinjami, premajhno, da bi moglo z vlago napajati obsežne
(Nadaljevanje s 1. strani '
politiki.
Joda to stane. Grčija jo majhna dotola, pa smo zo vzdriovanjo njenega reakcionarnega monarhistil-nega reiima potrošili ie nad milijardo. In vsak dan sedaj kot ie rečeno nad milijon naših dolarjev zato, da kralju ni treba beiati nazaj v Anglijo in da se sistem korupcije nadaljuje.
Ameriška vrhovna komanda na Grškem kajpada ni za korupcijo. Joda vlado, katero Jrumanova administracija podpira, je neozdravljiva — kar se korupcije tiče. Edina alternativa bi bila ustanovitev nove vlade, toda taka v/oda bi bila sovraina ameriškim oljnim interesom in vsled tega naklonjena, oziroma naslonjena na šovlotsko zvezo JI n rodi toga se gre.
Jo,4ar ameriška vlada podpira v Grčiji, ni demokracija. %ploh je v Grčiji že mnogo let ni in je še dolgo ne bo.
V Grčijo nota vlada pošilja velike zaloge iivil, municije *In raznega drugega blaga v veri, da bo >to koristilo namenu državnega departmenta. Cela skladišča tega matorljala so ee pokvarila ie ko je tja pošiljata razne potrebščino UMA. Sedaj ni nič boljše. Ameriški oficirji v Grčiji menijo, da se vlado v Atenah, ki jo nadzorujejo, ne bi moglo "poboljšati". Zato so ee odločili ta lonarenje — piše Willard Edwards — kar situacijo še bolj poslabšuje. Američani se vozijo v limozinah, imajo livrirane šoferje in limozine so na naše stroške preskrbeli tudi kralju, njegovi ilahti in njegovim ministrom• Ljudstvo pa je v capah.
Ako sploh kje — je Jrumanova doktrina baš v Grčiji najbolj v polomu.
Ali pa bi lahko še bolj pravično rekli, da je na Kitajskem v še večji polomiji. Ampak kongres — ki sicer ta diejstva pozna, dovoljuje za take ekonomske in politične intervencijo nadaljne milijarde ljudskega denarja — v veri, da le na ta način se bo svet, ali saj polovico sveta, obvarovalo za kapitalizem.
suhe pokrajine. A človek, ki ob- segel v prirodno gospodarstvo, vlada moderno tehniko, ne obu-: je pokrajina, posebno v gorah, pa in tudi tam se je začel vedno tako mogočna in lepa, da jo mno-bolj uspešno boriti proti po- gi poznavalci više cenijo kakor manjkanju padavin tako, da je ono v evropskih Alpah. Pa o tem
napeljal na pustinje vodo iz rek, ki pritekajo v visokih, z ledniKi pokritih gora.
kdaj pozneje, ko bomo opisali samo gorovje Kavkaz.
Georgijski gozdovi po gorskih
Georgija v glavnem ne potre- pobočjih so silno bogati. V njih buje umetnega namankanja, ra- > najdeš na izbiro vsa naša dreve-zen na skrajnem vzhodu. Rodo- sa: jesen, bor, smreko, macesen, vitna zemlja, voda in toplo sonce j jelko, lipo, bukev, jagned, topol,
ter pridne roke človeka, ki že odda v naj obdeluje to zemljo, so velik del Georgije izpremeniie v vrt. Kjer pa človek še ni po-
Tiskovni sklad
Proletarca
CALIFORNIA
Fontaaa: Anton Cuder $3. Oakland: Anton Tomsic $2. Los Angeles: J. Cuznar $1. Santa Ynet: M. J. Reading $3 50. ILLINOIS
Chleago: Katie Hrvatin $3, Ray Travnik $5, Frank Bcnchina 60c. Izročila Angela Zaitz. Ircd A Vider $2.50, Blaž Kaltinger $2, F.ll.> Godina $3.50.
Borwyn: Frank Mo'cn ST, Frankfort Heights: Fr r.': /eseh $2.25. KANSAS
Anna: John Dobrauc (Franklin) $1. Neimenovan $1. Matt Ulepich (Breezy Hill) 50c. Skupaj $2.50 poslal Anton Shular. MICHIGAN
Grand Haven: Etbin Kristan $12.50
Man ton: Frances Hafner 50c. Detroit: Klub 114 JSF $36.30, poslala Anna Klarich. Anton Kržišnik $2, Frank Remšak $2, skupaj $4, poslal J. Korsic. MINNESOTA
Ribbing: Frank Pipan 50c. MISSOURI
Conway: Anton Potokar 50c. OHIO
Cleveland: Frank Podborsek $2. Margaret Tomšič $2. Po $1: Louise Derelich, Slavko Periin, Anton Plut. Skupaj $7. Poslal Frank Pod-boroek . Janko N. Rogelj $5. John Tavčar $3. Po $1: Ursula Nuly, Geo. Bole, Jos. Fabjancic, Fr. Sifrar, Karl Vrtovšnik, Frank Kačar. Po $1: Jos. Babnik, Anton Kovačič. Tony Debelak, Louis Pike, Tom Mlinar, John Petrič, Louis Pike, Tom Mlinar, John Petrič, Louis ffrovat, John Centa. Felix Strum-belj $10. Skupaj $38 00 poslal Felix Strum bel j. Rose Jurman $10, Katie Jurman $5, Frances Bajec $2 Skupaj $17. Poslal J. Krebel.
Geneva: Jerry Urbaa $1.50, PENNSYLVANIA
Herminie: Nick Sempr $1.50, A. Zornik 50c. Skupaj $2., poslal A. Zornik.	| , * i
F ark h HI: Frank Podboy $2. Imperial: John Taucher $2 UTAH
My ton: George Sheffrar $5. WISCONSIN
brezo, pravi kostanj, razne vrbe, hrast itd. A ta drevesa imajo še svoje posebne, le tem deželam lastne vrste. Mnogo, mnogo je še krajev, kjer sekira še nikdar ni zapela in veliko je bogastvo raznega lesa v gozdovih, ki segajo ponekod nekaj sto metrov višje v gorovje kakor v Alpah. Ne bom še posebej našteval divjih živali, ki se vse bolj svobodno pasejo v divjini kakor pri nas; navedem naj sedaj le, kar je človek ustvaril v njemu dostopnih krajih.
Bogastvo kulturnih rastlin
Skrajna žitna meja, kjer morejo na sončnih pobočjih pridelovati ječmen, je v višini okoli 2500 m! Ne dosti pod dva tisoč metrov visoko se končajo zadnja polja s pšenico in koruzo, ki je glavna hrana gorskih prebivalcev. Cim niže pa greš, tem lepša, južnjaška postaja pokrajina. Velika pobočja so obrasla s pravim kostanjem.
Vedno pogosteje se začne kazati vinska trta, ki je v nižjih legah Georgije tako razširjena kakor ob Sredozemskem morju in daje ravno tako sladek sad in odlično vino. V vlažnem, malone vedno toplem podnebju z cfbil-(Konec na 5. strani)
tole mi ne gre ,
V glavo?
Kake da v z v oso zapadne de-HMwaiikoo: Johan Spe k $«. Poj mokracije anglo-ameriška diplo
' matija v imen« demokracije
$1: Frank Primožich, Anton Dem-shar Skupaj $7. Poslal Louis Bar-borich. CANADA
Sedkerjr, Ontario: Albin Kocjan B0c.
New Watorfford, Nova Horronn Drobrsoh $1. Skupaj $17#.1§.
priteguje tudi Portugalsko In Apanije, te mi nikakor ne gre v glave! Mar nista to dve najbolj nedemokratični deželi ne svetu?
ako jik more zapadni blok v imenu demokracije tako podpirati, tudi mi ne gre v glavo!
f*
Miško Kranjec:
Fara Svetega Ivana
ROMAN
(Nadaljevanje.) '
Pa je hotel Klemene, da bi se ta ilovica spremenila, da bi se odtrgala od tal, se tako rekoč rešila sebe in začela misliti, čeprav je že ob svojem prihodu videl na razpotju mejnik v veličastnem napisu "2ANDARMERIJA", kjer se vse prepovedano ustavlja, in ko je kaplan Magdič z župnikom vred sklenil, da je fara Svetega Ivana razen letošnje slabe statistike dobra in je najbolje, ako taka vekomaj ostane. Vse, kar je treba spremeniti pri Svetem Ivanu, niso ljudje, ni mišljenje, kakor misli to Klemene in z njim Giza, marveč je to vprašanje statistike: treba bo odpraviti nezakonske otroke ali jih spraviti vsaj na najmanjše število, treba bo odpraviti poboje, pijančevanje, šmarnico, dvigniti spovedi in obhajila, ter naposled odpraviti od Svetega Ivana Korenova, ki sta zgled razuzdanosti, ter Klemenčeva, ki sta simbol tujega, Svetemu Ivanu zoprnega sodobnega duha razkroja. Ko bo to doseženo, zo fara Svetega Ivana blestela v svojem sijaju, postala bo ena prvih, zglednih fara slovenske zemlje. Samo to je potrebno. Tudi kaplan Magdič je v zmoti, če misli, da je marsičemu kriva revščina. Lenoba, ne revščina. Lenobo je treba odpraviti. Zakaj, kdor pravi "revščina", bo jutri lahko rekel: Svet ni pravično razdeljen, dobrine pripadajo vsem ljudem. Tu pa se začne vprašanje — revolucije.
Ko sta se Matija in Giza vrnila v Sušnikovo hišo, sta našla v Sušnikovi kuhinji Miho Kuharja in nekega Ivana Kukovca, petdesetletnega možaka, Rji njunih običajnih političnih razgovorih. Miha se ju je razveselil, tembolj ker se z Matijo fte ni poznal; tiste dni pred božičem Mihe ni bilo doma. Sužnikova ds nista doma, je odgovoril Gizi Odpeljsls sta se v Mečje k mojškri.
"Stopita rsjii k nama," je Matija povabil moža. "Zakuril bom, tam se bomo laže pomenili."
"Zakuril sem vama sam, da bi ne psdls v prehud mraz," je odgovoril Miha.
"Oh, Miha," je dejala Giza. "Vam pa še kaj pride na pamet."
Kuhinja je bils res prijetno topis, ko sts Gizs in Msti js vstopila. Bils sts zelo utrujene, ker sta jo od postaje mahala peš. Ko sta se preoblekla, ker sts se oznojils po poti, sts kar pdpadala po stoleh. A tedaj sta že prišla Miha in Kukovec. Miha je prinesel v steklenici žganja. "Vem, da sta se spotila po poti," je rekel Mihs in postsvil steklenico ns mizo.
Kukovec, nsglušen možak, ki je vedno nosil čssnike v žepih, se je nssmihsl, ne ds bi vedel za-
kaj, in naposled sedel na stol.
"Ali je kaj novega pri Svetem Ivanu, Miha?" je vprašala Giza.
"Kaj naj bi bilo*novega, gospa?" je dejal Miha. "Za novo leto so nas fajmošter hudo zdelali. Zaradi razuzdanosti, nezakonskih otrok, pokoljev, pijančevan-j a , brezverstva, komunizma, skratka, vsi smo bili prepričani, da se je fara Svetega Ivana spremenila v Sodomo in Gomoro in da v njej prav gotovo ni pet pravičnikov in da bo on vzel vel-nico in vejal, da bodo odletele vse pleve."
"Vas je?" se je smejal Matija. "Kaj pa liberalcev ni omenil?"
"Liberalcev?" je vzkliknil Miha. "Se s framasoni nas je pital!"
Matija se je spet smejal. "Kaj pa je rekel o komunistični kugi?" je vprašal.
"Kaj? vse nezakonske matere, vse hlapce, vse viničarje je pri-štel h komunistom. Kdor ne dela, je komunist, kdor več zahteva za delo, kakor on misli, da je prav, je komunist, kdor le malo zagodrnja nad župnikom — komunist. Kdor pije — komunist, najbolj pa seveda, kdor prešu-štvuje. Skratka, napravil nas je tako veliko stranko, da njegovo temeljito posekamo."
"Imenito, Miha," se je smejal Matija. "Morda pa ne dela slabo! Morda.bodo ljudje počasi sprevideli. kam spadajo. Kokošarje prepustimo njemu in njegovim žandarjem, viničarje in želarje pa kar sprejmemo."
"Potem pa je skoraj naravnost govoril," je nadaljeval Miha. "Doslej," je dejal, "je bila naša fara očuvana pred tem strupom" Mislil je komunizem. "Zdaj pa," je dejal, "je hudi duh poslal sem svojega zastopnika, da bi zmešal nedolžne ovčioe. Pa bo že on pregnal tega duha odtod I" .. „ ' ..
"Pa je dejal viničar Skobec," se je zdaj vtaknil v pogovor Kukovec. — "Piši ti mene v uho! Najprej mi ozmerja hčer, nato mene in vso družino. Plsčsl bi rajši, pošteno plsčsl zs delo, ps bi ne bilo komunizms. To je rekel ksr v cerkvi in toli glasno, da so* se ljudje okrog njega za-hihitali. Domov grede so ljudje dognali, da ga pri Svetem Ivanu ni, ki bi ne bil prištet h komunistom." _
Potem je Miha pripovedoval Matiji o svojem sin^ ki je bil doma za božič, in namignil, kaj vse je dobil od njega,
"Pa dobrim znancem tudi pokažite," je rekel Matija. "Saj vas menda je kaj?"
"Toliko sicer ne, kakor je menil župnik, nekaj pa le," je odvrnil Miha.
"Ko se že malo udomačim tu pri vas," je rekel Matija, "poj-
PRISTOPAJTE K
9
:
e :
:
: e
e e
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
USTANAVLJAJTE NOVA DKUSTVA. DESET ČLANOV(IC) je TUBA ZA NOVO DMU5TVO
NAROČITE SI DNEVNIK
PROS VETA
:
' se je "Se siti
J	Narečnima sa Edrnftane države (tevsesaftl Ckleaga) In Kanade	•
•	la ta ns letej H N aa pel Ista; ff.St sa ietrt leta; sa Chleage ta	• J	Ceek Oe* ft.SS ss šele Iste; S4.7I ss pel leta; ss Inesesutve $11.	•
•	1
Naslov sa list in tajniitvo j*
2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE
:	CHICAGO 23, ILLINOIS
• j
••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••
deva okoli, če bo priložnost. Midva pa bova še govorila, ko se tile vaši gospodarji umaknejo in bo hiša spet prszns. Gizs mi je povedala to in ono, vem, kako je. Kdaj pa Sušnikovi gredo od tod?M
"Za tri dni," je odvrnil Miha.
"Ste ga fejst pili te dni?" je vprašala Giza.
"Uh, gospa!" je vzkliknil Miha. "Vsega skupaj ne mnogo spod dve sto litrov! Se zdaj je pod moker!"
Giza je medtem že pripravila čaj in ga nalila v skodelice. Ponudila je moškim, ki so nato srebali vroč čaj in še dalje govorili o tem in onem, dokler se ni zmrsčilo in sts se Mihs in Kukovec dvignile.
"Saj se še kaj vidimo ne?" je rekel Matija Kukovcu, kd mu je dal roko.
"Ne zmakem znagla, zasmejal gluhi Kukovec. me boste!"
"Tak pa zbogom ali," je rekel Miha v svojem narečju.
Ko sta ostala sama, je Giza dejala:
"Jaz pa spat. Dovolj sem se nahodila, ksr dremlje se mi. In vidim, ds me čsks lepa bodoč-ost pri Svetemu Ivanu. Lep blsgoslov nama je dal za novo leto, kaj meniš?" Matija se je nasmehnil.
3
To pa je bil tudi edini sprejem, ki je bil prisrčen.
Pri Svetem Ivanu se ju pač ni mogel nikdo veseliti. Naposled tudi rszen Msgdičs nihče ni mislil nsnju. Učitelji v šoli so živeli zsse. Ceprsv je prvo nezsupanje splahnelo, ko so se mimobežno srečevali, je med njimi slej ko prej stala visoka pregraja.
Bili so večidel mladi ljudje, ki so se komaj dokopali do — kruha. Zares, samo do kruha. Za tem poklicem ni bilo skrito nič lepega, nikaka sla mladih ljudi, ki bi se radi posvetili vzgoji mladine, delu med ljudstvom. Vse to so postale navadne fraze, s katerimi so se ukvarjali samo še nadzorniki po srezih, ki so zbirali ststistike in bili prepričsni, ksko gre vse delo lepo svojo pot in ksko učiteljstvo po vsseh črpa iz njihovih okrožnic, iz navodil, kako vse to vsaja otrokom v srce, kako to učiteljstvo posega v življenje svoje okolice in jo prosvetljuje. Vse to je postalo samo še docela mrtva fraza.
. Učitelji pri Svetemu Ivanu niso bili slabši od učiteljev drugod. V nekem pogledu so bili nemara še boljši. Toda bili so brez vsake moči, bili so ujeti in bili so brez vsake volje. Njihovo delo je bilo razdeljeno natančno na poučevanje, na konference, na mesečna zborovanja in potem so se zapirali v svoje sobe in tam med štirimi stenami v borno opremljenem stanovanju životarili in nečesa pričakovali. Ne zato, ker niso hoteli ničesar, mogli niso. Nekoč — pred leti so tudi oni sanjali o delu, o svojem poklicu. Zdaj je bilo teh sanj konec. Čepeli so pri Svetem Ivanu in so imeli občutek, ds jim je nekdo zsvezsl roke, ps jih nikdsr več ne bo rszvezel.
Lsni so se zatekali k pijači. Zato ker drugam niso mogli. Letos, ko ni bilo več Sivcs, ki jih je zavajal k pitju, so se odrekali pijači. Toda okovov, v katere so bili vklenjeni, niso mogli razbiti. Tu je bila iola, tu so bile njihove, sobe, nekje zunaj pa je čepela fara Svetega Ivana, ki jih je gledala sovražno, ki jim ni odprla vrat do sebe. Tem je bilo neksj čez tri tisoč ljudi od ksterih jih je bilo mslo, ki bi jih ljubili. Tsm je bilo žup-nišče, od koder je vedno prihs-jalo nekaj kskor mučns mors: vedeli so, ds tsm čepi nekdo, ki strogo pszi nsnje, ki jim ri^ži dovoli pijsnčevsti, kskor ps misliti po svoje.
(Dslje prihodnjič)
Kuj, ampak ne kuj za vojno!
Pouk javnosti o spolnih boleznih
Intenzivna kampanja za pobijanje spolnih bolezni je v teku v raznih mestih že zadnjih osemnajst mesecev ter je združena s tozadevnim prizadevanjem in sodelovanjem federalnih, državnih in krajevnih zdravstvenih oblasti. Zadnje čase se je kampanja osredotočala na metode, ki pospešujejo zdravljenje in pomagsjo privesti do takojšnje pozornosti zdravnikov osebe, ki trpe za "skritimi" slučaji sifilisa ali gonoreje.
Ta kampanja pa nima namena terorizirati, pač pa daje upanje okuženim, da se lahko pravočasno in uspešno pozdravijo ako se poslužijo prilike preiskave. V kampanji sodeluje tisk, radio, televizija in tudi filmi. Kaj takega še pred nekaj leti ne bi mogli pričakovati, ker do nedavnega se je smatralo sifilis in druge podobne spolne bolezni za nekaj o čemer je bilo treba molčati in bolezen prikrivati. To pa je bilo škodljivo tako okuženim samim, kakor javnemu zdravju v splošnem.
Uspeh kamnanje je razviden iz dejstva, da je bilo tekom zadnjih 27 mesecev preiskanih za spolne bolezni 30^ ljudi več nego v odgovarjajoči dobi pred tem. Tako pravi dr. Leonard Scheele, generalni kirurg Javne zdravstvene službe Zed. držav. On pravi, da se je število novih slučajev oboljčnja tekom omenjene perijode zmanjšalo za 20 odstotkov.
Pouk in kontrola, ki jo nudi taka kampanja, veliko pomaga pri zajesevanju teh bolezni. Vendar je opaziti, da je bila kampanja veliko uspešnejša v omejevanju sifilisa nego gonoreje (gonorrhea), ki je ena naj-znanejših spolnih bolezni. Ta bolezen je petkrat bolj razširjena od sifilisa in je huda uničeval-ka zdravja in družinske sreče. Ko je bila kampanja odprta lansko poletje v Washingtonu, D. C., so dognali, da se je število slučajev,te bolezni od 1.1941 povečalo za 600 odstotkov. Wa-shingtonske zdravstvene oblasti so torej iz tega razloga posvetile največjo pažnjo v kampanji t^j zahrbtni uničevalki. Ključno geslo kampsnjs je bilo, "ds ens injekcije peniciline ozdrsvi 9 od 10 slučajev gonoreje." (Zdravstvene pblasti trdijo, da dodatno zdravljenje zagotavlja popolno ozdravljenje v skoro vsakem slučaju te bolezni.)
V Washingtonu so tekom kampanje razpečali kakih 450,-000 letakov, ki so bili publiki na razpolago po najrazličnejžih javnih prostorih in lokalih. Pomagalo je časopisje, ki je redno prinašalo gradivo kampanje ter objavljalo naslov zdravstvenega urada, kjer so oboleli in drugi mogli dobiti informacije in diagnozo bolezni popolnoma zaupno, ne da bi kdo vedel o tem. V Columbusu, O., je list "Star" prinašal tekom kampanje opise resničnih brezimenih slučajev prijavljenih bolnih oseb, kar je publiko poučilo o simptomih in zdravljenju spolnih bolezni. V New Yorku je bila kampanja na višku v no-
vembru lani in enako so se potrudila mnoga druga mesta, ds sledijo vzgledu Washingtona in New Yorka.
Zdravstvene oblasti poudarjajo, da tvorijo spolne bolezni problem, ki ga ni mogoče rešiti zgolj na polju medicine. Za spolnimi boleznimi leže socialni in moralni vzroki, kakor to naglaša Ameriška zveza za socialno higijeno. Ta zveza sodeluje z zveznim zdravstvenim oddelkom in z državnimi ter krajevnimi zdravstvenimi orgsni v poučevanju javnosti o velikem pomenu kontroliranja in zdravljenja spolnih bolezni. Zveza ima svoj sedež v New Yorku. Značilno je, da kampsnjS proti spolnim boleznim ne zbirs prispevkov, kakor recimo kampanje za raziskovanje bolezni raka in otroške paralize ali jetike. Vzrok spolnih bolezni je dobro znan in penicilin je zadnja leta omogočil hitro zdravljenje sifilisa in gonoreje. Poglaviten cilj kampanje je, da se razžene temo nevednosti, ki pogosto povzroča, da okuženi bolezen prikrivajo in s tem uničujeje svojo in svojih dragih srečo, hkrati pa ogrožajo javno zdravje. C. C.
belec, se tega nič ne poudsrja. Vender ps je res, ds so krsji, kjer živi veliko črncev, zs trgovce kakor za pešce nevarnejši kot pa kraji, kjer živi zgolj belo-poltno prebivalstvo. Vzrok je kajpada silna ignorance med zaostalo, brezpravno maso črncev in pa raketirski element, ki se je ugnezdil med njo.
Preiemov koncert lepo uspel
(Konec s 1. strani.) •
CHICAGO — Koncert moškega pevskega zbora "France prešeren" v nedeljo 3. aprila je bil jako pester in pod zborovodjem Frankom Kubinom imenitno predvajan.
Poleg zborovih je bilp precej drugih točk. Zelo je ugajala v svojih pevskih nastopih Angeline Pluth.
Nastopil je tudi oktet Slovenske ženske zveze, dalje Alice Zavodowsky, Rudi Nekovar, Frank Gradišek in Joe Preles-nik.
Zadnja točka je bil šaljiv prizor "Junaki", v katerem so nastopili Chas. Renar, Stanley Mo-žina, Anton Udovich, Joe Faj-far in Wm. Kovacic.
Ljudje na priredbi so delali, odbor se je trudil in delal in vsi, ki so nastopili v sporedu, so svoje točke fino izvršili. Kriva ne-zadnostni udeležbi je torej ljudska, sli ps Če hočemo reči, članska brezbrižnost. Nekdo je omenil, da je bil oglas z vabilom na to priredbo tudi v Proletarcu, pa ni pomagalo. To je dejal v šali. Pisec tega poročila je potem kar tako iz radovednosti pogledal med udeležene? v obeh dvoranah in ugotovil, da so se te lepe priredbe udeležili skoro vsi naši naročniki, kar jih imamo v Chicagu in okolici. —C.
Črnci tudi v severnih mestih v skrbeh
Črnci, ki se iz južnih držav selijo trumoma na sever so v skrbeh zaradi vedno večjega sovraštva proti njim, ki ga povzročajo mladi zlikovci njihove polti s svojimi roparskimi umori, posilstvi in vlomi. Oni so pač žrtev razmer — tu imajo svobodo pa si jo jemljejo na zelo kvaren način sebi in za svojce. Ko je umorjen kak mlekar, ki raznaša mleko v zgodnjih jutranjih urah, ali grocerist, ali prodajalka v pekarni, ki servira jutranje pecivo, ali kak mesar, vedno je dostavljeno, da je bil rP"vlacen, m dan je bil lep. In
napadelc zamorec. A če je bil
1*1 10 8
6
6
eSMMMMMMMMeOMSSSSSSSMSMMMSMaSMSSeoses
PRVA SLOVENSKA PRALNICA
Parkview Laundry Co.
1727-1731 W. 21st Street CHICAGO 8, ILL |
j	" ,'J t> • ' "	<
: Fina pottrtžbo — Cena xmsrnt — Delo jomčtno j
TELEFONI: CAnel S-717S—4-7171 ItiMIMMMSiSMMMtMMSMSMMfMMMMMMMi
AGITATORJI NA DELU
(Zaradi točne jše primerjave po-samensnih iskasov ae vsa aaročatae štete na podlagi petletnik. Celoletna naročnina jc torej šteta *a dve le polletna sa ene.)
Poročilo sa štiri tedne. ed I. Marca do 31. Marca.
Anton Zornik, Herminie, Pa. Joaef Korsic, Detroit, Mich. Anton Tomsic, Oakland, Cal. Louis Barborich, Milwaukee, Wise.
Angela Zaitz. Chicago, 111. Leo Zevnik, LaSalle, 111. John Pecnlk, Fontaaa, Cal.
(t novi) Peter Kurnick. San Francisco,
Cal., (novi) John Kosin, Girad, Ohio Antpn Shulsr, Arms, Kana. Anton Jankovich, Cleveland,, O. Isaac Hreaic, Can tea. III.
(BOVl)
Anton Goreat, Sprlagfleld,
III. (novi) Lawrence Selak, Star City, W.Va. 2 J. M. Stonich, Pueblo, Colo. Max Martz, Buhl, Minn. John Turk, Chicago, 111. Alois' Ocepek, Barberton, O. Kay ton Erznoznik, Red Lodge,
Mont.	2
Mary Sugllch, E. Riverdale,
Maryland	S
Anton Kaferle, Yukon, Pa. 2 Fred Medvešek, Renton, Wash. 2 Skupaj IS naročala. (Prejšnji izkaz — štiri tedne 120 naročnin.)
Nekaj o slavnpsti 45-letnice SNPJ v Chicagu
ne našem odru pevko iz drugega kraja. Gostinja na tej prireditvi je bila Miss Josephine Klun, lz Pittsburgha, ki je v dveh nastopih zapela precej slovenskih pesmi in par angleških. Imenitna pevka! Ni čudno, da je zapadna Pennsylvania ponosna nanjo. Spremljala je gdč. Klunovo na klavir znana umetnica Jasna Biankini.
Članica mladinskega krožka SNPJ, Marlyn Reven, je dekla-mirala zdravico pionirjem SNPJ, Ann in Angeline Kovich pa sta peli s spremljevanjem harmonike slovenske in par drugih pesmi. Vse priznanje njuni mami, ki jih je naučila peti tako po ddtnače in prikupno.
Zaključna točka je bila kratka enodejanka "No Game of Chance", ki jo je pred leti spisala Mary Jugg. V nji so imeli vloge Thomas Culkar, Ella Mae Selak, Frank Strnisha in Doris Trojar. Režiral je to igro John Rak. Bila je dobro podana in skica je za agitacijo v prid SNPJ, zelo posrečeno prirejena.
Po sporedu je sledila običajna plesna in prosta zabava. Igral je J. Kovichev orkester.
Kar se udeležbe tiče, pa ne bi mogel napisati, da je bila dvorana "nabito polna". Spored je bil jeko dober, dasi morda v reklamnem oziru ne posebno
Fašisti v Angliji protektirani
Fašistični voditelj Oswald Mosley v Angliji je moral med vojno prenehati s svojimi aktivnosti in končno je bil zaradi varnosti države poslan v zapor. Po vojni so ga izpustili in takoj je šel na delo za obnovitev organiziranega fašističnega gibap-ja na Angleškem. En shod, ki ga je imel meseca marca, so mu nasprotniki razbili s silo. Nekaj izmed "razgrajačev" je bilo aretiranih. Sodnik jih je vsled "kal-jenja javnega miru" obsodil vsakega na $20 globe. To pomeni, da se je Anglija iz Hitlerjeve dobe zelo malo naučila.
vrh tega je bila to slsvnost, ki jo je priredila federacija društev — ne kako posamezno društvo.
Easter Comes Later, This Year
This year's late Easter—falling on April 17—will flourish in an abundance of floral bouquets and corsages. Twenty days later than last year, there is more time this Easter for the growers to mature their roses, carnations, lilies, gardenias and orchids—as well as the colorful flowers of spring. The floral scene will blossom, too, with stately snepdragon, queenly tulips end yellow-cupped daffodils. Prices for Easter blossoms will be about the same as last year, when florists went all the way back to levels of 1940; possibly even lower this April 17, according to a spokesman for the Allied Florists' Association of Illinois.
The "forcing" houses of the Chicago growers have been preparing Easter crops for the past several months. Fine weather will guarantee a large supply, as Chicago is now the largest rose-growing area in the world, and second in the world of indoor grown carnations. Gardenia-lovers no longer need to look to distant hothouses, since Chicago grows her own now in immense numbers. And orchids—the exotic beauties once reserved for fancy budgets—have more than trebled in Easter numbers since the war years, right at home in big conservatories located in Chicago's western suburbs.
••eoeeeeeeeoeeeoeooseoeoe o
: BARETINCIC & SON :
• POGREBNI ZAVOD *
Tat fo-aei
JOHNSTOWN, PA. oooeefceeeeeeeeeeeeeeeeee
i
Order
EASTER
FLOWERS
NOW
for U*4my, A&I 17
Mods prsvi: Imejte ns VelikonOČ
KRASEN ROŽNI ŠOPEK
Rože poosnačujejo velikonoč ... imejte rože ... užlvite se vanje in pozabavajte sa s njimi! Naročite si Jih ... šopke (corsages) sa velikonočno procesijo In za oklnčanje miz ob velikonočnem zajterku ... Oltarake cvetlice za pred-velikonočne dneve. In posebno sa voščila valim v bolnišnicah in v daljnih krajih. Obiščite, ali pa telefonirajte vaftemu flortstu
Say it with ]f Easter Flowers
WM riotut CAM »lil mina HOWIM anvwnui
rkOLKTAftEt April 13, tU%
POROČILA IN RAZPRAVE
Prlsori, kakršni ue v parkih in v drevoredih spet ponavljaj
mačo govorico) in se je posluževali pri občevanju s svojci. Tak je bil profesor Mussoni doma iz Saržente pri Sv. Patru. Imel se je za Slovenca pa ne več kot toliko. Drugi je bil Karel Podrecca (ta priimek izhaja od imena vasi Trenka, Dren, ki je spisal brošuro "La Slavia ita-liana". O narodnostnem delovanju učiteljeva skoraj ne moremo govoriti, ker je poaebno to bilo vedno v službi narodnostnega zatiranja ln zato nezanesljivo. Odličen beneški Slovenec po rodu po je bil prof. Anton vitez Klodič (Hlodič prav za prav)— Sabladoski, rojen v Hlodičih pod Drenkjo v dolini potoka Kozca še v dobi, ko so bili ti kraji pod Avstrijo. Šolal se je in služboval na Goriškem nazadnje kot višji šolski nadzornik za slovenske šole. Spisal je razne učbenike in tudi pisateljeval. Znana je njegova igra "Materin blagoslov". V isti dobi, pa vsekakor malo pozneje, je bila druga značilna osebnost v narodnem gibanju šolski vodja Ivan Domeniš iz Konca v Nadiški dolini. Tudi on se je šolal in služboval na Goriškem. Bil je zaveden Slovenec, ki je imel velik vpliv na svoje ožje rojake ln posebno sorodnike ter jih je vneto vžigal za slovenski jezik. Od duhovščine se je posebno odlikoval kaplan Peter Potrecca ki je zadnjo dobo služboval v Koncu. Bil je domač pesnik, pisatelj in je svoje prispevke pošilijal "Zgodnji Danici". "Soči", leta 1871. "Zori" itd. Rojen je bil leta 1822. v Šempetru. Njemu je sledil in ga v delovanju prekosil pesnik prof. Ivan Trinko, ki živi star 86 let sedaj v pokoju na svojem domu v Trčmunu. Kaj malo izobraženstva je bilo tudi med uradniki in zdravniki, toda njihovo delo ni bilo pomembno. Glavno je bilo to, da je preprosto ljudstvo dosledno porabljalo svojo govorico. {Cot je znamo, so Benečani mnogo hodili v svet in le malo kateri so se vračali. Včasih pa so prihajali nazaj njihovi potomci na obiske. Tako je prišel n. pr. poleti 1901 v Viskoršo v Tarčent-skem okraju D. M. Pascolo, gimnazijski profesor iz Jelisaved grada v Ukrajini Čigar oče je bil iz te vasi. Prav v istem času, ko se je tam mudil sloveči slavist prof. Baudouin de Courte-nay. Razumljivo, da so taki stiki koristili stvari narodnostnega prebujanja.
Čeprav so italijanske oblasti)
ustanovile učiteljišče v Sv. Petru, to je v središču beneškega ozemlja, pa potujčevanje vendar ni naglo napredovalo. Statistike nam povedo, da so Benečani dobro prestali najtežji preizkušnji.
Ko je prišel fašizem na oblast, je takoj začel raznarodoval-no politiko v novo pridobljenih pokrajinah, in kar je še slovenskega prosvetnega delovanja bilo, ga je Uničila že prej omertje-na odredba iz leta 1934. To ]e bil izredno hud udarec, ki pa so ga beneški Slovenci kljub vsej strogosti izvajanja dobro preboleli kar je prišlo do izraza v dnevih narodno osvobodilne borbe, ki je zajela tudi beneške Slovence.
Tukaj začne novo poglavje v prebujanju narodostne zavesti beneških Slovencev.
Mladeniči, ki so jih fašistične oblasti mobilizirale v vojake, so postajali za fašistično Italijo malo zanesljivi, kajti že leta 1939. so se začete pojavljati med njimi narodno osvobodilne težnje. Oblasti so pošiljale beneške mladeniče zato v notrajnost dežele in na otoke. Medtem so se začele po beneški zemlji pojavljati prve skupine slovenskih partizanov na pogorju Matajurja na Črnem vrhu, na Landarski planoti in drugod. Ljudstvo je partizane podpiralo sprva boječe, pozneje vedno bolj. Domačini so mrko gledali na one mladeniče, ki so prihajali na vojaški dopust in ki. niso hoteli to priliko izrabiti za prehod k partizanom. Govorili so jim: wKaj čakata, da ne gresta tu — u bošk ali u gore**. 1
Sovražili so celo take, ki so preveč spoštovati svoje vojaške dolžnosti. Po 8. septembru 1943 (Konec na 5. strani.)
do dokončnp sprejeli novi koledar in ga uvedli že leta 1939. Toda težke politične razmere in izbruh vojne so prekrižale te koristne načrte. Ko se sedaj po-
Prekajene klobase in želodce
lahko dobite pri rojaku JOHN MEZGEC 1628 W. Jefferson Telefon Vi 3-7340
Rojaki, kupujte pri temu rojaku!
Kdo prav za prav so beneški Slovenci?
V Chicagu npr. imajo malo naselbino in še nekaj drugih po Ameriki. A v Benečiji pa so le še spomin na čase, ko so še znali svoj jezik. Stari ljudje ga še govore v čezdalje slabših dialektih. Seda« pa, ko je postalo Mu-ssolinija konec — pa so spet nastali poskusi obuduti narodno zavest med Slovenci v Benečiji.
PIKNIK V KORIST
KAJ LAHKO STORI VSAKDO IZMED NAS V KORIST
"PROLETARCA"?
Priredi klub it. I JSZ t Stboto 9. Julija
pri Kegie v Willow Springs, III.
rrMeMvaJiue NOVI* naročnika?
Obnavljajmo naročnino TOČNO čim p#Ml
Afltt-ajmo asetf irvfhnl naročniki, aa rtom lato
Mspsr-ajsso t PROLETARY tiskom! sklad
Fina godba. Pričetek ob 2. popoldne
Oglašajte v PROLETARCU prlredko društev In drago stvari
NarotaJta slavonske la angleško knjigo Is MtoLrrARCKVE knjigarno
• +
PMfcrMto. da tf naročo AMERIŠKI DRUttNAKl KOLEDAR vsi ttstt, U t** It niso storili
NaroMto KOLIBA R Ml svojoom t starem krajo Ml enako MtOLrrAfcCA.
Vsakdo naj stori za naš Ust koUkor moro,
• r
-v P® bomo VSO feiftv* IfMfOVfcffl
^	ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST
^	PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO	;
OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
| ADRIA PRINTING CO. j
tsl. ttleMtan t-SllS
; 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL j
PROLETAREC SE TttKA Pftt NAS
socialističnega leksikona |
Pravi socialist ne sme biti rezervist, ampak mora biti vedno aktiven v svojem prepričanju. Kdor nosi svoje prepričanje le sam v sebi, ne koristi nič ne sebi, ne svoji stvari. Prepričevati mapa tiste, ki ie niso prepričani.
* * it
Človek občuduje moderni veiiki stroj in njegovo delo, ki dej^i včasi naravnost vtis inteligentnosti. Dobro. Razložite ta čudoviti stroj v njegove dele, in šaman boste pričakovali najmanjšega
učinka.
Pravite, da se rasume to samo ob sebi, in kar smešno se vam zdi, če se vam to razlaga. Ali pomislite pri tem, da je sestavljeni stroj organizacija in da je v tem njegova uspešnost?
* * it
Bodi previden, kadar slišiš pusto zabavljanje zoper inteligenco. Socializmu je inteligenca neizogibno potrebna, da more doseči uspeh, zakaj delo socializma je inteligentno delo. Najvažnejše je seveda, da postane delavstvo samo dovolj inteligentno, ker postane na ta način tudi neodvisno od drugih.
*	ir
Denar predstavlja vrednost. Vrednosti so plodovi dels. Kako je mogoče ne delati, pa vendar imeti vrednost? ... Poglejte kapitalistični sistem, pa boste vedeli, kako je to mogoče.
*	it it
Kdor hoče sluitti interesom socializma, jih mora poznati. To se pravi, da mora predvsem poznati socializem. Zavedati se pa mora tudi, da je socializem znanost, ne pa to, kar se slučajno vsled nezadovoljnost ali pa v špekulativnih urah porodi v kakšni glavi. Socializma se je treba učiti, le tedaj je mogoče delati v smislu socializma.
* it it
Da ni kapitalistom socializem po volji, je naravno. Pravzaprav jim ne more človek tega niti zameriti. Slabo se pa v jama s razumom, da nasprotujejo socializmu ljudje in sloji, za katere ni nobene druge rešitve, kakor socializem. To je znamenje, da primanjkuje na svetu še prav mnogo razuma. , . it it it
Sedanji družabni sistem produkcije in distribucije temelji na podlagi profita, in ker je profit, ga mora koncem konca nekdo plačati, ker ta ne obstaja iz nič. Plača ga delavski razred.
it * *r
Osvoboditev delavstva izpod kapitalističnega jarma mora biti delo delavstva samega.
it it it
Socializem je sa koncentriranje produktivnih in distributivnih sredstev v interesu ljudstva, kapitalizem pa v interesu profita.
* * *
Ne radikaliziraj v zakotnih prostorih. Pridi v delavsko organizacijo in delaj zanjo.
* it *
Največja sila, ki jo delavstvo lahko poseduje in ž njo odlo-čuje, je njegovo število. To število pa je sila šele tedaj, če je organizirana politično in gospodarsko.
* * *
Kadar bo voda gorela, bo sprava med delom in kapitalom mogoča. — Kadar bodo vsi ljudje deležni kulture, jo bodo tudi vsi znsli ceniti.
* ^ it '
Socialisti uče solidarnost vseh delavcev. Ampak s tistimi, ki nas ob vsaki priliki izdajajo, nimamo nobene solidarnosti.
it it it
Najboljša propaganda za socializem je propaganda za socializem.
it it it
Socializem in kultura sta neločljiva pojma. Kjer ni kulture, ne more biti socializma, ampak kvečjemu njega karikatura.
it it it
Marsikdo bi ta hip postal vnet zagovornik socializma, če bi ga poznal, de nobene ideje pa niso sebičneži tako napačno tolmačili, kakor socializem.
it it it
Tudi nasprotniki včasi pospešujejo socializem, semtertjs is bolj kskor njegovi pristaši.
it it it
Socializem je delo razuma ne strasti.
it it it
Kdor pomaga organizirati proletariat, si pridobiva večje zasluge, kakor tisti, ki gs hujska.
it it it
Socializem ni Marxova iznajdba. Nihče ni mogel iznajti socializma. Le utopisti so to poizkušali in poizkušajo še danes. Marx je le razkril ekonomične zakone in jih razložil, tako da je mogoče na podlagi znanih zakonov spoznavati, kam gre nadaljni razvoj in katere sile ga določajo.	V
it it it
Privatna lastnina je mlinski kamen na vratu proletariata.
H it it
Ni vsakdo socialist, ki pravi, da je. Le po njegovih dejanjih ga lahko sodite.
i ■
:
■
i ■
■
Mednarodnemu delavskemu . prazniku
PRVI MAJ
ho
PROLETAREC
POSVEČEN V IZDAJI Z DNI 27. APRILA Pošljite v to ItovMko dopis«, voščila in oko mogoč« kaj drugih oglasov:
Cono: Voščilo - im« In nos«lbino - 2 vrstic«... $100
Oglas, vsak pol«c višin« v širini «n« kolon« . .75
Tor«j štiri palc« v širini dv«h kolon.............. 6.00
1 i
ftrt pakcv v Urini dveh kolon ....t................ 7.50
Pojasnilo k temu {• na prvi strani v tej itevilki. Ako morete sodelovati, prosimo, pošljite oglato in imena čimprej.
KOMENTARJI
(Konec s 1. strani) previdnosti ljudi, ki imajo nadzorstvo in službo v njemu? V
bolnišnici sv. Antona v Effing-hamu v Illinoisu je bilo ugono-bljenih v požaru 74 oseb. Le kakih 30 se jih je rešilo. Ali je bila bolnišnica pred nevarnostjo požara pravilno zaščitena? Vsakdo ve, da ne. Ampak vsakdo, ki kaj ve, tudi ve, da se te resnice ne poudarja, ker cerkvi se oblast posebno v Illinoisu noče zameriti. Zato zbirajo sedaj denar— menda ga hočejo kar pet milijonov, za novo bolnišnico. In baš na račun te tragedije jih bodo tudi dobili. Požar pa kajpada je bil "volja božja1'. In vsled te volje so dobili duhovniki tisoče dolarjev za maše, nagrade za opravljanje pogrebnih svečanosti in pa za mučentštva, kakor da so oni zgoreli v plamenih.
Poslopje, ki je mahoma v ognju, je požarna past. Tako poslopje je bilo tudi bolnišnica v Effinghamu, 111. Čemu ni oblast, ki je plačana za nadziranje poslopij, kako jih varovati pred ognjem, fspnčiškanom pri sv. Antonu rekla, da so bolniki vedno v nevarnosti, ako se ne uvede naredb in naprav, ki bi jih ščitile pred požarom? Nu — vpliv moraš imeti. Prav gotovo samostanski red, ki je upravljal bolnišnico sv. Antona, ni hotel in ne želel požara. In ne škof. Toda zavarovalne naprave stanejo, pa si misliš: "Saj se ne bo nič dogodilo!** A ko se le kaj pripeti, je prepozno.
Maršal Tito se je spustil v boj s kominformom zares. Dejal je v radiu, da imajo mnoge "najvažnejše" komunistične stranke po svetu v svojih vrstah in celo tudi na najvišjih mestih — kapitalistične agente. Kdor sledi obravnavi v New Yorku, pred katero je enajst vodij komunistične stranke, in kdor je sledil obravnavi v Parizu, v kateri je bil tožitelj bivši komunistični gospodarski veščak (?) KravčeA-ko, bi skoro verjel, da je Tito v pravem. Posebno William Z. Foster bi lahko iz svojih skušenj že iz leta 1920 vedel, da ni vsakdo komunist, ki se vpiše v stranko. Čemu torej verjeti v zaupnost, ko pa je ni! Deset let jc bil v prvih vrstah komunistične organizacije v New Yorku človek, ki je bil ob enem agent FBI. Kaj ti pomagajo skrivnostna su-šljanja in navodila, ko pa Jih tak agent nemudoma prenese na nepoklicana ušesa!
Beneika Slovenija
(Konec s 4. strani) so se domači partizani in številne družine, naklonjene partizanskemu gibanju, združile s partizanskimi enotami, ki so prišle preko meje in tako ustanovili nove partizanske enote, ki so na široko razvilevsvoje delovanje. Vkorakale so v Čedad in osvobodile vso Benečijo. Odslej je začela krvava borba proti nacifašistom. V letu 1944 so beneško slovenske edinice štele že več batalijonov s štabom. Vzporedno z borbo so se že pojavljale slovenske šole ln v cerkve se je javno vrnila slovenščina.
Mnogi partizani so po vojni ostali v Jugoslovanski armadi, v kateri so dosegli tudi oficirske položaje, nekateri so se vrnili k svojcem, nekateri pa so zopet šli za delom v novo domovino, kjer so ga tudi dobili. Nekaj mladine je šlo študirat v Gorico ali v Ljubljano in ta bo pozneje izpolnjevala vrzel, ki je ostala v njihovem bistvu po tolikih letih raznarodovanja. Tako se je spremenil položaj pa. končani drugi vojni in seme, ki so ga med beneškimi Slovenci zasejali partizanski borci in osvobodilno gibanje, je vzliklo in daje danes lepe sadove. *
Brez dvoma bi f>ili ti sadovi drugačni, večji, če bi znala sedanja italijanska vlada spoštovati svoje obljube in osnovne narodnostne pravice beneških Slovencev in če ne bi podpirale močno živeče fašistične tendence, katerih nosilci so tako imenovane "Tri kolonistične bande" ki terorizirajo beneške Slovence ln ovirajo njih samostojno politično in kulturno življenje.
Demokratska fronta Slovencev, ki ja politična, kulturna in sploh vsestranska ssstopnka slovenske narodnostna manjšine v Italiji in torej tudi beneških Slovencev, ima sedaj v vsaki beneški vasici pristaše in odbore, ki zbirajo okrog sebe vsa za« ved ne in na borbo pripravljene domačine, z njimi pretresa vsžna
narodnostna in politična vprašanja, mecf katerimi zavzema važno mesto vprašanje šolstva. Ljudstvo namreč vse močneje zahteva šole v svoje Jeziku in hrilnulih 2500 letih!
narašča Georgija se od 1 1918 dalje izpremiitja v pravi sovjetski trt in ja v zadnjih tridesetih letih napredovala bolj kSkor v
je v tej svoji želji nupogljivo. Prav v teh dneh je demokratska fronta Slovencev za Slovensko Benečijo poslala k vtdemskemu prefektu delegacijo, ki je predložila probleme beneških Slovencev in zahtevala njihovo rešitev. Ta delegacija je zahtevala, da se od pro slovenske ljudske šole, do katerih ima ljudstvo pravico po mirovni pogodbi in po italijanski ustavi. Dokler nove šole ne bodo iz tehničnih razlogov dokončane, pa naj se slovenskemu prebivalstvu da možnost, da si ustanovijo tečaje v slovenskem jeziku. Delegacija je zahtevala zastopstvo beneških Slovencev v vseh javnih ustanovah in tudi v političnih. Delegati so prefektu povedali/ da se outi slovensko ljudstvo v Benečiji prikrajšano svojih najosnovnejših pravic in so pripomnili, da se bodo znali obrniti tudi drugam, če ne bodo njihove zahteve zadovoljivo rešili.
Borba v Benečiji se nadaljuje. Nadaljuje se zato, da ne bi kri neštetih borcev za svobodo Beneške Slovenije bila prelita zamen.
Gruzija In Georgija
(Konec s 2. strani) nim soncem uspevajo sadovnjaki, kjer se kosajo jablane, hruške, slive, breskve in druga drevesa, katera bodo dala boljši, sočnejši in slajši dar. Da pa je pokrajina še lepša, se povsod razprostirajo širni nasadi oranž in mandarin ter citron, ki sijejo iz temnozelenega listja kakor stotisočera zlata sonca! Poleg teh se spomladi prva ponudi češnja s svojim sočnim sadom, da nasiti človeka. Na vrtovih se med mnogovrstnim sočivjem in zelenjavo debele najraznovrst-nejše melone. Sončni griči pa so pokazali človeku, da so zmožni roditi Še neko drugo, severnim narodom tako dragoceno južno rastlino — čaj! Prenesli so ga iz jugovzhodne Azije in v Geor-giji se je čajevec tako odlično obnesel in razširil, da ga sedaj skrbno goje, in dobra rastlina stotemo poplačuje človeku ves trud In tudi tobak so začeli po vseh pravilih gojiti in uspeva nad vsa pričakovanja odlično. Na nekaterih krajih Georgije ima pokrajina vse lepote sub-tropskih dežel, posebno kadar sije vroče poletno sonce na rodovitne griče in doline, poaebno tedaj, ko jih je pravkar namočil topli dež. Ko se posvetijo v daljavi Še s snegom okinčane visoke gore Kavkaza, sam pa stojiš sredi bujne subtropske narave med vinsko trto, oranžami, čaje vc i in pod drevesi, ki ae šibe pod sadjem, si lepše deiele že res ne moreš predstavljati.
Zasluga Sovjetske oblasti
Po oktobrski revoluciji in ureditvi rszmer tudi na Kavkazu, je prišla za Georgijo ali Gruzi-nijo nova doba. Saj je ta lepa dežela domovina nadarjenega ljudstva, iz katerega izvira tudi Stalin. Površje mnogih kultur se je od tedaj večkrat kar podvojilo in njih kakovost pod vodstvom strokovnjakov iz Rusije in iz domače dežele silno izboljšala. Kar se f& izkazala georgij-ska zemlja posebno naklonjena čajevcu, se Je s čajevim grmom zasajena zemlja šestdeset krat, z oranžami in mandarinami ter citronami zasajena zemlja pa petdesetkrat povečals! Nekoliko manj, pa vendarle precej se Je razširila vinska trta in drugi sadeži ter boljši tobsk. Georgija pa je za to, da bi zemljo še bolj izrabljali, dobila mnogo visokih šol, v katerih se ja izobrazilo do sedaj že na tisoče gospodarskih specialistov za najrasnpvrstnej-ša panoga kmetijstva, sadjarstva, pa tudi sa živinorejo, ki se v pokrajinah, ki so zs kmetijstvo manj primerne, silovito razvijs. Obseg zemljišč, ki jih prirejajo za nove nssada čajevca, oranž in drugih Južnih sadežev, stalno
ji
Trst ie dolgo ne bo nesporno in ne ''svobodno ozemlje
(Konec s 1. strani) stranke naj pomislijo, kako velik odmev bodo imele volitve v svetu, če bodo Tržačani pokazali, da je njihov glavni cilj Italija.
Kljub vsem tem patriotičnim pozivom, pa se demokristjani in socialisti še niso izrekli ne za blok niti proti bloku, Izjavili so, da hočejo prej videti, kakšen bo volivni zakon. Demokristjani se namreč v primeri z drugimi "italijanskimi" strankami čutijo močne in si zato nočejo vezati rok ter odstopati svojim kolegom razne stolčke, na katere jih je posadila okupacijska oblast; socialiste pa je še vedna nekam sram sklepati zveze z odkritimi fašisti pri "Fiaccoli", ker se nočejo popolnoma razkrinkati pred svojo "bi»zo\
Kakšno stališče zavzema do volitev pa Vidali, ki mu zaslepljeno sledi del demokratičnih (komunističnih) množic? Njegov nejasni program že vsi poznajo, ker se je o njem že mnogo pisalo. Če bi mu bili revolucionarna borba proti imperializmu res pri srcu in bP hotel zagotoviti zmago protiimperialističnih sil, tedaj ne bi odklanjal enotnega nastopa na volitvah demokratičnih sil ter bi jasno začrtal svojo linijo. Pod pritiskom lastnih pristašev je moral prenehati z bedasto trditvijo, da so volitve zgolj upravnega značaja ter je pretekli petek na svoji konferenci priznal, da imajo volitve političen pomen, ki bo presegal meje STO (Samostojnega Tržaškega Ozemlja — okrajšano STO). Če pa priznava tp dejstvo, tedaj mora tudi priznati, da gre v teh volitvah za ostro borbo med reakcionarji in imperialist* na eni in resničimi demokrati in protiimperiallstični-
mi silami na drugi strani Ravno Zato pa bi moral zavzeti do volitev jasno in dosledno stališče ter pri tem upoštevati da vlada med delom demokratičnih (komunističnih) množic zaradi nastalega spora še vedno nejasnost, čeprav se položaj po zaslugi ddslednih demokratičnih borcev stalno razčišča.
Če premotrimo njegove zadnje izjave, pa moramo ugotoviti, da se poslužuje vseh sredstev, da bi svojim ljudem čim bolj zameglil pogled na dejansko stanje. Kaj naj bi sicer pomenile njegove besede, da Američani ponujajo Trst Italiji in Jugoslaviji, da ga pa hočejo ohraniti zase. S tem primerjanjem socialistične Jugoslavije in reakcionarne Italije hoče zlobno in hote dokazati, da sta Jugoslavija in Italija enako reakcionarni in imperialistični. To pomeni, da si hoče Vidali s tem pustiti odprt izhod za svoje bodoče spletke. Tako bo lahko nekoč odkril svojo igro in dejal če že lahko izbiramo, tedaj pojdimo k Italiji, saj smo v Trstu Italijani v večini obe državi pa sta itak enako reakcionarni.% To je po vsej logiki pomen njegove izjave, da je Trst "drobiž za menjavost."
Vsa njegova hinavščina postajo prozorna tudi v izjavi s pretvezo, da je treba ohraniti mir, zahteva da se imenuje guverner in "da predvsem zapuste ozemlje vse čete bodisi v coni A kakor v coni B" Vsi resnični demokrati zahtevajo, da se uresničijo določbe mirovne pogodbe in da se imenuje guverner. Ko bo mirovna pogodba popolnoma uveljavljena in ko bo ljudstvo samo svobodno izvolilo svoje zastopnike, tedaj se bodo pač vse čete umaknile. Vidali pa ne misli tako. On postavlja s svojo izjavo na isto raven jugoslovansko ljudsko vojsko, ki je zrasla iz partizanskih edinir in lri ščiti vse pridobitve osvobodilne borbe, torej tudi ljudsko oblast, ter angloameriške okupacijske sile, ki ščitijo reakcionarje in predstavljajo tu imperialistično mostišče proti vsem državam ljud*
ske demokracije in Sovjetski zvezi. S to izjavo se je kaj odkrito razgalil in le slabo pokril svojo resnično » politično linijo.
Zaradi vsega tega nam je pač jasno, zakaj odklanja Vidali enoten nastop vseh demokratičnih sil na bodočih volitvah. Kdor hoče ribariti v kalnem, kdor hoče zastreti ljudem pogled na stvarno stanje ln dogajanje, ta se pač pošlužuje vseh sredstev ln pretvez. Iz vseh Vidalijevih izjav in izvijanj postaja vedno bolj očito, da je cilj njegove politike priključitev Trsta k Italiji, čeprav to politiko iz razumljivih vzrokov za sedaj še prikriva. Ta politika pa je v odkritem nasprotju z interesi vsega tržaškega demokratičnega ljudstva. Se posebno pa je v nasprotju z interesi slovenskega ljpdstva, kateremu so ravno nedeljski dogodki mesece februarja letos ob Prešernovi proslavi v Gorici jasno pokazali, kakšna usoda bi ga čakala, če bi se-Vi-dalijeve spletke uresničile. '.Zato* pa zahteva tržaško demokratično ljudstvo na bodočih volitvah enoten nastop, ki bo preprečil vse reakcionarne nakane od Vidalija do Santina. (Op.— Santin je tržaški škof, ki je pod Mussolinijem bil vnet podpornik fašizma, in Vidali pa vodja tiste slovensko-italijanskc komunistične struje, ki drži s kominformom in vsled tega raje proti Titovi Jugoslaviji.)
In
brni. it. 275 SNPJ vabi H|
MAYNARD, O. — Naše društvo št. 275 SNPJ .bo priredilo plesno veselico v soboto 16. aprila v poljski dvorani (Polish Hall), na katero vas vabimo vse v tem okolišu. Zabava se prične ob 8. zvečer. Plesalcem bo igral Frank Koran iz Salema, O.
Na razpolago gostom bo je-stvin in pijače. Ptldite vsi!
John Pogacich.
Dr. John J. Zavertnik
Tel. CRawford 7-2212 OFHCt HOURS: 1:SS la S P. M. (Except Wed.. Sat. and Sun.; K 1:31 to I S« P. M.
Id
(l>ropt Wed., Sat. an<
Ros. Ul* So. Itldffwsv Tel. ritswford t-Slil II mi SaswSr - Osa AUMn t-ITSI
Sun; Avt
Don't kt
BOTTLENECK WIRING
dim vow electrical future

Zgomazdeno električno drstovje vam napravi dom starinski Še predno se izselite vanj. Zahtevajte moderno napeljavo električnih žic in stikal v svojem domu.
To vam oskrbi zadosti stikov in cirkulacijo toka za ves potrebni tok sedsj In v prihodnje ... nove naprave vam vsled tega ne bodo povzročale sitnosti... in ne nevarnosti vsled obtežilnosti. Zadostna rszpredba električnih žic je zagotovilo udobne poslužbe kjer koli jo telite.
Razlika med "povprafho ceno" in zadostno žično napeljsvo je majhna. Stane le mslo več a nudi vam mnoge
ugodnosti. V prihodnjih letih, ko si boste nabavljali nove električne aparate, ki prihajajo na trg, boste imeli prihranek z vašo uvidevnostjo. Veseli bogte zadostne žične napeljave.
BOTTLENECK WIRING...
Ahnifcktt ližtjft oMh Too fcw drctwto Wfro lea Hiail
COMMONWEALTH EDISON GOMPANl
o •
A Yugoslav Weakly Beveled ta Hia Vitereat af Hie Workers	TVT^ /M 'Prr A />	IDUCATION
•	1 J U f 1 L*1 I /I U 1 a £>	ORGANIZATION
OFFICIAL OMAN OF	1. wx w^ VI r< 1 A\ K ft	CO-OP! R ATI VI
J. S. F. ond Ms Education cd Bureau	JL lvv/JuJL l rVlVJuv	COMMONWEALTH
NO. 2160
Published Weekly st 2301 S. Lawndale Ave.
CHICAGO, ILL., April 13, l»4t
VOL. XUV.
An attractive young girl walked into our office the other day as I was busy sending out the 1049 Koledars.
Right off the bat she aaked me if I was interested in aviation. The first thing that popped into my mind was that she represented some kind of school that was trying to enroll students for flying courses.
I expressed to her my desire to remain in the field of journalism, and then she asked me if I had ever done any flying.
She went ahead and told me that she was taking flying lessons and that she belongs to a club of 14 girls in the Chicago area, that are taking these lessons.
When I expressed my surprise . at girl-flyers, she mentioned the names of some women flyers and I felt quite stupid when I had to admit that I had never heard of any of them—althought several of those she mentioned had set various records.
She asked me if I had anything against woman flyers, and when I said I had not, she continued with her story.
She had something like—I think it was 4Vfc hours—of flying time > to her credit, and went ahead to explain that che needs at total of 35 flying hours to get a license.
When she said that, I began to think that maybe she was looking for air passengers. I was thrilled with the idea that perhaps she was trying to find someone that would dare fly with her!
It seemed odd to me that she had come into our office, because so few outsiders do. And when she mentioned her "club", I thought she was referring to the Center Social Club.
Just as my suspense was getting to the point of unbearable, s|ie explained that she had to get 500 "names" for NEWSWEEK magazine, and the magazine would give her 15 hours flying credit.
I wasn't sure just what she meant when she said "names" but when she said "it's only $6.50 a year, with our special rate," I knew that I had been trapped by subscription-hunter.
People's lives of Little concern in Business system
If you want to know how a customer's life is valued in the business system, read what Richard O. Bennett of the National Association of Automotive Insurance Companies told the Greater New York Safety Council. He said:
"Many highway accidents traced to defective tires in the San Francisco and Oakland (California) areas led ta an invaatigatioa. U was found that unacrnpalons traders had sent scavenger crawa to city and private dumps to pick up discarded tires which were pnrchaaod for about 50 centa apiece and recapped. After the recovery procesa they looked fairly goad and sold at a huge profit, bat fallowing short use, they often blew oat or disintegrated, injnrylng motorists and damaging vehielea."
The big question remains: Is it safe to leave onr livaa and tke lives of those we lova in the kanda of those who operate on Business principles?
LEARNING AND LABOR
Branch Nam ber I, of the Jugoslav Socialist Federation, is making plans for picnic to be held at Kegl's grove,on Saturday, July 9. The picnic is for the benefit of PROLETAREC, so tell all your friends about it. July 0 sounds like a long ways off, but It will be around before you know it. The affair will start at 2 in the afternoon, and admission is free.
Oil Trust Kklded Publk on Supply, Now Risking War •
NEW YORK — "The stage was set for the big American oil grab in the Near East by the cry of 'shortage'," recounts BETWEEN THE LINES, a background info, publication. "The American and British oil companies thru their connections in Washington and London not only filched millions from the American taxpayers to help make good their grab — as brought out in congressional investigations last year, but also flooded this country with tons of propagando to convince the people that the great oil grab in the Near East with its admitted risk of war, was justified by the lack of oil resources in the Western Hemisphere. ... This propaganda was also used to justify establishment of American military bases around these new private oil properties.
"PLENTY OF OIL" . . The independent oilmen of America, who compete with the giant oil corporations, such as the Standard. Shell, Texas, Gulf, etc., were trying to shout (againat the storm of propaganda) that there was plenty of oil in this hemisphere but that the large corporations were using the current emergency to hold back development and to strangle their independent competitors by drawing off most of the country's oil equipment and steel piping to their Near East ventures.	, *
CAMPAIGN DIBS
"Now that dte oil grab has been
KEEP AMERICA FREE
"Tell a big lie. the bigger the better," said Hitler and at Boston. Winston Churchill echoed the fuehrer's advice. Within 24 hours after Churchill his friend General Franco of Spain was making the same speech in Madrid. Franco and Churchill, the combination Is revealing.
This time Churchill was so brazen that President Truman feared to sit on the stage as he had done three years ago at Fulton. Reporters, especially British, remarked, "How tired and worn" Churchill appeared. He is tired, he is worn, and every defeat since 1945 has beaten hhn hard. He finds resistance to war growing and growing. In desperation he resorts to words that have been described by paid American prest as set in '^Shakespearian phrases." England, the birthplace of the great bard, rejects this hollow praise just as Englishmen and women have rejected Churchill.
The people do not want war. Resistance is mounting and this time pickets met Churchill as dk) eggi and tomatoes at New York upon Prime Minister Bevin's arrival.
The N. Y. Times of March 20 print s—"Hitler Diplomat Seeks Old Careers"—"The New German Government Cannot Get Along Without the Old Wilhelmstrasse Men—Who Know Their Business," said Dr. Hans Thomaen, now a banker in Hamburg. This feHow is the one who was Hitler's last charge d'affaires in Wsshington and he is confident that. "He and other veteran Hitler diplomats expect eventually to reaume their careers in the new Germany."
Churchill in Boston—Franco in Madrid—Bevin ln Waahington— Reuter in Pittsburgh — Thomsen and Nazis in Berlin climbing back into power in Germany, while General Clay. USA head at Beiiin commutes to iife imprisonment the death sentence of s German SS man who' killed Yanks in the Malemdy massacre.
These sweepings qf humanity look to Churchill. His speeches warm their hearts as they hope for Der Tag when they will ride on waves of blood to the glory Hitler failed to reach.
Dr. Otto Wiedeman, Nazi intelligence officer, now a resident in Argentina is glib on everything save exactly how he got away, but he does say others are coming thc same way he did.
From all fronts the rats scurry to our hemisphere—North snd South Americs sre receiving Church ills, Bevins. Reuters, Mussdlinis, Gran-dis, and Wiedemans who caress the atom bomb—who want to bathe It in humat\ bloodand who wait for the DAY.
They will be shattered—as their predecessors—against the stone-wsll —THE PEOPLE — WHO DO NOT WANT WAR.
Your little child is your only true democrst.—Harriet Beecher Stowe
accomplished and the American taxpayer has been compelled to underwrite it to protect the private profits of the oil corpora tlom« the campaign about, shortage has dlcl down and frequently authorities now concede the abundance of oil yet available in the west, revealing the sordid, brazen falsehood of the propaganda flood of past months."
Will there be a "fourth round" of wage increases this year? There will undoubtedly be demands in some industries and in some com* munities. But the economic atmosphere isn't the same as it was in 1048, and organized labor may concentrate, in this year's contract negotiations, on social security issues—health and welfare plans and pensions—rather than higher w^ages.
These predictions are made by Morris A. Horowitz, Research Associate at the Institute of Labor and Industrial Relations, in a current article in Illinois Business Review.
For the first time in two and a half years, Horowitz points out. wages and consumer prices sre back on the same level. Some prices are down, some business outfits feel a slackening demand for their products, and at least one major union has decided it may not be a good idea to ask for more pay.
From the middle of 1046 to December 1048. the cost of living climbed faster than average weekly eanrings. Average wages rose from $41.15 in January 104« to $551.01 in December 1048. Dur-
ing this period there was a wide gap between the cost of living index and what the worker earned in a week. According to one estimate of the Bureau of Labor Statistics, about half-way between January 1046 and December 1048 a family of four needed at least $57 a week to meet living costs.
During the same period, organized .labor negotiated three rounds of wage increases. After the war, loss of overtime pay created the demand for the 184 cent general raise. Another boost came in 1947 when OPA ended and living costs soared. And the final hike came early in 1948 when continued price increases put more pressure on the worker's pocket-book.
Now the pressure of higher and higher consumer prices is off. At the end of last year they leveled off together, although still 31 per cent higher than they were in mid-1946. While it is still too early to tell if wage demands will be general enough to be a "fourth round," it is more likely that other issues will be more important in collective bargaining negotiotions this year.
Government pays for Big corporation ads
Readers of PROLETAREC have seen, in daily newspapers of large circulation, expensive full-page advertisements in which big corporations propagandise their economic snd political views. Recent examples are the Standard Steel Spring Company "ads" urging bigger profits and smaller taxes.
Likewise, many have heard such radio programs as the one in which the U. S. Steel Corporation put on a "big show" for the Red Croaa, thus winning for the corporation a reputation for 'charity."
How many know that Uncle Sam pays a large part of the cost of these propaganda "ads" and "good will" radio programs?
A tax law loophole permits cor-potations to call any kind of advertisement — printed or radio — a 'business expense." As such, the cost can be subtracted from the profits taxed by Uncle Sam.
The corporation income tax is 38 percent. When a company spends $10,000 for an "ad," Uncle Sam pays $3.800 of the cost, because he does not get the money he would otherwise receive in taxes.
Until the excess profits tax Was ended a couple of years ago. a $10.000 "ad" cost a corporation only $1,500. and cost Uncle Sam $8,500. That's why there was even more propaganda and "good will" advertising during and after the war than there is now.
Such "ads" mean corporations psy less taxes, and ordinary people must pay more, because Uncle Sam has got to get the money somewhere.
WHAT WILL THEY THINK UP NEXT?
Businessmen and their lawyers have thought up all sorts of ways to dodge taxes, but this one just s bout "takes the cake."
Fur coats are subject to an "excise" tax. The 80th Congreaa. however. passed a bill saying the tax need not be paid if the fur is worth less than "the next most valuable" material used in the coat
Lobbyists put the bill through on the argument that inexpensive coats, with s little cheap fur trimming," should not be taxed, so as to hold down their cost to "working girls" and women.
According to reports, it is actual-ly turning out this way: Manufacturers oi coats made of expensive furs put still more expensive materials in their linints, even "hand painting" the latter. Thus they avoid paying the tax. In a way not mentioned by the lobbyiata when the bill was before Congress.
LITTLE LUTHER
By JOHN PAINE
Insurance Companies Pay No Tax on Immense Profis
John W. Snyder, Secretary of the Treasury, pointed out that-insurance companies sre payang no Federal income tax whatever on their $1.5 billion annual profits from their "security holdings and other investments."
One and one-half billion dollars a yesr is a tremendous lot of profit. How oome the insurance companies pay no tax on it to Uncle Sam, as other corporations snd individuals do on their incomes?
Back in 1942, Snyder explains, Congress passed a tax law containing a "complicated formula," put there at the request of the insur-snee companies.
They said their business was different from others, and that part of their "net income" should be tax-free, so they could "build up their reserves."
So Congress wrote the "complicated formula" into the bill, and what the insurance lobbyists reslly wanted has happened. Not only nar t of the companies' huge profits is tax-free, but the entire $1.5 billion a year.
Snyder suggested thst Congress should do something about this — Otherwise, the insursnce companies will pile up tak-free profits until they just about own the country,
Economists Fdces Red, Like Gallop's
Red faces are as common among economists nowadays as they were among the Gallup "pollsters" last November. And for the same reason—both kinds of prophets mis-^traji read their "cry»tal balls."	^
A financial writer recalled this week that when farm prices started dropping last February 8, "economists went into huddles, many of them wearing such dark glasses that all they could say was: This is it'." In othar wards, depression, like former President Hoover's prospdfc-ity, was "just, around the corner."
What has happened since the economists made their dire predictions? Farm product prices, the same writer points out are now back up to where they were before t Key began dropping laat February 8. The depression has not come sround the corner yet. snd there sre no signs that* it soon will.
Labor Economists Right
Incidentally, a financial editor who asks all kinds of economists for their opinions several times a year, has always found the "labor economists" most "optimistic." In other words, the men who do the predicting for unions have been nearest right so far.
Even the New York Stock Exchange. which has long been in the "doldrums," revived last Fridsy, with railroad stocks leading the "list" upward. The rail wage increase snd 40-hour-we«k negotia-tions apparently have not dimmed the prospects for railroad profits as seen by the speculators on Wsll Street.
"A sharp rally ia tka rail shares lifted the alack market aat af Ita lethargy." aaya the Naw York "Times" financial
r "Pop." sighed Little Luther, "the editor of my school paper has made a grave mistake."
"What happened, my lad." inquired Mr. DUworth, the Dimity Diaper czar, "did he come out in favor of civil liberties?"
" No, Pop. He assigned me to interview you. He says that as a successful big business man you must have an inspiring message for the youth of our to&n. I tried to explain to the jerk that the only important message you'd issued lately was the one that told 300 employes 'You're fhted,' but he insists I interview you."
"He sounds like s brilliant young journalist who will go far in his chosen profession, Lather. Get your paper and pencil ready. I am about to issue a message to our youth. Should I incjude a full statement on foreign policy or should I confine myself only to warning against s fourth round of wsge increases?"
"Pop, listen. You're not talking to some stooge newspaper man. You're talking to Luther. I know you, Pop. You can't hand me the same twaddle you peddle to the daily papers all the time. This is an interview. I'm asking the questions. You answer.**
"Luther, one more series of unauthorized remarks like that and I'll send you to bed with both your arms broken. Now get on with the interview and be sure you quote me correctly. No distortions, pleaae."
"Very well. Pop. Answer yea or no. Are you in favor of woodland trails and whittling?"
."What kind of drivel is this. Luther? Who cares about woodland trails and whittling? I'm sure I haven't given them a thought. But I am definitely opposed to a fourth round of wage increases. . .*' "This isn't going to look so good in print Pop. if you'll pardon thc interruption. I think the public-spirited citizens of this town will take a dim view of a man who sneers at the Boy Scout movement a man who says he hasn't given s thought to woodland trails and whittling, a man, in short, who is so preoccupied with his lust for profit thst he ignores the aspirations of Americsn youth for woodland trails and whittling."
"Hold on, Luther! You misunderstood 1 I am very mSch in favor of woodland trails and whittling. Many is the time I have whittled my way along some woodland
"What the most effective agency for the redistribution of wealth?"
"The wives snd dsughters of rich men "
How p bout rich men's sons?
Dreams sre children oi the night, of indigestion bred—Churchill.
Hot A vandal! Hacking away at the fhade trees, eh? Probably touchcd off more than a few forest fires in your time, too. I bet. This is going to look mighty rich on page 1 of the school paper, Pop. I can see the headlines now — MILLIONAIRE INDUSTRIALIST BOASTS OF DESTROYING FORESTS'.*'
"Luther, this interview isn't going st all well. I am diamayed by it It reflects unfavorably upon our school system. Five more minutes of it and I think I shall have your school purged of undesirable elements. Now ask ma a questior about the fourth round of post-war wage increases.**
"Consider yourself asked. Pop."
"Our economy, as all bright students should know unless someone has tampered wiHi the curriculum since the last time I dictated It. forbids rapid wage raises which lead to inflationary spirals. If we are to assume our proper moral leadership in the world. It is neces-ssry that everyone pull together to hold the wage line . . .**
"In other words. Pop. you're trying to provoke a fight with organ-I red labor, hoping to break unions and keep profits high in the name of moral leadership? That will look great on page 1." ,
" Luther, the o n 1 y news your paper ia going to get out of this Interview willcarry the headline: JOURNALIST SPANKED/ Now get marching toward the wood-shed"
"This wiU look great ln print, Pop — 'FINANCIER BEATS CHILD.* Great,** moaned Luther, as he walked slowly away.
■ 1 —m—A—
The most brilliant fortunes are often not worth the littleness required to gain them.
— Rochefoucauld.
NEW ILECTRONIC WARNING DEVICE FOR STATE CAPITOL
Springfield/ in —An electronic safety device regulating the airplane beacon atop the State Capitol Building has been in-s tal led.
The new device, one of the few in operation in this psrt of the country, automatically turns on the red warning lights in the State-house dome when visibility reaches a certain low.
Heretofore, the warning beacon has been operated by a clock device which turned the lights on at a certain Ume each evening and off at a certain Ume each morning. The clock-set operation took care only of time element, whereas the new installation throws the beams on even during daylfght hours if fog or overcast warrants showing of the lights.
CULTURE AND SCIENCE
It is a human trait to rationalize likes and dislikes by using words which hide, rather than reveal, real objections.
We saw that trait in action recently in New York City when a group of delegates to a "Cultural and Scientific Conference on World Peace" went into session and were promptly picketed by hostile anti-Communist groups.
For the picketers, we want to confess our belief thst they were right when they condemned the conference as Sta-lin-stooges with political purposes. We believe that it would require a liberal interpretation of the words to admit that the conference was interested in either culture, science or peace.
But on the other hand we don't believe that a single service to the cause of democracy was rendered by those who demonstrated against the conference.
While even so individualistic snd ideologicslly-elusive a character as Msx Eastman may be sincere enough in embarrassing the group by pointing up the Russisn brand of slavery, it is not on the issue of democracy versus dictatorship that the minister differences between Russia and the USA are going to be disposed of.
It is our opinion that economics, snd not ideology, is gong to determine the course that American leaders take and American citizens follow. We jay this, not because we remember clear back to the days of Leopold of Belgium that our policy-makers have always been able to be "broad" about human rights so long as prop-srty relationships were acceptable.
Despite our long-established dislike for tryanny wherever )racticed—which qualifies us as >pponents of Stalin and Company—we prefer to call a spade i spade. If the time comes when jve must abandon culture and >eace and make science a hand-uaiden of destruction and .laughter, let's understand that we are doing a job for the presrvation of an economy, as socialists have long been saying, just can't live in a truly democratic world. — Reading LABOR ADVOCATE.
THE MOON IS EDIBLE
TAX THE TAXES!
Tax his head and tax his hide. (Let him walk while taxes ride). Tax his house and tax his lands; Tax his blisters on his hands. Tax his auto, tax his gas: Tax the road that he must pass. Tax the payroll, tax the aale. Tax his hard earned paper kale. Tax his pipe and tax his smoke, (He'll find government is no joke)!
Tax the water, tax the air Tax the sunlight, if you dare. Tax the living, Ux the dead Tax the unborn e'er the're fed. Tax their coffins, tax their shrouds.
TSx the souls beyond the clouds. Ta* them all tax them wail— Tax Hi em to the gates of hell.
By K. M. Landis II
Diplomacy is a funny game, sometimes an Alice in Wonderland affair.
On the eve of the signing of the North Atlantic Pact, the foreign ministers of the 12 "At-1 a n t i c natrons" solemnly rejected Russia's charges that the pact is inconsistent with the United Nations.
They denied also that the pact is directed against Russia.
After meeting in Washington, the foreign ministers issued a statement asserting that the text of the treaty itself is the best answer to these "misrepresentations."
"The text," they said, "makes clear the completely defensive nature of the pact, its conformity with both the spirit and letter of the charter of the United Nations, and also the fact that it is not directed against any nation or group of nations, but only against aggression."
Yes, that's what the pact says. But can we expect Russia to believe it? Do we believe it ourselves?
If the text said the moon was made of green cheese, the foreign ministers would probably turn to Russia and say: "Don't you see. The moon is edible."
Of course the pact is directed against Russia. It is based on the theory that Russia threatens the security of Europe. Acheson himself has said so.
The pact sets up a military staff which will make plans on one theory—that Russia is the common enemy. It will give us new bases for the defensive bombing of Russisn cities.
Why pretend the pact is neutral?
Well, for one thing, Britain and France have friendship treaties with Russia under which they have promised not to enter any coalitions against one another.
If we admit that the North Atlantic Pact is directed against Russia, then Britain and FVance are breaking their treaties, and we are encouraging them to do
it. This is inadmissable. • • •
How about the pact and the UN? Let's be honest.
On his arrival to sign the North Atlantic Pact, Foreign Minister Spaak of Belgium told reporters scornfully that he would not waste his time on the current session of the UN General Assembly.
"It should not have been held," Spaak said. "Government officials don't have time to spend five months of every year in international conferences."
Foreign Minister Bevin of Britain was even more abrupt. "We had high hopes for collective security through the United Nations, but it has failed," he said.
This is the theory of the North Atlantic military alliance. It assumes that the United Nations has failed, and that our best hope is an armaments race. —Chicago SUN-TIMES.
Social Security In Sweden, good Man for U.S.
Although the American workman earns higher wages than his European brother, the United States could learn about social security from Sweden according to a delegation of Swedish union leaders touring the US. under ECA sponsorship.
«"You Americans have higher wagaa and a greater choice of goods from which to select,"1 said one of the delegates. In broken accents, 'but the worker's future in Sweden perhaps is more sure than here.
"The old age pensions, health insurance and jobless pay provisions are stronger in 9weden. They are still on a voluntary baais. but they will be compulsory by law by 1»50.
* THE KOLEDARS ARE OUT, ORDER YOURS NOW! *