Smešno-modre dogoiiblce iz fivlfenja naših malih. Središže ob Dravi, 1931 Natisnita tiskarna Kraljek in tfcžič v {«koven. Otroška modrost Smešno-modre dogodbice iz življenja naših malih. Nabral, izdal in založil Anton Kosi. II. zvezek. Središče ob Dravi, 1931. Natisnila tiskarna Kraljek in Vežič v Čakovca.. S Cim pa? Mati: „Neštetokrat sem ti že rekla, da ne smeš s prstom kazati na ljudi!“ Urška: „S čim pa naj kažem potem?“ Opazovalec. Mirkec hodi prvo leto v šolo. Mati ga pričakuje pri šolskem poslopju, potem pa korakata veselo proti domu. „Kaj pa ste se danes učili?“ vpraša mati malega šolarja. „Imeli smo veronauk“. „No, in kaj so vam lepega povedali gospod kaplan?“ „Oh mama, tega si pač nisem zapomnil, ker sem ves čas samo gospoda kaplana gledal Povej mi, mama, kako so mogli gospod dobiti glavo skozi tako ozki ovratnik?“ Strašna grožnja. Mala Fanika, učenka 1. razreda, je doma od očeta, ki je gozdar, slišala, da se mora onega, ki stori komu kako krivico, naznaniti orožnikom. Nekega dne je bila v šoli pri veronauku nemirna, in po večkratnih opominih jo je hotel katehet postaviti v kot. Ko jo je pozval, naj gre iz klopi, se dekletce trdovratno upira, nazadnje pa osorno zavpije: „Ako me ne pustite v miru, grem po žandarje!“ Kako kaže barometer. Sinček: „Očka, ali bova šla v gozd?“ Oče: „Kaj pa pravi barometer?“ Sinček: „Pet minit manjka do spremenljivega!“ Kaj mu je najljubše. Janezek: „Gospcd učitelj nas je danes vprašal, kaj nam je v šoli najljubše. Odgovoril sem: pisanje in risanje“. Mati: „In ti, Tonček, kaj pa si ti odgovoril?“ Tonček:. „Da grem najrajši domov“. Pisateljev sin očetu. „Veš kaj, papa, da se le ne naveličaš po cele dneve tukaj sedeti in pisati povesti. Saj vendar lahko greš v knjigarno, pa za par kovačev dobiš povesti celo knjigo“. Ima prav. Mama: „Jožek, kaj bo pa Franček rekel, ker si mu pojedel večji kos potice?1 On je vendar starejši in večji od tebe“. Jožek: „Prav zato mu ni treba večjega kosa. On je pojedel že mnogo več potice kot jaz“. Ni rahločuten. Mati: „S teboj je pač križ, Jožek, ves dan te moram kregati“. Jožek: „Nič ne de, mamica, saj nisen občutljiv“. Lepa reč. Teta: „Tu imaš dve plošeici^čokolade — ena je za te, ena pa za sestrico“. Andrejček (se zamisli): „Hm, kako bom pa ločil, katera je moja in katero naj dam sestri? — Aha, že vem: od sestrine odgriznem košček, potem pa bom že vedel, katera je njena!“ Mali modrijanček. Mali Mihec stoji pred sosedovo jablano, jo ogleduje od vseh strani in šteje sadove. „Kaj pa delaš tukaj? Pojdi!“ zakliče sosed. „Saj vam ne delam nobene škode, če ogledujem vaša jabolka. Bog mi je dal oči, da jih lahko ogledujem, kako so lepa in nos, da jih lahko duham“, reče mali Mihec. „Toda Bog ti je dal tudi roke, da bi lahko segel po jabolkih“, odvrne sosed. „Nikakor!“ odvrne Mihec. „Bog mi ni dal rok, da kradem, toda dal mi jih je, da lahko sprejmem jabolka, katere mi boste dali vi, dragi sosed, ker jih imate toliko“. Sosedu je ugajalo dečkovo modrovanje, nasmehnil se je in mu podaril pet lepih jabolk. Deliti je slabo. Teta: Jožek, daj Uršiki pol žemlje. Deljena radost je dvojna radost“. Jožek: „Res je to, teta, a je tudi res, da je pol žemlje samo pol žemlje“. Noče se učiti. — Zakaj pa joka tvoj mali bratec? — Ker se noče učiti — jaz sem mu hotel pokazati, kako se jedč sladkorčki, ki ste mu jih vi dali“. Upravičena žalost. Branka je božiček z raznimi igračami bogato obdaroval. Mamica ga je vprašala: „Ali nič nisi vesel teh lepih igrač?“ Branko: „Bi že bil vesel, samo spomnil sem se, kolikokrat me bo ata natepel, ko bom te igrače potrl“. Dvojno. Mati (sinčku, ki ga je poslala v sosedno trgovino): „Zakaj pa te tako dolgo ni bilo? Ali ti nisem rekla, da pridi hitro nazaj“. Sinko: „Seveda, rekla pa nisi, naj grem hitro tudi tja“. Kazen za resnico. Tonček priteče ves zasopljen domov iz šole in vpraša mamo: „Mama, ali kaznujejo tudi ljudi, ki govorijo resnico?“ Mama: „Ne, dragec, takih ljudi ne kaznujejo“. Tonček (ogorčeno): Zakaj je pa potem mene učitelj kaznoval, ko sem mu odkrito povedal, da nisem naredil domače naloge?!“ Ni vredno. — Lepa hvala, striček, za žogo, ki si mi jo daroval — Saj ni vredno za tako malenkost — Tudi jaz sem tako mislil, pa so hoteli po vsej sili, da se ti moram vseeno zahvaliti. Enoletni prostovoljci. Peterček lista vojaško knjigo in čita: „Enoletni prostovoljci“. — Oče, mar so enoletni prostovoljci pravi vojaki? — Seveda. — Pa v vojni, kaj delajo? — Vojskujejo se. — Revčki, tako majčkeni. Daljni sorodniki. Pri Čučkovih imajo goste. Oče tolmači malemu Tinčeku, da so to daljni sorodniki. „Seveda so daljni“, modruje Tinček, „če so prišli iz Amerike.“ Nepotreben strah. Ob blejskem jezeru. Mali Peterček pita s kruhom ribice v vodi. Oče, ki je ravno pokadil cigareto, hoče zagnati ogorek v jezero. „Nikar“ zavpije Peterček, „da se ribe ne osmodijo!“ Po ovinkih. Sinček: „Ata, ali boš jedel torto?“ Oče: Ne, sinko!“ Sinček: „No, sedaj pa ti mene vprašaj!“ Za en dinar se malo dobi. Mama: „Včeraj sem ti dala'dinar in si bil ves dan priden. Danes si pa razposajen, da je grdo!“ Stanko: „Ali misliš, da bom za en dinar ves teden priden?“ Zakaj ne pomaga mami. Učiteljica vpraša učenke, če kaj pomagajo mami pri delu. Milenka (vzdigne roko): „Prosim, gospodična, jaz ji že nič ne pomagam!“ Učiteljica: „Lej jo, malopridnico! Zakaj pa ne?“ Milenka: „Zato, ker je moja mama že dve leti mrtva . . .!“ Kje je rep. Mala Rezika je s črnilom narisala na papir psa brez repa. „Kje pa je rep?“ jo popraša mama. Rezika je sprva nekoliko v zadregi, potem se hitro domisli in modro pravi: „Rep? Oh, veš, mama, ta je pa še v črnilu!“ Janezek že ve. Zdravnik na deželi, ki je ob nedeljah tudi poučeval v šoli, je vprašal učence: „Kaj moramo storiti, če hočemo priti v nebesa?“ „Umreti“, je brž odgovoril Janezek. „To je res“, je prikimal zdravnik, vendar moramo, predno umremo, tudi še nekaj storiti“. „Seveda“, je takoj pogodil umni Janezek, „zboleti moramo in po vas poslati!“ Saj ga še nima. Kmet (dečku, ki je kradel sadje): „Ali ti nisem rekel, da te ne smem dobiti na mojem vrtu?“ — „O saj me še nimate“, je veselo odvrnil deček ter zbežal. Kakor stari . . . „Ali vam ni dolg čas, otroci, da tako mirno sedite, igrajte se raje nekaj“, pravi mati svojim otrokom. „Saj se igramo, mati“, pravi Pepček, „mi se igramo, da smo oženjeni“. Kakor mama . . . Sinček: „Ali si moram zares obraz umiti, mama?“ Mati: „Seveda, Mirček, ker si strašno umazan“. Sinček: „Pa si ne bi mogel raje obraza z moko potresti, kakor delaš to ti, mama?“ Nepotrebno razburjenje. Gospa Svetinova pride vsa razburjena k sosedi in vpraša: „Povejte mi, draga gospa, kaj ste danes skuhali za obed?“ Soseda jo začudeno pogleda in naposled odgovori: „Makarone in špinačo!“ Tedaj se gospa Svetinova nasmeje: „Torej makarone in špinačo! Pomislite, vaš sinček pa mi je rekel, da kuhate bele kače s travo!“ Istih misli. Janko in Metka se zopet prepirata. „Nesrečna otroka!“ ju miri mama, „ali bosta sploh kedaj istih misli?“ „O, saj sva“, se odreže Janko, „jaz hočem imeti najdebelejšo jabolko, Metka pa tudi“. Bojazljivec. O polnoči zaslišijo Trdinovi v predsobi glasen hrup. Gospa Trdinova prestrašeno zašepeče: „Gotovo so razbojniki vdrli v stanovanje!“ Gospod Trdina premišljuje, kaj naj stori — a tedaj mu nasvetuje mali Tonček: „Veš kaj, očka, kar venkaj stopi in povej razbojniku, da nas ni doma!“ Grenko. Oče (sinčku, kateremu je prejšnji dan pomagal pri nalogi); „No, Mirko, kaj je pa danes rekel učitelj k tvoji nalogi?“ Sinček; „Rekel je, da sem vsak dan bolj neumen.“ Razsoden sinko. Sinko: „Mama, v „Malih oglasih“ berem, da iščejo štatiste za neko dramo. Kdo pa so ti ljudje?“ Mati: „Veš to so taki ljudje, ki na odru ne smejo govoriti“. Sinko: „Potem pa bi se naš atek lahko takoj javil.“ Ime male sestrice. V drugem razredu osnovne šole vpraša učiteljica nekega učenca: „Zakaj pa nisi napisal tega imena z veliko začetno črko?“ Učenec: „Zato, ker je to ime moje male sestrice!“ Pri pouku nemščine. Učitelj vpraša Andrejčka: „Kako bi povedal po nemški: jaz imam dva brata?“ Andrejček 'nekaj časa molči, ker pa ne zna prevest«, se opravičuje: „Gospod učitelj, jaz tega ne morem in ne smem prevesti!“ „Zakaj ne?“ se začudi učitelj. „Zato, ker bi se zlagal. Saj nimam nobenega brata Zna že na pamet. Mama: „O ti kujon ti! Zakaj si polizal napis s torte, ki si jo dobil za god?“ Franček: „Mama, saj ga ni več treba, ga znam že na pamet“. Dva velikana. Anica: „Koliko si star, Pepček?“ Pepček: Šest let. A koliko let imaš ti? Anica: „Tudi toliko. A vidim že lahko čez plot, ne da bi mi bilo treba stopiti na prste". Pepček (oblastno): „Oh, to ni nič! Jaz se moram pa še pripogniti, če hočem videti čez plot . .“ Domača naloga. „Opis divjih živali“ je naslov nalogi, ki jo je dala učiteljica svojim učenkam. Desetletna Silva je nalogo takole začela: „Lev. Lev je divja žival. Žre srne, jelene in žirafe. Napade in požre pa tudi ljudi in druge take zverine .. Sočutje. Angelca: „Mama, daj mi štiri dinarje za neko revno ženo“. Mama: Kje pa je ta žena?“ Angelca: „V kinu pred blagajno sedi . . .“ Kdo je najstarejši. Malo Marjanco so vprašali, ali ima še kaj bratov ali sester. „Da, enega bratca“. „Koliko je pa star?“ „Dve leti“. „Potem si pač ti najstarejša?1- „Tisto pač ne! Mamica je najstarejša.“ V gozdu je strah. Mamica in sinko gresta po cesti proti gozdu. Nenadoma se sinko ustavi, češ, da ne bo šel skozi gozd, ker ga je strah. Mati.- „Zakaj pa se tako bojiš gozda?“ Sinko: „Zato, ker rasejo v njem šibe“. Večne počitnice. — „No, Jožek, kaj bi pa ti rad postal, ko boš Velik?“ — „Zidar in učitelj!“ — „Oboje?“ — „Da! Zidarji imajo počitnice pozimi, učitelji pa poleti". Prva misel. Mati: „Janezek, vstani, šola gori!“ Janezek: „Potem mi pa danes ni treba vstati!“ Čuden opis pogreba. Učenci so prejeli pismeno nalogo, v kateri naj bi vsak opisal kak svoj doživljaj. Jožek si je izbral opis nekega pogreba. Ker pa ni znal postavljati pravilno vejic in pik, je nalogo tako-le napravil: „Za krsto je stopal župan na glavi, je imel cilinder na nogi, lakaste čevlje na roki. je nosil dežnik pod nosom, pa očali in oči povešena v globoko žalost“. Bogdanček in goba. „Mama“, je zaklical Bogdanček iz banje, v kateri se je kopal, „mama, daj mi vendar novo gobo! Ta ima že vse polno luknjic . . .“ Navihanec. Milančku dela pravopis velike težave. Pri vsakem nareku naredi veliko število napak. Ko so oni dan spet pisali po narekovanju, je vsako besedo, ki mu ni prav šla izpod peresa, napisal na več načinov. Na koncu naloge pa je pripisal vljuden poziv: „Neprimerno črtati!“ Je bil še premajhen. * Koliko si star, Mihec?“ vpraša učitelj v šoli. „Osem let“. „In katero leto sedaj pišemo?“ „Leto 1931.“ „V katerem letu si bil torej rojen?“ „Tega pa ne vem, gosped učitelj, ker sem bil takrat še premajhen*. Kaj se zgodi s kostmi. V šoli razlaga učitelj o koristi domačih živali: meso, koža, dlaka, kosti, itd. „Ljudje na primer jedo meso. Kaj pa napravijo s kostmi?“ Tonček se odreže: „Te porinejo na rob krožnika!“ Daljava od zemlje do solnca. Petletni Tinče vpraša očeta: „Očka, kako daleč je od zemlje do solnca?“ „Natančno ne vem. Nekaj milijonov kilometrov bo že.“ „Hm, samo toliko? Jaz sem pa mislil, da je nekaj metrov več.“ Poredni Jakec se brani. Jakec je poreden, zato ga mama našeška. „Mamica, mamica!* kriči Jakec. „Pusti me, saj vidiš, da motiš očeta pri pisanju!“ Njegovo mnenje. Učitelj: „Slišali ste torej, da spadajo vsi prirodni proizvodi ali v živalstvo, ali v rastlinstvo ali pa v rud-ninstvo. Kam spada n, pr. sladkor?* Učenec: „Sladkor spada v kavo!“ Prepričati se hoče. Janezek stoji pred šolskim poslopjem. Vidi se mu, da bi rad šolskemu upravitelju, ki dela na šolskem vrtu, nekaj povedal. „Kaj pa bi rad, Janezek?* ga ta vpraša. Janezek: „Ali imate letos dovolj prostora v šoli?“ „Čemu to vprašaš, mali mo,?“ Janezek: „Veste, oče so rekli, če ne bo dovolj prostora, mi letos še ne bo treba v šolo, ker sem še le šest let star. Zato pa bi to rad vedel.“ Odgovor. Jožek in Nacek sta skrivaj splezala na župnikovo hruško ter sta se najedla do sita zrelega sadu. Gospod župnik ju opazuje ter ju ustavi na cesti, ko sta hotela baš domov. — „Ali nista vidva bila na krivih potih?“ Jožek: „Ne, na hruški!“ Pri peku. Prodajalka: „Kaj bi rad, fantek?' Fantek: „Atek me je poslal, da kupim za en dinar cigaret.“ Prodajalka: „Cigaret pa nimamo pri nas. Tu se prodaja le kruh“. Fantek: „No. mi pa dajte en kifelček!“ Napačna naloga. Jožek: „Čuješ, mamica, sosedov Pepček pa je napravil nalogo napačno.“ Mati: „Kako to veš?“ Jožek: „Zato, ker jo je od mene prepisal.“ Kako čas hitro mine. Mati pripoveduje sinčku o Kristusovem trpljenju. „Kako dolgo pa je že od tega, odkar je Jezus Kristus umrl za nas na križu?“ vpraša petletni deček. „Blizu 1900 let“ odvrne mati. Deček nekoliko pomišlja, potem pa reče: „Kaj ne, mama, kako hitro pač čas mine?“ Ob pomanjkanju moke. Učitelj: „Ako stane 1 kg moke 2 Din., koliko bo trebalo denarja za 20 kg?“ Učenec (živahno): „Prosim, gosp. učitelj, kje se dobi sedaj kilogram moke za 2 Din.? Bi povedal materi.“ Nadomestilo za laž. Mihec se vrne iz šole. „Nu, kaj si se danes naučil v šoli?“ ga vpraša očka. „Danes nam je gospod katehet povedal, da je laž grda stvar in da mora človek zmerom govoriti resnico.“ „Tako je. sinko!“ mu pritrdi očka. „Kdor laže, ta krade, kdor krade, ubija, kdor pa ubija pride na vešala!“ Mihec posluša očeta in njegove očke se širijo in širijo od groze. S strahom se približa očetu, ga objame ter mu šepne na uho: „Veš, očka,, jaz ne bom nikoli lagal. Govoril bom vselej le resnico in kadar mi bode resnice zmanjkalo, si bom pa kaj izmislil — lagal pa nikoli ne bom.“ On že ve, zakaj. Stric: „Zakaj tako razsajaš, Jurček?“ Jurček: „Zato, da bi me mama zaprla v klet!“ Stric (zavzet): „Lej ga pobiča neumnega, zakaj pa si to želiš?“ Jurček: „V (