Kriza, prekupčevalci, lubadar Najpomembnejša zakonodaja za gozdarstvo še vedno ni sprejeta, prekupčevalci uničujejo kmetije, lubadar pa ne pozna parcelnih mej... stran 3 Trajna okužba z nesklepčnostjo njem zasedanju zborov Skupščine občine Mozirje se je spet zapletlo. Brez statuta in poslovnika v tem sklicu!? -_stran 5 "Prekašamo sami sebe" V krajevni skupnosti Ponikva so zadovoljni, za njimi je leto udarniških akcij. stran 6 Pater Vanči ima pod svojim okriljem, edina v Sloveniji, Do-minikance. _stran 7 Stare šole ne damo! Polemika o tem, čigava je stara osnovna šola, je za krajane Šmartnega ob Paki končana. _stran 10 Afričanke osvajajo tudi Velenje Drobne rumene in rdeče mravljice so prišle v Evropo iz Afrike, v Slovenijo pa so začele prodirati pred približno desetimi leti. _stran 13 Nagradna križanka Znane osebnosti stran 17 Dragi bralci! Je že tako, da zgolj dober namen ni dovolj. In tako se nam Je zalomilo ob prejšnji številki Našega časa. Hoteli smo vas razveseliti in vam omogočiti, da boste Naš čas dobivali že v zgodnjih jutranjih urah. Podpisali smo pogodbo s firmo, ki je to obljubljala in kije ob tem ponujala tudi cenejšo storitev od PTT. Žal, seje pokazalo, da Je bil kljub enomesečnim pripravam, zalogaj zanje prevelik, vašo upravičeno prizadetost pa smo seveda občutili mi. Pogodbo smo razdrli, Naš čas sedaj zopet raznašajo poštarji. Za neprijetnost se opravičujemo! Titov trg 2 tel.: 851 686 fax: 854831 Velenjski delegati so v torek odločili: ««»»»»•••»•»••»•»»»»»»••»•»•••»••••••» Novi mandatar je Srečko Meh Ugibanj o tem, ali se bomo v občini Velenje po nepreklicnem kolektivnem odstopu velenjske vlade (sredi lanskega decembra) srečali z vladno krizo, po torkovem skupnem zasedanju zborov velenjske občinske skupščine ni več. Dva dni je namreč stara novica o izvolitvi novega mandatarja za sestavo predloga liste izvršnega sveta. Delegati so izbirali med dvema kandidatoma, ki sta vlogi za kandidaturo uradno vložila, in sicer 49- letnim rudarskim tehnikom Srečkom Mehom in 37- letnim obrtnikom Francem Seveijem. Prvi prihaja iz vrst prenoviteljev, Franc Sever pa je nestrankarski kandidat. Na tajnem glasovanju so z veliko večino izvoli li za novega mandatarja Srečka Meha. Od 63 prisotnih delegatov je zanj glasovalo 46, za njegovega protikandidata pa 10 delegatov, 7 glasovnic je bilo neveljavnih, 18 pa neuporabljenih. Za novega mandatarjaje tako glasovalo 56,8 odstotka poslancev vseh treh zborov in 73 odstotkov vseh prisotnih delegatov. Po poslovniku mora novi mandatar predlog liste za sestavo izvršnega sveta predložiti v 10 dneh po izvolitvi oziroma najkasneje do pričetka razprave o listi na seji skupščine. To naj bi bilo v začetku prihodnjega meseca. ■ tp Srečko Meh je ob izvolitvi dejal:" Zavedam se, v kaj se spuščam in v preverjanje stopam z vso odgovornostjo." Pri sestavi bodoče vlade ne pričakuje posebnih težav, saj bo že pri pripravi predloga liste povabil k sodelovanju vse stranke. Do konca tedna še ne bo večjih sprememb vremena. Nad Evropo bo vztrajalo območje visokega zračnega pritiska. Nad našimi kraji bo malo hladnejši in vlažen zrak, zato bo malo bolj oblačno in hladnejše vreme, brez večjih pada- Mokre počitnice o RAČUNALNIŠKI INŽENIRIN teI./1 ax : (063) 852 470 Sčft Letošnje "zimske"počitnice veliko otrok preživlja "mokro". Tako ali drugače. Eni se kopajo v znoju ob igranju rokometa in nogometa v Rdeči dvorani, drugi pa v zimskem bazenu, ki je v teh dneh več kot poln. Le tiste mokrote, ki si jo počitnikarji najbolj želijo, ni in ni! Tiste, ki jo povzročajo snežne kepe in druge radosti na snegu! M bš, av SDP VELENJE 854-381 Pisali smo že, kaj se s pomočjo za begunce dogaja v Velenju. Članek je naletel na precejšen odmev, ljudje so se zgrražali in spraševali, kako je to mogoče. Pa je mogoče! Še kako! Tu je nov dokaz, ki tokrat prihaja iz drugega konca Šaleške doline. V ponedeljek so nas klicali iz Šoštanja in v gozdu nad tamkajšnjo graščino smo naredili nov zgovoren posnetek. Odvržene konzerve, otroška hrana, vse še neodprto in popolnoma neopo- rečno. Je potreben komentar? Najbrž ne, dovolj bodo besede mimoidoče občanke: "To je odvrgel nekdo, ki ima vsega preveč. Eni pa moramo trdo delati, da si lahko kupimo takšno hrano." Kdo je Norice Trgovski center do konca leta SLOVENJ GRADEC • Središče Misllnjske doline Slovenj Gradec bo do konca tega leta dobilo nov, velik in za razvoj mesta ter doline pomemben objekt. To bo Koroški trgovski center s 6.200 kvadratnimi metri skupne površine, ki ga skupaj gradijo ljubljanski Smelt, občina Slovenj Gradec In Kograd - GP Slovenj Gradec, že sedaj pa mu pravijo Katica. V njej bodo lokali za trgovinsko dejavnost, gostinsko In zabaviščno dejavnost, za storitvene obrti, banko, razne agencije, za manjša podjetja In podobno. Družba PTC, ki vodi izgradnjo objekta ob Celjski cesti, je doslej prodala že dobro polovico vseh površin. Projekt za Katico Je napravil arhitekt Kari Markovič. ■ A.B. * m m m i « ma Američani investirajo SLOVENJ GRADEC - V tovarni za predelavo vlaken in umetnih snovi Naue - NTU v Slovenj Gradcu, kjer je lastnik večinskega dela kapitala lani postala ameriška družba Johnson Contrbls Group, bodo v letu 1993 v razširitev proizvodnje ter v nove programe vložili okrog dvajset milijonov mark. večji del te vsote bo namenjen za 50 - odstotno povečanje proizvodnje gumirane žime, na novo pa bodo vpeljali program Insttu; to je proizvodnja zglavnikov za avtomobile GM oziroma za vse Oplove evropske tovarne, s tem novim programom so v podjetju Naue - NTU rešili tudi problem odvečnih delavcev. Američani, ki imajo v tej slovenjgraškl tovarni zdaj v rokah 61 odstotkov kapitala, želijo svoj delež povečati na 75 odstotkov. Že v kratkem bodo za podjetje Naue - NTU Izdelali tudi desetletni razvojni program. ■ A.B. mwmmm»m*m»mmmmmm*mm*mmmmm*mmmma Novosti v inšpektoratu MOZIRJE - Poslanci skupščine občine Mozirje so na zadnjem zasedanju za načelnika občinskega inšpektorata imenovali. mag.lvana Goličnika, izvršni svet pa je za urbanističnega in gradbenega inšpektorja med tremi prijavljenimi kandidati izbral Jakoba Presečnika, doslej direktorja Zavoda za urbanistično načrtovanje in razvoj občine Mozirje. *»»8»»lt»gi8», lltllllltlitlllKlllli Teritorialci so se preselili SLOVENJ GRADEC - Koroški območni štab TO, ki je bil doslej v Slovenj Gradcu, seje preselil v vojašnico Bukovje pri Dravogradu. Tam so pred dnevi pripravili manjšo slovesnost, ki so seje udeležili tudi načelnik RŠTO generalmajor Janez Slapar, namestnik ministra za obrambo Miran Bogataj, poveljnik pokrajinskega štaba TO v Celju Viktor Kranjc ter predstavniki vseh koroških občin. ■ A.B. m » » s* K M k m w » m * k m m m m m « tu • k * n * m » m s »* Je velenjsko Komunalno podjetje kršilo odlok? VELENJE -19. decembra lani hladni radiatorji so razburili Ve-lenjčane, na torkovem zasedanju velenjskega parlamenta pa Je vprašanje poslanca Zelenih Velenja Vaneta Gošnlka: "Ali je Javno Komunalno podjetje Velenje pri redukciji toplotne energije ravnalo v skladu z določenimi ukrepi oziroma kršilo 19. člen sprememb Odloka o varstvu zraka v občini Velenje ?" razmigalo poslanske klopi. Na odgovor na vprašanje bo treba počakati še nekaj časa - do zbrane celotne pisne dokumentacije o tem. Kajti "nažigavanJe na suho " (delegat Bogdan Menih) je brez argumentov jalovo. Danes pa vemo to, da se Je zadeva vlekla že od 16. decembra lani dalje in da Je do podobnega stanja prišlo tudi 4.januarja letos. ■ tp s ss m » » m g m m k m m Namesto Vrnjačke Banje Koželjskega ulica VELENJE - Komisija za preimenovanje ulic in trgov pri Skupščini občine Velenje je predlagala, delegati zborov velenjskega parlamenta pa na zasedanju pred dvema dnevoma sprejeli: ulica Vrnjačke Banje se bo odslej imenovala Koželjskega ulica. Obrazložitev za odločitev pa Je," da gre za Frana Koruna - Koželjskega, pomembnega slovenskega glasbenika, pedagoga in skladatelja, domačina iz krajevne skupnosti, kler Je ta ulica." Poimenovanje nqj bi ustrezalo tudi predlogu o kratkostl Imena poimenovanja. Po pravilniku bosta do enega leta veljali obe imeni, po tem roku pa le novo- Koželjskega ulica. ■ tp Lokalne radijske postaje ■ »»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»im ■ Skupna oddaja s ■ slovenskim predsednikom : ■ Danes, v četrtek, 28. januarja, lahko ob 17. uri prisluhnete ■ skupni oddaji lokalnih radijskih postaj, pogovoru s predsed- ] nikom Republike Slovenije, Milanom Kučanom. Oddajo bo ■ vodil novinarRadia Kranj, VineBešter, prenašale pa jo bodo sko- jj raj vse lokalne radijske postaje v Sloveniji, ki so za oddajo prispe- ■ vale tudi svoja vprašanja. ■ V oddaji bodo imeli možnost neposredno postaviti , vprašanje predsedniku Milanu Kučanu tudi poslušalci. Šte- ■ vilka telefona je: 064-21-21-22. J ■ mkp m S torkovega zasedanja zborov velenjske občinske skupščine XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Se obetajo občanom Šaleške doline lepši časi? "Se", je prepričam predsednik dosedanje velenjske vlade v odstopu Franjo Bartolac," če se bo energija, namenjena kritikam dosedanjega izvršnega sveta, usmerila k doseganju rezultatov v bodočem izvršnem svetu." To svoje prepričanje je izrekel na torkovem skupnem zasedanju zborov velenjske občinske skupščine ob obravnavi izjave o nepreklicnem kolektivnem odstopu velenjske vlade. Do tega je prišlo na zasedanju zborov velenjske občinske skupščine 15. decembra lani. Odločitev je bila rezultat sklepa, da izvršni svet ne more privoliti v eno leto trajajoči izsiljeni konflikt in sprejeti odgovornosti za posledice. Zaradi tega odstop za nikogar ne bi smel biti presenečenje ali nepričakovan. Tudi tokrat je Franjo Bartolac zavrnil vse očitke, kijih ni bilo malo. Med njimi je posebej omenil dogajanja pri sprejemanju proračuna za leto 1991, kjer se je - po njegovih besedah- vse skupaj začelo, obtožbo o izsiljeni investiciji zaključne 5.b. faze nadomestnega vročevoda Šoštanj- Velenje, očitek in dokazovanje, kako da izvršni svet ni uresničil sklepa skupščine o 90- odstotnem zmanjšanju skupne emisije S02 glede na stanje iz leta 80, čeTeš do konca leta 92 ne bo uresn iči la zahtev iz odločbe republiškega sanitarnega inšpektorja, pa obnova Starega Velenja, zazidalni načrt Pohrastnik- cona F, toplifikacija Metleč, premalo denaija za šolstvo, šport, kulturo, zdravstvo. V tem dveletnem dinamičnem obdobju političnih in gospodarskih sprememb je velenjska vlada morda storila tudi kako napako, vendar ( po mnenju Franja Bartolca) ni bila takšna, da bi si posamezniki v njej ali vlada sama zaslužila tako ostre kritike, diskvalifikacije in ovadbe. Semečnika - šlo le za ugotovitev in nikakršno sklepanje, se je razvila razprava, mnenja v njej pa so bila deljena. Tako so nekateri (Bogdan Menih) menili, da ni šlo za spore med izvršnim svetom in poslanci kot je to menil Pan-krac Semečnik, ampak tudi na drugih ravneh. Milica Kovač pa se je dotaknila tudi županove soodgovornost. Na da bi IS delal tisto, kar so delegati v skupščini izglasovali. Zanikal je namigovanja o njegovem rovarjenju proti velenjski vladi ali njenemu predsedniku. Delegat Miroslav Bukvič pa seje za govorniškim odrom zahvalil dosedanji vladi za več kot dveletno sodelovanje vsem obtožbam navkljub. Izpit sta pri uveljavljanju demokracije, po Odločitev za novega mandatarja je bila, glede na Izid glasovanja, lahka. Da bo temu tako, se najbrž večina poslancev ni nadejala. Pač niso vedeli za dogajanja na seji vodstva skupščine dan prej. Na njej so namreč Zeleni Velenja umaknili kandidaturo svojega kandidata Petra Rezmana, enako pa so storili tudi socialisti za svojega kandidata Ivana Gabra ( foto: A. Videtič) Čeprav naj bi pri tej točki dnevnega reda - po izvaji predsedujočega zasedanja velenjskega župana Pankraca IflllKIIVitllll« . njej izziv seje ta odzval in dejal, da v neposrednem sporu s predsednikom vlade ni bil, ampak posrednik pri tem, njegovih besedah, delali skupščina in vlada skupaj. ■ tp Bivši Jelinčičev ustanavlja NSZS Po tistem, ko smo morali novinarji in snemalci v petek zvečer za deset minut zapustiti velenjsko skupščinsko dvorano, se je ustanovni zbor NSZS Nacional socialne zveze Slovenije, katere pobudnik je Matjaž Gerlanc iz Velenja, lahko začel. Dogodek je bil, vsaj kar se medijev tiče, precej odmeven, kar nekaj se nas je v petek, ob 18. uri, zbralo v velenjski skupščinski dvorani. Da na pot pospremijo novo stranko, so prišli na ustanovni zbor tudi nekateri člani Republikanske zveze Slovenije, kot opazovalci, pa tudi člani Jelinčičeve Slovenske nacionalne stranke, ki so kasneje, sredi zborovanja, prizorišče zapustili. Menili so, da njihov nekdanji član Matjaž Gerlanc, le preveč govori "čez" svojo nekdanjo stranko. Bili pa so seveda tudi simpatizeiji. Sedem od njih jih je glasovalo za statut, ki ga na ustanovnem zasednaju niso brali in ne razlagali, šest od njih pa jih je sprejelo program. Sledila bo, kot so nas obvestili, seja predsedstva NSZS in izredni zbor za Gorenjsko, ki bo 29. januarja v Kranju. Kaj je v programu NSZS? Razveljavitev zakona o državljanstvu in odvzem vseh državljanstev, pridobljenih po 25. juniju 1991. V ta namen v NSZS zbirajo podpise. Matjaž Gerlanc zatrjuje, da bo 40 tisoč podpisov zadostovalo, da v Sloveniji dosežejo refrendum o tem vprašanju. Najnjižji dohodek zaposlenega naj bo 68 odstotkov poprečnega, 50 odstotkov (poprečnega izplačila) pa morajo prejemati nezaposleni. Tovarne, ki niso nacionalnega pomena, proizvajajo pa izgubo, je treba takoj zapreti. Cerkvene oblasti se ne smejo vtikati v državne in družbene zadeve. Obvezno šolanje mora biti brezplačno, sred-nješolstvo naj bo 80 odstotkov brezplačno. Nadaljnje šolanje bodo podpirali le za tiste, ki imajo predhodno znanje prav dobro in boljše. Tem bodo skušali zagotoviti vsaj 50 odstotno subvencioniranje šolanja. V zdravstvu bodo zagotovili za vse enake pogoje, ne glede na gmotno stanje, vojska naj bo profesionalna in naj šteje pet tisoč mož in žena. TO pa naj šteje le 30 tisoč mož, ki bi se urili vsaj 15 dni letno. In vprašanja, ki so bila namenjena gospodu Gerlancu iz klopi? * Bili ste član Jelinčičeve stranke, kako to, da ste se odločili za svojo pot? Matjaž Gerlanc: "Jelinčič ni dovzeten za nič." * Ustanavljate stranko vzporedno v več mestih? Matjaž Gerlanc: "Ja, Kranj, Medvode, Velenje." * Ali je gospod, ki ga pogosto omenjate, ne imenujete pa z imenom in priimkom in je poslanec v državnem zboru, član SNS-ja vaš človek? Matjaž Gerlanc: "Podpira nas." * S katerimi strankami bi sodelovali? Matjaž Gerlanc: "Med njimi je tudi SNS." Milena Krstič - Planine 5^^i/e^^ Zalostinka za železno cesto Če je Prešeren pred mnogimi leti še pel veselo pesem o železni cesti, so Župani štirih občin celjskega območja pred dnevi na bojnem pogovoru peli bolj žalostinko. Razvoj slovenskih železnic namreč poteka pribljižno tako kot je to primer pri ostalem gospodarstvu - z ukinitvami. Pa je tako iz Ljubljanskih logov prišla na naše poljane spet razveseljiva vest o ukinjanju nekaterih vlakov oziroma prog. Nič čudnega ni, da so se zbrali župani žalsko-celjsko-šentjursko-šmarskega območja, saj naj bi redčenje vlakov najbolj prizadelo prav njih. Pa ne le to: razširile so se celo vesti, naj bi v drugi rundi celo ukinili dve železniški postaji in to v samem Šmarju in na Polzeli. Nihče ob tem še ni uredil potrdil, da tudi polževska obnova celjske železniške postaje sodi v neke vrste ukinjanja. Toda če bo šlo krčenje prog pri nas še naprej tako hitro, potem se res lahko zgodi, da tudi te postaje ne bomo potrebovali. Seveda seje težko postaviti v vlogo razsodnika in trditi, da morajo voziti tudi vlaki, čeprav sta v njeni k'dva potnika. Končno je namreč treba tudi pri tem ravnati gospodarno. Seveda pa je tudi res, da je treba st\>ari obravnavati enakomerno, pa tudi s posluhom za posebnosti. Lahko je ukiniti progo tam. kjer so vzjioredno dobre ceste, drugače pa je ukinjati proge na nerazvitih predelih, kjer še vedno pomenijo edino dobro povezavo z svetom. Ali pomenijo. da lahko šolarji sploh pridejo v srednje šole po bljižnjih cestah. Morda pa je ukinjanje takih prog tudi v "službi" novih prizadevanj nekaterih glavic, naj bi več podeželjskega ostalo na zemlji, šole pa naj hranijo s\>oje klopi za mestne nadobudneže, ki nimajo možnosti, da bi po osemletki nadaljevali šolanje na poljih ali vinogradih. In če taki podeželjski otroci ne bodo mogli do šol v regijskih središčih, potem tu tudi ne bodo imeli opravičil za odpiranje novih oddelkov; stvari so očitno bolj zapletene kot jih lahko ra-zumem jaz iz svoje provuicialne dimenzije in perspektive. Res pa je, da bo zaradi takšnih načrtov še marsikdo drug brez perspektive. Ob takih železniško-metropolskili načrtih se je pri nas seveda spet zgodilo listo, kar se ob takih primerih vedno zgodi: zberejo se župani, zbere se še kdo, napišejo se protesti z vrsto obrazložitev in zahtev. Zdaj so se tem načrtom pridružili še območni železničarji, ki so v tem videli ogrožanje svojega dela in svojih delovnih mest. Skratka, zakuhala se je še ena godlja, v kateri ne bi nihče želel biti v ponvi, vsi pa bi radi mešali. Na nas je, da čakamo - in po 1. marcu, ko se spreminja vozni red bomo videli, kako pogosto bodo še vozili vlaki po naši savinjsko-šaleški pokrajini. Razne obljube ob stoletnici južne ali savinjske železiuce so se že zdavnaj izgubile. m kr 28. januarja 1993 SAŠ CAS 3 V gozdarstvu nič novega Kriza, prekupčevalci, lubadar... Zakonodaja še ni sprejeta * Zaradi krize hudi posegi v gozd * Prekupčevalci uničujejo kmetije * Lubadar ne pozna mejnikov * Ne za vračanje v naravi nadškofiji * Najpomembnejša zakonodaja za gozdarstvo še vedno ni sprejeta. "To brezpravje in zakonska anarhija sta lani v gozdovih napravila velikansko dodatno in nepotrebno škodo. Velika kriza je zajela tudi kmetijstvo, svoje so naredile poplave, pa suša, prehude obrestne mere in nesprejemlji- jo bogastvo, ki je nastajalo stoletje. Lastniki sicer od prekupčevalcev na prvi pogled iztržijo nekaj več tolarjev, v resnici pa največ izgubljajo. Iskanje izhoda iz krize in izkoriščanje zakonske anarhije sta torej storila svoje. Na vso nesrečo se je ob izredni suši obilnem semenskem obrodu Milan Cajner. Če k temu dodamo še vse bolj onesnažen zrak (TES) in seštejemo vse slabe učinke, potem se gozdovom in nam vsem res ne piše nič dobrega. Na Gozdnem gospodarstvu so lani veliko pozornosti namenili denacionalizaciji. Gozdarji so že izdali svoje soglasje za dve tretjini va cenovna politika, vse to je lastnike pognalo v gozd. Dokaj zanesljivi podatki o odkazilu in črnih sečnjah pričajo, da jevv buil posek v gozdovih na našem območju lani najvišji po drugi vojni," pravi direktor nazarskega Gozdnega gospodarstva Milan Cajner. Večji kmetje so skupaj z gozdarji iskali rešitve kako s čim manj škode posekati tudi nekaj več, ogromna večina malih lastnikov pajepovsem mimo gozdarjev in stroke sekala vsevprek in posledice bodo katastrofalne. Znova so se pojavili prekupčevalci, ki celo sami izbirajo najlepša drevesa v gozdu in uničuje- ta takile malomarnosti se skriva prava katastrofa smreke in ob nestrokovnih posegih v gozdu razbohotil še lubadar. "V letih 1989 in 1990je lubadar prizadel po manj kot 3.000 ku-bikov lesa, lani pa smo odkrili kar 850 žarišč lubadarja, ki je skupaj napadel preko 14.000 kubikov, petkrat več torej. Upravičeno se bojimo, da bo spomladi še hujše. Zima je mila, lastniki pa ne dojamejo, da brez reda v gozdu ne gre. Malomarnost pri čiščenju žarišča na mali parceli ogrozi ves gozd, lubadar ne pozna parcelnih mej," dodaja upravičencev, skupno to pomeni preko 5.000 hektarov gozdov. Če bodo vloge popolne bo večina lastnikov dobila gozdove nazaj do polletja, v vsakem primeru pa do konca leta. "Posebno poglavje je škofijska veleposest. Računamo, da se bo država z vso potrebno modrostjo zavedla pomena gozdov. V začetku leta bodo gozdovi postali državni in gozdarji računamo, da bo vlada z nadško-fljo našla pameten kompromis in ji posesti ne bo vrnila v naravi, slednje bi bila res neodgovorna poteza." ■ JP V šoštanjskih termoelektrarnah pred podpisom pogodbe za ekološko sanacijo Ekologija narekuje manjšo proizvodnjo Življenje teče tudi v šoštanjskih termoelektrarnah v letošnjem letu po ustaljeni poti. Z grožnjami, da bo treba za skoraj devetdeset odstotkov zmanjšati proizvodnjo, če do konca lanskega leta ne bodo zgrajene čistilne naprave, ni bilo nič. De-. legati velenjske občinske skupščine so sprejeli nad uresničevanjem odloka, ki postavlja to zahtevo moratorij, šoštanjske termoelektrarne pa so naslovile na republiškega sanitarnega inšpektoija zahtevo za preložitev roka do katerega morajo uresničiti ekološko sanacijo in zato navedle objekte razloge. Med te vsekakor sodi tudi resna namera ekološke sanacije, ki jo podkrepljujejo z že podpisanim pismom o nameri za izgradnjo odžvepljevalnih naprav na četrtem bloku, pripravljajo pa tudi že vse potrebno za podpis pogodbe. Nova razvojno raziskovalna firma Gorenja "Inova" Razvojne dosežke merijo z rastjo družbenega proizvoda Iz nekdanje Gorenjeve organizacije skupnega pomena Raziskave in razvoj, so pred letom oblikovali novo firmo Inova. Zaposlujejo trinajst delavcev, njihov glavni namen pa je spodbujanje razvoja novih produktov, tehnologij, novih poslovnih enot in podjetij. Med drugim se ukvarjajo tudi s podjetniškim svetovanjem, so tudi člani slovenske podjetniške svetovalne mreže. Kot poudarja njihov predstavnik Viktor Vaupot, jih pri raziskovalnem delu vodi misel, da razvojni dosežki niso sami sebi namen. Celjsko območje Končno bolj zdrava voda V Celju so z mešanjem vod iz Medloga in Vitanja precej znižali vsebnost nitratov - pod dovoljeno mejo. Od 5.5 kilometra povezalnega voda ga morajo zgraditi še 1.4. kilometra. Proizvodnjo elektrike pa seveda prilagajajo ekološkim zahtevam. Zaradi tega prilagajanja je bila ta že v lanskem letu nekoliko nižja kot so načrtovali. Proizvedli naj bi bili 3 100 GWh električne energije, v resnici pa sojo 2 985 GWh, za kar so pokurili 3,6 milijonov ton velenjskega lignita. Za letos načrju-jejo še nekoliko nižjo proizvodnjo, v omrežje bodo spustili 2 665 GWh, pokurili pa bodo 3,5 milijonov ton premoga. Prednost dajejo v letošnjem letu seveda ekološkim naložbam, v načrtu pa imajo tudi tri remonte. Sredi marca ga bodo začeli na drugem bloku, teden dni kasneje pa še na prvem. Oba bosta trajala povprečno po en mesec. Obsežnejši pa bo remont na četrtem bloku, začeli ga bodo po prvomajskih praznikih, sklenili pa predvidoma sredi junija. H M. Zakošek Po nekajletnih načrtih in dvoletnem delu so v Celju pred kratkim dokončali prvi del povezovalnega voda, ki močno oporečno vodo iz vodnjakov v Medlogu že vsaj delno vodi k industriji, v ceveh za gospodinjstva pa je več vode iz Vitanja. To pa pomeni, da Celjani zdaj že v dobršnji večini pijejo veliko kakovostnejšo vodo. Meritve na več mestih so pokazale, da se je vsebnost nitratov znižala vsaj za polovico in padla pod dovoljeno zgornjo mejo. Čeprav nitrati niso edina nadloga celjske pitne vode, so doslej najpogosteje opozarjali prav na to. Podatki o tem, kolikšna je pravzaprav njihova količina v pitni vodi, so bili pocosto zelo različni, nekateri so opozarjali, da tudi odvisno od "dnevne politike" in pripadnosti različnih strokovnjakov. Vendarle je vse bolj prevladovalo spoznanje, da je voda z nitrati tako "obogatena", daje treba nujno nekaj storiti za izboljšanje. Še pred vsem, ker so nekateri zdravstveni delavci resno opozarjali, da voda ni primerna za otroke, najmanj za dojenčke. Med več načrti za zboljšanje je prevladal tisti, ki je predvideval napeljavo medloške vode k industriji, občani pa naj bi za gospodinjstvo uporabljali vodo in Vitanja. Za začetek pa naj bi stanje zboljšali z mešanjem obeh voda. Naloge so se namreč lotili v dveh delih. Po prvem, ki so ga koncem leta sklenili, so povezovalni vod od Medloga dokončali do Golovca. To pomeni, da so položili že nekaj nad štiri kilometrov novih cevi. Slabšo vodo zdaj že uporabljaceljska industrija v zahodnem delu mesta. V drugem delu naj bi vod podaljšali še do Cinkarne in tako oporečno vodo speljali še do drugih večjih industrijskih uporabnikov. Z dokončanjem naj bi indu- strija uporabljala okoli 60 litrov medloške vode v sekundi, s tem pa bi v cevi za gospodinjstva prišlo še več vitanjske vode. To naj bi privedlo še do zboljšanja vode - vsebnost nitratov naj bi se še veliko znižala. Še ne-dolgo tegaje bilo v litru celjske pitne vode okoli 15 miligramov dušika (dovoljeno je 10), zdaj naj bi merjena pokazala da gaje leše 6 miligramov. Čeprav so se Celjani nad nitrati najbolj jezili, nekateri že zdaj menijo, da z znižanjem njihove vsebnosti v pitni vodi, v vseh težav s celjsko pitno vodo še zdaleč ne bo konec. Opozarjajo namreč še na mnoge druge primesi, ki da jih je v celjski pitni vodi mnogo preveč. Varstve-niki predvsem povdarjajo na to, da je celjska voda mnogo preveč "težka" - da vsebuje preveč težkih kovin. Merijo jih z rastjo družbenega proizvoda, rastjo izvoza, številom novih delovnih mest.Po letu dni delovanja se lahko ta mala razvojna firma Gorenja že pohvali z nekaj rezultati. Ustanovili so eno novo malo podjetje inovativnega tipa, pripravljajo pa še enega. V proizvodnji se z uvajanjem smernic družine standarda ISO 9000 povečujejo tržne možnosti v izvozu, razveseljuje pa tudi to, da se z doseženimi uspehi oživlja razvojno raziskovalne dejavnost tudi v drugih delovnih okoljih Gorenja. ■ M. Zakošek Novi upravni odbor zbornice VELENJE - Konec leta so se člani Savinjsko -šaleške podružnice društva Manager zbrali na letni skupščini. Ob pregledu opravljenega dela v minulem letu so ugotovili, da so uspeli uresničiti del nalog. Tako so sodelovali v pripravi kriterijev zain-dividualne pogodbe, sodelovali pa so tudi v akciji izbora "Managerja leta". Iz velenjskega področja so predlagali tri kandidate - direktorje, in sicer Marjana Gaberška ( M club), Silva Koprivnikarja (Instor) in Franca Vedenika (Veplas). Osredjo pozornost bodo v tem letu namenili dograjevanju kriterijev za individualne pogodbe, prav tako bodo organizirali tri plenarna srečanja z aktualno temo, načrtujejo pa med drugim še oživitev delovanja kluba Manager. Načrtovane naloge bo poskušal novo izvoljeni upravni odbor (predsednik Franjo Bobinac, Gvido Omla-dič, Lidija Fijavž, Marija Vrtačnik, Peter Rebernik, Janko Lukner, Anton Vrhovnik, Mirko Strašek in Božo Lednik) uresničiti kar najbolje. Borza vrednostnih papirjev Če so bile še v lanskem letu predmet kupoprodajnih transakcij predvsem obveznice, lahko za začetek letošnjega leta trdimo, da so se pričeli prihranki seliti iz obveznic v delnice. Tu pa nastopi osnovni problem, saj je delnic (pre)malo in njihove cene veselo naraščajo ter v trenutku, ko investitorja "zagrabi panika" zaradi visokih cen, le-te žalostno padajo. Tako lahko špekulantje, ki delnico v pravem trenutku kupijo in jo kasneje še pravočasno prodajo, prislužijo lepe denarce. Investitorjem, ki jih v nakup delnic zanese le splošno razpoloženje na borzi, pri tem pa ne poznajo gibanja tečajev v preteklosti, seveda ostanejo le dolgi nosovi. Kot primer lahko navedemo delnico SKB banke, kije v roku dveh mesecev poskočila iz 6.000 SIT (kar približno ustreza njeni nominalni vrednosti 50 ECU) na 20.000 SIT, nato pa pričela strmo pot navzdol in se trenutno giblje pri 15.000 SIT. Opazen padec smo beležili tudi pri delnici borzno posredniške hiše NIKA, ki je s tečaja 38.000 SIT padla na 30.000 SIT. Vsi tisti, kijih ni zagrabila panika in delnice niso prodali, so trenutno srečnejših obrazov, saj seje delnica ponovno povzpela na tečaj 37.000 SIT. Investitorji, ki imajo raje manj zaslužka, zato pa mirnejši spanec, se seveda odločajo za naložbe v obveznice, ki imajo stabilnejše tečaje. Še vedno se največ trguje z republiškimi obveznicami - cena obveznic druge emisije se giblje okrog 90 odstotkov nominalne vrednosti, obveznic prve emisije pa okoli 116 odstotkov nominalne vrednosti. V tem trenutku sta zanimivi tudi obveznica Gorenja, cena je 91 odstotkov nominalne vrednosti in PTT Ljubljana, katere tečaj znaša cca 99 odstotkov nominalne vrednosti. V začetku meseca so omenjenima obveznicama zapadli kuponi in vsaj teoretično velja, da so tečaji obveznic po zapadlosti kuponov najnižji. Vse tiste, ki vas zanima področje poslovanja z vrednostnimi papirji^iaj opozorim, da bomo v naših prispevkih odgovarjali na vaša vprašanja, ki jih lahko pošljete kar v uredništvo časopisa. H Borzni posrednik Marija Zimšek LB Splošna banka Velenje d.d. Ne točimo vinjenim, mladoletnim, poslancem... Od kar se ime našega starega in dobrega znanca magistra Hermana Rigelnika pojavlja v zvezi z najvišjo parlamentarno funkcijo, nas je pravzaprav (doslej) presenetil samo enkrat. Takoj na začetku. Dokaj nenavadno je namreč bilo, da se dokazan in zaprisežen gospodarstvenik loti tako izrazito politične funkcije in še bolj nenavadno zato, ker je sam še nedavno prisegel samo na stroko, vse tiste, ki so ga šteli med politike pa imel domala za zmerljivce. Nič več pa ne preseneča tisto, kar se pod novo metlo dogaja v slovenskem parlamentu. Na nek način gledamo reprizo Gorenja iz obdobja najhujše postkoertingovske krize. Takrat je "Herman grozni". kot so mu nekateri radi rekli, že v prvih urah vodenja shirane tovarne dal vedeti, kaj sta red in disciplina, kako je treba delati, da prideš do cilja. Imel sem čast biti prvi novinar, ki mu je po prihodu v Gorenje dal daljši intervju, oditi znjim na vskaod-nevni patruljni obhod tovarne, slišati odgovor, da ni demagogija, če tudi sam za nekaj ur odide iz pisarne za tekoči trak in videti kup fotografij s hladilniki, štedilniki in podobnim razkošjem, ki gaje zmetal iz. pisarn. Začetek njegovega dela slovenskem državnem zboruje potemtakem v marsičem nadaljevanje zgodbe, ki jo že poznamo. Sedaj vodi hitro in učinkovito, govori malo in jedrnato hišni red doživlja novosti na vsakem koraku, še skupščinska restavracijam več, kar je bila. Prvi mož hiše je zaukazal, da v njej ne smejo več točiti alkoholnih pijač. Sam si- cer pravi, da ni pomembno, čigava je zamisel, toda v njej je toliko zančilnih avtorskih črt, da jo ni težko prepoznati. Magister Rigelnik pravi, da v okolju, kjer se sprejemajo za narod in državo tako usodne odločitve, pač ni primemo vohati maligane. Tudi zato, ker sem v taisti restavraciji doživel prenekaterouroin dan moram reči, da mi takšne poteze došijo po ne preveč simpatični cenenosti. In navsezadnje me malo tudi žalijo. Kot volilca. Odločal sem se namreč (bržčas mi vsi) za ljudi, ki jim zaupam, za katere vem, da bodo pošteno opravljali parlamentarne dolžnosti in da ne zahajajo v Ljubljano zato, ker se ga lahko v parlamentarni restavraciji pošteno in razmeroma poceni nalezejo. Takšne odločitve zato upravičeno lahko razumem tudi kot svojevrsten suspenz našega zaupanja in nepotreben vnaprejšnji dvom v korekten delovni odnos poslancev. Toda o tem nuj raje govorijo sami. Rekel bi le še tole. Če se vodstvo parlamenta tako odloča tudi prav. Toda gospodje, naiva ni več v modi. Mnogo bolj kot alkohol v skupščini "da" ali "ne" nas zanima na primer to, kaj se bo zgodilo z zakonom, ki vam odmerja perver/no visoke plače in druge sanjske ugodnosti. Že mogoče, da so evropske, toda nikoli se nismo dogovorili, da boste v li vropo odkorakali samo vi. B Jože Krajnc Računalniški izziv paskalina Zgodovina računalnikov M Dr. Stanko Blatnik V določenem pomenu imajo računalniki le kratko zgodovino, ki ni daljša od kakšnih petdeset let. V drugem pomenu pa sega njihova uporaba v čas ko je človek začel šteti. Kot enostavno napravo zaračunanje najpogosteje omenjamo aba-kus, ki ga poznamo že pet tisoč let. Abakus sestavlja nekaj žic ali paličic na katerih so kroglice. Medsebojna lega kroglic in njihov položaj glede na stran abakusa predstavlja številko. Žice, razvrščene v višino predstavljajo različne dele vsote, ki jo iščemo, računamo pa tako, da kroglice prestavljamo levo ali desno po določenem pravilu. Z abakusom je mogoče zelo hitro računati in na Japonskem je njegova raba zamrla šele pred kratkim. Logaritemsko računalo je dočakalo starost treh stoletij, iz uporabe so ga izrinili žepni računalniki sredi 70. let. Izum je sledil odkritju logaritmov kar je zasluga Škota Johna Napierja. Prvi stroj, kije zmogel osnovne aritmetične račune, je izumil francoski matematik Blaise Pascal. Naprava je bila mehanska in je dobila ime paskalina. Po njenem načelu so donedav-na delovali mehanski računski stroji. Slabost paskaline je bila v tem , daje množila in delila na zapleten način. Znani nemški filozof in matematik Gottfried Leibnitz, rojen leta 1646, je izboljšal paskalino, tako daje izumil kolo za množenje, vendar se ni lotil izdelave svojega stroja, ki bi močno pospešil računanje, ker gaje po naravi zanimala samo rešitev problema. V trenutku, ko je rešil problem, stvar za njega ni bila več zanimiva. Leibnizje nekaj časa posvetil tudi binarni aritmetiki, ki se uporablja v sodobnih računalnikih. Če bi povezal mehanski računski stroj z možnostmi uporabe dvojiškega sistema bi Leibniz verjetno spremenil zgodovino. Naslednji znanstvenik, ki je pomembno prispeval razvoju računalnikov je bil angleški matematik Charles Babbage rojen leta 1791. Babbage ponavadi štejemo za izumetelja računalnikov. Najprej je želel narediti tako imenovani diferencialni stroj, kije v bistvu lahko opravljal samo eno nalogo - reševal je polinomske enačbe. Vendar zaradi napak, ki so nastajale pri izdelavi mehanskih delov stroj ni mogel delovati zanesljivo. Sam Babbage je ugotovil,da je ta stroj preveč enostaven in je zasnoval stroj, ki bi lahko opravljal različne naloge. Ta stroj je imenoval analitični. Model stroja je sestavil Babbageov sin in je danes v Znanstvenem muzeju v Londonu. Stroj sestavlja vrsta posebnih in delno tudi povsem ločenih enot, ki močno spominjajo na funkcionalne enote sodobnih računalnikov. Ta stroj je imel vrsto vhodnih enot - se pravi naprav, ki so v notranjost stroja prenašale številke in navodila. Tuje bila računska enota ali procesor, to je tisti del stroja, kije dejansko računal s številkami. Babbage gaje imenoval "mlin". Stroj je imel krmilno enoto, kije skrbela .daje stroj v vsakem trenutku opravljal točno določeno nalogo in ne kakšno dmgo in daje računal v pravilnem vrstnem redu. Imel je tudi hranilnik podatkov ali pomnilnik, kije hranil številke, dokler ni nanje prišla vrsta. In končno je bila še tu izhodna enota. To je v poenostavljeni obliki pet osnovnih sestavnih delov delov vsakega računalnika, starega ali povsem modernega. Za računanje in hranjenje številk so Babbageu služili številni valji, sestavljeni iz kolesc z desetimi zobmi, ki jih je povezovala zbirka osi in vzvodov. Babbage je za izdelavo stroja zapravil mnogo denarja, in ministrstvo za financc Anglije je sklenilo, daje projekt brezupen in da ga ne bo več podpiralo tako daje diferencialni stroj ostal nedokončan skupek zobatih koles in vzvodov, analitični stroj pa je obstajal samo v načrtih, teoretičnih pojmih in beležkah lady Lovelace. Adagrofica Lovelaški, kčerka lorda Byrona, je bila izvrsten matematik in ena od redkih oseb, kije podpirala Babbagea in je napisala beležke o njegovem delu, ki jih je objavila pod naslovom " O analitičnem stroju gospoda Babbagea" v katerih je med drugim zapisala: " Analitični stroj ne more izumiti nič novega. Naredi lahko samo to ,kar mu znamo ukazati, da naredi. Zna izvajati analitični postopek;vendar NE MORE ODKRIVATI ANALITIČNIH ODNOSOV ALI RESNICE. USTVARJEN JE ZA TO, DA NAM POMAGA DO TISTEGA, KAR ŽE POZNAMO." Tuje bila prvič zapisana misel, ki jo danes tako poudaijajo, ko razpravljajo o umskih sposobnostih računalnikov - da lahko namreč računalnik naredi samo to, za kar smo ga programirali. Prenosna tipkovnica, ki Ameriška vesoljska agencija vhodno enoto, ki se lahko drzi v Ima sedem tipk( tri za palec in po eno za vsak preostali prst). Enota se imenuje podatkovno jajcc "dataegg" zaradi oblike in se lahko uporablja vsepovsod kjer ne moremo uporabiti standardno tipkovnico, še posebno je zanimiva za fizično prizadete osebe ali težke bolnike, ki morajo ležati v postelji. Izkušeni uporabnik lahkos toeno-to vnaša 30 znakov v minuti brez gledanja na tipke. Cena te enote bo okoli 50$. se uporablja z eno roko. NASA je za svoje potrebe razvila eni roki in uporablja s petimi prsti. Sociološki vidiki privatizacije podjetij Število delničarjev se je naglo povečalo in nato v roku enega leta zmanjšalo na prvotno število. Manjši delničaiji so zaradi neustrezne pravne zaščite svoje delnice izgu-bili v korist večjih delničarjev. Enaka bojazen obstaja tiidi pri nas, saj nimamo sprejete ustrezne zakonodaje, ki bi kvalitetno spremljala proces privatizacije. Proces privatizacije oziroma lastninjenjaje proces prehoda od nelastnine k lastnini. Ta prehod bi moral biti postopen, saj ni mogoče zahodnih modelov, ki smo jih 40 let zavračali, neposredno presajati v naše okolje. Pri tem je potrebno upoštevati specifične lastnosti našega okolja, ki se bistveno razlikuje od okolja razvitih zahodnih držav. 3. Dokapitalizacija Zakon o lastninskem preoblikovanju dopušča preoblikovanje podjetja tudi z večanjem lastniškega kapitala na podlagi otvoritvene bilance po ocenjeni vrednosti podjetja, če se pri tem poveča lastniški kapital za več kot 30% obstoječega lastniškega kapitala podjetja. Gre za dokapitali-zacijo, pri kateri kupnina ostane v podjetju in se lahko uporabi le za investicije v osnovna sredstva ali za vračilo dolgoročnih obveznosti podjetja . Prag dokapitalizacije je relativno visok, saj ob 30% povečanju obstoječega kapitala ni popustov in daljših rokov vplačil. Tudi model dokapitalizacije bo privlačen le, če bodo bodoči lastniki imeli možnost postati večinski lastniki (vsaj 51 % kapitala). Ta model bo zlasti zanimiv za majhna podjetja, pri čemer so mišljena podjetja z majhnim kapitalom. Model dokapitalizacije ni omejen s številom zaposlenih, ki bodo sodelovali pri lastninjenju. Za vplačilo je možno uporabiti obveznice in druge vrednostne papiije, ni pa možno uporabiti lastniških certifikatov. To je zlasti nerazumljuvo ob dejstvu, daje možno za vplačilo uporabiti stvari in pravice po ocenjeni vrednosti. Vrsta stvari in pravic ni omejena, torej je možno del kapitala na primer vplačati z vnosom osebnih stvari in vnosom služnostne pravice do poti. Takšne špekulacije so možne, saj so načini (modeli) preoblikovanja izbrani in določeni zgolj kot tehnika za spremembo statusa družbenega kapitala in ne kot sredstvo za dosego dolgoročnih ciljev naše družbe, kot so učinkovitost gospodarstva in socialna varnost državljanov. 4. Prodaja delnic podjetja in prodaja vseh sredstev podjetja Zakon dopušča prodajo podjetja kot celotno ali delno prodajo delnic domačim ali tujim osebam na podlagi javnega razpisa z zbiranjem ponudb, z javno prodajo delnic ali na javni dražbi, na podlagi vrednosti otvoritvene bilance ali revalorizirane ocenjene vrednosti podjetja. Kupnina pripada skladu. Lahko pa se opravi tudi prodaja vseh sredstev podjetja. Pogodbo sklene sklad. V tem primeai podjetje preneha, za delavce pa nastopijo enake pravne posledice kot ob začetku stečajnega postopka. Kadar se prodaja podjetja opravi kot prodaja vseh sredstev, podjetju ni potrebno pripraviti otvoritvene bilance. Tudi navedeni določbi postavljata zaposlene v neenakopraven položaj zlasti v primeru prodaje vseh sredsev podjetja. Zaposleni namreč pri vseh možnih načinih lastninskega preoblikovanja sodelujejo na podlagi vrednosti iz otvoritvene bi- lance ali revalorizirane ocenjene vrednosti. V kolikor zaposleni ne bodo izrabili možnosti sodelovanja v postopku lastninskega preoblikovanja, se lahko odločijo za prodajo vseh sredstev podjetja. Pri tem jim preneha delovno razmerje, kupec pa ima možnost nakupa vseh sredstev podjetja po nižji vrednosti kot bi ta znašala na podlagi otvoritvene bilance. Kupec se torej lahko s skladom pogaja o vrednosti kot tudi o načinu plačila (leasing, kredit, obročna prodaja). Pri ostalih načinih lastninjenja, v katerih lahko sodelujejo zaposleni, zakon izrecno prepoveduje dajanje kreditov ali kakršnihkoli jamstev. Iz tega je razvidno, da proces lastninjenja ne bazira na aktivni privatni lastnini ter se oddaljuje od približevanja pravne lastnine k dejanski lastnini. Zakon omogoča formiranje ozkega kroga bodočih lastnikov, vsled česar nevarno izpostavlja že tako ogroženi socialni mir v naši družbi. 5. Lastniški certifikati Del družbenega kapitala (do 40 % vrednosti celotnega družbenega kapitala v RS) se bo brezplačno razdelil državljanom RS, rojenim do 05.12.1992, ko je zakon stopil v veljavo. Uporaba lastniških certifikatov je zakonsko določena, in sicer: - za pridobitev delnic ali deležev v podjetju, kjer je ali je bil imetnik zaposlen, v okviru interne razdelitve delnic - za pridobitev delnic pooblaščenih investicijskih družb - za nakup delnic podjetij, ki se preoblikujejo z javno prodajo delnic - za nakup delnic ali drugega premoženja RS ter podjetij v njeni lasti, ki se ponudijo javnosti v odkup za lastniške certifikate. Cvetka Tinauer, dipl. pravnica Lastni škihcere-tifikatov torej ni možno poljubno uporabljati in jih tudi ni možno zamenjati za delnice pokojninskega in invalidskega sklada. Uporaba lastniških certifikatov je določena zelo premišljeno le v tiste namene, kjer je tveganje, da jih izgubimo, največje, oziroma, kjer je donos (di-videnda) na njihovi podlagi pričakovati v daljni prihodnosti. Pod fikcijo "poštene in pravične" razdelitve se skriva namen: DATI in hkrati VZETI. 6. "Divje privatizacije" Prednost sprejetja zakona je v tem, da so prepovedane vse statusne spremembe, dokler se podjetje ne preoblikuje v skladu z zakonom. Prav tako je omejena prodaja ali kakršno koli razpolaganje s sredstvi večje vrednosti brez predhodnega soglasja Agencije RS. V kolikor obstaja utemeljen sum, da je prišlo do oškodovanja družbene lastnine, se opravi postopek revizije (finančni, računovodski in pravni pregled) v podjetjih, ki so se preoblikovala od 01.01.1990 dalje. Pobudo za postopek revizije lahko poda vsakdo, ki meni, da je v procesu lastninskega preoblikovanja podjetja prišlo do oškodovanja družbene lastnine. Ali je pri tej stopnji nezaposlenosti in podza-poslenosti v podjetjih realno pričakovati pobude s strani zaposlenih, je težko napovedati. Brez tožnika ni sodnika . Najboljši način podajanja pobud za postopek revizije s strani zaposlenih, bi vsekakor bil preko sindikata, ki ima možnost najeti ustrezne strokovnjake v ali izven podjetja. Se nadaljuje Domače zdravilstvo in zdravile! XX Strgarjev zapis 13 Nadaljujemo torej z nasveti za lajšanje zobnih bolečin. Zelo zanimiva je uvodna misel, kako ugotovimo, če gre za bolečine, ki so posledica (mrzlice) vročine. Tedaj bolijo zobje v toplem prostoru bolj kot zunaj na mrazu. - tekočino iz kisa v katerem sta namočena stolčena pehtran in mira, v ustih dalj časa zadržuj, - če je bolečina od mraza, vzemi limberg, pehtran, nageljeve žbice, žajbl, petperstenko, vse navedeno na belem vinu prekuhaj, temu potem dodaj še terjak in to zadržuj v ustih, - dobro je oblaganje bolečega zoba s korenino modre lilije, - na vinu kuhaj pehtran, česen, masliko (ma-stik), ohladi in potem pogosto izpiraj usta, - polagaj na boleči zob stolčene korenine modre lilije in korenine kodermana, - skozi usta vdihuj galvanovo kadilo, - priporočali so tudi na kisu skuhane korenine zobnika in tekočino zadrževati v ustih, - sok zelčišča sv. Apolonije in armana uporabi kot mazilo za boleči zob, - na oslovem mleku raztopi arman in maži s tem, - kadar oteče zaradi zobobola glava, namoči v vinski kis stoičen virant, naredi obkladek na zapestje desne roke, če se naredi mehur, ga prederi, - v opisanem primeni je dobro umivati glavo s tekočino luga, v katerem sta kuhana dušica in majaron. Za težko dihanje - dobro je nageljeve žbice žvečiti - olajša tudi čaj iz limoninih olupkov, - priporočljivo je žvečenje ambra s sladkorjem, - posebno dobra je pijača iz žajbelna, rožmarina, ta-nekla (fenkelj?) in janeža, to je treba piti 8 dni zapored. Za grlo - blagojev volčin (jožefič) kuhaj skupaj s faneklom in pij, - zenfovo seme stolči in ga zmešaj z medom in maslom ter nato uživaj, - brinje skuhaj na mleku in s tem grgljaj, - pri notranjih bolečinah v vratu naredi obkladek iz kuhanega pelina, kateremu je dodan med, - za "koširce" v grlu je dobro vdihavanje svinjske sape, - zoper mehur v grlu je dobro, na vodi piti zmes stolčenega galuna, pehtrana, limberga, omelike. To se pije zvečer, - Če slabi glas ("ob štimo pride") vzemi olibam (oljka?) in miro, oboje dobro stolči in prah uživaj. Za golšo - na vrat polagaj obliž iz stolčene rdeče metlike in terpotčevega listja, temu dodaj malo slanine, - priporočljivo je vdihavanje, na razbeljeni opeki, posute soli in malo morske gobe, najbolje učinkuje, če vdihavaš skozi lijak, - brinjev cvet (prvi tok pri kuhi brinjevca) zmešaj s kafro in utiraj to zmes v vrat,- sveže pečen hlebec kru-ha vzemi iz peči in ga drži na vrat, - v času, ko "mesec dol jemlje" maži vrat z žve-plenim oljem, - dobi človeško lobanjo in pij iz možganskega dela, priporoča se posebno ženskam, pa ne pomaga vsakomur! I Aleksander Videčnik Poslovne novice Aktualna navodila Republiške carinske uprave 1. 1.1. 1993 je Republiška carinska uprava v svojih navodilih odločila o prenehanju veljave uvoznih soglasij za tedensko carinjenje živilskih proizvodov. Izdala je prehodne odločbe za uporabo predpisov pri carinjenju blaga za leto 1993. Vse informacije lahko dobite na GZS - Območni zbornici Velenje, tel.:063-856-920 ali na GZS, te!.:061-150-122 (ga. ZoraČampa). Z Hrvaška vlada je sprejela odlok o plačilu posebne takse za uvoz blaga, ki je začel veljati 1. januaija. S tem se spreminja višina posebne takse za uvoz repromateria-la, opreme in delov ter za uvoz osebnih avtomobilov izprejšnjih 7,6% na 10%.Zavse ostalo blago, razen izrecno navedenih, velja posebna taksa za uvoz blaga v višini 15%. Hrvaška vlada ni podaljšala veljavnosti odloka o blagu, za katero se plačuje posebna davščina za izravnavo davčne obremenitve uvoženega blaga, kije veljala v letu 1992 v višini 7,5%. To pomeni, da so se te dajatve od 1.1.1993 znižale. 3. Ministerski svet Evropske skupnosti je podaljšal veljavnost dosedanjih enostranskih ukrepov, ki pomenijo ugodni izvozni režim za slovenske izdelke. Ti ukrepi bodo veljali, dokler ne stopijo v veljavo sporazumi Republike Slovenije in sporazumi Evropske skupnosti o sodelovanju. 4. Ponovno opozarjamo na razpis Ministerstva za malo gospodarstvo za pridobivanje sredstev za razvoj malega gospodarstva. Razpis traja do 30.4.1993. Vse informacije lahko dobite na GZS - Območni zbornici Velenje. Trajna okužba z nesklepčnostjo Brez statuta in poslovnika v tem sklicu!? Že na prvem zasedanju zborov SO Mozirje zapleti * Bodo v tem sklicu sploh uspeli z dvotretjinsko udeležbo? * Povojne zločine osvetliti vsaj načelno * Vodarjem je voda zalila ušesa * Prvo letošnje skupno zasedan- dnevnega reda. je zborov SO Mozirje je bilo pravzaprav nadaljevanje zaradi nesklepčnosti prekinjenega decembrskega zasedanja. In kaže, da so nekateri poslanci res trajno okuženi. V petek zjutraj bi se namreč skoraj pripetilo, da se zasedanje prav zaradi nesklepčnosti sploh ne bi pričelo. Nič novega torej v naz-arskem delavskem domu. Zasedanje naj bi se pričelo ob 7.uri, poslanci so prihajali "naravnani" na 8.uro, pa še premalo jih je bilo. Po slabi uri čakanja seje zasedanje (zasilno) pričelo in potem nepričakovano teklo hitro in učinkovito. Še to, tokrat za nesklepčnost niso bili krivci v zboru združenega dela, ampak v družbenopolitičnem zboru. Dvotretjinska večina tako ostaja le ponižno upanje in najbrž, ni daleč od resnice domneva, da statuta občine Mozirje in poslovnika njene skupščine v tem sklicu ne bodo sprejeli, pa naj si so to poslanci še tako (upravičeno) želeli. Oba akta sta bila spet umaknjena z Poslanci so se seznanili z delom komisije za denacionalizacijo, ki v mozirski občini dela presenetljivo dobro, za občasne zaplete pa ni kriva sama. Seznanili so se z delom komisije za raziskavo povojnih množičnih pobojev in pravno dvomljivih procesov. Komisija konkretnih zadev sicer ni obravnavala (ni prejela vlog), z delom pa bo nadaljevala, saj so bili poslanci enotni, daje treba osvetliti tudi temnejšo plat novejše zgodovine, vsaj načelno. Dr.Anton Žunter je konkretno in doživeto poročal o svojem (zares plodnem) poslanskem delu v bivšem državnem parlamentu, ob tem pa dejal, da gaje ob intimnem spremljanju usode nekaterih poslancev, ki so bili izvoljeni v parlament leta 1990, sram, da pripada temu narodu. Oglušeli ob hrumenju poplav Najbolj zanimiva naj bi bila obravnava izvajanja del na vodnogospodarskih objektih, ki so decembra poslanci umaknili z dnevnega reda in zahtevali prisotnost izvajalcev in predstavnikov ustreznega ministrstva. Tokrat so predstavniki prišli (ne vsi), skoraj nobene "škode" pa ne bi bilo, če ne bi. Znova so samo predstavili svoje programe za naprej, ki so vsi pogojeni s "če bodo sredstva", so torej le skupek želja, bolj malo so spregovorili o opravljenem delu, oglušeči pa so ob utemeljenih očitkih poslancev o nestrokovnem in neproduktivnem (ne)delu, o razmetavanju še tistih pičlih sredstev, ki so na voljo, o vsem, kar prebivalce Zgornje Savinjske doline spravlja v bes in obup. Morali bi biti na zatožni klopi, pa niso bili. Poslanci so med drugim terjali pismena, konkretna poročila o delu, prav tako poročila nadzornih služb in natančne načrte za letos, sicer pa so se ob njihovih odgovorih pričeli že kar nasmihati. Bilo bi smešno -če ne bi bilo žalostno in tragično. ■7p Izvršni svet SO Mozirje Nakup Energetike Osrednja točka nedavne seje izvršnega sveta skupščine Mozirje je bila obravnava osnutka proračuna občine Mozirje za letošnje leto. Ob določenih in omejenih sredstvih so lahko člani več ali manj razpravljali le o spremembah znotraj (manjših) postavk skupnega zneska. Izrazili so le upravičeno bojazen, da bodo z uresničevanjem proračunske politike velike težave, saj pričakujejo, da dohodnina (50 odstotkov proračuna) ne bo dosežena. Na njen račun (Glin) je že v lanskem proračunu nastalo 5 milijonov tolarjev primanjkljaja. Sicer je proračun občine Mozirje omejen na 370 milijonov tolarjev .Tako je bila bolj pereča dodatna točka, to pa so kritične razmere v nazarski lesni industriji. Na Glinu si na vse kripljc prizadevajo za preživetje firme, čeprav v zmanjšanem obsegu. Sedanji lastnik Glina je država, ki pa za njegovo (boljšo) usodo preko svojega sklada doslej ni naredila skoraj ničesar, drugi prav tako malo ali nič. Napori vodstva ian zaposlenih so eno, dejansko stanje pa najbrž nekaj drugega. Gre namreč za to, daje za nakup vsakega od Glinovih šerstih podjetij dovolj zanimanja, tudi občinski izvršni svet je med možnimi kupci. Občina Mozirje je namreč za sanacijo škode po poplavah za Glin najela kredit, ki ga ta seveda nikakor ne more odplačati in ga še dolgo ne bo mogel. Zato so člani izvršnega sveta sklenili, da nadaljujejo pogajanja za nakup podjetja Energetika z vzdrževanjem, seveda z upoštevanjem vrednosti omenjenega posojila. S tem želijo zavarovati realno vrednost posojenih sredstev, saj na malenkostni delež iz morebitne stečajne mase ne kaže računati. Za Energetiko so se odločili zato, ker si ne morejo privoščiti, da bi kotlovnica obstala tudi samo za en dan. nanjo so namreč vezana tudi sosedanja podjetja Elkroj in Mali gospodinjski aparati, med drugim tudi ogrevanje stanovanj v Nazarjah. Za še eno posojilo gre. Izvršni svet je namreč lani Glinu za pomoč pri odpravi trenutnih težav začasno posodil del (začasno nerazporejenih) sredstev, sicer namenjenih za odpravo posledic poplav. Tudi teh Glin ne more vrniti (skupno z občinskim posojilom je to 64 milijonov tolarjev), njegovo prošnjo za odpis pa so gladko zavrnili poslanci občinske skupščine. Razlog je jasen - poplavnemu denarju se namembnost v nobenem primeru ne sme spremeniti, saj je zaradi tega v vsej Zgornji Savinjski dolini že preveč hude krvi. Zato je izvršni svet podpisal pogodbo o prenosu Glinovega stanovanjskega sklada (po 40 odstotkov dejanske vrednosti) v last občine. Pogoj članov izvršnega sveta je, da se z najemninami in prodajo ustreznega števila stanovanj sredstva vrnejo na poplavna področja. Enak pogoj velja tudi ob morebitnem nakupu Energetike. i DREGAMO So še druge stvari v Zgornji J Savinjski dolini, v katere bi bilo I smiselno dregniti, a je gotovo na | prvem mestu (upravičenega) ■ dreganja odpravljanje posledic J poplav. Pod most v Spodnji I Rečici, enega redkih, ki je | "preživel" vse ujme zadnjih dveh i let, dregniti ne smemo. Se lahko J podre. In se tudi bo, pa brez I pomoči kakšne poplave ali pop-| lavice. Že dve leti je porušen jez i ("grašinski") nekoliko niže, stru-. ga Savinje se neusmiljeno niža in ■ most že razkazuje spodnje dele | svojih temeljev. Še malo! Ob i vsem tem izvajalci pravijo, da . bodo jez šele pričeli projektira-I ti, o kakšni gradnji torej lahko | vsi le sanjamo. Bodo do takrat Elkroj, obrtna in stanovanjska cona ter Mali gospodinjski aparati sploh še na svojih mestih? Morda, saj so izvajalci zagotovili, da bodo za ogroženi most poskrbeli z "niz- ko stopnjo zaščite"! Bog pomagaj! Je zaščita sploh še lahko nižja, je sploh še kak izraz za vse, kar voda odnaša? ■ foto: j p Rekli so: JOŽICA PEČOVNIK, Luče: Cinična bom. Se denar v obliki materiala vendarle ustavi v Celju ? Vse vam odnaša. Otroci vedo vnaprej kaj se bo zgodilo. Kje je nadzor, kje odgovornost? RADE RAKUN, Mozirje: Po usklajevanju z izvajalci in glede na programe sem že bolj miren. Vse načrte morajo dobiti poslanci in javnost. VERA PEČNIK, KS Nazarje: Sama sem nemirna še bolj.*Le lepe besede brez učinkov. Vse je vprašljivo kar delate, tudi stroka. Boste jez v Spodnji Rečici gradili kot ste mozirskega? Kolikokrat vam ga bo vmes odneslo? DOMINIK MIKLAVC, Mozirje: Strinjam se in sem pesimist. Do naslednje poplave boste sanirali prav toliko, da bo voda lažje odnesla. MARKO PURNAT, Mozirje: Zakaj ste tako dragi? Ob lanski suši so vsi delali cele dneve, ob vodi le nekaj ur. Pokličimo še tiste, ki delijo denar. FRANC BENDA, Spodnja Rečica: Most pri nas se bo podrl sam, brez poplave. Ljudje bodo ponoreli, grozijo nam. V Celje vam jih pošljemo. NIKO PURNAT, Bočna: Za letošnji program ste prepisali lanskega. Vse kar ste namreč naredili, je voda že odnesla. RUDI HRAMEC, Mozirje: Koliko rabimo za celotno sanacijo in kdaj bo končana? Stalno se kregamo kaj ni in kaj bo narejeno, na koncu pa voda vedno vse odnese. FRANC BASTL, Gornji Grad: Kdo dela, kdo nadzira? kako je bil porabljen denar? So nove škode tudi posledica slabega dela? Poslanci smo skupina za izgubljanje časa s sprejemanjem obljub ? TONI BREZNIK, Luče: Nočemo spiskov želja, v roke hočemo programe, ki obvezujejo. In poročila nadzornih služb. Ob Savinji... Lesna industrija Glin Nazarje Bo zdravo jedro res preživelo? Z razumevanjem upnikov preživetje v manjšem obsegu * Občina je dvignila roke * Trganje proizvodnje in začaran krog * Le malo upanja za Stavbno pohištvo * Trenutno 250 trajnih viškov * Z novim letom seje nazarski Glin dokončno preoblikoval v Holding s šestimi pravnimi osebami. Vsako od šestih podjetij ima tako vse poslovne funkcije z nabavo in prodajo, seveda tudi odgovornost za poslovne rezultate. "To je temelj, da zdravo jedro preživi in gre naprej. Tisti del, ki ga kljub vsem naporo ne bomo uspeli rešiti, bo pač moral umreti,"pravi direktor dr. Jože Korber. Vodstvo ni trganje proizvodnje in manjšo proizvodnjo, manjšo prodajo, manj zaslužka..., začaran krog torej, ki se bo vrtel vse dotlej, dokler ne rešimo kapitalnega vložka, ki je sicer dogovorjen in v sanacijskem programu opredeljen kot temelj," pravi dr. Jože Korber. Po njegovem mnenju je v najtežjem položaju Stavbno pohištvo, ki je bilo v zadnjih dveh _t ranjena zver. Slaba vest, bi lahko temu rekli, kajne? Zaprti v svojo neprebojno lupino boste čakali na pravo pomlad, velikokrat bolj slabe kot dobre volje. Prijatelji vam bodo zamerili kar nekaj vaših dejanj, zato bo najbolje, da se za nekaj časa povsem umaknete in vse skupaj dobro premislite. — TEHTNICA od 24. septembra do 23. oktobra Sproščen in vesel teden je pred vami. ki ga ne boste čisto povsem izkoristili, ker vas nenehno nekaj skrbi. Tudi, če tega ne boste pokazali, boste z mislimi velikokrat drugje, kot bodo predvidevali tisti, ki vas bodo v tem tednu obkrožali. Veliko jih bo, ko bo najbolj veselo, boste tako sproščeni, da bo še bolj. Tudi s partnerjem se bosta krasno ujela. rrv_ ŠKORPIJON od 24. oktobra do 22. novembra Že od začetka tega leta vas muči kar nekaj stvari, zaradi teh težav pa se vaš položaj vedno bolj zapleta. Trenutno še imate čas, da stvari usmerite v pravi tok, vendar boste morali pohiteti. Lahko se namreč kar hitro zgodi nekaj zelo neprijetnega, kar vam lahko življenje postavi popolnoma na glavo. Več resnosti in reda pričakujejo od vas mnogi, ki jim nekaj pomenite! # STRELEC od 23. novembra do 22. decembra Spet se boste izkazali na delovnem mestu in poželi odkrito priznanje i n občudovanje, žal pa bo doma ravno obratno. Ena izmed običaj ni h kriz, ki pridejo vsake nekaj časa, seje že pričela, če se ne boste malo spremenili, zna trajati dlje kot ponavadi. Če se že neznate ali nočete pogovoriti o vsem, kar vam ni všeč, ukrenite nekaj tako, da sploh ne bo treba nič razlagati. ^ KOZOROG od 23. decembra do 20. januarja Spočiti in dobre volje se boste podali v nov izziv, ki bo precejšen zalogaj, vendar bo vse teklo tako kot si samo želite. Prepreke boste res včasih razreševali bolj na grob način, vendardrugače v današnjem krutem svetu ne bo šlo. Za zatnere se ne sekirajte, saj se bodo izplačale, pa še pozabljene bodo kmalu. Kmalu boste začutili, da se spreminjate in postajate bolj "mehki". ™ VODNAR od 21. januarja do 19. februarja Skrbelo vas več reči hkrati, vendar se boste zaradi nakopičeninega dela nekateri rešili na zelo preprost način - preprosto boste pozabili na njih. Na nekatere celo preveč, zato vas bodo drugi opozarjali na njih in to tako vneto, da vam bodo vsake nekaj časa udarili na živce. Kako prav so imeli se bo pokazalo že kmalu, vendar ste se vi s tem že sprijaznili. H RIBI od 20. februarja do 20. marca Če vas do sedaj nič ni hotelo spodbuditi, da bi naredili več zase, imate sedaj dober razlog in vzpodbudo. Še sami si ne boste čisto priznali, daje to to, ker vas bo strah posledic. Vendar le po eni strani, saj si po drugi močno želite kakšno spremembo v svojem življenju. Prepolni boste energije, kot ponavadi. Tudi zaradi tega vam bo zmanjkovalo časa. KOZMETIČNI NASVETI Barvna dieta za Za tiste, ki nimajo potrpljenja hujšati z dolgotrajnimi dietami, so v ZDA odkrili popolnoma kratko doeto ("mini dieto"). Traja naj 3 dni in v tem času boste izgubili 3 kg, če se boste držali navodil in seveda predvsem količin. 1. dan Bela dieta vsebuje okoli 940 kalorij. Zajtrk: 1 del jogurta, 1 dkg corn flaksa in temu dodajte še malo žličko sladkorja Za kosilo si pripravite 5 dkg rib, ki jih skuhate in začinite s 5 gr margarine, malo mleka, malo naribanega parmezana. Poleg tega lahko pojeste 5 dkg skute, 1/2 koščka kruha ter malo banano. Večerja: 10 dkg piščanjčjih filetov specite na žaru. Zraven si privoščite 20 dkg kuhane cvetače, I/2 kosa belega kruha in 1 hruško. 2. dan Zelena dieta vsebuje približno 1000 kalorij. Zajtrk: 2 del svežega soka od zrelih, vendar naravno zelenih jabolk in 1 zelena (po barvi) hruška. Kosilo: mala porcija pire krompirja in 20 dkg špinače, začinjene z žličko olivnega olja, 1/2 kosa kruha in 1 kivi. Večerja: 5 dkg avokada, nato še 10 dkg zelene solate (raznih vrst: paprika, zelje, zelena solata-mehka itd.), ki jo začinite z 3 žličkami jogurta, ki mu dodate malo limoninega soka in razne začimbe. Poleg tega lahko pojeste še 3 dkg sira in 1/2 koščka črnega kruha, ter 1 zeleno jabolko. 3. dan Rdeča dieta vsebuje 980 kalorij. Zajtrk: 1 del pomarančnega soka; 1 /2 koška kruha in 2 žlički ribezove marmelade. Kosilo naj vsebuje naslednja jedila: 10 dkg krompirjevih svaljkov s paradižnikovo omako; 10 dkg pršuta brez maščobe in eno pomarančo. Večerja: 10 dkg teletine na žaru, 15 dkg rdeče pese, ki ji primešate 10 dkg krompirjeve solate, začinjene z žličko olja in limoninim sokom; 1/2 kosa črnega kruha in tako kot smo dan začeli z rdečo pomarančo, ga tudi zaključimo z njo. Skratka, opazili boste, da ta dieta ni samo zabavna in zdravilna, temveč tudi zabavna. ■ Metka Mujadžlč -Kaligaro Moda Pomlad bo kmalu tu! In na to je treba misliti že sedaj, ko nas mila zima že spominja nanjo. Nekaj kosov garderobe nam je ostalo še od jeseni, ki je prav tako prehoden čas, kot pomlad, morda le še kakšen detajl in spet boste povsem zadovoljni z njimi, nekaj stvari pa bo verjetno novih tudi v yaših omarah. Brez kakšnega športno elegantnega kostima bo ta pomlad bolj kot ne "dolgočasna". Glede na to, da seje moda v dolžini kril popolnoma spremenila in da bo marsikatera med vami potrebovala kar nekaj časa, da se bo navadila na dolga, do sredine meč segajoča krila, se lahko odločite za hlačen kostim, ki je prav tak-oeleganten, mnogokrat pa še bolj Dobro je vedeti * Da se bo predmetom iz bakra vrnil lep sijaj in barva, uporabite limono. Vzemite pol limone, jo namočite v sol in z njo dobro zdrgnite bakreni predmet, ki je potemnel. Potem ga Izperite s hladno, čisto vodo in zbrišite s suho krpo. * Lak za nohte, ki ga redkeje uporabljate, hranite v hladilnik. Tako se bo Še po nekaj mesecih lepo mazal in se sploh ne bo sprijel. * Še en nasvet, Če želite, da se med pripravljanjem jedi iz rib ne bo po stanovanju širil neprijeten vonj. Na eni izmed električnih plošč prepražite malo kave ali pa v majhno posodo postavite to na plinski gorilnik. * Če želite, da vaši kuhinjski noži ne bodo postali prekmalu topi, jih nikoli ne umivajte v zelo vroči vodi. Dovolj bo samo malo mlačna in nekaj detergenta. * Oblačila iz jeansa pogosto po pranju dobijo bele Črte. Če tega ne želite, jih vedno pred pranjem obrnite na hrbtno stran, jih tako operite in tudi posušite. Nove jedi na vašem jedilniku Polnjeni krompir Za 4 osebe potrebujete: 13 dkg dimljene sirove šunke, 8 dkg masla ali margarine, 8 enako velikih krompirjev, 2 glavici čebule, žlica smetane, 2 del juhe, 1 del belega vina, sol, poper, maslo ali margarina za podlago, 8dkg kruhove sredice, mleko. Najprej narežite čebulo čisto na drobno in jo skuhajte v vinu, ki mu dodate malo popra. Kruhovo sredico namočite v mleko. Olupite krompirje, jih prerežite po dolžini in izdolbite. Izdolben del krompirja drobno narežite in ga pomešajte s čebulo, namočenim in ožetim kruhom, narezano šunko in smetano. Dobro zmešajte in po potrebi še dosolite in popoprajte. Podlago pekača dobro namastite, izdolbene polovice krompirja razporedite tako, da so tesno skupaj. Napolnite jih z pripravljenim nadevom, vmes pa vlijte juho. Postavite v pečico, ki ste jo segreli na 180 stopinj celzija in pripravljajte približno pol ure. Krompir na francoski način ■ »••■•■»•»■»•{»■•■■■aiKRsaa«« Za 4 osebe potrebujete: 80 dkg krompirja, 10 dkg naribanega sira, 2 del sladke smetane in mleka, sol, poper, 1 jajce, nariban muškatni orešček, maslo za mazanje posode. Oliplje in opran krompir narežite na ploščice. V posodici umešajte jajco z mlekom, dodajte smetano, sol, poper in muškatni orešček. Pripravite posodo in vključite pečico. V posodo zložite krompirjeve ploščice v vrste in vsako posujte s sirom, dobro paje po njih razporediti tudi lističe masla, da se topijo, dokler se krompir peče. To zalijte z zmesjo, ki ste jo prej pripravili in posujte z preostalim sirom. Pečete eno uro pri 180 stopinj celzija. praktičen. Ravne, preproste linije, zelo kratki ali zelo dolgi zgornji deli, stroge fazone, veliki ovratniki ali le obrobe, so alternative, ki ustrezajo pomladnim modnim zapovedim. Tu so seveda še lahki, dolgi, ozki in elegantni plašči, pod katere lahko oblečete tudi hlačen kostim, še bolje pa volnen puli in ne preveč široke hlače. Robovi na njih so se skorajda izgubili, zato se lahko odločite tudi za mekeje padajoče tkanine. Še barve; veliko živo rdeče, same, brez kombinacij, lahko pa tudi v kombinaciji z belo in črno, veliko golobje sive za strogo eleganco, peščene barve in seveda, zelo žive "papagajaste" barve... Imenski koledar Četrtek (28.1.)- Tomaž, Egon, Rožle (Rogerij) Petek (29) - Franček, Valerija (Valči), Branko Sobota (30) - Tina, Jacinta, Alda, Feliks Nedelja (31)- Janez, Ivan, Vika, Vanja (Ivana) Ponedeljek (1. II.) - Igo, Nace (Ignac), Gita Torek (2) - Šimen, Marija, Ljuba, Marja, Malči, Ana (Svečnica) Sreda (3) - Blaž, Oskar (Okec), David Lunine mene ) prvi krajec, 31. januarja, ob 00.20 uri - Vremenska prorokovanja v obliki pregovorov 03 Prosinec £0 Če prosinca grmi, slabo vreme sledi. Če prosinca ni snega, to ga mali traven da. Če prosinec ne zmrzuje, ne sneži, rad sušeč to nadomesti. Če prosinca zelo lisica laje, huda zima se potem nastaje. Jasni dnevi prosenca so veselje Dolenjca. Je prosinca mokrilo, bo grozdje slabo storilo. Malo vode prosinca, daje preobilo vinca; prosinec mnogokrat naznanja v vodi, da malo bo v sodi. Prosinca gorkota - v jeseni sirota. Prosinec mili - Bog se usmili! Prosinec mrzel da poka, sadje v jeseni in moka. Vidiš prosinca komarjev igrati, treba je s senom prav varčno ravnati. V prosincu toplota - v svečanu mrzlota. V prosincu zelena ledina, slabo se bo glestala živina. Šmartno ob Paki m gggsjp* Stare šole ne damo! Ss^f*. r#« a Polemika o tem, čigava jc stara osnovna šola, jc za krajane Šmart-ncga oh Paki končana. Dokumenti v starih arhivih dokazujejo, da so jo zgradili krajani tega kraja in zato ti sedaj zahtevajo, da krajevna skupnost pridobi ta objekt v svoje lastništvo. Očitno pa enakega mnenja ni velenjski Vegrad, ki je omenjeni objekt dobil v najem leta 1988 in ga lani menda prodal zasebniku. Kljub temu, da so krajani preko svojega delegata v zborih velenjske občinske skupščine zaradi spornega lastništva že pred tem opozorili na nedovoljeno prodajo. Za nameček pa je tudi omenjeni objekt v veljavnem urbanističnem načrtu Šmartnega ob Paki predviden za rušenje. Ob tem naj še zapišemo, daje novi lastnik notranjost objekta že začel preurejati, in da so krajani dosegli sedaj vsaj zaustavitev preureditvenih del. Zdravko Zupančič je še kapelnik Šoštanj - V letošnji prvi številki Našega časa smo poročali o "kadrovskih spremembah" v šoštanjski godbi Zarja. Po tistem nas je poklical predsednik te godbe, Aleksander Samobor in povedal, da je kapelnik godbe še naprej Zdravko Zupančič. Magister Nikolaj Zličar pa godbi strokovno pomaga. Skupaj pripravljata petdeset članski orkester na tekmovanje godbe, ki bo 15. in 16. maja, v Cankarjevem domu v Ljubljani. ■ mkp Vsi so srečni Pred nedavnim so v Mozirju odprli varstveno delovni center za duševno prizadete. Obiskali smo jih in že v prvem hipu ugotovili, da so srečni vsi. Varovanci so sproščeni, z veseljem hodijo na delo, vsako jutro kujejo načrte za nov delavnik; zadovoljna sta inštruktotja, ki jima sicer ni nikoli dolgčas; srečni so starši, ki center obiskujejo; srečni so vsi, ki so pripomogli k ustanovitvi te pomembne ustanove. Naj bo tako še naprej, naj bodo od sedanjih osmih varovancih srečni še vsi, ki se jim bodo pridružili. ■ Slika: jp 1 i? \ i 1 1' ' L ■ i i" 1 1 ke I £.....-lii Stara šola - bodo uspeli krajani ali... Kako se bo zadeva razpletla, je lili, da bi iz stare šole sredi kraja "zrasel" gostinski lokal z igralnimi avtomati. v tem trenutku vsem aktivnostim navkljub še težko napovedati. Vsekakor, poudarjajo v vodstvu krajevne skupnosti, ne bodo dovo- tp TO IN ONO Trgovski center do konca leta Slovenj Gradec - Središče Mislinjske doline Slovenj Gradec bo do konca tega leta dobilo nov, velik in za razvoj mesta ter doline pomemben objekt. To bo Koroški trgovski center s 6.200 kvadratnimi metri skupne površine, ki ga skupaj gradijo ljubljanski Smelt, občina Slovenj Gradec in Kograd - GP Slovenj Gradec, že sedaj pa mu pravijo Katica. V njej bodo lokali za trgovinsko dejavnost, gostinsko in zabaviščno dejavnost, za storitvene obrti, banko, razne agencije, za manjša podjetja in podobno. Družba PTC, ki vodi izgradnjo objekta ob Celjski cesti, je doslej prodala že dobro polovico vseh površin. Projekt za Katico je napravil arhitekt Kari Markovič. ■ A.B. V Pamečah dobijo telovadnico Slovenj Gradec - Občina Slovenj Gradec bo v Pamečah letos zgradila manjšo šolsko telovadnico. V načrtu imajo tudi obnovo šolske stavbe. Za ta dela so v proračunu za leto 1993 rezervirali 45 milijonov tolarjev. ■ A.B. Pomoč ostarelim na domu Mozirje - Center ža socialno delo Mozirje še naprej širi in bogatj obseg dejavnosti. Novost je program "pomoč starim in družinam s prizadetimi osebami". Program sodi v okvir javnih del za letošnje leto. Pomoč starim na domu bo obsegala občasne usluge v gospodinjstvu, osebno pomoč v različnih stiskah in družabništvo, družinam s prizadetimi osebami pa bodo pomagali z občasnim varstvom in nego težko prizadetega otroka, že sedaj je znanih najmanj 40 ostarelih občanov in družin, ki potrebujejo takšno pomoč, vsekakor pa so potrebe še veliko večje. Za pomoč starim seje že prijavilo 5 nezaposlenih deklet z višjo izobrazbo, za pomoč družinam pa bodo potrebovali še eno delavko (delavca) zu ustrezno izobrazbo. Topolšica ■■■■■■■ Za čistejši kraj O nujnosti ekološke sanacije tega turistično zdraviliškega kraja govorijo dejstva in nekatere številke. Že to, da ob nizkem zračnem pritisku individualna kurišča in bolnišnica onesnažujejo zrak z žveplom do 30 odstotkov, je sam po sebi dovolj zgovoren podatek. Zato ne presenečajo prizadevanja krajanov za priključitev na daljinsko ogrevanje. Lani so na takšen način "pokrili" spodnji del Topolšice (podaljšek Metleč, faza B), začeli pa so tudi akcijo izgradnje vročevoda Pohrastnik-Topolšica. V ta namen so razgrnili lokacijski načrt za pri- marni vod, konec tega meseca pa bodo na javni razpravi zbirali pripombe. Prav tako so že naročili izdelavo lokacijskega načrta za sekundarni vod. Na eni od letošnjih spomladanskih sej naj bi delegati zborov velenjske občinske skupščine lokacijski načrt primarnega voda tudi sprejemali. Če bo teklo vse po predvidevanjih, potem se bodo v Topolšici izgradnje primernega dela vročevoda lotili še v tem letu. Na omenjeni vročevod pa se žal, zaradi predolge povezave in oddaljenosti, ne bodo mogli priključiti krajani Lajš. ■ (tp) 90 let gasilskega društva Šmartno ob Paki - Gasilci tega kraja imajo v teh dneh polne roke dela. To soboto, ob 18. uri, se bodo zbrali na rednem letnem občnem zboru, na katerem bodo poleg ocene dela v minulem letu volili novo vodstvo, sprejemali nove člane, se dogovorili o aktivnostih v tem letu. V njem bodo poleg požarne varnosti osrednjo pozornost namenili 90-letnici delovanja. Tajubilcj bodo proslavili v letošnjih poletnih mesecih, ob tej priložnosti pa bodo izdali tudi bilten. ■ tp Klepet pri vas doma: Štefka Prislan Fanika Lah: "Imela sva mucka, kije z nama hodi ribe lovit.' Srečanje ■■■■■■■■■ Ribe čakajo, da se Fanika odloči... Čakala nas je. Bila pripravljena, da gre z nami. Pa je bila vmes napaka, ki smo jo na licu mesta takoj pojasnili in poprav ili. Potem ji je bilo še ljubše, da ji ni bilo treba od doma, ki sta si ga na starih temeljih na novo postavila z možem Karlom, v Ravnah nad Šoštanjem, kjer je bila včasih doma in kjer je že več kot dve desetletji spet doma. Po domače se reče pri Ledineku. Pravzaprav njen pravi in edini dom. Od njega pa se Fanika ne poslovi rada. Ko smo klepetali z njo, seje ozirala za možem, in ko seje spomnila kakšnega dogodka tesno povezanega z ribiči in ribičijo, gaje pogledala, odločno in v oči ter vprašala: "Ati, saj je bilo tako?" Ali pa: "Se tudi ti spomniš tega?" Fanika Lah je častna članica velenjskega ribiškega društva. Ko je začela vleči ribe na suho, je bila gotovo ena prvih ribičinj (ali pa ribičk), daleč naokoli. Potem pa so se opogumile tudi druge in danes jih je kar nekaj. "Dvaintrideset let sem pri ribičih," je ponosno povedala. "Oba z možem sva častna člana društva, lovila pa nisva nekaj zadnjih let. Ni bilo časa, ker sva gradila. Zdaj pa sva si spet rekla, da bova šla malo ob jezero. Pa rib sploh ne jem tako rada kot jih lovim", je pripovedovala. Sediš, čakaš in se sprostiš. "Najtežja riba, ki sem jo ujela? Joj, kakšna je kaj bila? Ja, imela je dva kilograma in pol. Po ribiško pet," seje spomnila. "Imela sva mucka, kije znama hodil lovit," je še dodala. Vmes pa povezovala spomine z izletov, ki so jih velenjski ribiči pripravljali: Krka, Logarska... K ribičem jo je spravil mož. Ni mogla ugotoviti, ali zato. da ni sam hodil okoli ali zato, da ni bila sama doma, ko je šel. To bosta kakšno popoldne, ko bosta spomladi sedela pred hišo, gotovo še razčistila. "A, ne?" je vprašala, "letos bova pa spet šla ob jezero. Palice imava vedno pripravljene. Lahko jih vzameva kadarkoli." Prepričana sem, da če bi ji Karel tisti trenutek rekel: "No, pa greva," bi takoj vstala in šla. Samo, da se on še ni mogel prav odločiti. Ji jc rekel: "Saj veš, da naju skrbi, kako jih bova ven dobila. Zdaj naju že dolgo ni bilo za jezerom in tiste najine, so že precej velike." Tudi to bosta še kakšno popoldne razčistila. Potem pa jo bosta na vsem lepem mahnila. Ker ju čakajo. Zagotovo. ■ Milena Krstič - Planinet Notranja sreča "nemirnega duha" Toliko zanimivih obrazov srečujemo vsak dan, pa se tega velikokrta niti ne zavedamo. Prav nič prizanesljivi tempo življenja l vsemi svojimi dobrimi in slabimi lastnostmi ne dovoljuje, da bi se med sabo, drug drugega bolje spoznali. Seveda to ni pravilo, kajti so izjeme in mednje mi, pa najbrž še kdo, uvršča Štefko Prislan iz Šaleka. Za klepet pri njej doma smo si "rezervirali" čas že pred novim letom, pa nam nekako vse do konca minulega tedna to ni uspelo. Zakaj ? Enkrat zaradi pomanjkanja "našega" časa, drugič: " Štefka, vi niste kar tako," ji je govoril znanec. Že ta stavek sam po sebi vsaj delno odgovarja na prej zastavljeno vprašanje. Drugo polovico, upamo, bo dopolnil tale zapis. Vsaj za tiste, ki ste o njej že kaj slišali, pa tudi za tiste, ki si morebiti srečanja z njo želite. Štefka ima več ljubezni. Tokrat z njo nismo govorili o tisti, ki jo je (jo še) daje svojim trem sinovom, do zemlje, kmetije, na kateri seje morala zaradi možene bolezni znajti kot je vedela in znala. Bolj o tisti,ki ji polni njeno mehko, lirično dušo, notranjost, ki jo osrečuje, in kiji na Štefka Prislan njej ljub način "krati" čas in bogati njeno jesen življenja. Njena prva ljubezen je zgodovina znamenitosti krajev (njihovih prebivalcev). Nenasitna, kot pravi sama, nataknjenaje v tem pogledu že od rane mladosti. Kamorkoli jo je zanesla pot, povsod je hotela o vsem vedeti kar največ. "Na srce vam polagam. Pišite kaj več o zgodovini Šaleka. Ljudi to zanima, saj me otroci, odrasli in tudi starejši kar najprej obiskujejo in hočejo vedeti. Vsaka podrobnost je zanimiva in dobrodošla." Druga Štefkina ljubezen so starine in slike. Njen domek je poln omenjenih predmetov. " Bolj po domače je pri nas," se je opravičevala za (po njeni oceni) nered, ko nam je nekatere med njimi pokazala. Čeprav je menda sama pravo nasprotje njenih domačih, nosijo sinovi vendarle v sebi kačnek ljubezni do tega. Pravzaprav ne vemo, ali je njena tretja ljubezen - pisanje pesmi - zanjo pomembnejša kot prej omenjeni ali pa je takšen vrstni red kar pravšnji. Njen temperamentni značaj jo izdaja povsod, pri tem "opravilu" še toliko bolj. Naj bo za podkrepitev te trditve dovolj le nekaj naslovov njenih pesmi: Nemir, Umetniku, Puščavnik, Ljubezen skrita, V slovo dobremu prijatelju. Sonce sreče. Smisel trpljenja. Zemlja moja, Spomini. Šaleška noč.... Ko smo ob listanju njenih zvezkov s pesmimi omenili, da se v njih v glavnem prepletajo spomini, ljubezen, je hitro odvrnila: "Kaj pa ne. Ali ne živimo od spominov? " Že kot 16 - letno dekle je začela "spletati" v verze svoja občutja, vtise, razpoloženje in jih pošiljala v objavo revijam, časo- pisom. Okrog 500 jih.hranijo na SAZU v Ljubljani. To dejstvo jo pomirja. "Nimam se za pesnico, rada pa napišem. Da pesmi nimajo kakšne umetniške vrednosti, sama vem. No, to so mi tudi jasno in glasno povedali v odgovoru iz uredništva tedanje Mladike: ljubke popevčice so, umetniške vrednosti pa nimajo." Čeprav je pesnikovanje zanjo pravo olajšanje, si zanj vzame čas le zvečer. Pa še to ne tako pogosto. Vedno vpeta v nekaj dolgega časa ne pozna. Nasprotno. Njeno življenje je polno, njena notranjost prežeta s srečo, ki jo premore malokdo. Od kod dobiva moč zanjo, še sama ne ve. Mogoče značaj (vesele narave). ...'? Življenje je pač nepretrgana vrsta osebnih odkritij, ki jih je Štefka znala tudi "uporabiti". Razodeva jih na več koncih in krajih, med drugim tudi v pesmih, ki si jih od leta 1970 dalje piše za svoj rojstni dan. 78. je doživljala takole: "Skoraj klonem v tej nemimi sili, a duh mi še vedno neukrotljivi i' voljo neumljivi budi življenja moč. ■ tp, VOS ©©©©© LA. Hill: Zanesljivo Napis v sadovnjaku: "Zaradi pogostih tatvin smo napravili pasti, ki bodo vsakega tatu ubile. Razen tega pa se bo moral zagovarjati še pred sodiščem." Dve vrlini Oče je rekel sinu, godnemu za ženitev: ■ "Zapomni si, da mora imeti dekle, s katero se boš poročil dve vrlini: biti mora tako lepa, da bi se z njo poročil, tudi če ne bi imela denarja, in imeti mora toliko denarja, da bi jo hotel za ženo, tudi če bi bila grda." Vremenska napoved Meteorolog (strojepiski): "Zapišite: ponedeljek -oblačno, torek - viharno, sreda - močne padavine..." Strojepiska: ."Nikar, prosim! Ne dežja v sredo, ko imem zmenek." Meteorolog: "Naj bo! Zapišite torej: sreda - razjasnitve." Sama sleparija Nazadnje se je Polajnarjev oče vendarle odločil, da podpiše zavarovalno pogodbo. "Samo še eno vprašanje," je dejal. "Če plačam premijo in mi bajta zgori - potem zanesljivo dobim dvesto tisočakov?" "Seveda, oče Polajnar," je dejal agent, "denarja ne dobite le v primeru, če hišo sami zažgete." "No," je dejal kmet in odložil pero, "saj sem si mislil, da je vse skupaj ena sama sleparija." Novoporočenca "Se ti ne zdi Karel, da sem sc nekoliko že naučila kuhati?" "O, seveda. Soliš že kar v redu." Zdravniška Pogovor je tekel o nenavadnih pojavih. Neki zdravnik je začel pripovedovati svoj doživljaj: "Zdravil sem pacienta, bolnega na pljučih, ki bi moral brepogojno na morje, vendar za to ni imel denarja. Sklenil sem, da ga bom hipnotiziral. Na strop v njegovi sobi sem i. rdečo kredo narisla veliko okroglo ploskev in mu sugeriral, da je to sonce, ki ga bo zdravilo. In res, kot bi se zgodil čudež, je bil bolnik iz dneva v dan boljši, tako da sem že mislil, da je rešen najhujšega. Nekega jutra pa sem ga našel mrtvega." "Torej je le podlegel svoji bolezni?" so ga skoraj soglasno vprašali navzoči. "Ne," je odgovoril zdravnik, "umrl je za sončarico." Brzine Šef nekega avtoprevoz-niškega podjetja je vprašal šoferja, ki se je pravkar vrnil s poti: "Kako to, da si vozi tja samo eno uro, nazaj pa kar štiri?" "Tega so krivi inženirji v tovarni avtomobilov. Za naprej so vgradili štiri brzine, za nazaj pa samo eno." Vaja V letalu, tik pred skokom, vpraša inštruktor padalca: "Je to tvoj prvi skok?" "Da." "Kje pa imaš padalo?" "Brez skrbi...Saj danes samo vadimo, a ne?" Tommyjev hobby OPIO Učiteljica v tretjem razredu osnovne šole je smatrala, da je hobi zelo pomembna dejavnost za vsakega otroka. Zato je spod-budila prav vsakega svojega učenca, daje imel kakšen hobi in od časa do časa je uredila tako, da so prišli starši njenih učencev in si ogledali, kakšen hobi imajo njihovi otroci in kakšni so rezultati njihovega dela v prostem času. Na tisti šoli so imeli celodnevni pouk. Nekega petka je učiteljica rekla svojim učencem, da lahko tisti, ki imajo hobije, odidejo domov, da bodo imeli prosto popoldne in bodo lahko pripravili svoje stvari. ki jih bodo potem pokazali svojim staršem naslednje popoldne. Potem so v petek popoldne tisti učenci, ki niso imeli kaj pokazati, ostali v razredu in imeli pouk, tisti srečneži, ki pa so imeli kaj pokazati, so smeli oditi do- mov pod pogojem, da se vrnejo do petih popoldne in prinesejo tisto, kar so nameravali pokazati in da vse lepo uredijo in pripravijo za naslednji dan. Ko seje začel pouk popoldne, je bila učiteljica presenečena, ket Tommyja ni videla v razredu. On je bil namreč najbolj len deček v razredu in učiteljica kar ni mogla verjeti, da ima tudi on kakšen hobi. Toda ob tričetrt na pet se je Tommv pojavil s prelepo zbirko metuljev v steklenih škatlicah. Potem, ko jih je učiteljica občudovala nekaj časa, in mu pomagala, da jih je lepo razporedil po mizi v razredu, je bila nemalo presenečena, daje Tom-my začel spet pospravljati metulje v škatlice in nameraval oditi iz razreda. "Kaj pa počenjaš, Tommy?" gaje vprašala. "Te stvari morajo ostati tukaj do jutri popoldne, ko bodo prišli starši zato. dajih vidijo." "Vem, da pridejo takrat starši," je odgovoril Tommy, "in jutri jih bom prinesel nazaj: vendar pa moj veliki brat noče. da bi bili metulji zunaj naše hiše ponoči, boji se namreč, da bi jih kdo ukradel." "Kaj pa ima to opraviti s tvojim velikim bratom?" je vprašala učiteljica. "Kaj niso metuljčki tvo- "Ne," je odgovoril Tommv. "Metulji pripadajo njemu." "Toda. Tommy, ti bi vendar moral pokazati svoj lastni hobi tukaj, ne pa hobi nekoga drugega!" je rekla učiteljica. "Saj vem to," je rekel Tom-my. "Moj hobi pa je, da opazujem svojega brata, kako zbira metulje." Donn Byrne: ■■■■■■■■■■■■ Zgodbica Avto se je pripeljal do Swan hotela in se pred njim ustavil. Iz avta je izstopil mladenič. Malo se je razgledal naokoli, da bi videl, če je prišel do pravega hotela in potem vstopil. V točilnici ni bilo nikogar, zato je pritisnil na zvo-ec, ki gaje zagledal ob točilni mizi. Lastnica hotela, gospa Crumpova, ki je bila trenutno zaposlena v kuhinji, je prihitela in si še brisala mokre roke. Mladi mož jo je pozdravil in snel svoj klobuk. "Oprostite," je reki. "Svojega strica iščem, piše se White. Mislim, daje trenutno tukaj, v vašem hotelu." "Gospod White je bil tukaj," ga je gospa Crumpova popravila. "Toda na žalost je včeraj odšel nazaj v London." "Ojej," je rekel mladi mož in videti je bil precej razočaran. "Mislil sem, da bo ostal tukaj do konca meseca, tako mi je vsaj rekel njegov služabnik, ko sem se oglasil v njegovi hiši v Londonu." "Kar prav vam je povedal," je rekla gospa Crumpova. "Saj je res nameraval ostati tukaj ves julij, kot to običajno napravi. Včeraj pa je nenadoma dobil telegram, v katerem je bilo sporočilo, daje eden od njegovih sorodnikov zbolel. Zato seje takoj odpeljal v London z vlakom." "Oh, ko bi mi bil le to povedal," je rekel mladi mož. "Saj sem mu pisal pismo in mu sporočil, da se bom oglasil pri njem. In zdaj sem vso to dolgo pot naredil zastonj. Dobro, če ga ni tukaj, potem nima smisla več čakati." Gospe Crumpovi seje zahvalil in odšel. Gospa Crumpova je zdaj šla k oknu in opazovala, kako seje mladenič odpeljal. Ko je avto izginil za vogalom, je zaklicala: "Zdaj lahko pridete ven, gospod White, odšel je." Gospod White je prišel iz kuhinje, kjer je bil skrit in je čalkal. "Najlepša hvala, gospa Crumpova?" je rekel in se smejal. "To ste odlično izpeljali. Ti moji nečaki mi ne dajo nobenega miru. Tale mladenič pa je najslabši od vseh. Kot vidite, kadar potrebuj denar, mi celo sledi na deželo. Prihodnjič pa me verjetno ne bo posvaril tako, da bi mi prej napisal pismo!" ■ Prevedla: prof. Dragica Letonje rrffBMT ikatura Modrosti Politik je akrobat: ravnotežje ohranja s tem, da govori nasprotno od tega, kar počne. Maurice Barres Ljubezen je odpoved upiranju, toda upiranje je temeljno načelo duha. Zato se ljubezen in duli tako slabo prenašata. Otto Flake Življenje je podobno blisku; oba hitro mineta. japonska Nismo pametni od tega, kar slišimo, temveč od tega, kar doživimo. Kari Gloersen Hudo je če zakonca drug drugega dolgočasita; še huje je, če samo eden od njiju drugega dolgočasi. Žena, ki ne more vplivati na svojega moža, je gos-ka; žena, ki noče vplivati nanj, je svetnica. Maria F.bner Eschenbach Osnovno šolo ima! Napoved, da bo v Velenju brezvladje še trajalo nekaj časa, se ni uresničila. Prave gneče za novega mandatarja res ni bilo, med poslanskimi klopmi je zapihaI tudi S(s)ever, ampak poslanci so raje raztegnili M(m)eh. S tem so potrdili, da si bolj kot vetra, želijo kaj ubranega in poskočnega. Bo M(m)eh raztegnil tako, da bo večini njegova glasba všeč? Če to zna še ne vemo, zagotovo pa zna pihati. Osnovnošolsko izobrazbo s tega področja sije pridobil v velenjski "pleh muski". Za obupat! Optometer je izbrskal, kdo so tisti, ki so podpisali kandidaturo za mandatarja velenjske vlade, neodvisnemu kandidatu Francu Severju in bi torej Velenjčanom privoščili predsednika brez končane osnovne šole: Anton Lovrec, podpredsednik velenjske občinske skupščine, Milica Kovač, poslanka SKD v DPZ, Ivan Kadliček in Drago Ring, oba delegata zbora krajevnih skupnosti ter Andrej Kuzman, ravnatelj velenjske Gimnazije in poslanec v zboru združenega dela. Sic! Tabla je padla dol! S stavbe krajevne skupnosti v Šoštanju je pred časom padla tabla z napisom: SO V e I e n j e. Krajevna skupnost Šoštanj. Pomeni to prvi korak k osamosvojitvi? Solčava ni zadnja Na vest, da je Solčava zadnja krajevna skupnost v mozirski občini, ki še ni uspela izvoliti novega predsednika sveta krajevne skupnosti (seveda tudi sveta samega), so v Solčavi ogročeno protestirali. Razlog - volitev še niso opravili tudi c krajevni skupnosti Rečica ob Savinji. Kdo bo torej res zadnji? Cenovno ločeni Ločani Velike svečanosti so bile pred leti v Mozirju, ko so s sredstvi samoprispevka zgradili stavbo nove PTT centrale, PTT pa je prispevala novo (v resnici staro) centralo. Potem so širili omrežje in dokler 202 nova naročnika nista poravnala obveznosti novih številk ni bilo niti pod razno. Zdaj jih je kolikor hočeš prav tako različnih "tarif v eni sami krajevni skupnosti. Priključek v Starih Lokah velja 930 DEM, v Novih likali 1.930, v ostalem delu pa 2.770 DEM. Ločani so se torej cenovno ločili, PTT pa brez sramu veselo prešteva denarce. Kot po navadi. En izvod gor ali dol Eden od članov mozirskega izvršnega sveta je našel dokaj izvirno razlago zakaj se na zasedanju zborov občinske skupščine ni vključil v vročo razpravo o usodi mizarske lesne industrije. Po njegovem je ncunreč odveč prilivati olja na ogenj "za en sam izvod več prodanega časopisa". (Za Glin je pa tako vseeno). Nagrada Optometra podeljena! Med množico pravilnih in še bolj pravilnih odgovorov na nagradno vprašanje Optometra (če vas zanima, kakšno je bilo, vzemite v roke prvo številko Našega časa letos), smo izžrebali nagrajenca. To je: Aleš Čeplak, Cesta IX/I7, 63320 Velenje. Natančnost njegovih odgovorov je Optometer prevzela. Aleš, nagrado (Monografijo) lahko dvignete v uredništvu Našega časa od ponedeljka naprej. "Rolfl, Jaz sem obupal, dosti ml Je tega nereda. Odhajam." (Vsaka podobnost s Kardeljevim trgom v Velenju nI nenaključna!) Rokomet X iS SS JS 8> « « Po lestvici navzgor Rokometaši velenjskega Gorenja so dobili tudi drugo tekmo spomladanskega dela prvenstva. V 13.kolu so v Rdeči dvorani premagali igralce Presada po zavzeti igri v drugem polčasu. Z igro v prvih minutah srečanja niso razveselili gledalcev, saj so gostje kar trikrat povedli z dvema zadetkoma. Velcnjčani so potrebovali približno četrt ure, da so se ogreli. Po vodstvu gostov s 7:5 so izenačili na 7:7, povedli in vodstvo do konca srečanja povečali na pet zadetkov. V drugem polčasu so gledalci na trenutke videli zelo dobro igro igralcev Gorenja, v kateri so zlasti izstopali Rozman. Cvetko in Plaskan. Sredi tega polčasa so domači sicer za kratko obdobje znova zaigrali lagodneje in gostje so se jim z zelo zavzeto igro dvakrat približali na dva zadetka, nato pa so velenjski rokometaši zopet vzeli stvar v svoje roke, še najbolje Rozman, ki je dosegel nekaj zadetkov zapored in zmaga je bila tu. Z novima točkama Velenjčani uresničujejo napoved, da bodo ob koncu bliže vrhu kot so bili v jesenskem delu. Konec tega tedna v 1.državni moški ligi ne bo rednega kola zaradi reprezentančnih obveznosti igralcev. Ljubitelji rokometa v Šaleški dolini pa vseeno nc bodo ostali brez tega užitka. Rokometaši Gorenja se bodo v petek (jutri) v Rdeči dvorani sestali z mladinsko državno reprezentanco. Tekmo bodo začeli ob 17.uri.. Gledalci pa bodo lahko svoje bivanje v dvorani še podaljšali, saj bodo velenjske rokometašice ob 19.uri začele šaleško-savinjski derbi z igralkami iz Žalca. Srečanje bo za ekipi zelo pomembno, saj sta obe v prvem in drugem kolu bili poraženi, nov poraz pa bo ene ali druge zelo oddaljil od drugega mesta, na katerega ciljajo in ki bo na koncu omogočilo vrnitev v boljšo modro skupino. Plaskan neulovljiv? V posebnem ocenjevanju za najboljšega igralca in strelca Gorenja po 13.kolu na vrhu ni nobenih sprememb. V uvodni tekmi drugega dela prvenstva proti Rudarju v Trbovljah jc najvišje število točk (10) dobil Plaskan. na drugo mesto seje uvrstil Rozman (7), na tretje pa Vajdl (5). S sedmimi zadetki je bil Plaskan tudi najboljši strelec v Trbovljah, pred Rozmanom (5) itd. V tekmi 13.kola s Presadom pa je najbolje zaigral Rozman (10), na drugo mesto seje uvrstil Cvetko (7), tretji je bil Plaskan (5), četrti Vajdl (4). V trinajstih kolih jc v ocenjevanju za najboljšega igralca kluba Plaskan zbral 88 točk, drugi je Rozman 78,5, tretji Cvetko 63, četrti Vajdl 56, peti Tome 48 itd. Po 13.kolu jc najboljši strelec Plaskan (74), Rozman jc 65-krat premagal nasprotne vratarje, sledijo Cvetko (41), Tome (37) itd. ■ VOS Poraz z Branikom doma V nadaljevanju slovenske rokometznc lige v beli skupini so rokometašice Žalca gostile ekipo Branika iz Maribora in srečanje izgubile z 20:22 (11:10). Žalčanke so bile boljše vse do 55.minute, saj so do takrat vodile za dva do tri zadetke. V zadnjih minutah so Mariborčanke izenačile na 18:18 in povedle ter na koncu slavile zmago. Povedati velja, da sta si trenerja obeh ekip prislužila rdeča kartona. Aleš Filipčič, trener Žalca: "Zmago smo imeli v rokah. Dekleta so želela preveč, vendar niso zdržala pritiska in v zadnjih dveh minutah so jim pošle moči." ■ -er Košarka « » ® & m » $ Sedaj le malce lažje V derbiju z dna lestvice sta obe ekipi želeli zmagati, zato sta vseskozi igrali zelo previdno in na dolge napade. Rezultat takšne igre - razmeroma malo košev. Košarkarji ESO Elektre so se najbolj "bali" Pipana in Starovasnika. Prvi je bil kljub temu, da ga je pokrival v glavnem Rizman, najboljši strelec, pri drugem pa so domači imeli več uspeha. Gostje so bili boljši vse do zadnje sekunde prvega polčasa, saj so vmes vodili že za 10 točk. s košem v zadnjih sekundah prvega dela igre pa so domači tesno povedli. V nadaljevanju so košarkarji ESO Elektre zaigrali prccej bolje, tudi bolj sproščeno, vseskozi vodili in "z zmago obdržali priključek z drugimi ekipami", kot jc povedal po tekmi novi trener ESO Elektre Vasilij Kokol. Gledalci so po tej tretji zmagi v tem prvenstvu zadovoljnejši, čeprav igra Velenjčanov še zdaleč ni takšna, da bi zagotavljala brezskrbnost v nadaljevanju. Še vedno je njihov met slab. Za primer naj navedemo, da je najboljši strelec domačih Rizman dvanajstkrat metal z razdalje in le štirikrat zadel. Še ena zanimivost: ta igralec je v 13.minuti dobil kar dve tehnični napaki - od vsakega sodnika po eno, Pipan pa je vseh štirikrat zadel. V naslednjem kolu bodo Velenjčani gostovali pri drugouvrščeni Jezici. ■ VOS TRGOVINA KOŠARICA Pernovo 17a (pri telefon: 779-220 Veliki Pirešici) - olje Zvezda 104.90 SIT - moka tip 525/1 30.00 SIT - moka tip 850 25/1 24.90 SIT - koruza 17.90 SIT - pšenica 19.90 SIT - pesni rezanci 19.50 SIT - ječmen 18.90 SIT - gnojilo NPK 15 15 15 1.100,00 SIT - verige za motorne žage 1.650,00 SIT - motorne žage JONSERED 2040 37.747,00 SIT - motorne žage JONSERED 2045 40.480,00 SIT Pri nas lahko kupite po zelo ugodnih cenah rezervne dele za motorne žage JONSERED, ki jih pri takojšnjem plačilu dobite še 5% ceneje. Se priporoča in vas vabi k nakupu TRGOVINA KOŠARICA. Osma zaporedna zmaga V derbiju rdeče skupine slovenske košarkarske lige so igralci Savinjske s Polzele doma premagali Unilabor Marvoz Ježico z 79:72 (32:38). To je bila že osma zaporedna zmaga Polzelanov, zmago pa so si zagotovili v zadnjih minutah. Na začetku so gostitelji sicer povedli, vendar so gostje v 8.minuti izenačili (18:18) in nato imeli pobudo vse do 35.minute. Ves ta čas so gostje vodili s pet do deset koši. V zadnjih treh minutah so domači štrli obroč pod gostujočim košem in z nekaj zaporednimi koši Petranovica, Cenclja in Turnška je zmaga ostala na Polzeli. Boris Zrinjski, trener Savinjske:"To je bila pravi derbi rdeče skupine, zmago pa je odločila igra pod koši. Čeprav je Petranovič dosegel naj več košev (34) mislim, da bi morali več igrati ria njega. Sicer sta obe ekipi prikazali dobro igro." ■ -er Odbojka m ss m s® i« ss Niz z vodilnimi... Odbojkarice Topolšice so v 12.kolu gostovale v Celju pri vodilni domači ekipi Abes Trade in izgubile z 1:3 (-10, -1, 12, -11). tako so na lestvici še vedno predzadnje z eno samo zmago, priložnost za drugi par točk pa bodo imele v naslednjem kolu, ko se bodo doma srečale z zadnjo ekipo Branik Rogoza Magic. ...in zmaga z zadnjimi Igralke Gornjega Grada so gostovale pri zadnjeuvrščeni ekipi Branik Rogoza Magic in zmagale s 3:1 (7, 4, -13, 8). S četrto zmago v 12 kolih so sedaj na 7.mestu, v prihodnjem kolu pa bodo v Gornjem Gradu gostile tretjeuvrščeni Cimos. Še tretji poraz Šempetrski odbojkarji so doživeli še tretji zaporedni poraz v drugem delu prvenstva in kljub novemu trenerju ne gre in ne gre. Tokrat so doma klonili proti ekipi Vigros Pomurje z 0:3. Prva dva niza so hitro izgubili na 4 in 7 točk, v tretjem pa so zaigrali kot prerojeni. Vodili so celo s 7:1, a ga nato izgubili na 8. • Hinko Jager, trener Šempetra: "Gostje so bili boljši in so zasluženo zmagali. Vsaj za tretji niz sem upal, da ga bomo dobili. Ekipa je zares mlada, vendar mislim, da bi se morali obdržati v tej konkurenci. Temeljito bo treba poprijeti za delo." ■ -er Plavanje sss ss x s m ss m, Tekmovanje v domačem bazenu Plavalni klub Velenje je preteklo soboto organiziral 2.kolo predtek-movanja prvenstva Slovenije za pionirje in mlajše pionirje. Na predtek-movanjih skušajo plavalci doseči norme za nastop na državnem prvenstvu. V Velenju je nastopilo 100 plavalcev Branika iz Maribora, Fužinarja z Raven in domačega kluba. Velenjski plavalci so bili znova izvrstni in so dosegli največ odličnih rezultatov. Rezultati velenjskih plavalcev: pionirji - 400 m prosto: I.ValcI 4:48,6, 3.Primožič 4:58,6, 4.Petras 5:o3,7, 5.Majhen 5:11,7, 8.Šikman 5:34,2; 200 m hrbtno: I.ValcI 2:37,7, 3.Petras 2:45,0, 6.Mehmedovič 2:57,9; 200 m mešano: 2.Vaicl 2:43,0, 4.Primožič 2:50,0,5.Majhen 2:50,5; štafeta 4x 100 m prosto: I .Velenje 4:28,1 (Primožič, Majhen, Petras, Valcl); pionirke - 400 m prosto: 2.Valcl 5:05,4,3.Udovičič 5:29,1,6.Petras 5:53,5,9.Pandža 3:09,1; 200 m mešano: I.ValcI 2:47,6, 3.Udovičič 2:56,6, 8.Sladič 3:11.8; štafeta 4x100 m prosto: 2.Velenje 5:02,8 (Valcl, Sladič, Petras. Udovičič); mlajši pionirji - 50 m prosto: 1.Kotnik 33,8, 3.Čutuk 35,7, 6.Matic' 36,8, 8,Oce-pek 37,5; 100 m prsno: I.Matic 1:40,2, 5.Čutuk 1:43,7, 8.Kotnik 1:46.7, 9.Martine 1:47,0; štafeta 4x50 m delfin: I .Velenje 2:532,4 (Matic, Kotnik, Čutuk, Dobelšek); mlajše pionirke - 50 m prosto: 7.Pandža 42,9; 100 m prsno: 3.Kukovič 1:49,9. Med počitnicami si plavalci nabirajo moči na Slemenu, ob koncu tega tedna pa bodo prvič nastopili v Bad Reichenhallu (Nemčija) na velikem mednarodnem mitingu. ■ Marko Primožič Goool... Gorenje:Presad 26:21 (11:8) VELENJE - Rdeča dvorana, gledalcev 400, sodnika Korič in Kalin (oba Ljubljana). corknjk: Stropnik, Krejan 2, Ocvirk 1, German, Ojsteršek, Plaskan 7, Lisac, Rozman 10, Tome, Redžebašič 1, Cvetko 5, Vajdl. lzola:LIR Velenje 21:19 (10:11) IZOLA - Športna dvorana, gledalcev 450, sodnika Dolenc (Kranj) in Svoljšak (Škofja Loka). i.ik vki.knjk: Lakič, Ferfolja, Topič, Katič 3, Oder 8, Fale 3. Hudej 3, Hudarin 2, Kurmanšek, Kranjc, Grudnik, Matic. Žalec:Branik 20:22 (11:10) ŽALEC - Dvorana osnovnošolskega centra, gledalcev 300. sodnika Tomšič in Cerkvenič (oba Ljubljana). žai.kc: Jelen, Bylina, Šimek, T.Dolar, Golob 2, Čmak, Gorbulina 5, Randl, Petek, V. Dolar 11, Kline 2, Pilih. ESO Elektra:lnpos Celje 69:62 (27:26) VELENJE - Dvorana OŠ Šalek. gledalcev 200, sodnika Rems in Kaučič (oba Ljubljana). kso ki.kktra: Mrzel 19, Bogataj, Rizman 19, Tajnik 10, Dumbuja 5, Lipnik 6, Leskovšek, Nežmah, Brešar 10. Savinjska Polzela:Ježica 79:72 (32:38) POLZELA - Športna dvorana, gledalcev 700, sodnika Majce (Kranj) in Poljanšek (Žiri). savinjska poi.zki.A: Cencelj 17, Vasiljevič, Petranovič 34, Urbanija 7, Kuhar 6, Turnšek 7, Cizej 6. Velenje s ss x as 8 m Ženske v malem nogometu V Rdeči dvorani v Velenju bo v nedeljo zanimivo. Številnim moškim malonogometnim turnirjem se bo pridružil ženski. V nedeljo bo žensko zimsko prvenstvo, na katerem bo zaigralo najboljših osem ekip v naši državi: Vukosavljevič, Inženiring (obe Ljubljana), Maribor, Apače, Karioke (Markovci), Dolič, Hrastnik in Skale (Velenje). Prvenstvo bodo pričeli ob 9.uri. Šahovske novice V četrtek, 21 januarja, je ŠŠD organiziralo drugi tedenski hitropotezni turnir nad bistrojem Šahec. Tokrat seje zbralo 24 šahistov, vrstni red pa je bil: I Čre-pan 11, 2.Goršek 9, Kopač 9, 4.Matko 9, 5.Dražnik 8,5 ild. Danes, v četrtek, se bo na bistrojem Šahec ob 17.uri pričel tretji turnir, prijave pa sprejemajo pred pričetkom tekmovanja. ■ Andrej Novak Namizni tenis Namiznoteniški klub Vesna iz Zalogaje v soboto izvedel memorialni Jakhlov turnir. Med preko 200 nastopajočimi seje pri kadetih Uroš Slatinšek uvrstil na 5. do 5.mestro, enak rezultat pa je pri mlajših kadetih dosegel Damijan Vodušek. Na turnirju so sodelovali igralci iz vseh slovenskih klubov, nekateri celo z igralci iz sosednjih držav. ■ A.Vodušek Strelski šport Mednarodnega strelskega tekmovanja v Rušah, na katerem so nastopili avstrijski, madžarski in slovenski strelci, so se udeležili tudi velenjski pištoljarji. Velenjačni so ekipno osvojili 4.mesto s 1.670 krogi (Tkalec 550, Veternik 563, Klančnik 557). Zmagala je Olimpija pred Avstrijo in Ptujem. Pri posameznikih je bil Veternik peti, 12.Klančnik in 18.Tkalec. Društvo invalidov Velenje je na strelišču Mroža izvedlo občinsko strelsko prvenstvo. Med 18 tekmovalci je zmagal Žučko s 340 krogi, za njim pa so se uvrstili Tratnik 299, Brezovnik 291, Orlačnik 264 in Tajnšek (Šmartno ob Paki) 260. Pri ženskah so se na prva tri mesta uvrstile Mogilnicki 251, Melanšek 248 in Jehart 245. Normo za nastop na regijskem prvenstvu, ki ga bo izvedlo velenjsko društvo invalidov 6.februarja, je izpolnilo 9 velenjskih strelcev. ■ F.Ž. Atletika V organizaciji in izvedbi OŠ Bratov Mravljakov in velenjskega atletskega kluba so po jesenskem premoru mladi atleti tekmovali za naslove najhitrejših v teku na 40 metrov v dvorani. Istočasno sta tekla dva tekmovalca in se uvrstila naprej glede na dosežen rezultat. Udeležba je bila dokaj številna, saj je tekmovalo preko 60 najhitrejših iz vse velenjske občine.Organizatoiji načrtujejo v marcu še tekmovanje v skoku v višino, kar bo mladim prav gotovo popestrilo zimsko pripravljalno obdobje. REZULTATI: deklice - S.razredi: I .Saša Šalamon 6,25,2.Sanela Pasagič (obe Livada) 6,56, 3.Klavdija Huskič (Šalek) 6,66,4.Maja Pirtovšek (BM)6,70,5.Natalija Mijatovic'( Livada) 6,81; dečki - 5.razredi: l .Jure Pocajt (MPT) 6,23,2 Miha Avberšek (BM) 6,35, 3.Sebastjan Kavcl 6,39, 4.Davorin Radosinovič 6,45, 5.- 6.Adam Pleše (vsi Livada) in Grega Zager (BM) 6,50, deklice 6.razredi: I Janja Žaula (MPT) 6,08, 2.Miijana Sršan (Livada) 6,15, 3.Gordana Gavrilovska (GS) 6,24,4.Edina Džihanovic 6,45, 5.Suzana Jaus (obe MPT) 6,49; dečki 6.razredi: I.Aleš Rajh (BM) 5,72, 2.Amel Džedovič 5,77, 3.Jure Ocepek (oba MPT) 6,07, 4.Vlado Mijatovič (Livada) 6,15, 5.Urban Oprešnik (MPT) 6,20; deklice 7.razredi: I.Jana Pugelj (MPT) 6.10, 2.Daša Tofant (Livada) 6,16, 3.Mateja Detelbah 6,44,4.Nina Detelbah (obe GŠ) 6,49,5. Vesna Širca (Livada) 6,56; dečki 7.razredi: 1 .Aleš Razgoršek (BM) 5,52,2.Tadej Majhen (Livada) 5,62,3.Marko Merčnik (BM) 5,73,4.Primož Gutman (Livada) 5,94, 5.Andrej Pfeifer(GŠ) 6,02. ■ B.Šalamon ?0 HRIBIH IN DOLINAH Planinske poti in transverzale Poleti 1953 je bila dokončana slovenska planinska pot. Ena najlepših in najtežjih, več kot 800 kilometrov meri po dolžini. Za "pošteno" prehoditev te poti potrebuje planinec skoraj cel mesec, v povprečju pa potrebujejo nekako pet let. In šele, ko v Ankaranu pritisneš zadnji žig od osemdesetih na celi poti, v resnici spoznaš vso pestrost in lepoto slovenske dežele. Tisti, ki so to prvo planinsko transverzalo pripravili, si verjetno niti v sanjah niso predstavljali, da bo ta pot dobila toliko njej podobnih. Danes jih je v Sloveniji že več kot petdeset, vendar to število povsem natančno, saj nastajajo vedno nove. Za ponazoritev povejmo še to, da je bila "Šaleška planinska pot" osemnajsta po vrsti, od takrat je preteklo že skoraj dvajset let in danes je še veliko takšnih transverzal, ki so speljane okrog posameznih krajev. So razmeroma kratke in jih je moč prehoditi v eni etapi, v enem dnevu. Povsem razumljivo seveda je. da se ne morejo primerjati s transverzalami kot so Šaleška, Koroška ali savinjska planinska pot, vendar popeljejo pohod-nika skozi kraje in zaselke po katerih verjetno nikoli ne bi hodil. Tudi v naši bližini sta speljani dve podobni planinski poti. Prva obkroži Vinsko goro, druga pa nas popelje po obrobju Andraža. Danes si natančneje poglejmo prvo. Vinskogorski planinci sojo pod vodstvom takratnega zelo delavne- ga in požrtvovalnega predsednika Mira Lesjaka pripravili in predali njenemu namenu leta 1983, dobri dve leti po ustanovitvi takrat še planinske sekcije v svojem kraju. Njen začetek je v Zgornji Črnavi pri gostišču Obirc. Pretežno je speljana ob meji njihovega kraja, mimo krajevnih znamenitosti in po najvišjih vrhovih. Škoda je le, da med 6.in 7.kontrolno točko ne skrene nekoliko stran in obišče slabih deset minut oddaljen Kačji grad, sicer je na poti štirinajst kontrolnih točk. Verjetno najlepša je predzadnja za znameniti Gonžarjevi peči, od koder se pohod-niku ob lepem vremenu ponudi prečudovit panoramski razgled na Vinsko goro in širšo okolico. Po vodniku potrebujemo za njeno prehoditev nekako petnajst ur, tisti z nekoliko več kondicije pa lahko ta čas tudi prepolovijo. Sicer je sama pot primerna za vse letne čase in za vse starostne meje. Povsem razumljivo je, daje najlepša spomladi in jeseni. Vsi tisti, ki jo želite prehoditi, lahko dobite dnevnik oziroma kontrolni kartonček za žige v pisarni planinskega društva Velenje vsak torek in četrtek od 17.do 19.ure. če boste imeli kanček sreče, boste našli Staneta v pisarni tudi vsak dan okrog 10.ure. Lahko pokličete tudi po telefonu na številko 851-192. Pa veliko prijetnih trenutkov na poti okrog Vinske gore. ■ mh "Aristokratke" mravljice domujejo najraje v sodobnih stanovanjih Afričanke osvojile Ljubljano Drobne rumene in rdeče mravljice so prišle v Evropo iz Afrike, v Slovenijo pa so začele prodirati pred približno desetimi leti. Se vam je že zgodilo, da ste ja, lahko upravičeno že govorimo zjutraj iz sobne omare vzeli čisto perilo, v katerem so gomazela drobna rumena in rdeča bitja? Potem ste odšli v kuhinjo in taista bitja so vas lačna pričakala, recimo, na delovnih pultih ob pomivalni mizi? Nato ste jih še videli v kopalnici, otroški sobi, predsobi... In tako dan za dnem, le da jih je bilo vedno več. Če domujete v slovenski prestolnici in se vam kaj takega še ni pripetilo, imate zares srečo. Kdo so ta drobna, a izredno nadležna bitja, ki so v nekaj letih osvojila vseh pet ljubljanskih občin, nedvomno pa pohod načrtujejo izven regije, saj so se pred nekaj dnevi prvič (uradno) naselile že v enega od novomeških blokov? Rumene ali faraonske mravlje (latinsko Monomorium Pharaonis L.), njihova domovina jc Afrika, od začetka tega stoletja tudi Evropa in zadnje desetljetje se očitno zelo dobro počutijo tudi v slovenski prestolnici, vendar ne v vseh domovih. Faraonke, poznavalci tc nadloge (z medicinskega stališča namreč ne ogroža zdravja ljudi - po doslej znanih ugotovitvah!) jim pravijo tudi aristokratske mravljice. Bolj je stanovanje oziroma zgradba sodobno zgrajena in opremljena (s centralnim ogrevanjem, toplovodom), prej se bodo vselile in množile. Tam kjer se pojavi ena mravl- o koloniji. Ta bo nastala takoj, ko bodo mravljice našle dovolj hrane. gostiteljii drobnih sostanovalcev dolgo časa sploh ne opazijo, tretji niti ne vedo, kako in kdo sploh naj To je namreč odvisno od stanovalcev, ki nam sporočijo o tej nadlogi. Vemo pa, da te mravlje doomujejo že v vseh ljubljanskih občinah. Letos smo opravili dezinsekcije v kar 51 stanovanjskih zgradbah," nam je povedal dr. Dominik Komadina, direktor Zavoda. Za uspešno akcijo uničevanja faraonskih mravelj v kakšni zgrad- Tudi v mestu Velenje faraonke na pohodu Te drobne, majhne živalce postajajo nadležne , kot kaže, tudi v Velenju. Zato smo menili, da bo gotovo marsikdo z zanimanjem prebral sestavek, ki smo si ga izposodili v Nedeljskem dnevniku. Ob tem naj povemo še to, da smo tudi mi poklicali na Zavod za socialno medicino in higieno v Celje, kjer nam je Marjan Hladen povedal, da o kakšnem pohodu faraonk v Velenju ne vedo nič. Trenutno tudi materiala za zatiranje drobnih mravljic nimajo, pričakujejo ga v naslednjih dneh. Navodil, kako ravnati v takih primerih, pravzaprav ne dajejo. Kajti individualno zatiranje te nadloge ni učinkovito. Najbolje je, če tisti, ki seje žele znebiti, pokličejo na omenjeni zavod. Delavci zavoda si bodo kraj ogledali, na osnovi razširjenosti pa nato tudi ukrepali. Cena za opravljeno storitev pa bo skupek porabljenega materiala in za to potrebnega časa. Zanimivo pa je, da lahko preživijo brez hrane celo do šest mesecev. Najrajši imajo beljakovine, torej različne vrste mesa, zadovoljijo pa se tudi z mastjo in maslom, sedjem in sadnimi sokovi, droptinami kruha in drugo hrano. Sladkosnednc noiso pretirano, seveda pa zaužijejo tudi tovrstna živila. Najboljši je spopad Praksa je pokazala, da se nemalo gostiteljev sprva sramuje nepov-abljenim rumenih ali rdečih vsiljivccv, zato jih začno preganjati iz svojih domov na različne načine in z različnimi sredstvi, ki jih imajo na razpolago, kar sami, da ja ne bi kdo za to izvedel. Kajpak so neuspešni, saj faraonke preženejo le začasno (prej ko slej se vrnejo), največkrat v sosednje stanovanje ali nadstropje. Drugi se loti spopada, da bo uspešen, so pa tidi takšni, ki so jih sprejeli že "za svoje". Gledano s stališča, daje treba nadlogo odpraviti, nihče med omenjenimi ne dela prav. Faraonke se namreč razvijajo zelo hitro, pri ugodni temperaturi (27 stopinj) traja namreč celoten ciklus od jajčeca do že škodljive mravljice pribljižno samo 38 dni(!). Petkratna dezinsekcija V slovenski prestolnici že od začetka pojava faraonskih mravelj izvajajo akcije za njihovo uničevanje strokovnjaki Zavod za socialno medicino in higijeno v^ Ljubljani. "V katerih zgodbah domujejo rumene ali rdeče mravlje, nimamo natančnih podatkov. bi je nujno potrebno, da morajo strokovnjaki zavoda opraviti brizganje z insekticidi v vseh stanovanjih in vseh skupnih prostorih ter kleteh, torej tudi v tistih, v katerih se mravlje še niso vselile oziroma niso opazne. Zato je treba sprostiti vse dostope do vertikalnih jaškov v zgradbi, kjer poteka akcija (ventilacijske jaške v kuhinjah, shrambah, kopalnicah, jaških za smeti...). Stanovalci pa morajo še posebej opozoriti strokovnjake na mesta kjer se mravlje pojavljajo. Akcija je uspešna, če jo strokovnjaki opravijo petkrat zaporedoma na vsakih 35 dni. "V večini primerov stanovalci naročijo dezinsekcijo le enkrat, kar pa seveda ni dovolj. Dajo ponovimo petkrat v določenih zaporedjih, so se doslej odločili le v enem ljubljanskem bloku. Že po tretji dezinfekciji smo faraonke uničili, toda kljub temu je treba postopek ponoviti petkrat", pripoveduje Janez Kranjc iz zavoda. In jamstvo, da se po tako celovito opravljeni akciji faraonke ne bodo nikoli več pojavile v zgradbi? "Je bolj teoretično kot v praksi, zagotovo pa bodo imeli v zgradbi mir pred vsiljivka-mi najmanj eno leto," menijo strokovnjaki. V ljubljanskem Zavodu za so- rta sliki Je večja mravlja žena "kraljica", manjša pa mož. Na sto možje 110 do 525 žena kraljic, ena v času svojega življenja (od 58 do 208 dni) odloži okrog 300 jajčec. cialno medicino in higijeno so pripravljeni na sleherni klic oziroma prijavo takoj reagirati. "Ljudje bi nas morali obvestiti o tem, da imajo mravlje v svoji hiši, takrat, ko jih opazijo in ne še le po daljšem času. Tako bi jih bilo mogoče, seveda z ustreznimi kemičnimi sredstvi, hitro odpraviti," dodaja dr. Dominik Komadina. Strokovnjaki iz zavoda ob opravljanju dezinfekcij tudi svetujejo, kako ravnati oziroma se zavarovati pred morebitnim napadom mravelj (hrana naj bo čimbolj zaprta in v hladnih prostorih, zdaj pozimi recimo na balkonu). Povedali pa so nam tudi, da tisto "o smrdljivih kemičnih snoveh" - o čemer je prepričan del javnosti, kijih uporabljajo pri dezinfekciji ne drži. "Od septembra letos uporabljamo kemična sredstva, ki jih proizvajajo v Angliji. Nimajo neprijetnega vonja, prav tako ob dotiku niso popolnoma nič škodljiva. Z njimi lahko celo škropimo notranje dele omar, "pravi Janez Kranjc. In še to: zavod zaračunava za storitev 900 tolarjev na stanovanjsko enoto, neglede na to koliko kvadratnih metrov je velika. V tem znesku je vračunano tudi brizganje z insekticidi vseh skupnih prostorov v hiši in kleti. Rumene ali rdeče mravlje so velike 1.5 do 2 milimetra, kraljica tudi do štiri milimetre. Imajo krila, vendar le do parjenja in odlaganja jajčec, nato si jih same odgriznejo. Ljubijo toplo in vlažnejše bivalno okolje, mravljišča pa si najraje delajo v bljižini toplovodnih cevi. Ugodno bivališče za mravlje, ki potrebuje-• jo enakomerno toploto je tudi stiropor na stenah. ■ Duša P. Podbevšek Nedeljski Dnevnik Bo ZRK Velenje res splaval? 8. 8«3S!S®i8S«S!3iaiSSSS®S8S8i®BSS?»&!8S Za milijon tolaijev neplačanih računov Ženski rokometni klub Velenje je Izstopil iz slovenskega pokalnega tekmovanja. Že to je znak, da Je klub spet v velikih težavah, odgovore na vprašanja pa smo poiskali pri Marjanu Klepcu. Najprej nas je zanimalo kakšno Je dejansko stanje. "Prva in prava resnica je, da klub vse od svojega nastanka leta 1969 najbrž ni bil v večjih težavah. Dejstvo je, da smo poleti podpisali spon-zorsko pogodbo s podjetjem LIR Velenje in pričakovali, da bomo s tem rešili določeno problematiko. Imenovali smo mandatarja za sestavo predsedstva, vendar ni bilo ničesar storjenega. Organov kluba še vedno in tisti člani, ki smo še v klubu, smo se odločili, da vsaj v začetku februarja sklučemo skupščino in skušamo imenovati upravo, ki bo vodila klub vsaj do konca tega prvenstva. Ob organizacijskih težavah pa so seveda še finančne, ki so značilne za večino klubov in športov v občini." Pogodbo ste podpisali, da bi rešili vsaj del finančnih težav. Verjetno so v njej zapisane tudi obveznosti sponzorja. "Sponzor je prevzel obvezo, da zagotovi sredstva, ki so potrebna za delo kluba. S tem seveda niso mišljena vsa potrebna sredstva. To je logično, saj tega ne prevzamejo niti velika podjetja, vendar sponzor niti svojega dela obveze ni izpolnil. Temu je treba dodati še mačehovski odnos občinskega proračuna do športa. Razumemo, da je pri vseh proračunskih porabnikih na prvem mestu zagotavljanje osebnih dohodkov, vendar bo zapostavljanje športa predlani in zlasti v lanskem letu kaj kmalu sprožilo plaz velikih problemov tudi pri ostalih klubih in športih. Torej, proračunski denar res manjka, mi pa smo naredili napako, ker smo verjeli nekomu, da bo zagotovil manjkajoča sredstva." Koliko denarja bi lani torej morali dobiti od sponzorja in koliko ste ga sploh dobili? "Posebna številka v pogodbi ni zapisana, piše pa, da bo sponzor priskrbel vsa potrebna sredstva za delovanie kluba. Po nekaterih izračunih jc obveza kar precejšnja, skoarj 60.000 DEM, priskrbel pa je dobro desetino. Klub je pred blokado in vprašljivo je tudi nadaljevanje prvenstva. Posledice so tudi v tekmovalnem pogledu. Razen jesenskih priprav smo vseskozi trenirali v Velenju, nismo odigrali dovolj tekem za trening, poleg tega nismo bili nikoli v popolni postavi. In glej ga zlomka - samo dvakrat smo bili kompletni in še takrat sta manjkali igralki zaposleni, rekel bom v narekovaju - pri "sponzorju". Vse kar se sedaj-tJogaja. je logična posledica vsega tega. Nekoliko nam je upadel motiv tudi zato, ker smo prepričani, da iz modre skupine nismo izpadli pravično, saj je republiška zveza po "balkansko" registrirala nekatere igralke za druge klube. Tudi za nadaljevanje prvenstva v beli skupini se nismo mogli dovolj dobro pripraviti in prvi rezultati so slabi. Mislim pa, da po kakovosti še vedno sodimo v modro skupino, da se bomo popravili, ne rečem pa, da bi v slovenskem rokometu lahko igrali takšno vlogo, kot smo je v minulih letih. Navsezadnje le še imamo dve slovenski reprezentantki." Je bil sponzor seznanjen, da bi moral na sezono prisprbeti 60.000 DEM? "Verjetno, če je podpisal. Sicer se ne mislimo preveč vračati nazaj. Skušali bomo opraviti skupščino, prekinili bomo pogodbo, vse ostale zadeve pa predali sodišču. Ker vemo, da to dolgo traja, se bomo morali v tem času znajti sami. Klub ima trenutno za milijon tolarjev neporavnanih obveznosti. Do konca tekmovanja jih bomo skušali pokriti in poskrbeti za tekoče stroške, ob tem pa se bomo morali obnašati skrajno racionalno. Zaradi tega smo že izstopili iz slovenskega pokala. Odkrito rečeno, v dveh tekmah z Olimpijo rezultatsko ne bi bili posebej uspešni, vemo tudi, da to ni športno, vendar moramo rešiti sezono. Vsaj za prvo ekipo to lahko zagotovimo, druga je zelo vprašljiva. Reševali se bomo s sponzorstvi za posamezne aktivnosti, malo pa računamo tudi na večjo korektnost proračuna do športa." Koliko ste lani dobili iz proračuna, da ne bova govorila na pamet? "Neposredno na žiro račun 700.000 tolarjev, poleg tega pa pokrite stroške vadbe in tekmovanj v dvorani, skupno okrog 2 milijona tolarjev." Se strinjaš, da Velenje vendarle ni tako bogato, da bi si privoščilo štiri in več klubov, konkretno v prvi ligi? "Strinjam se in dokončno bo treba narediti selekcijo. Če je proračun s "pripiranjem vrat" sredstvom za šport želel napraviti to selekcijo, potem mu je uspelo. Menim pa, da je prav rokomet tisti šport, v katerem lahko Slovenija veliko doseže, v moški konkurenci še posebej. Zato moramo v Velenju obdržati vsaj moški klub." Dekleta so v prvih dveh kolih dvakrat izgubila, bodo torej izpadla tudi iz bele skupine? "Izpad v slabšo, belo skupino je bil šok za igralke, poleg tega pa so obe tekmi izbubile dokaj nesrečno. Vseeno sem optimist in upam na prvi dve mesti, ki vodita nazaj v boljšo, modro skupino." Koliko je ta napoved res stvarna, bomo videli že jutri, v petek, ko bo v Rdeči dvorani šaleško-savinjski derbi med Velenjem in Žalcem, ki ima podobne težave in načrte, mi pa bomo do naslednje številke o razlogih za sedanji položaj v klubu povprašali še drugo stran. ■ vos Drugi vzpon na Paski Kozjak je uspel Društvo za športno rekreacijo Gorenje je v nedeljo priredilo množično športno in rekreativno akcijo, ki je na PaŠki Kozjak privabila okrog 100 udeležencev. Največ je bilo pohodnikov, na svoj račun pa so prišli tudi tekači in kolesarji. Po lepi gorski cesti je prvi na cilj po 6,5 kilometrih pritekel Kamničan Lado Urh, kije tudi premagal kolesarskega veterana Janeza Markoviča iz Ljubljane. V planinskem domu na Paškem Kozjaku so udeležence pos-tregli s čajem in okusno enolončnico, Gorenjevo športno društvo pa je udeležence nagradilo s kolajnami. Povedali so: Lado Urh iz Kamnika: "Prišel sem iz Kamnika in kot reprezentantu v gorskih tekih mi je tekma prišla prav za dober trening. Lepa proga in dobra organizacija sta le še potrditev dobrih akcij, ki so znane po Sloveniji, njihov nosilec pa je Tekaška sekcija Gorenje." Suzana Cesar iz Velenja: "Letos sem se drugič udeležila tega teka in si obljubila, da me ne bo več. Tek je pretežak, vendar te prav težavnost vedno znova izzove. Škoda, da ni bilo več tekačev, pohvaliti pa je treba organizatorje, ki vselej najdejo nove zanimive oblike rekreativnih akcij." Martin Lah iz Velenja: "V zadnjem času spet redno treniram in upam, da bom kmalu spet zmogel kakšen tek na 100 kilometrov. V tekaški sekciji smo pač tekači z različnimi cilji, za vsakega pa najdemo primerne oblike." Angelo Novkovič iz Šmartnega ob Paki (zanj je govorila mamica Mirjana): "Star sem tri leta in sem prvi del proge tekel skupaj z mami- co, nato pa mi je zelo pomagala. Dobil sem kolajno in sem seveda vesel, to pa je že moj peti tek." ■ Hlnko Jerčič /O ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje VARČEVALNA KNJIŽICA Želite varčevati in ohraniti realno vrednost svojih sredstev? Predlagamo vam rešitev- VARČEVALNO KNJIŽICO, ki zagotavlja ohranjanje vrednosti vloženih sredstev in omogoča postopno varčevanje tudi manjših zneskov. Osnovne značilnosti varčevalne knjižice so: - minimalni znesek, ki ga lahko varčujete na varčevalni knjižici je 200 DEM tolarske protivrednosti, kasnejši pologi pa niso omejeni, - sredstva se obrestujejo v višini mesečne stopnje rasti maloprodajnih cen, - sredstva lahko polagate v katerikoli enoti Ljubljanske banke, dvigujete pa le v enoti, kije knjižico izdala, - privarčevalna sredstva lahko dvignete šele po poteku 15 dnevnega roka od dneva vplačila. Na varčevalni knjižici mora ob dvigu sredstev ostati minimalni znesek 200 DEM tolarske protivrednosti. Ta se lahko dvigne le ob saldaciji varčevalne knjižice. Polcijska postaja Mozirje < K « g !f g Prevrnil se je s traktorjem Prvi dan preteklega tedna ni bil nič kaj prida za 16 - letnega Silvestra V. iz Gornjega Grada. K sreči se je vožnja s traktorjem vsaj zanj končala dobro. Odnesel jo je brez poškodb, traktor pa bo treba popraviti. Zaradi vožnje po robu vozišča v Lenartu pri Gorenjem Gradu seje namreč z njim prevrnil. Trčenje v križišču V četrtek, 21. januarja, je na obvoznici v Mozirju, na odcepu za Loke, prišlo do prometne nesreče. Franc Leskošek, 60 let, iz Mozirja naj bi izsiljeval prednost voznici Romani Lcsjak, 24 let, iz Nazarij, pri čemer je prišlo do trčenja. V nezgodi se je lahko telesno poškodoval voznik Leskošek. Policijska postaja Velenje **«»** Vlomil v avtomobil Ni šc znano, kdo jc bil tisti, ki je v noči iz 17. na 18. januar, na parkirišču pred blokom na Foitovi 8 v Velenju, razbil steklo na sprednjih vratih avtomobila in iz njega ukradel avtoradio, vreden 20 tisoč tolarjev. Vsekakor paje povzročil precej škode lastniku avtomobila, 51 letnemu Alojzu B. iz Velenja. Za neznancem poizvedujejo. Dve ovadbi zaradi nasilniškega obnašanja V prejšnjem tednu so na velenjski Policijski postaji napisali tožilcu dve ovadbi. V prvi so zaradi nasilniškega obnašanja ovadili 21 - letnega Sadika S., državljana BiH z začasnim bivališčem v Velenju. Ta jc v zadnjih nekaj mesecih na območju občine Velenje večkrat kršil javni red in mir. Pri tem je dve osebi tudi lahko telesno poškodoval. Zakaj in kako je zadeva izgledala bo moral še pojasniti. Zanimivo, da je tudi druga ovadba, ki sojo napisali tožilstvu za Romana D., 24 - letnega Šoštanjčana, skoraj za las podobna prvi. Ista nagnjenja, isto obnašanje, isto obdobje, prav tako težave z javnim redom in mirom in tudi dva iažje poškodovana. Za policijo padel po stopnicah V sredo, 20. januarja, so iz celjske bolnišnice, kamor so pripeljali poškodovanega Milana Š., 30 let, iz Velenja, poklicali velenjske policiste in jim povedali, da imajo pri njih poškodovanca z zlomljeno nosno in lično kostjo. Policisti so pri zbiraju podatkov sicer ugotovili, da je Milana Š. okoli 18. ure v lokalu Max v Velenju s pestjo udaril neznani storilec. Milan pa policistom o dogodku ni bil pripravljen ničesar povedati, dejal je le, daje za policijo padel po stopnicah. Ukradel že ukraden avto Tudi kaj takšnega se primeri! -21. janauraja zvečer je prišel na policijsko postajo 39-lctni Abdu-lah A. iz Velenja in prijavil, da mu jc neznanec ukradel osebni avto Golf, avstrijske registracije, ki ga jc nekaj dni pred tem kupil od znanca Zijada D., začasno zaposlenega v Avstriji. Abdulah je Zijadu izročil 3000 DEM, ta pa mu jc obljubil, da mu bo že čez nekaj dni za avto poslal tudi dokumente. Ker obljubljenega Zijad ni izpolnil, je nov lastnik avtomobila Abdulah, sam preveril v Avstriji, kaj je z dokumenti za avtomobil, ki je bil zdaj njegova last, še preden je bila Zijadova, pa last nekega podjetja v Avstriji. Pri tem je ugotovil, da je to avto, ki gaje avstrijskemu podjetju že lansko leto nekdo ukradel. V čigavi lasti je zdaj, se ne ve, Abdulah ga gotovo nima. Tako kot tudi ne 3000 DEM, ki jihje za avto izročil Zijadu. Hudo poškodovana peška V petek, 22. januarja, okoli 22. ure se je na Partizanski cesti v Velenju zgodila prometna nezgoda, v kateri je bila hudo ranjena peška, 22 - letna Ksenja Kramar iz Velenja. 24 - letna voznica osebnega avtomobila Zdenka Zago-ričnik iz Kal v žalski občini, je vozila iz. Šoštanja proti Velenju. Sto metrov pred odcepom za tovarno Gorenje je z njene leve strani preko ceste stekla peška, pri tem pa se spotaknila in padla. Zago-ričnikova je sicer zavirala, vendar je kljub temu zadela peško. Pri tem je Kramarjeva dobila hude telesne poškodbe in se zdravi v bolnišnici v Celju. Huda prometna nesreča na Partizanski cesti Tudi druga huda prometna nesreča seje v petek, 22. januarja, pripetila na Partizanski cesti v Velenju. Okoli 19. ure se je 27-letni Ljuboja Tadič iz Velenja peljal z osebnim avtomobilom iz Velenja proti Šoštanju. V nepre-gledenem levem ovinku v neposredni bližini Termoelektrarne je verjetno zaradi neprimerne hitrosti in sunkovitega zaviranja, začelo njegovo vozilo zanašati, pri čemer je zapeljal na levi vozni pas v trenutku, ko se je nasproti pripeljal Zlatko Njegovec, 33 let, iz Topolšice. Vozili sta trčili. V nezgodi se je hudo telesno poškodovala sopotnica v vozilu Zlatka Njegovca, 27 - letna Lidija Njegovec, lažje telesne poškodbe pa je v nesreči dobil tudi 9 letni Matej Njegovec. Oba se zdravita v bolnišnici Slovenj Gradec. Materilna škoda znaša 200 tisoč tolarjev. Je kdo videl nezgodo? V petek, 22. januarja, ob 13.50, je šel 11 - letni Iztok Č. po Konovs-ki cesti v Velenju (iz smeri Staneto-va proti Šembriški). V neposredni bližini hiše, Konovska 25, gaje dohitel voznik osebnega avtomobila oker barve, ga oplazil in zbil po vozišču. Voznik je za tem zmanjšal hitrost in se ozrl nazaj, vendar je odpeljal dalje. Lahke telesne poškodbe so Iztoku Č. oskrbeli v zdravstvenem domu Velenje. Policija prosi vse, ki bi karkoli vedeli o tej nezgodi, da jih pokličejo. Prav tako pa prosijo voznika osebnega vozila, da se oglasi pri njih in poda podatke o nezgodi. Policijska postaja Žalec Namerna poškodba Že v soboto, 18. januarja zvečer, je neznanec poškodoval osebni avto znamke yugo 45, ki ga je lastnik O.J. iz Velenja parkiral pred lokalom Interclub v Preboldu. Policisti so bili šele v ponedeljek obveščeni, daje neznani storilec nič kaj umetniško porisal sprednji pokrov avtomobila, odtrgal zunanje vzvratno ogledalo in poškodoval levo sprednjo gumo. Priljubljena kolesa Gorska kolesa so očitno tako priljubljena, da jih hočejo imeti tudi tisti, kijih niso kupili. Tako je bilo eno od teh koles odpeljano izpred stanovanjskega bloka na Čopovi 6 v Žalcu. Lastnik Š.B. iz Žalca se zdaj lahko tolaži, da v teh dneh nikakor ni edini, ki je ostal brez svojega rekreacijskega pripomočka. Kdo ju pogreša? K Jelki Stiplovšek iz Kaple vasi 63, sta sc zatekla mlajša psička in starejši pes pasme bokser, oba rjavodlaka. Lastnik se lahko o psih pozanima tudi na telefonski številki 726-013. Policisti imajo pač dovolj drugega dela, kot iskati premalo pazljive lastnike psov. Pomagal si je sam Kdo ve, kako slabe izkušnje ima neznanec s PTT-jem, da si jc sklenil pri napeljavi telefona pomagati kar sam. Zato je v soboto, 23. januarja, v Brodih pri Vranskem odnesel celih dvajset metrov koaksialnega kabla in s tem povzročil prekinitev na mednarodnih telefonskih linijah. Strel v hišo Neznani lastnik pištole, kalibra 7.65, je v nedeljo, 24. januarja, ustrelil proti stanovanjski hiši v Podlogu 36/a. Krogla je skozi steklo balkonskih vrat priletela v spalnico, vendar ni bil nihče ogrožen, saj je družina lastnika hiše Z.V. prav v tem času imela v spodnjih prostorih manjšo zabavo. Po hrano in pijačo V soboto, 23. januarja, zvečer, so imeli krajani Gotovelj v hali zadružnega doma zabavo s plesom. To je očitno vedel tudi nekdo s praznim želodcem, ki je ponoči vlomil v te prostore in odnesel ali pojedel nekaj hrane in pijače. Neprimerna hitrost Na cesti Arja vas - Velenje seje v nedeljo, 24. januarja, zjutraj, pripetila prometna nezgoda s hudo telesno poškodbo. G. B„ voznik osebnega avtomobila CE 130-029, je peljal iz smeri Velenja v kraju Studence pa gaje zaradi neprimerne hitrosti zaneslo s ceste. Mladoletni sovoznik G. R. je doobil pri tem hude telesne poškodbe. Smreka na cesti Močan veter je v nedeljo, 24. januarja, izruval večjo smreko, ki je padla na lokalno cesto med Gomilskim in Braslovčami. Vanjo je trčil voznik osebnega avtomobila Š. V. iz Podvrha 11. Na vozilu je nastala manjša materialna škoda. Iz sodnih klopi Iz Sicilije za pol leta v zapor Precej pozornosti, veliko so o tem pisale Slovenske novice, je v javnosti zbudilo prijetje 35 - letnega Franca Dolinarja iz Velenja, ki so ga 1. novembra preteklega leta, policisti z žalske avtobusne postaje odpeljali v pripor. Tak je bil sprejem, ko se je po letu in pol dolgi odsotnosti, skupaj z Romano J., vrnil s Sicilije, kjer je bil. V prvih dneh letošnjega leta, so mu na velenjski enoti Temeljnega sodišča Celje, sodili in izrekli sodbo zaradi dveh kaznivih dejanj: nadaljevanega kaznivega dejanja goljufije po 4. odstavku 171. člena KZ RS in zaradi kaznivega dejanja goljufije po 1. odstavku 171. člena KZ RS. V prvem primeru je šlo za denar. Dvakrat si je konec leta 1989 sposodil po 100 DEM od Romana G., ki jih ni imel namena vrniti; 300 DEM pa si je sposodil tudi od Petra D.. Temu je malo kasneje obljubil pomoč pri prodaji vide-orekorderja, ki gaje sicer prodal, vendar je izkupiček od prodaje, šolo je za 200 DEM porabil zase. Drugo kaznivo dejanje, zaradi česar so mu sodili, pa seje začelo dogajati 15. aprila 1991, na plačilni dan Ramiza K.,s katerim je šel v Maribor, da bi mu 23 tisočakov zamenjal za marke po ugodnem tečaju, kot mu je obljubil. S seboj je vzei tudi Romano J.. Ustavili so se v mariborskem hotelu Orel, od koder je Franc Doli-naršel iskati taksista, s katerim naj bi menjala. Ker ga prvič ni našel, seje vrnil in pri drugem iskanju taksista vzel s seboj tudi Romano. Takrat je bil že odločen, da bo z denarjem pobegnil. Na železniški postaji sta sedla na vlak in se odpeljala proti Splitu, od tam pa odpotovala v Italijo. V Italiji, na Siciliji, naj bi si, kot je pripovedoval, uredil življenje in celo opremil stanovanje. In tam naj bi spoznal prijateljico, s katero seje nameraval poročiti. Zato seje tudi vrnil, da si uredi dokumente. Romana J., pa je na sodišču povedala drugače. Da sta svojo pot načrtovala že v Velenju, še prej torej, predno sta prišla v Maribor in da odločitev ni nastala v hipu. Iz Italije, je povedala, pa naj bi se vrnila zato, ker soju od tam izgnali. Tudi tisto o poroki in dokumentih naj ne bi bilo res, kot je povedala. Na velenjski enoti Temeljnega sodišča Celje so Francu Dolinarju zaradi dveh kaznivih dejanj, nadaljevane goljufije in goljufije, izrekli skupno kazen pol leta zapora, v katero se šteje čas, ki ga je Dolinar prebil v priporu. Med obteževalne okoliščine je sodišče še zlasti štelo, da je oškodovance iskal med tistimi, ki jih je poznal, in ki so mu zaupali, med olajševalnimi pa je sodišče upoštevalo, da seje v tistem času razhajal z izven zakonsko partnerko, s katero sta dolga leta živela skupaj. Sodba še ni pravnomočna. ■ mkp Raba gnojevke KMETIJSKI NASVETI Gnojevka postaja zaradi vse ostrejših ekoloških zahtev čedalje bolj problematična. Pojav nitratov v podtalnici marsikdaj povezujejo z nepravilno in pretirano uporabo gnojevke. Glede na to, daje kmetijska politika v preteklosti pospeševala preusmerjanje hlevov na gnojevko, premalo povdarka pa je dajala spoznanjem o pravilni rabi gnojevke, lahko rečemo, da je bil to nekritičen prenos tujih izkušenj k nam. Res je, da tudi naši strokovnjaki že dolgo opozarjajo na nevarnost nepravilne rabe gnojevke, pa vendar ne bo odveč, če temu posvetim še nekaj besed. Gnojevka in gnojna jama Dovolj velika gnojna jama je prvi pogoj za to, da lahko gnojevko uporabimo ob optimalnem času in s tem kar najmanj obremenjujemo okolje. Na to jc potrebno misliti ob načrtovanju hlevov. Gnojna jama naj bi imela kapaciteto za vsaj pol leta (najboljše bi bilo za devet mesecev). Pri planiranju je potrebno upoštevati, koliko vode priteka v gnojno jamo od drugod. Hranilne snovi v gnojevki Vsebnost hranilnih snovi v gnojevki zelo variira. Poleg živalske vrste vpliva na to tudi količina vode, ki doteka v jamo. V tabeli so navedene povprečne vsebnosti hranilnih snovi v 1 m1 gnojevke pri 7,5 % sušini. Vsebnost hranil v kg/m' Vrsta živali dušik fosfor kalij Mlečne živali 4.0 1.5 6.0 Goveji pitanci 4.5 1.5 3.5 Prašiči 6.0 3.0 3.0 Gnojenje z gnojevko Gnojevka lahko nadomesti gnojenje z mineralnimi gnojili. Pri tem je treba upoštevati, da se dušik izkoristi 50 %, fosfor in kalij pa 100%. Predvsem za izrabo dušika je pomembna pravilna in pravočasna uporaba gnojevke, ker bo dušik tem bolj izkoriščen, čim krajši je čas od trošenja gnojevke do njene izrabe preko korenin. Praktična uporaba gnojevke Travniki: gnojevko je potrebno pred uporabo redčiti z vodo. Bolj kol jo redčimo , boljše se izkoristi dušik. Med vegetacijo jo redčimo v razmerju najmanj 1:1, za pozno jesensko gnojenje ali zimsko gnojenje, če temperature niso prenizke paje dovolj tudi razmerje I : 0,5. v času vegetacije pazimo, da ne polivamo v vročem vremenu, ker tako izgubljamo dušik v zrak, pa tudi nevarnosti ožiga se izognemo. Preobilno gnojenje z gnojevko povzroča, da iz travne ruše izginjajo metuljnice. Njive: pred zimsko brazdo ne uporabljajmo gnojevke, ker zaradi prevelikih izgub dušika ni racionalno. Na zbitih tleh pa lahko zaradi pomanjkanja zraka pride celo do gnitja gnojevke, kar se kaže na modrih lisah v tleh, ki so kisla in zaudarjajo. Taki sloji tudi niso prekoreninjeni. Če je potrebno izprazniti gnojno jamo pred zimsko brazdo, je potrebno pred preoravanjem gnojevko z brano premešati z zemljo. Na ha pa ne smemo dati več kot 30 m3 gnojevke. V žitih lahko uporabimo gnojevko za dognojevanje do aprila. Uporabimo je lahko največ 25 m1 v 2 odmerkih, ter jo čim bolj enakomerno in natančno razporedimo po površini. Tako lahko nadomestimo 40 kg čistega dušika in prihranimo mineralna gnojila. Za gnojenje koruze jc najvišja količina gnojevke 60-80 m3. Prvi odmerek damo spomladi pred setvijo v količini 30-40 m3, drugi odmerek pa v vrste s pomočjo vlečenih cevi v količini 20-30 m3. Dognojevanje v vrste s pomočjo vlečenih cevi, ki so priključene na prečno cev, je možno, dokler lahko vozimo s traktorjem po njivi s koruzo, to je nekje do sredine junija. Seveda je treba voziti po njivi, ko vreme in tla to dovoljujeta, razporeditev gnojevke pa mora biti le v vrste, da ne pride do prekrivanja. Gnojevka in okolje! Za okolje primerna uporaba gnojevke pomeni: -enakomerno nanašanje gnojevke na vse površine gospodarstva -primerno število živali glede na razpoložljive površine -nanašanje gnojevke tikpred vegetacijsko sezono, da je možna takojšnja izraba -gnojevko čimprej zadelati v zemljo Za zagotovitev pravega načina uporabe gnojevke je potrebno : -dovolj velika jama za skladiščenje gnojevke -enakomerna razporeditev po površini -redna kontrola založenosti tal Za varovanje vodotokov in območij, kjer so skladišča pitne vode, bi se morala gnojevka uporabljati le v času, ko je možen njen takojšen izkoristek. Le tako ne bo prišlo do onesnaženja vode in ne bo problemov z raznimi inšpekcijskimi službami. Kmetijska svetovalna služba Velenje Robert Jeušnik, dipl. ing. kmetijstva Iniciativni odbor Govedorejskega društva Šaleške doline Vabilo na ustanovno skupščino V torek, februarja, ob 10. uri vas vabimo na ustanovno skupščino govedorejskega društva Šaleške doline; ta bo v dvorani Kulturnaga doma Šoštanj. Dnevni red: 1. Otvoritev 2. Izvolitev organov skupščine 3. Razprava in sklep o ustanovitvi govedorejskega društva 4. Predstavitev in sprejem društvenih pravil 5. Volitve v upravni in nadzorni odbor društva 6. Predlog programa dela društva za leto 1993 7. Razno 28. januarja 1993 I »AČ i* A S 15 nHA ViHfl 13 TV SLOVENIJA 1 09.00 Zimski počitniški program 10.40 Zgodbe iz školjke 11.30 Predsednik, TV komedija 13.00 Poročila 13.40 Napravite mi to deželo spet nemško, 2/3 14.50 SOVA, ponovitev 16.50 Poslovne informacije 17.00 TV dnevniki 17.15 ŽIV ŽAV 18.00 Regionalni studio Maribor 18.50 Besede, besede, besede - TV igrica 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Žarišče 20.40 Večna mladost. 4. zadnji del ital. nadalj. 21.30 Tednik 22.15 TV dnevnik 3 22.38 Šport 22.43 Poslovna borza 22.55 Video strani TV SLOVENIJA 2 TV SLOVENIJA 1 09.00 Zimski počitniški program 10.05 Videošpon 10.50 Uršlne ljubezni, kratki igrani film 11.30 Minuta za umor, slovenski film 13.00 Poročila 13.05 Poslovna borza 13.35 Napravite mi to deželo spet nemško, 3. del nad. 14.45 SOVA, ponovitev 16.50 Poslovne informacije 17.00 TV dnevniki 17.15 Silas, nemška nadaljevanka 7/12 18.00 Regionalni studio Koper 18.50 TV igrica, besede, besede, besede 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Forum 20.25 Vrzi mamo z vlaka, amer. film 22.00 TV dnevnik 3 22.23 Šport 22.30 Moški, ženska 23.30 Video strani 10.25 10.40 10.50 13.00 16.15 17.25 18.00 18.45 19.17 19.22 19.30 20.05 21.05 22.35 22.45 00.50 HTV 1 10.00 Poročila 10.05 TVšola 11.30 Ljubezenske zgodbe, (3) 12.00 Poročila 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Ike, 3/6 15.40 The Big Blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo se Hrvaško 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška zemlja in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Znanstveno ozračje 18.35 Santa Barbara, 312. del 19.18 Risanka 19.30 TV dnevniki 20.05 Poslovni klub 20.45 Zabavna oddaja 21.30 Ekran brez okvirja 22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemškem jeziku 13.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja HTV 2 - TV koledar -film 19.20 Glasba in TV spored 19.30 TV dnevniki 20.00 Košarka: Euroliga - Cibo-na:Makabi 21.40 Brooklyn Bridge, humor, oddaja (2) 22.15 Ike, 4/6 23.05 Metal mania 00.05 Horoskop 00.10 TV spored za petek TV SLOVENIJA 1 09.50 RadovedniTaček 10.05 Povodnjak in makov škrat, 3. zadnji del 10.20 Zlata ribica, 6/7 10.45 TOK TOK 11.30 Vrzi mamo z vlaka, amer. film 13.00 Poročila 13.05 Tednik, ponovitev 14.50 SOVA. ponovitev 16.50 Poslovne informacije 17.00 TV dnevniki 17.10 Svet morskih psov in bara-kude 18.00 Regionalni program Ljubljana 18.45 TV mernik 19.00 Risanka 19.12 3x3 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Utrip 20.25 Komu gori pod nogami? 21.30 Šampanjski Charlie, 1/4 22.20 TV dnevnik 3 23.00 Sobotna noč 00.20 Barbra Streisand 01.00 Video strani Finski Arhipelag Slovenija - umetnostni vodnik Športna sreda Poročila Obiski, ponovitev Svet poroča, ponovitev Videošpon Že veste, svet. namen, program Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov TV nocoj TV dnevnik 2 Slovenske zvezde Minuta za umor, slovenski film Taichi, 11. del dok. oddaje SOVA Dradi John, 40. del nanizanke Zmenek, nemški TV film Video strani TV SLOVENIJA 2 TV SLOVENIJA 2 11.10 11.40 12.10 13.00 17.30 18.00 18.45 19.00 19.22 19.30 19.55 20.05 22.10 22.25 00.20 Že veste, svet. namen, program Gospodarska oddaja Večna mladost, 4. zadnji del Poročila Alpe-Jadran-Donava TOK TOK Znanje za znanje, učite se z nami Euroritem TV nocoj TV dnevnik 2 Šport Studio city Slike iz Sečuana. 12.del SOVA Popolna tujca, 15/28 Broadway Danny Rose, amer. Video strani 09.00 Jakec in čarobna lučka, 16/26 09.10 Poslednji dinozaver, 13/20 09.35 Zgodbe iz školjke 10.30 Operne zgodbe, 4. oddaja 11.25 Športna sobota 17.55 Moški, ženska - ponovitev 18.55 Dober tek! 19.22 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Churchill, 4. zadnji del 21.00 Kvartet Tartini v F-duru 21.30 Poglej in zadeni 22.30 Slike iz Sečuana, 13. del 22.45 SOVA Škorpijon, 8/12 New Orleans, amer. film Video strani 00.45 filrr HTV HTV 1 10.00 Poročila 10.05 TVšola 11.30 Skrivnostni deček, (4) 12.00 Poročila 13.30 MikserM 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Ike, 4/6 15.40 The Big Blue 16.00 Poročila 16.05 Tečaj nemškega jezika. 18/26 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška zemlja in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Turizem a la carte 18.35 Santa Barbara, 313. del 19.18 Risanka 19.30 TV dnevniki 20.05 Film-video-film 20.55 Tristana, franc. špan. film 22.35 T1; dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila na angl. jeziku 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja 10.30 Edukon, šolski program 11.30 Oddaja za otroke 12.00 Poročila 12.35 Humoristična serija 13.05 Risanka 13.15 Vi in vaš video 14.00 Poročila 14.05 Pozdravi iz domovine 14.35 Beverly Hills, 17/23 15.20 Risanka 15.30 Iz stare skrinje, običaji 16.00 Poročila 16.10 Risanka 16.15 Televizija o televiziji 16.45 Turbo limach show 18.00 Poročila 18.05 TV izložba 18.20 Santa Barbara, 314. del 19.05 Na začetku je bila beseda 19.15 Risanka 19.30 TV dnevniki 20.00 TV tednik 20.20 Jerusalem File, amer. film 22.00 Dokumentarna oddaja 22.35 TV dnevnik 2 23.05 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemškem jeziku 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja HTV 2 - TV koledar -film 19.15 Meteorova izložba 19.20 Glasba in TV program 19.30 TV dnevniki 20.05 Hiša na prodajo, 20/21 20.30 Glasba v času, 13/16 21.35 CR0-P0P-R0CK 22.25 Miss Marple, 3/8 23.20 Nočna izmena: Humoristična serija The Kind of Magic, 4/12 Smisel življenja Montya Pythona, britan. film 03.00 Horoskop 03.05 TV spored za soboto HTV 2 - TV koledar -šport 17.40 Košarka - prvenstvo Hrvaške Cibona : Svobodna Dalmacija, prenos 19.15 Glasba 19.30 TV dnevniki 20.00 TV tednik 20.20 Črno-belo v barvi V avtobusu, humor, oddaja 21/51 Film 00.00 HIT-DEPO 02.30 Horoskop 02.35 TV spored za nedeljo TV SLOVENIJA 1 08.25 ŽIV ŽAV 09.10 Zlati cekin 10.10 Silas, nemška nadalj. 7/12 11.00 Od Kolpe do Rabe, akad. folkl. skupina 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Videomeh 13.00 Poročila 13.05 Komu gori pod nogami, ponovitev 14.05 Video strani 14.55 SOVA, ponovitev 16.50 Poslovne informacije 17.00 TV dnevniki 17.10 Mora, franc. film 18.35 Mi smo pa v Selah doma, 1. oddaja 19.17 Slovenski loto 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Zrcalo tedna 20.25 Nedeljski 60 21.30 Morske steze, poljud. znan. serija 4/5 22.05 TV dnevnik 3 22.30 Športni pregled 23.00 Video strani TV SLOVENIJA 2 08.25 Šampanjski Charlie, amer. nadal. 1/4 09.15 Alpe-Donava-Jadran 09.45 Stari lovec na medvede, japonski flm 11.25 Športna nedelja 19.22 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Ženska, ki nenehno govori 22.05 Slike iz Sečuana, 14. del 22.20 SOVA Družina Addams, 11/16 Kenny Rogers-Kockar, 1/3 00.20 Video strani OPOMBA: 11.25 - 14.30skoki, Kulm, prenos 14.30 -16.55tenis, Melbourne. prenos 16.55 - 19.00hokej, prenos HTV 1_ 09.55 Risanka 10.00 Poročila 10.05 Hišni ljubljenci 10.30 Ulica Sezam 11.30 Na poročnem kamnu, narod. glasba 12.00 Poročila 12.05 Sadovi zemlje 13.00 Mir in dobro 13.30 Mali David, risanka 13.55 Slepa nedelja, amer. film za otroke 14.40 Risanka 14.55 TV spored 15.00 Opera box 15.30 Poročila 15.35 Družinski zabavnik 17.10 La Corniaud, franc. film 18.50 Bubimir, 17. del 19.15 TVfortuna 19.30 TV dnevniki 20.05 Objem, dramska serija 5/5 21.15 Sedma noč 22.45 TV dnevnik 2 23.10 Slika na sliko 23.55 Poročila v angleškem jeziku 00.00 Poročila 00.10 Sanje brez meja HTV 2 - TV koledar - šport 19.30 TV dnevniki 20.05 Svet odkritij, dok. serija 6/11 21.00 Zlata leta, 8/8 21.55 December Bride, brit. film 23.35 Šport 23.50 Jazz 00.20 Horoskop 00.25 TV spored za ponedeljek TV SLOVENIJA 1 09.00 Zimski počitniški program 10.00 Goldy - amer. film 11.30 Nedeljskih 60 12.30 Videomeh 13.00 Poročila 14.55 Rimsko popoldne: Družina Addams, 11/16 Kenny Rogers - kockar, 1/3 17.00 TV dnevniki 17.15 Radovedni Taček 17.25 Poslednji dinozaver, 19/20 18.00 Regionalni studio Maribor 18.50 Pari, TV igra 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Sedma steza 20.30 Tuji show 21.30 Dosje 22.15 TV dnevnik 3 22.38 Šport 22.45 Gospodarska oddaja 23.15 Video strani TV SLOVENIJA 2 TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 11.30 11.45 12.15 12.30 13.00 16.00 16.15 16.30 17.00 17.30 18.00 18.50 19.22 19.30 20.05 20.35 21.00 21.55 22.10 00.35 HTV 1 10.00 Poročila 10.05 TVšola 10.30 TV šola za III. in IV. razred 11.15 Mali vrtiljak 12.00 Poročila 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko 14.50 Zlata leta, 7/8 15.40 The Big Blue 16.00 Poročila 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Župnik brez vernika 18.35 Santa Barbara, 309. del 19.18 Risanka 19.30 TV dnevniki 20.05 Hrvaška v svetu 20.55 D.O.A., amer. film 22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 13.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja HTV 2 19.30 TV dnevniki 20.05 Murphy Brovvn, 29/29 20.35 Hitreje, višje, močneje 21.30 Ike, 1/6 22.25 Vox 23.00 Zgodba o divjih psih 22.50 Horoskop 08.40 09.35 11.10 12.00 12.30 13.00 13.05 14.25 14.50 16.50 17.00 17.15 17.35 18.00 18.50 19.15 19.30 20.00 21.40 22.15 22.43 22.55 Zimski počitniški program Goldy-amer. film Svet morskih psov in bara-kude Komunikacije prihodnosti Znanost Poročila Dosje Korak za korakom, 9/13 Kenny Rogers - kockar, 2/3 Poslovne informacije TV dnevniki Zaljubljeni zmaj, 1/3 Kdo je napravil Vidku srajčico Regionalni studio Koper Pari, TV igrica Risanka TV dnevnik 2 PPZ v košarki: Smelt Olim-pija:Zaragoza, prenos Mačke, 5/5 TV dnevnik 3 Poslovna borza Omizje Video strani Znanje za znanje, učite se z nami Od Kolpe do Rabe Euroritem Športni pregled Poročila Utrip Zrcalo tedna, ponovitev Dober dan koroška Ljudje in zemlja, ponovitev Obzorja duha V slubi rock'n'rolla Univerzitetni razgledi TV nocoj TV dnevnik 2 Komunikacije prihodnosti Znanost Prinčeva smrt, drama Slike iz Sečuana, 15.del SOVA: Korak za korakom, 9/13 Kenny Rogers - kockar, 2/3 Video strani TV SLOVENIJA 2 10.15 10.45 11.05 12.00 13.00 16.00 17.20 18.00 18.30 18.50 19.22 19.30 20.05 21.00 22.00 22.35 22.50 01.40 Univerzitetni razgledi Sedma steza Prinčeva smrt, drama Tuji show Poročila Sobotna noč, ponovitev Barbra Streisand Sprehodi po stari Ljubljani Alberto Giacometti Iz življenja za življenje TV nocoj TV dnevnik 2 Milena, nadal. 2/4 Osmi dan Svet poroča Slike iz Sečuana SOVA: V avtobusu, 2. del Kenny Rogers - kockar, 3/3 Centrepoint, 1/4 Video strani HTV 1 10.00 Poročila 10.05 TVšola 11.05 TV leksikon 11.15 Ameriška angleščina 11.30 Bitka za smeh 12.00 Poročila 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 SLika na sliko, ponovitev 14.50 Ike, 1/6 15.40 The big blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo se o hrvaški 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.35 Santa Barbara, 310. del 19.18 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 Misionarji, dok. oddaja 21.00 V velikem planu, kontaktna oddaja 22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja HTV 2 19.20 Loto 19.30 TV dnevniki 20.05 Dragi John, 13/22 20.35 Vi in vaš video 21.25 Ike, 2/6 22.20 V senci vešal, 2/8 23.15 Premiere, ki jih ni bilo: Figarova svatba 00.40 Horoskop 09.00 09.45 11.05 13.00 13.15 14.05 16.50 17.00 17.15 18.10 18.50 19.15 19.30 20.05 20.35 22.15 22.38 22.45 Zimski počitniški program Škratek in mala vila, finski film Tedenski izbor Poročila Morske steze, ponovitev SOVA, ponovitev Poslovne informacije TV dnevniki Zlati cekin Ana Barbara - zgodba o cekinu TV igrica - pari Risanka TV dnevnik 2 Žarišče Film tedna: Prestopnik -franc. film TV dnevnik 3 Šport Oči kritike Video strani TV SLOVENIJA 2 11.05 Iz življenja za življenje 11.35 Mačke, 5/5 12.05 Portret slovenskega glasbenika 13.00 Poročila 16.00 Omizje 18.00 Beverly Hills, 5/22 18.50 Turizem 19.22 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Športna sreda 22.15 Glasbeni utrinek 22.35 SOVA Buntzz BeverlyHillsa, 6/13 Centrepoint, 2/4 23.55 Video strani OPOMBA: DP V HOKEJU-20.05-22.15 HTV 1_ 10.00 Poročila 10.05 TVšola 11.00 TV leksikon 11.15 Ameriška angleščina 11.30 Marianne, 6/13 12.00 Poročila 13.30 Monofon 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Ike, ponovitev 15.40 The big blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo se o hrvaški 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Moja knjiga o džungli, 4/27 18.35 Santa Barbara, 311. del 19.18 Risanka 19.30 TV dnevniki 20.05 Svetovalec, brit. film 21.40 Znanstveno zborovanje 22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja HTV 2_ 19.30 TV dnevniki 20.05 Pravi igralci, hum. serija 6/15 20.40 Življenjske preizkušnje, dok, serija 4/13 21.35 Ike, 3/6 22.25 Glasbeni večer 23.55 Horoskop Četrtek, 28. januarja TVS 1 ZMENEK, nemški film Igrajo: Ulrike Folkerts, Nele Sto- fen, Jurgen Vogel Režija: Martin Gies Mlada kriminalistka Lena Odelhal ima rojstni dan in točno oplnočijo z veliko torto in darili presenetijo prijatelji. Medtem, ko se pri njej doma zabavajo pozno vnoč, se v bogataški vili dogodi umor. Zjutraj najde policija mrtvega podjetnika. Lena se vsa neprespana loti primera... Petek, 29. januarja TVS 1 VRZI MAMO Z VLAKA, amer. film Igrajo: Danny de Vito, Billy Chriy- stal, Kim Greist Režija: Danny de Vito Danny de Vito je izkušen filmski igralec, ki sega dobro spominjamo iz filmov Let nad kukavijim gnezdom, Čas nežnosti, Lov na zeleni diamant in še nekaterih. Za svoj režijski de-but je izbral zabavno zgodbo, ki paro-dira znani Hitchcockov film Tjca na vlaku. Sam nastopa v glavni vlogi Owena Lifta, ki bi se rad naučil"kreativnega pisanja". V ta namen obiskuje tečaj profesorja Larryja Donnerja. sicer pisatelja, ki mu je bivša ločena žena ukradla prvi roman, ga pod svojim imenom prodala in uspela. Owen bi rad pisal kriminalke na temo "po- polnega zločina", Larry mu svetuje naj si ogleda Hitcochovo mojstrovino Tujec na vlaku. Owen po vsem tem pride dozaključka, da bi Larry srčno rad. če bi on umoril njegovo ženo, za protiuslugo pa bi Larry umoril njegovo tiransko mater. Sledi vrsta nesporazumov... Sobota, 30. januarja TVS 1 SVET MORSKIH PSOV IN BARA-KUD Oddaja prikazuje resnično podobo lovcev morskih globin: to so grozljiva. strah vzbujajoča bitja, ki pa vzbujajo spoštovanje zaradi svoje vloge v morskem ekosistemu. Četudi so lovci morskih globin videti neranljivi, je mnogo vrst že močno ogroženih in na robu izumrtja. Oddaja je bita posneta v čudovito modrem morju, ki obliva Bahame, prikazani dogodki pa so resnični. TVS 1 ŠAMPANJSKI SHARLIE, amer. nadalj. Igrajo: Hugh Grant, Meagan Galla- gher, Megan Folows Režija: Allan Eastman Nadaljevanka je vznemirljiva življenjska zgodba Charlesa Heidseicka, ki je zapustil rodno Francijo in šel osvajat novi svet: ZDA. Oborožen je bil le z neustavljivim šarmom in z zaboji šampanjca. Z raznovrstnimi podvigi je dosti tvegal. Sprehajal se je po bogataških salonih in po bojnih poljih neusmiljene vojne med Severom in Jugom... TVS 2 SOVA - NEW ORLEANS, amer. film Igrajo: Dorothy Patrick, Irene Rich, Arturo de Cordova Režija: Arthur Lubin Film obuja prve začetke jazza v znameniti neworleanski ulici Basin Street, sega pa vse do časov, ko je ta sprva poulična zvrst glasbe preplavila velike svetovne prestolnice. Glavna privlačnost filma so številni vložki "Satchmovega" impriviziranja na trobento. Film pa prinaša tudi romantično zgodbo, katere gibalo je konflikt med klasično in jazzovsko glasbo. Dekle iz visoke družbe naj bi na materino željo napravila uspešno koncertno kariero kot pianistka, hči pa rada zahaja v basin Street in posluša jazz... Nedelja, 31. januarja TVS 1 NEDELJSKIH 60 Nova razvedrilna oddaja Nedeljskih 60 tokrat spet ponuja zanimivo tekmovanje duhovitih spretnežev na nedeljskem stolu, domače video smešnice, kontaktno rubriko tekoči trak, skrito kamero, modo in avtomo- bilizem. Prvič vas bomo povabili tudi med najboljše slovenske kuharje, z gosti v studiu pa se bo pogovarjala gostiteljica oddaje Barbara Jerman. TVS 2 MATAGI - STARI LOVCI NA MEDVEDE Igrajo: Kon Nishimura, Voshito Ambo, Hiroe Hayashi Režija: Toshio Gotoh Osrednji junak filma je ostareli lovec na medvede, ki ne more pozabiti na brazgotine iz boja z divjim medvedom. Na severnem Japonskem medvedi namreč ne prezimujejo, zato so nevarni, saj za hrano pohrustajo domače živali, pa celo človeka. Zato se vsako zimo začenja lov na medvede, tako zaradi varnosti, kot zaradi dragocenega krzna. Staremu lovcu nihče ne verjame, kako zelo velik je medved. Le vnuk, ki ima šele 10 let mu zaupa in ded ga popelje s seboj. Zanimiva pa ni le zgodba filma, temveč tudi prikaz življenja na dlajnjem severu. TVS 1 MORA, franc. barvni film Igrajo: Jasques Brel, Lino Ventura, Caroline Cellier Režija: Eduard Molinaro Film MORA je črna komedija, kje se srečata samomorilec in morilec. V hotelu sta slučajno samomorilec in naročeni morilec. Namesto, da bi se posvetil morilski akciji, splet okoliščin privede morilca do tega, da nenehno rešuje življenje človeku, ki si ga sam greni in seveda tudi morilcu. TVS 2 MORSKE STEZE Avstralski veliki koralni grebeh je prizorišče "največje seksualne predstave na svetu", drstenja koral. Pred tem veličastnim dogodkom pa sta Martha in Mike odplula na oddaljeni otok, kjer izlegajo jajčeca zelene želve, te prepotujejo na tisoče milj prek Tihega oceana, da bi izlegle na tem otočku. Opazovala sta njihovo dirko, da bi pravočasno izlegle jajčece. Zgraditi morajo gnezda, izleči jajčeca, jih zakopati in se vrniti v vodo. še preden je sonce previsoko na nebu... TVS2 KENNY ROGERS - KOCKAR, amer. nadalj. Igrajo: Kenny Rogers, Christine Belford, Bruce Boxleiter Režija: Dick Lowry Ustvarjalci televizijske nadaljevanke Kenny Rogers - kockar so kar v naslovu povedali, na kaj igrajo, igrajo na slavnega pevca countryja Kennyja Rogersa in prav okoli njegovega ostarelega. na palico opirajočega se, vendar še vedno dovolj gibčnega in spretnega kockarja Brady Hatvksa so spletli zgodbo v treh dolgih, dveur nih nadaljevanjih. Ponedeljek, 1. februarja TVSl RADOVEDNI TAČEK Veste, koliko kosti ima človek? Kar veliko. In sploh ni dobro, če mu jih kdo zrahlja. Ali pa da mu nažene strah v kosti. Ampak za Tačka ni boljšega kot rahla kost. Ribjih pa ne mara, razen če so na Markovem suknjiču. A da to ni mogoče? Pa je! TVSl TUJI SHOW - Ml PA VSI PLEŠEMO Je oddaja o plesu, kije postal eden najpomembnejših elementov sodobne glasbene video produkcije. V njej se bomo sprehodili skozi zgodovino popularnega plesa in koreografije, od velikega vzornika Jamesa Brow-na, prek zvezd Motoma in musiclov, do uličnih in klubskih plesalcev in končno nejvečjih imen sodobne ameriške zabavne glasbe: Michaela Jack-sona, Madonne, Paule Abdul in Hammerja, ki so s svojimi videospo-ti ameriški ples približali mladim po vsem svetu. Torek, 2. februarja_ TVS 2 ISKANJE RESNICE, ang. nadalj., 4 deli Igrajo: Bob Peck, Cheryl Campbell, Murray Head, Jonathan Firth Režija: Piers Haggard Junak nadaljevanke Roland, verjame, da je njego oče mrtev; videl ga ni že deset let, vse od očetove smrtne prometne nesreče. Toda nekega večera ga v službo pokliče Dum Dum. očetov mladostni prijatelj, nekoliko postaran hipi. Rolanda zvabi na trg, kjer samo za hip, v množici uzre svojega očeta. Tako oče znova vstopi v Rolandovo življenje. In Roland je trdno odločen, da bo odkrit resnico o svojem očetu... Sreda, 3. februarja TVSl PRESTOPNIK, frand. film Igrajo: Richard Anconina, Gerald Thomassin, Clotilde Coure-au Režija in scenarij: Jasques Doillon Marc, star okoli 14 let, živi sam z materjo, ki pa jo le redko videva. Mati hodi v službo in tudi ob vikendih ne najdeta pravega stika, saj se mati, ki ni kos starševskim problemom, rada vdaja pijači. Fant je že imel težave zaradi kraje, zato se mati hudo razburi, ko pri fantu odkrije pištolo. Marc, ki že nekaj časa ne hodi v šolo, pa se nameni, da se loti ropa v majhni trgovini. Tega ne počne toliko zaradi denarja, kot iz dokončnega mladostniškega upora in stiske, ker nima nikogar, na kogar bi se naslonil. SKY MOVIES PLUS SKY MOVIES PLUS SKY MOVIES PLUS SKY MOVIES PLUS SATI SATI SATI 11.00 13.00 15.00 17.00 18.00 19.00 21.00 23.05 00.40 02.15 03.45 Brenda Starr Judith Boom! Lies of the heart A tovvns revenge Brenda Starr He said, she said Island of the alive Keaton's cop Bump in the night Talkingwalls THE MOVIE CHANNEL 12.05 Wake Island 14.00 If I were king 18.00 The bad news bears 20.00 Teenage mutant ninja turtles 2 22.00 RobinHood-Prince ofThieves 00.25 Alice 02.15 True confessions 04.05 Little Darlings ElIROSPORT 12.00 Košarka NCAA 13.30 Evrofun 14.00 Ameriški biljard 15.00 Hokej na ledu 17.00 Horse-ball 18.00 Moto dirke na ledu 19.00 Smučarsko poročilo 20.00 Košarka - Joventut: Pesaro, prenos 21.30 Športna poročila 22.00 Nogomet 23.30 Tajski boks 00.30 Športna poročila SCREENSPORT 12.00 12.30 14.30 15.00 17.00 17.30 18.30 19.00 19.30 21.30 22.00 23.00 23.30 01.30 Smučanje na vodi NBA košarka ■ Portland : Utah Dolge dirke Biljard Snooker Monster trucks Squash Vodni športi Avnaturistični športi Rally Pariz-Dakar Nizozemski nogomet Španski nogomet Francoski nogomet NHL hokej Francoski nogomet SKY ONE . 15.20 15.45 16.15 16.45 18.00 19.00 19.30 20.00 20.30 21.00 22.00 23.00 23.30 00.30 Santa Barbara Maude, nadalj. Beaverjev show KJKat Vesoljske steze Rešitev - nadalj. E cesta Družinske vezi Polna hiša VV.I.O.U. -nadalj. Priložnosti Žebljički - zabavna igra Vesoljske steze Moda na TV PR0 7 14.20 Nevada Clint, ital. vestem 16.00 Trd, toda prisrčen 17.00 Risanke 18.45 Bili Cosby shovv 19.10 Ulice San Francisca 20.00 Poročila 20.15 Veter in lev, amer. film 22.05 T.J. Hooker 23.15 Tiho veje veter smrti, amer. film 00.50 Dvojica 01.50 Scirocco, ital. erot. film RTL TELEVISION 17.30 Grozljivo prijetna družba 18.00 Elf 99 18.15 Tenis 18.45 Poročila 19.45 Dobri časi, slabi časi 20.15 Priče 21.15 Klic v sili 22.15 Kako. prosim? 23.15 Gottschalkov show 00.00 Zakon 01.05 Tenis SATI_ 16.00 Trojica s štirimi pestmi 16.55 5x5 17.25 Pojdi na vse 18.45 Poročila 19.30 Kolo sreče 20.15 Cluedo - morilska igra 21.15 Zlata parada šlagerjev 22.15 Železni križ, nemški vojni film 00.35 Dama in morilec, amer. vestem 3 SAT 16.05 Znanost na zaslišanju 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Resnično živalsko 17.35 Kviz 18.00 Šport 19.00 Danes 19.20 3 sat studio 20.00 Šport ekstra-košarka 22.25 Ženska je ženska-franc. ital. film 23.45 10 pred 10. svetovne literature 13.00 More dead than alive 15.00 Malcolm takes a shot 16.00 Everyday heroes 18.30 Xposure 19.00 An American summer 21.00 Murder in Mississippi 23.00 Relentless 00.35 Halloween 5 - the revenge of Michael Myers 02.10 Fear THE MOVIE CHANNEL_ 14.00 Vestige of honor 16.00 The adventures of Nellie Bly 18.00 M.A.D.D. 20.00 Beautiful dreamers 22.00 Days ofthunder 24.00 The Guardian 01.35 The kissing plače 03.10 Pink lightning EUROSPORST 14.00 Ameriški biljard 15.00 Hokej na ledu 17.00 Keltski nogomet 19.00 Mednarodni moto šport 20.00 Moto šport 21.00 Evrofun 21.30 Športna poročila 22.00 Boks 23.30 Biljard 00.30 Športna poročila SCREENSPORT 12.00 Smučanje na vodi 12.30 Odbojka na plaži 14.30 Dolge dirke 15.00 Francoski nogomet 15.30 Nizozemski nogomet 16.00 Španski nogomet 17.00 Monster trucks 17.30 Syuash 18.30 NHL hokej 19.30 NBA košarka - tedensko poročilo 20.00 Svet športa 20.30 Go!, moto šport 21.30 Tajski boks 22.30 Boks 23.30 NFL- finalna tekma NFC SKY ONE 15.20 15.45 16.15 16.45 18.00 19.00 19.30 20.00 20.30 21.00 22.00 23.00 23.30 Santa Barbara Maude Beaverjev shovv DJ Kat Vesoljske steze Rešitev E cesta Družinske vezi Koda 3 Alien nation Wrestling Žebljički Vesoljske steze PR0 7 14.00 Bandit iz Zhobe, ang. film 16.00 Trd, toda prsrčen 16.50 Risanke 18.35 Bili Cosby show special 19.10 Booker 20.00 Poročila 20.15 Cannonball Run 2, amer. film 22.20 Mike Hammer 23.15 Hellbound:Hellreiser II 01.00 Jake - McCabe 01.55 City Monster, amer. krim. RTL TELEVISION 17.30 18.00 18.15 18.45 19.45 20.15 21.15 22.15 24.00 23.15 01.05 Grozljivo prijetna družina Elt 99 tenis Poročila Dobri časi, slabi časi Velika svoboda Dvorec ob Vrbskem jezeru Na življenje in smrt Ljubeznivi obrtniki, nem. erot. film Gottschalkov show Tenis SATI 16.55 5x5 17.25 Pojdi na vse 18.30 Športna poročila 18.45 Poročila 19.30 Kolo sreče 20.15 Hladnokrvno, amer. krim. 22.20 Conan - barbar, amer. fant. film 00.30 Schwabing Report, nem. erot. film —. 3 SAT 16.10 Zelena giljotina 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Čebelica Maja 17.35 Odvetnik 18.00 Borza 18.25 Nasveti 19.00 Danes 19.20 3 sat studio 19.30 Dopisniki poročajo 20.00 Regina 20.50 Dežela gora 21.35 Živalski portret 21.45 Kulturni žumal 21.51 Športna poročila 22.00 čas v sliki 22.25 Pogled s strani 22.50 Karabinjetji, frand.ital. film 00.10 10 pred 10. 12.30 Tales from the darkside 15.00 lnthelineofduty 17.00 Working trash 19.00 The dream machine 21.00 I love you to death 23.00 LeatherJackets 00.40 Frank-I 02.05 Love hurts 03.50 King of the city THE MOVIE CHANNEL_ 12.00 The summer of the falcon 13.40 An American in Pariš 15.35 Treasure Island 17.50 Dinosaurs 19.30 Xposure 20.00 Fire in the dark 22.00 Once Around 24.00 Flatliners 02.00 Serial 03.35 Texasville EUROSPORST 11.30 Smučarski skoki 14.00 Smučanje sledi ciklokros sledi Moto dirke na ledu 18.00 Teden na Eurosportu 18.05 Smučarski skoki, Kulm sledi cikrokros 22.00 Boks 23.00 Teden na Eurosportu 24.00 Mednarodni moto šport SCREENSPORT 12.30 NBA košarka, ted. pregled 13.00 Tajski boks 14.00 NBA košarka, Por- tland:lltah 16.00 Golf 19.00 Biljard 22.00 Boks. prenos 24.00 Golf SKY ONE 13.00 BarnabyJones 14.00 Sobotna filmska matineja 16.00 Risanke 17.00 Vojvode hazarda 18.00 VVrestling 19.00 Vitezi in vojščaki, zabav, igra 20.00 Brinaski top 40 21.00 Nerešene skrivnosti 22.00 Policiji 23.00 Sobotni večer v živo 24.00 Hill St.Blues PRO 7 13.10 Booker 14.10 V carstvu divjih živali 15.35 Film 17.20 Film 19.00 Srečno potovanje 20.00 Poročila 20.15 Film 22.00 Film 22.15 Film 23.45 Vohljač 00.35 Film RTL TELEVISION 14.15 15.00 15.55 16.50 17.45 19.15 20.15 22.00 23.30 01.10 01.45 Policijsko poročilo Knigth Rider Ekipa A Jump street Kdor zna, zna Beverly Hills Gledališka predstava Film Etorični film Moški magazin Tutti Frutti SATI 13.15 Film 15.15 Film 17.25 Pojdi na vse 18.00 Nogometna oddaja 19.20 Poročila 19.30 Kolo sreče 20.15 Film 22.00 Igrani shovv 23.00 Erotični film 00.40 Erotični film 3 SAT 13.10 Dopisniki poročajo z vsega sveta 13.40 Nasveti 14.10 Zgodbe 14.40 Dvorno gledališče 15.05 Kulinarika iz Avstrije 15.30 Koncert po želji 17.20 Kapitan Fracaasse, film 19.00 Danes 19.20 3 sat studio 19.30 Da capo 20.30 Opera 22.05 Jaz sem imel vedno srečo 23.05 Kultura 23.50 WolfgagAmadeus Mozart 00.05 Šport 12.30 Tail Gunner Joe 15.00 A thousand heroes 16.35 Defendingyourlife 18.30 Xposure 19.00 Body slam 21.00 Victim of beauty 23.00 Marked for death 00.35 Steel and lace 02.10 Sher mountain killings my- stery 03.25 The sitter 04.55 Outonbail THE MOVIE CHANNEL_ 14.00 Puss in boots 16.00 Death of a gunfighter 18.00 Holiday on the buses 20.00 91/2 ninjas 22.00 Thelma - Louise 00.15 Spymaker 02.00 Sweet poison 03.45 She said no EUROSPORT 11.30 Smučarski skoki, Kulm sledi Kros, San Sebastian sledi Kolesarstvo, ciklokros sledi Moto dirke na ledu 18.00 Teden na Eurosportu sledi Smučarski skoki sledi Kolesarstvo, ciklokros 21.00 Teden na Eurosportu 22.00 Boks 24.00 Teden na Eurosportu SCREENSPORT 14.00 Biljard snooker 16.00 Golf 19.00 Košarka, nemška liga 21.00 Tajski boks 22.00 Nogomet 24.00 Golf 01.00 Bowling (2) SKY ONE PRO 7 13.10 Bili Cosby show 14.45 World Safari 15.30 Film 16.50 Film 17.15 Film 18.30 Matlock 19.30 Reporter 20.00 Poročila 20.15 Film 22.15 Smrt prihaja dvakrat 00.15 Vohljač 01.10 Mike Hammer RTL TELEVISION 13.30 Disneyeva filmska parada 16.00 Rdeči blisk 16.50 Film 17.00 Film 18.45 Poročila 19.10 Mini Playback shovv 20.15 Poročni show 22.00 Spieglov TV magazin 23.00 Ljubezenske urice 24.00 Kanal 4 00.30 Moj oče je zunajzemeljsko bitje SATI 13.00 Črni blisk 14.00 Film 17.05 Tarzan 17.55 Pustolovščine mladega In- diana Jonesa 18.30 Nogometni shovv 19.20 Poročila 19.30 Kolo sreče 20.15 Film 22.00 Kontaktna oddaja 23.55 Film 3 SAT 13.10 3 sat tedenski pregled 13.55 Zgodbe peščene ure 14.00 VVolfgang Hildesheimet 15.05 Snubač, komedija 16.15 Slike 17.00 Narava in medicina 17.30 Sredi sveta s Petrom Lusti-gom 17.55 Mali vrt za male ljudi 18.00 Dnevnik 18.15 Politika in gospodarstvo 19.00 Danes 19.10 Oddaja o Židih v Španiji 19.55 Marta in jaz 21.35 Stalingrad 22.25 Leningrajska simfonija 23.00 Komisar Maigret 23.50 Lirika za vse 00.00 Jazz 00.50 Šport v nedeljo 12.25 Kolo sreče. 13.05 Mladi Indijana Jones, ponovitev. 13.55 Mlad in nemiren, Sosedje, Colbyjevi. 16.00 Riptide. 16.55 5 krat 5, kviz. 15.25 Pojdi na vse. 18.00 RR. 18.30 Nogonet. 19.00 Srečanje z neznancem, šov. 19.30 Kolo sreče. 20.15 Bavarec na Rauegenu, družinska serija, 1992 (VVolfgang Flerek). Prosim javi se! Aktualno, analize. Magazin. Riptide, ponovitev. Sosedje. Filmski ustvarjalci. 21.15 22.15 "3.00 23.50 00.40 01.10 RTL 12.00 12.30 13.15 14.05 15.00 16.00 17.00 17.30 18.00 18.45 19.15 19.45 20.15 21.45 22.45 23.15 00.15 01.15 Točno opoldne. Springfieldova zgodba. Santa Barbara. Klic v sili Kalifornija, nova serija, 90 zgodb. Umor je njen hoby. Hans Meiser. Kdo je Šef. Prijazna družina. Enajst 99. Poročila. Exsplosiv. Dobri časi, slabi časi. Columbo: Smrtonosno ogovarjanje, kriminalka 1972 (Peter Falk). Quincy. Kulturni magazin. Rdeči blisk, fantazijska serija. Tropical Heat. Prijazna družina. PRO 7 14.00 Britanski top 40 15.00 TrapetJohn 16.00 Osem je dovolj 17.00 Hotel 18.00 Od srca do srca 19.00 Rastoče bolečine 19.30 Simpsonovi 20.30 Ulica Jump 21 21.30 Ali si na kritičnem seznamu 23.30 Zabava nocoj 00.30 Video moda 13.20 13.40 14.30 15.50 16.45 18.35 20.00 20.15 22.10 23.50 00.55 02.50 Shortlist. Agentka s srcem. Kapitan Scarlet, ponovitev filma. Hartovi. Trick 7. Bili Cosby 19.05 Ceste San Francisca. Dnevnik Morilec v Teksasu, kriminalka, 1981 (Sam Elliot, Far-rah Favvcentt). Morilec v Teksasu, drugi del. Max Headroom. Komandant, ponovitev filma. Vohljač. SUPER CHANNEL 14.00 Fokus, mix. 17.00 V živo. 18.30 Bonanza. 19.30 Šport. 20.00 Hudomušneži. 21.00 Ecorecord. 22.00 Novice 22.30 Finance. 23.00 Dan volkov, akcija, 1973 (Rick Jason). SCREENSPORT 12.30 14.30 15.00 16.00 17.00 17.30 19.30 21.30 22.30 23.30 00.30 01.30 Košarka. Motocross. Moto šport. Konjeništvo. Monster truck. Nogomet Hokej. NHL. Boks ZDA. Nogomet. Golf, Dubai. Bowling. Pustolovski šport. EUROSPORT 14.00 Kolesarstvo. 15.00 Drsanje, Helsinki. 17.00 Smučarski magazin. 19.00 Lokostrelstvo, Dorchester, Anglija. 20.00 Biljard, Palma de Mallorca. 21.00 Eurofun. 21.30 Novice. 22.00 Nogomet. 23.00 Boks. do 1.00 TV AVSTRIJA 1 13.35 14.00 14.45 15.00 15.05 15.30 15.50 16.15 16.30 17.00 17.10 18.00 18.06 18.30 19.22 19.30 20.15 21.06 21.15 21.20 22.50 00.25 00.30 Sinha Moča, serija. Trijo s štirimi pestmi, serija. Švedski hribi pozimi. Otroški spored. Nils Holgersson. Am dam des. Deklica iz preteklosti. Strelovod. Risanka. Mini čas v sliki. Spored po željah. Čas v sliki. Mi. Hribovski zdravnik. Znanje. Čas v sliki. Športna arena. Mojstrsko kuhanje. Pogledi od strani. Holywoodski detektiv, kriminalka. Ljubi, spremenil si se, komedija. Čas v sliki. Zakon LA., serija. 12.25 13.05 13.55 15.55 16.55 17.25 18.00 18.30 18.45 19.00 19.30 20.15 21.15 22.00 23.40 00.40 RTL Kolo sreče. Parada uspešnic. Mlad in nemiren, Sosedje, Colbyjevi. Riptide, serija. 5 krat 5, kviz. Pojdi na vse. RR. Šport Poročila. Klip klap. Kolo sreče. Narodna glasbo (Romana Leis). Rešitelj, spektakularni fi-lemski dokumenti. Ulrich Meyer: Ugovarjam! v živo. Erotična srečanja, serija. Moški, oh moški. 12.00 Točno opoldne. 12.30 Springfieldova zgodba. 13.15 Santa Barbara. 14.05 Klic v sili Kalifornija, serija. 15.00 Umor je njen hoby. 16.00 Hans Meiser. 17.00 Kdo je šef. 17.30 Prijazna družina. 18.00 Enajst 99, v živo. 18.45 Poročila. 19.15 Explosiv. 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Nepojasnjene skrivnosti. 21.15 Oprostite mi. 22.15 Explosiv, vroč stol. 23.15 Gottschalk šov. 00.00 Zakon in red. 01.05 Prijazna družina PRO 7 13.15 14.35 15.45 16.40 18.30 19.00 20.00 20.15 22.05 23.05 00.55 Bili Cosby. 13.50 Harry Fox. Braxton, pustolovski, 1987 (Patrick Skeiton). Hartovi. Trick 7, risanka. Bili Cosby. Ceste San Francisca. Dnevnik. Smrt nad savano (Big Game), kriminalka, 1988 (Jonathan Rands, Gaynor Voung). Dvojica. Madame Claude II, francoski film, 1980 (Alexandra Stevvart, Kim Harlovv). Vohljač. SUPER CHANNEL 14.00 Znanost. 14.30 Eco record, mix. 17.00 V živo. 18.30 Bonanza. 19.30 Magazin. 20.00 Hudomušneži. 21.00 Tabloidne novice. 21.30 Mediatelevision. 22.00 Novice. 22.30 Finance. 23.00 Opičji prijem, zabavni, 1982 (Noni Hazelhurst). SCREENSPORT 12.00 Vodno smučanje, Minnesota. 12.30 Hokej. 14.30 Moto šport. 15.00 Nogomet 17.00 Monstertruck. 17.30 Golf, turnirji. 18.30 Ameriški nogomet, super- bowl, finale v Pasadeni. 21.30 Boks. 23.30 Snukerji, evropska liga. EUROSPORT 13.00 Moto ciklizem. 14.00 Kolesarstvo. 15.00 Smučarski magazin. 17.00 Streljanje. 18.00 Eurogoli. 19.00 Atletika, Moskva. 21.30 Novice. 22.00 Kick boks. 23.00 Boks. TV AVSTRIJA 1 13.35 14.45 15.00 15.05 15.50 16.15 16.30 17.00 17.10 18.00 18.05 18.30 19.30 20.15 21.00 21.07 21.15 22.45 00.30 00.35 Sinha Moča, serija. Mladi glasbeniki v študiju. Otoški spored. Oddaja o miški. Kislo zelje. Detektivi okolja. Gameshovv šov. Mini Čas v sliki. Spored po željah. Čas v sliki. Mi. Hribovski zdravnik, serija. Čas v sliki. V kraljestvu ruskega medveda: Iz ognja rojeni. Pogledi od strani. Naredi sam. Smrtni strah v nebotičniku, srhljivka (Kathleen Quin-lan). Mala tatica, francoski film (Charlotte Gainsbourg). Čas v sliki. Zakon v LA., serija. 12.25 13.05 13.35 15.55 16.55 15.25 18.00 18.30 18.45 19.00 19.30 20.15 21.55 23.05 23.35 00.25 RTL Kolo sreče. Bavarec na Ruegenu, ponovitev. Mlad in nemiren, Sosedje, Pod kalifornijskim soncem. Riptide. 5 krat 5, kviz. Pojdi na vse. RR. Šport. Poročila. Srce je adut. Kolo sreče. Premije za otroke, kmečka burrka. Schreinmakers v živo. 24 ur. reporterji SATI v akciji. Bliskovita sila, serija. Riptide. ponovitev. 12.00 Točno opoldne. 12.30 Springfildova zgodba. 13.15 Santa Barbara (960). 14.05 Klic v sili Kalifornija. 15.00 Umor je njen hoby. 16.00 Hans Meiser. 17.00 Kdo je šef. 17.30 Prijazna družina. 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.15 Explosiv (Barbara Elig-mann). 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Riviera, kriminalka, 1987 (Ben Masters). 22.10 SternTV. 23.15 Gottschalk. 00.00 Pa pravAlaska! 01.05 Prijazana družina. PRO 7 13.05 13.35 14.25 15.50 16.45 18.35 19.05 20.00 20.15 22.05 23.05 01.00 Bili Cosby. Cold za vse primere. Pet proti Casablanci, proti- vojni, 1967 (Ken Clark. Horst Frank). Hartovi. Trick 7. Bili Cosby. Ceste San Francisca. Dnevnik. Perry Mason in Romeo, kriminalka, 1992. Jake in McCabe. serija. Oko za oko, akcija, 1981 (Chuck Norris, Christpher Lee). Max Headroom. SUPER CHANNEL 14.00 Divja Amerika. 14.30 Film Evrope, mix. 17.00 V živo. 18.30 Bonanza. 19.30 Vide moda. 20.00 Hudomušneži. 21.00 Tabloidne novice. 21.30 Preživetje, dokumentarec. 22.00 Novice. 22.30 Finance. 23.00 Teritorij, južnoafriški film, 1982 (lan Roberts). SCREENSPORT 12.00 12.30 14.30 15.00 17.00 18.30 19.30 20.30 21.30 23.45 Pustolovski šport. Nogomet, superbovvl, ponovitev. Moto šport. Boks. Monster Truck. Bovvling (ž). Tajski boks. Nogomet. Košarka, NBA: Lakers - Boston Celtics. 23.30 Golf, reportaže. Nogomet. superbowl, ponovitve. EUROSPORT 11.30 Nogometni Magazin. 12.30 Smučanje, Marioka. 13.30 Atletika, Moskva. 15.00 Tenis, Dubai. 18.00 Kombinacijski smuk (ž). Marioka, Japonska. 19.00 Kick boks. 20.00 Košarka: Ohio State Univer- sity - Indiana University. 21.30 Novice. 22.00 Tenis. 23.30 Smuk (ž), Marioka, posnetek. TV AVSTRIJA 1 13.35 Sinha Moča. 14.00 Trio stremi pestmi, serija. 14.45 Bavarske družinske zgodbe. 15.00 Otroški spored. 15.50 Deklica iz prihodnosti, nadaljevanka. 16.15 Helmi. 16.20 Nekoč je bilo. 16.30 DingDong. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Številna družina, serija. 18.30 Hribovski zdravnik, nadaljevanka. 19.30 Čas v sliki. 20.20 Po dolgem času, serija. 21.55 Pogledi od strani. 22.05 Alaska, nadaljevanka. 22.50 Čas v sliki. 22.55 Srečanje v Niči, film. MŠfiAS 17 Metleče - končno se grejemo Po desetletnih neizpolnjenih obljubah se občani predmestja Šoštanj v Metlečah končno grejemo; to nam je omogočil program samoprispevka za leto 1992, kjer je bila prednostna naloga toplifikacija. Aprila začeta dela so kmalu dokončali (primarni in sekundarni vod) in po krajšem premoru seje tudi Tovarna usnja Šoštanj -lastnik blokov /.ganila in izvedla notranjo napeljavo. Pri tem je vsak stanovalec plačal 1.100 DEM v tolarski protivrednosti. Datum 31. 10. 1992 je in bo za nas nadvse pomemben - prvi dan ogrevanja v stanovanjih starih 38 let. Pri uresničitvi te naloge je bil gonilna sila nas predsednik krajevne skupnosti Natek Matjaž zakar smo mu zelo hvaležni. Brez njega bi nam tudi ta zima grenila življenje. Hvala njemu in vsem, ki so pripomogli uresničitev naših dolgotrajnih prošenj in želja. Stanovalci blokov Šoštanj - Metleče 16-18-20-22- 24 Zgodovinsko etnološki krožek • »X«**««* sss 1 * • "Vsak človek je delček zgodovine", je dejal naš mentor prof. Jože Hudales prvo učno uro zgodovinsko - etnološkega krožka leta 1986. Jože Hudales je rojen graščak, zato ima grad - muzej tako rad. V krožek se je vpisala Marta, znana velenjska lut-karica, kije letos praznovala 80. rojstni dan in je živi leksikon dogajanj v Velenju. Iz Šaleka je prišla Mira, ki soji znane vse rodbinske vezi starih Velcnjčanov. Žal jc zaradi bolezni prenehala. Vida, gospodinja in mati 7 otrik, je pri 72 letih še vedno željna znanja, ki ga v mladih letih kot posvojenka ni mogla dobiti. Marijo je s Primorske pripeljala emigracija, okusila je internacijo v Ravensbrucku. Mlademu rodu je bila dobra učiteljica. V Libojah je preživela mladost Milica. Ob njeni domačiji seje vrtelo mlinsko kolo z večno melodijo "Ko mlinček ropoče". V Velenju je za učiteljem Mlinškom prevzela knjižnico - knjige so njena ljubezen. Znani sestavljalec križank, ki se predstavlja s kratico LOM, je Maks iz Gaberk. Veliko znanja sije pridobil v šoli, spomine iz preteklosti pa mu je vtisnil njegov oče, kije dočakal častitljivo starost. Druga Milica jc bila doma v Škalah, Škalah, ki se jim danes pravi Jezero. Rada in dobro se spominja življenja v tej vasi in edino ona izmed nas ima višjo izobrazbo, pridobljeno ob delu. Iz Maribora je pot zanesla v Velenje Stano, ki seje takoj vživela v kraj in njegove šege in navade. Zaradi stroke je izreden poznavalec trgovine. Bila je svetovalec pri razstavi "Trgovinca z mešanim blagom". Lojzko je skrbnica vzgojila v dobrega in plemenitega človeka z veliko znanja, ki ga ne obeša na veliki zvon. Tudi Anica je zrasla v mlinu, čeprav je oče mlinar komaj preskrbel številno družino. Vseeno je bila njena mladost lepa, kar se odraža v njeni naravi - vedno vesela in nasmejana je. Iz Celja je nekaj let prihajala Marija, celjska smo ji rekli. Vzorno je pisala naloge in jih natančno tudi narisala. Žal jo je bolezen zavrla. Marica je doma iz Kočevja in seje priključila zadnja. Takoj seje vživela in lahko rečemo, daje vestna in mar-Ijiva. V Šoštanju živi Marija, ki je žena znanega zbiratelja narodnega blaga in nam tako vedno prinese kaj zanimivega in kot najmlajša tudi zabavnega. Slava je iz Raven. Izhaja iz štev ilne družine in se je za vsakdanji kruh morala močno potruditi pred, med in po vojni. Ob delu se je šolala in jo želja po znanju tudi v zrelih letih ni zapustila. Učne teme so se iz. ure v uro razlikovale, tako smo obdelali tradicijo obrti - čevljarstvo, mlinarstvo, kamnoseštvo itd., trgovino nekoč in danes - poudarek na krošnjarjenju ipd. Higijena - pranje s pepelovim lugom, izpiranje na potoku, prazniki in njih praznovanje - poudarek na novem letu, rojstvu in umrljivosti dojenčkov - zakonski in nezakonski otroci, smrt -bedenje ob mrliču - običaji v poljedelstvu - setvene kulture, kmečka opravila - mlačev, kožuhanje, mencanje prosa, živinoreja - vaški živinozdravniki, vaški posebneži, domača obrt - preja, tkanje, izdelovanje lesenega orodja, metel, sejmi. Ob vsaki učni uri smo posebnosti iz svojega kraja napisali, včasih tudi kaj narisali, kar mentor skrbno zbira, saj bo v zbirki Šaleški razgledi izšla knjiga s to tematiko. Zbiramo tudi narečne besede, jih zapišemo in razvo-zljamo njihov pomen. Tudi te besed bodo objavljene v knjigi. (Število 500). Bolje preprečiti, kakor zdraviti II. Bolezni perifernih ven Venska tromboza je najpogostejše obolenje perifernih ven. Nastane zaradi zastoja krvi v venah (slaba cirkulacija) ali pn zaradi poškodbe vene z udarci in mikroorganizmi. Pogosto se pojavi pri ljudeh, ki morajo zaradi drugih bolezni dolgo ležati v postelji. Pride do vnetja žilne vene. ali pa se v veni napravi strdek. Vnetje žilne stene nastane v venah, ki ležijo na površini tik pod kožo. Vneta žila postane trda, grčasta, rdeča, na mestu vnetja je koža toplejša in boleča. Tako okončino moramo obvezno poviti z. elastičnim povojem in tako bolnik lahko normalno hodi in opravlja svoje delo. Mirovanje in stojo odsvetu jemo. Tromboza nastane v globokih venah, ki ležijo globje v mišicah. Do tromboze lahko pride po poškodbah, operacijah in porodih. V okončini se pojavi močna bolečina, okončina oteče, meča so na prijem močno občutljiva. Venska tromboza jc resno obolenje. Pogosto pride do pljučne embolije (strdek zamaši arterijo v pljučih), kar lahko povzroči smrt. Bolniki, ki so operirani, dobivajo zdravila, ki jim redčijo kri, da se zmanjša nevarnost tromboze. Po operacijah je potrebno čimhitrcjše gibanje, kar pospeši cirkulacijo krvi. Poskrbeti moramo za bolnike, ki so zaradi bolezni nepokretni. Nujno je potrebno razgibavanje okončin. Razgibavajo jih sami, kolikor morejo, sicer pa s pomočjo svojcev ali fizioterapevtke. Pri vstajanju iz postelje po dolgotrajni bolezni moramo noge poviti z elastičnim povojem, da tako zmanjšamo zastoj krvi v venah. Krčnc žile sc pogosto pojavijo v nosečnosti in pri ljudeh s poklici. kjer sc veliko sloji. Obstaja pa tudi dedna nagnjenost za razvoj krčnih žil. Ljudje s krčnimi žilami trpijo zaradi bolečin v nogah zlasti ob spremembah vremena, pred menstruacijo in ob stoječem delu. Pojavi se oteklina, ki izgine po počitku z dvignjeno nogo. V krčnih žilah zastaja kri, zaradi slabe cirkulacije nastajajo rjave in plave lise in po- Občina Velenje - onesnaženost zraka PON TOR SRE ČET PET SOB NED datum 18.1. 19.1. 20 . 1. 21.1. 22 . 1. 23.1. 24 . 1. AMP ŠOŠTANJ povp.24-urna 50 30 20 20 100 40 20 max.1/2-urna 180 170 40 80 610 310 60 AMP TOPOLŠICA povp.24 - urna 170 90 60 110 250 80 50 raax.1/2-urna 370 220 150 310 700 160 160 AMP VELIKI VRH povp.24-urna 170 110 120 140 110 30 20 max.1/2 urna 1300 490 280 390 690 130 260 AMP ZAVODNJE povp.24-urna 300 170 50 170 460 140 80 max.1/2-urna 2010 1390 190 750 1650 430 220 AMP VELENJE povp.24-urna 60 30 20 20 100 20 10 max.1/2-urna 240 60 40 50 890 40 20 AMP GRAŠKA GORA povp.24-urna 30 30 10 10 70 130 160 max.1/2-urna 120 190 30 10 490 570 670 povp.24-uma = povprečna 24-uma koncentracija S02 v mikro-g/m3 max.l/2-urna = maksimalna polurna koncentr. S02 v mikro-g/m3 Sekretariat za varstvo okolja Za naše delo so zvedeli pri RTV Beograd in sonas prišli snemat. Na drugem programu TV Ljubljana je bila reportaža pod naslovnom "NEŠTO VIŠE". Ob novem letu 1990 pa so del našega znanja posneli pri Radiu Velenje, kjer smo sc oglasile v živo. Osnovnošolci so se z mentorji obrnili na nas, da smo jim pomagali pri njihovih nalogah. Zanimiva je bila raziskava "Zaposlovanje med obema vojnama", poroke, običaji, o čemer je bilo zapisano v glasilu Mladi veter. Zanimala jih je prehrana v naši dolini, napisali smo jim dolg seznam jedi iz naše mladosti. Žal so te že skoraj pozabljene. Pri raziskavi "Iz babičine skrinje" smo jim govorili o pravljicah, seštevankah, igrah, kmečkih opravilih, oblačilih, praznikih in življenju med vojno. Naj povem, da smo lansko leto vsi "diplomirali" in dobili naziv profesor etnologije v pokoju. Izid knjige pri Šaleških razgledih pa bo naše magistrsko delo. Slava Kaiser Le sproščeni lahko nadaljujemo Sprostitev - kako čudovita beseda... Oddahneš si od vseh dnevnih skrbi in nalog! Nervoznost, ki ubija vsakega človeka se umakne v kot in tako ostane človek z vso svojo bitjo uravnovešen, sproščen. Odkar obstaja Evropa in naš mali svet, se zavedamo pozitivnih učinkov sprostitve. Toliko bolj to občuti otrok. Bitje, venomer rastoče v obe smeri, psihično in telesno. Prav zato jc čas zimskih počitnic zlat. Pomislite, koliko domačih in šolskih vaj, kontrolk in drugih izdelkov je bilo potrebno opraviti, da si jc naša mladež zaslužila zimske počitnice. Verjetno odrasli težko presojamo vse otrokove dejavnosti v šoli. Te se vedno stopnjujejo do konca konference, do konca polletja. "Danes smo pisali kontrolko, včeraj smo jo pisali in jutri jo zopet obljubljajo", razlaga petnajstletni Tomaž vrstniku. "Pa še vprašan si lahko: zgodovine je za pol zvezka, in nič slabše ni v literaturi.", mu odvrne Metka. Pa ne samo to. Treba je priti v šolo, treba je postoriti tudi kaj doma. Treba je, treba... "Lahko je tebi, ker se lahko učiš," de Metka. In že jo je strah. Kaj bodo rekli starši? Uspeh ne bo blesteč... Doma bo potrebno še ponavljati, ponavljati in kratke zimske počitnice bodo prekratke. Metka je namesto sprostitve zopet čepela vsak dan ob knjigi in misli soji uhajale v jasen sončni dan... Starši so tako želeli. Starši ne trpijo njene sramote. In bala se je: v drugo polletje bo stopila vsa trudna in nestrpna, in njena pot se bo vila zopet navzdol... Ne. ne sme biti tako! Sleherni otrok je potreben sprostitve! Opazujmo sebe, odrasle! Ali ne opraviš nekega dela dvakrat bolje in hitreje, če si sproščen, če ti je kdo omogočil, da sc po napornem delu temeljito sprostiš, da zamenjaš ploščo, kot pravimo. Kako res! Kako je to še vse drugače pri doraščajočem otroku. Temu, ki raste in dozoreva! * Misli niso recept! Svetujemo pa. da ga preizkusite. Dovolite otroku te počitnice-sprostitev v katerikoli obliki! Seveda se ne pustite izigravati! Otroci nas radi potegnejo kadarkoli In ob tem je že staro, preizkušeno pravilo: neopazno tudi njegovo sprostitev kontrolirajte: vedeti morate, s kom se druži, in kaj bo počenjal v teh osmih zimskih dneh. Z nasvetom mu omogočite zdravo sprostitev: smuko, lepo knjigo, družabne igre, dosti hoje in dosti čistega kisika! Počitnice niso zaradi učiteljev, kot to nekateri napačno razumejo. So, in bodo predvsem zaradi naših otrok, zaradi razumevanja, daje le ta v šoli močno obremenjen. Kajti pozitivizmu se še nismo odrekli! Nikar pa ne prikrajšajmo za proste dni tiste Metke, ki je pridna, pa se tako težko uči. Vinko Šmajs, Efenkova 29, Velenje Iskrena hvala! % gt & m m ® m st % m m m m. ® Člani izvršnega odbora multi-pleskleroze Slovenije velenjsko -koroške podružnice smo na nedavni seji med drugim obravnavali pomoč, s katero je naše člane ob koncu lanskega leta razveselila občinska organizacija Rdečega križa Velenje. 114 članov naše podružnice je prejelo pakete hrane in higienskih potrebščin in jim s tem pomagala pri premagovanju življenskih stisk. Se posebej se zahvaljujemo sekretarki velenjske človekoljubne organizacije Darinki Herman. Vsem iskrena hvala! Predsednica društva multipleskleroze Slovenije velenjsko - koroške podružnice Doroteja Kunst gosto nastajajo rane. Ljudje, ki imajo krčnc žile, bi si morali povijati noge z elastičnim povojem ali pa nositi elastične nogavice. Elastični povoj si namestimo na nogo zjutraj še v postelji, predno spustimo nogo na tla. Povoj stisne krčne žile in izboljša cirkulacijo krvi. Noge si preko dneva večkrat odpočijemo tako, da jih dvignemo v vodoravno lego. Hoja je za krčne žile koristna, ker mišice masirajo žile in pospeši se cirkulacija. Na koncu bi šc enkrat poudarila, da z zdravim načinom življenja lahko preprečimo, ali omilimo bolezni perifernih žil, kakor tudi nešteto drugih bolezni. Vsak človek je dolžan skrbeti za svoje zdravje, torej je tudi dolžan poskrbeti, da zdravo živi. Zdrav način življenja pa pomeni: - normalno telesno težo - primerno prehrano z malo maščobe in malo soli - telesna aktivnost (jutranja telovadba, hoja, plavanje...) - opustitev kajenja in pitja alkoholnih pijač. Nada Hribar, dr. med., spec. spi. med. Nagradna križanka Znane osebnosti **M»»»a«K»ft**«***«S«*»»**WX»ft**» 1. nagrada: 2.000,00 SIT 2. nagrada: 1.000,00 SIT 3. nagrada: 1.000,00 SIT 4. nagrada: 1.000,00 SIT 5. nagrada: 1.000,00 SIT Križanko, izrezano iz NAŠEGA ČASA, pošljite aH prinesite do torka, 9. februarja 1993, v uredništvo Naš čas, Foitova 10, Velenje. Nagrajenci nagradne križanke "Tiskarna", Velenje: 1. nagrada: Gal Sajko, Jeriho-va 6, Velenje 2. nagrada: Rudi Bajec, Cankarjeva 29, Šoštanj 3. nagrada: Nataša Razgor-šek, Cesta v Bevče 30, Velenje Iskreno čestitamo! isi^s s »OCENJE. VLAŽENJE STAROGE. FILOZOF, IATEIATIK I« GEOGRAF ISTRSKO LETOVIŠČE,PRI PULJU KIET.KI ORJE, RATAR SKUPINA POTUJOČIH V POSCAVI RAJIO TURI GRŠKI BOG VETROV ZNAMKA NEISKIH I0T0-CIKLOV JANEZ TRDINA FINSKI ARHITEKT SAARINEN ElILE ZOIA . 1 • STAR SLOVAN DEBELA PALICA P0IL0N, DARILO LETOV.NA FR.RIVIERI LOJZE URBANCIC IZRASTEK lilt EGIPI?B0( SONCA AVTOR KRIŽANKE R.NOC DIVJI KOZEL BOG SIRU V GR. II- TOLOGIJI PREKLETSTVO. IZOBČENJE SL.IGRA- TONOVSKI NAČIN ALEKSAND. GRAIAIIK SL. PEVKA (ELDA) SVEDSKA IGRALKA ULLIANN REKA NA KAVKAZU NEKD.NEI. GL.IESTO ANDREJ TOIIN UTRDITEV. USTALITEV NAIVNI SLIKAR VERDIJEVA OPERA ZELJKO ERANOVIC UIETNA VODNA POT ORIENT. OLJNA RASTLINA POSEBNEŽ OKUSEN TROPSKI SAPEZ ZNAČILEN PRED- SIAVNIK NATRIJ PRIZORIŠČE V GLEDALIŠČU DALIAT. SALJIVEC IRIDIJ PRITOK RENA V ŠVICI VRSTA RAZ- CVETJA AI.IGRAL-KA NOVAK ČIŠTT TEZA OLIVNO ZELEN IINERAL TOVARNA AVTOMOBILOV V SARAJEVU OČKA NADA IIRBAS STENA IUNDT ISABELLE IZPELJAN PROIZVOD IT.PEVKA, ZENA IN PARTNERKA AL BANA V DENARJU IZRA2ENA VREDNOST BLAGA NAS CAS PUSCAV-SKI VETER STARORII-SKI STE-NOGRAF LJUBilEC GALATEJE V GR.IIT. (AKIS) DELAVSKA UNIVERZA VELENJE razpisuje 1. Program usposabljanja za RAČUNOVODJO (400 UR) Program je namenjen: - malim podjetjem (vodenje računovodstva); - brezposelnim, ki imajo ustrezno predizobrazbo, vendar so zaradi njene premajhne uporabnosti nekonkurenčni na trgu delovne sile; - velikim poslovnim sistemom (posamezne naloge v računovodstvu). 2. Program PRIUČENA ŠIVILJA (240 UR) Pogoj za vključitev: izpolnjena osnovnošolska obveznost INFORMA CI JE IN PRI J A VE DO: DELAVSKA UNIVERZA VELENJE Titov trg 2, tel.: 854-539, 853-576 do 15.2.1993 I SLffSeJCffRRff ZUETKff Kersnikova 13, Velenje (nasproti Erine Name) poleg tort, potic, kremnih rezin,,, | DROBNO PECIVO po izredno ugodnih cenah vsak torek in četrtek pa se sveže krofe DROBNO PECIVO LAHKO KUPITE TUDI V TRGOVINAH "BRODEJ" v Gaberkah, "POD KLANCEM" v Ravnah pri Šoštanju ter "BOHAČ" v Nazarjah. Delovni čas: vsak dan - razen ponedeljka -od 9. do 19. ure. AVTO SERVIS MAURER Veliki vrh 47 a, Šmartno ob Paki tel/fax : 063 / 853 - 730 , MOBITEL 0609 /612 017 Prodaja in pooblaščeni servis osebnih vozil Tavria. Hkrati nudimo vse vrste uslug zavarovanj osebnih in tovornih vozil za zavarovalnico TRIGLAV. Na željo stranke opravimo tehnični pregled in vse ostale storitve vključno z registracijo vozila. Del. čas: vsak dan od 9. do 12. in od 13. do 18 ure, ob sobotah zaprto Dober oglas - oglas v Naš čas! Mesnica in predelava mesa V priljubljeni in izredno obiskani mesnici FINGUŠT JOŽE na Cesti na Ostrožno 22 v Celju, vam v tem času še posebej priporočajo: - klobase za kuhanje za 369 SIT - pečenice za 390 SIT - krvavice za 290 SIT - junečje stegno za 499 SIT - prekajeno šunko brez kosti za 680 SIT - svinjske polovice s kožo za 248 SIT Ne pozabite še na: - svinjske polovice (guljene in brez kože) - svinjska in junečja rebra v neomejenih količinah - ostale vrste svinjskega, junečjega in telečjega mesa Pri nakupu nad 5.000 SIT možnost nakupa na 2 čeka Informacije ^ (063) 411 310 ali (062) 792 261 ŠIVILJSTVO IN USNJENA GALANTERIJA L&L Staneto va 62, Velenje (za kinom) tel.: 857 608 del. čas: vsak dan od 8. do 13. ure in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. TRGOVINA, STORITVE, POSREDNIŠTVO, Šentjur "SONY CENTER" Benkova 6, Žalec tel. in fax: 063/ 711-427 veleprodaja diskont menjalnica rena a car GROSISTIČNA PRODAJA sladkor 50/1 51,90 olje 1/1 95,00 MARS 58g 33,90 testenine Miramar 1/2 49,00 sol 1/1 34,90 uncle Bens 500g dolgo zrnat 120,90 brivniki Bic 5/1 80,00 čistila za posodo (b.f.) 1,5 - 4 I 198,90 • 269,90 toaletni papir 10/1 119,90 VUUDNO VABLJENI! BREZA Računalniški sistemi d.o.o. Velenje, Trg mladosti 6 razpisuje prosto delovno mesto SERVISER RAČUNALNIŠKE OPREME za popravila in vzdrževanje osebnih računalnikov, tiskalnikov in računalniških mrež. Pogoj: srednja šola tehnične smeri in izpit B kat. Izkušnje zaželene! Nudimo stimulativen zaslužek in možnost napredovanja. Informacije na tel. 063/852-376 ali osebno na naslovu podjetja. Prijave zbiramo v roku 15 dni po objavi oglasa. FRIZERSKI SALON N za ženske, moške in otroke _Nataša Vrčkovnik, Florjan 298_ OTVORITEV v soboto, 30. 1. 1993! Delovni čas: ponedeljek, sreda, petek od 12.-19. ure torek, četrtek od 7.-14. ure sobota od 7.-12.ure Če želite, se lahko tudi naročite po telefonu 881-259. Veselimo se vašega obiska! SERVIS R0SENSTEIN El, TVT, GORENJE H (0609) 610 085 Popravimo vam: -klima naprave -belo tehniko - termoakumulacijske peči -likalne stroje -bojlerje Milan Rosenstein, Andraž 111a, Polzela MIZARSTVO VELENJE, d.o.o. Koroška 54, 63320 Velenje tel.: 063/853-312 int. 1563 fax: 063/ 854-988 Nudimo vam vse vrste mizarskih izdelkov po naročilu in montažo na objektih. Nakup naših izdelkov je mojten v prodajalni RLV na jašku Skale in na sedežu podjetja. Možnost plačila s kreditom ali na obročno odplačevanje. Inf: tel.: 063/853-312 int. 1563 fax: 063/854-988 SE PRIPOROČAMO! MODA OD A DO Z v 6ML J6TVO JOLI - kakovostno šivanje po meri Šlandrova 24, Velenje, tel.: 855541 - šivanje maturantskih oblek Odprto vsakdan od 9. do 18. ure, v soboto od 9. do 12. ure. URARSTVO m PRODAJA UR ROMAN BASTL Stantetova 19, tel.: (063) 853 948 I 6obota, 30.januar 1993 ob 20.uri v Beli dvorani v Velenju ZABAVALI VAS BODO ansambla AGROPOP in ALPEN VAGABUNDEN Povezovalca programa STRAŠNA JAHALCA JOŽETA Ob izbrani jedači in pijači ter zabavno razvedrilnem programu boste sodelovali v žrebanju za ekskluzivno nagrado večera, konja HOLSTEIN vrednega 6.000 DEM Za člane konjeniškega kluba posebno presenečenje. Za gostinsko ponudbo bo poskrbelo osebje GOST, d.o.o. Velenje. Cena vstopnice je 1.500 SIT, (vstopnina, svečana večerja in kupon za žrebanje) Vabljeni l POK ROVITELJI [ KONJENIŠKI KLUB Predprodaja vstopnic v Restavraciji Jezero, Bistro Orion, Restavraciji Klub, Mladinska knjiga, Zlatica Velenje. Dežurstva OBČINA VELENJE DEŽURNI ZDRAVNIKI: Četrtek 28.1.1993 dopoldan dr. Renko, popoldan dr. Kočevar, nočni dr. Friškovec in dr. Grošelj, Petek 29.1. dopoldan dr. Slavič, popoldan dr. Kočevar, nočni dr. Kočevar in dr Lazar Sobota in nedelja 30. in 31.1. glavni dežurni dr. Friškovec, nočni dežurni dr. Friškovec in dr. Renko. Ponedeljek 1. 2.1993 dopoldan dr. Bola popoldan dr. Rus, nočni dr. Slavič in dr. Jonko. DEŽURNI ZOBOZDRAVNIK: V nedeljo 31.1.1993 dr. Aleksander Uršič v dežurni zdravstveni ambulanti. DEŽURNA LEKARNA: V nedeljo 31.januraja je dežurna LEKARNA VELENJE z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro. DEŽURNI VETERINARJI V ŠOŠTANJU: od 29.1.DO 5.2. Milan Matko, To-polšica 15, telefon 892-236. DEŽURNI VETERINARJI V OBČINI MOZIRJE Od 28.1. do 31.1. Drago Zagožen, dipl. veterinar, Ljubno, Telefon 841-769, od 31.1. do 7.2. Ciril Kralj, dipl. veterinar, Ljubno JOT«? iŠČG, M AM./IMF/ 853-451 855-450 Oglase za podjetnike, obrtnike... sprejemamo po telefonu 063 855- 450, 853-451 in telefaksu 063 851-990 ter v ekonomski propagandi na Foitovi 10. Oglase sprejemamo do ponedeljka do 12. ure, za objavo v tetrtek. AVT0Š0LA AVTIST 5 R , ŠALEŠKA 16, VELENJE Intenzivni tečaj cestno-promet-nih predpisov v najsodobne-ješem kabinetu se prične v petek, 29.1. ob 8. in 16. uri. Vpisujemo že za tečaj s pričetkom 15. 2.1993. PRODAJALNA UNIŠPORT, v Nami - vhod nasproti Planike -akcijske cene avtoprevlek: za manjša vozila 3.618,00 SIT, za sredja vozila 3.942,00 SIT, za večja vozila: 4.116,00 SIT -posezonske cene za montažo vezi na smuči in nastavitev vezi: 400,00SIT, kompletni servis smuči (popravilo drsne obloge, brušenje robnikov, impregnacija smuči) do 150 cm: 800,00 SIT, nad 150 cm 1.000,00 SIT. NOVO NOVO NOVO NOVO V boutique GOSPODIČNA, Prešernov trg 9, Šoštanj, že v prodaji maturantske obleke in tudi kaj lepega za mame. Znižanje bluz in puloverjev. ŽELITE IMETI UREJENE NOHTE? Krhke, lomljive, pogrizene... nohte vam ojačam, podaljšam in estetsko uredim.Tel: 853-220. ŠIVALNI STROJ BAGAT JADRANKA in dvosed, ugodno prodam. S 885-218. MLADEGA PAVA PRODAM. S 0602-55-872. DVA PRAŠIČA 130 in 150 kg težka, prodam. S 721-292. V VELENJU ALI OKOLICI kupim garsonjero do 15.000 DEM. S 061-373-566. RADIATOR, POSTELJO BREZ JOGI-JA, roleto za okno, poceni prodam. » 856-067. NOV DALJINSKI TELEFON ABASO-NIC 500 M, PRODAM ZA 9000 SIT in novo tajnico Panasonic prodam za 9000 SIT. Možnost plačila na dva čeka. S 850-552. OTROŠKO KOLO PRODAM. S 893-849 Plešivec. mali OGLASI IŠČEMO VESTNEGA OFFSET TISKARJA z večletno prakso. S 0609-611-858 dopoldan. STANOVANJSKO PRAVICO ZA KAKRŠNOKOLI STANOVANJE ODKUPIM ali kupim manjše stanovanje po ugodni ceni. Pisne ponudbe na upravo lista pod šifro "POCENI". PRAŠIČA ZA ZAKOL, hranjenega z domačo krmo, prodam. S 701-832. ŠE DVE PSIČKI, NEMŠKI OVČAR, z odličnim rodovnikom, ena dolgodlaka, prodam. S 841-194. PREKUCUJEM VELJAVNOST VOZOVNICE na ime Truda Maksimo-vič, Trg B.Mravljak Šoštanj, št. 20515/1320. TELEFONSKO ŠTEVILKO V VELENJU, prodam najboljšemu ponudniku. Ponudbe pošjite na upravo lista pod šifro "TELEFON". KINTE KUNTE PRODAM. S 858-265. LASTNICA HIŠE odda manjšo opremljeno sobico, z balkonom in souporabo kuhinje, sanitarij in telefona samski zaposleni ženski ali upokojenki.S 851-506 od 18. do 20. ure. IŠČEMO STANOVANJE. S 851-471. ZAMENJAM ENOSOBNO STANOVANJE V 1.nadstropju za trisobno. S 851-129. YUGO GVX, 1300ccm, 65 KM, meta lic, garažiran, zaščiten, letnik 1989, prvi lastnik, prodam. Informacije po tel. 852-684 po 20. uri. DOBRO OHRANJEN R-4, letnik 1980, ugodno prodam. S 857-830 zvečer. DELAVSKA UNIVERZA VELENJE, IVD MARIBOR, organizira tečaj iz varstva pri delu ZA PREVOZ NEVARNIH SNOVI. » 854-539. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube mame MATILDE GOSTE J rojene 19.2.1919-23.1.1993 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Za zdravljenje se zahvaljujemo dr. Pirtovšku in dr. Phurovi ter osebju internega oddelka bonišnice Slovenj Gradec. Iskreno zahvalo izrekamo tudi sodelavcem Zdravstvenega zavoda Velenje DESS, bivšim sodelavcem menze TES ter PD Šoštanj. Hčerki Erna in Ida z družinama ZAHVALA Kje si ljubi oče, kje je mili tvoj obraz, kje je roka tvoja, ki skrbela je za nas. Po hudi in mučni bolezni nas je v 62. letu starosti nenadoma zapustil naš dobri mož, oče in dedek LOJZE SKORNŠEK iz Gaberk Iskreno se zahvaljujemo dobrini sosedom, sorodnikom in znancem, ki so nam t1 najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali vence, sveče, nam izrazili sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja Treziki Esih, Brdnikovim, Kocovim in Movliovim. Hvala tudi sodelavcem Sanatorija Ravne ter gasilcem železarne Ravne na Koroškem. Iskrena hvala dr. Lazarju in bolnišnici Topolšica, ki so mu zadnje dni življenja lajšali bolečine. Hvala gospodu Hudomalu, Kompanu ter govorniku RLV za poslovilne besede. Zahvala velja tudi ravenskim pevcem za odpete žalostinke, častni straži, godbi RLV ter praporščakom in gospodu duhovniku za opravljen obred. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI V SPOMIN Zdaj bom zajokal še jaz in v bolečini mislil na čas, ki mu vrnitve ni... Minilo je leto, od kar nas je tragično zapustil dragi mož, ati in sin MILAN DRAGAR 3.9.1952-26.1.1992 Hvala vsem, kipostojite ob njegovem grobu. Vedno boš z nami, žena Ivanka, hčerka Sonja, sin Simon, mama in ata. ZAHVALA Ne jokajte ob mojem grobu, tiho k njemu pristopite spomnite se kako trpel sem in večni mir mi zaželite. Z bolečino v srcu sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil FRANC VOGRIN 4.11.1921-19.1.1993 Hvala vsem, ki ste našemu Francu v življenju karkoli dobrega storili, hvala vsem, ki ste ga imeli radi, hvala vsem,ki ste kakor koli počastili njegov spomin. Posebna zahvala velja gospe Ani Rozman, osebju bolnišnice Slovenj Gradec, dr. Hribarjevi, gospodu duhovniku, govornikoma, častni straži RLV, godbi RLV in sostanovalcem Vrnjačke Banje 5. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI V SPOMIN Nihče ne ve, kako boli, ko se zavemo, da te večni, ni je solze, ki bi te zbudila, da med nas bi te vrnila. Ostal nam nate bo spomin, na dni, ko skupaj srečni smo bili. 24. januarja je minilo leto dni, odkar je za vedno odšel od nas dragi mož, oče, tast in stari ata IVAN KRAJN C Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate svečke. VSI NJEGOVI V SPOMIN 28. januarja 1993 bo minilo leto dni od kar sva izgubila vse, za kar sva živela; čudovitega otroka, nenadomestljivega sina in prekrasnega človeka dipl. oec. MIRKA SEMOLIČA Vse misli in dejanja so namenjena njemu in vse poti vodijo h grobu, ki nikogar ne vrača. Neskončna bolečina, otopelost dveh src, je vse, kar imava od dne, ko je na krut, nepotreben način umrl najin sin. Hvala vsem, ki razumete. NEUTOLAŽLJIVA MAMA IN OČE CAS / "Naš čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10. Izhaja ob četrtkih. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič (oblikovalec). Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89. telefon (063) 853-451, 854-761, 856-955. Žiro račun pri SDK Velenje, številka 52800-603-38482. Cena posameznega izvoda je 70.00 tolarjev, trimesečna naročnina 820,00 tolarjev. Rač. prelom in oblikovanje: Mit!lllHMlIlW/V,1 in LUMINA Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Anketa Počitnice so tu! Pravzaprav nismo povsem natančni. Počitnice so že skoraj mimo. Kako so jih preživljali osnovnošolci, kakšen je bil njihov prvi dan? To smo jih spraševali v ponedeljek, vmes se je zgodilo marsikaj, prepričani smo, da lepega. Najbolj pomembno pa je, da si v tem tednu naberejo dovolj moči, še za drugi polčas. Škoda je le, da počitnice ni pospremilo tudi kaj snega. Počitnice bi lahko bile še lepše. Kljub vsemu pa so se osnovnošolci znašli. BOŠTJAN VIMER, 4. r. o.š. Dravograd: "V Velenju sem na počitnicah pri babici, kjer mi jc lepo in kjer se igram. V bloku, kjer babica stanuje, imam nekaj prijateljev, tako da mi ni dolg čas. Tako tudi snega prav nič ne pogrešam. Res jc tudi v Dravogradu lepo, a pri babici sem zelo rad. V šoli pa sem bil odličen." SINISA ZIKIC, 2. razred osnovne šole Gustava Šiliha v Velenju: "Počitnice bom preživel kar doma. na dvorišču sc igram s prijatelji. Rad bi. da bi zapadel sneg, bi bilo bolj veselo, ker bi se lahko sankal. Malo pa berem tudi knjige." SILVIJA BAŠNEC, 5. razred osnovne šole Šalek: "Počitnice so super. Zjutraj vstanem in grem ven, kjer sc s prijateljicami igram in zabavam. Kar prehitro bo minilo. V šoli sem bila prav dobra in starši so zadovoljni. Morda pa bom za kakšen dan odšla tudi k sestrični v Vinsko goro. " ALEKSANDRA MATIN-JAŠ, 8. razred o.š. Gustav Šilih: "Počitnice preživljam doma, ob gledanju televizije, veliko pa sem sem tudi zunaj. Približno pol dneva. Dva dni pred začetkom pouka bom malo pogledala v zvezke in knjige,, sicer je pa teden dni počitnic hitro mimo." ■ mkp, tp Sprejem za duhovnike Slovenj Gradec Tudi sejemsko mesto Slovenj Gradec bo postal tudi sejemsko mesto. Kraj z okrog osem tisoš prebivalci, raznotero in v krizi še kar uspešno industrijo, številnimi ustanovami regionalnega pomena, svojevrstno kulturo središče in nasploh iz leta v leto bolj živahno mesto, bo z letošnjim prvim mednarodnim koroškim sejmom Prezenta 93 od 4. do 9. junija zaokrožil podobo o svoji, zadnji čas že kar pregovorni uspešnosti. Sejem Prezenta 93 bodo skupaj organizirali mariborski Step, slovenjgraška agencija K&W ter domači izvršni svet. "Namen sejmov Prezenta, kijih pravili širok in pester razstavno- Dravograd in Radlje koristno pred- bomo poslej organizirali vsako leto, je afirmacija koroškega malega gospodarstva in obrti. Sejem bo svojo pravo podobo dobil šele z leti. Na Prczcnli bo mogoče videti in tudi kupiti vse vrste izdelkov široke potrošnje, predstavili se bodo gostinstvo in turizem, gozdarstvo in lesna industrija, obrtniki, zasebna in drflžbena podjetja. Razstavljala bodo iz vseh š:irih koroških občin in tudi od drugod, tudi iz tujine," je povdaril Janez Komljancc, predsednik slovenj-graškega občinskega izvršnega sveta. Majda Jaki. vodja projekta Prezenta iz mariborskega Stepa, jc rekla, da bodo že za letošnji sejem od 4. pa do 9. junija (v športni dvorani in v šotorih, ki jih bodo postavili na bljižnjih igriščih) pri- prodajni program. Posebno mesto na sejmu naj bi imeli izdelki domače in umetne obrti. Seveda bo na sejmu prostor tudi za opremo za šport in prosti čas. zdravo prehrano, drobno hišno opremo, vrtičkarstvo in cvetličarstvo itd. Zamisel o slovenjgraških sejmih. ki so tod nekoč že imeli tradicijo v obrtnih razstavah (tc so kasneje prerasle v celjski mednarodni obrtni sejem), je pri večini koroških podjetij (zasebnih in družbenih), pri obrtnikih in drugih dejavnikih gospodarskega življenja. naletela na ugoden odmev. Organizatorji, ki so že zavihali rokave, so prepričani, da Prezenta 93 nc bo le nekakšen komercialni eksperiment, temveč res priložnost, da sc predvsem malo gospodarstvo občin Slovenj Gradec. Ravne, stavi nc le starim, temveč predvsem novim kupcem, tako iz Slovenije in iz bližnjih srednjeevropskih regij. "Geslo sejmov Prezenta naj bi bilo Koroška sc predstavlja", je rekel Vlado Podhostnik, direktor Stepa iz Maribora. Na enem mestu bodo namreč zbrali ponudbo blaga in storitev iz vseh občin in jo tako predstavili obiskovalcem. Že na letošnji prvi Prezenti pa naj bi sodelovali tudi tuji razstavljalci. Ob teh načrtih pa je tudi jasno, da od prvih sejemskih prireditev v Slovenj Gradcu ni mogoče pričakovati čudežev. Vložek v Pre/cnto bo vsaj na začetku gotovo večji od koristi, zaradi česar pa organizatorji in sodelujoči nc bi smeli odnehati že ob prvih težavah. ■ A. B. Polzela ■■■■■■ Veter odkrival Močen veter, ki je pihal v začetku tedna, je povzročil precej škode v gozdovih in na različnih objektih ter hišah. Med drugim je na enem izmed obratov Tovarne nogavic, odkril približno 250 kvadratnih metrov pločevinaste strehe, škoda naj bi znašala okoli 13 milijone tolarjev. ■ er Predsednik velenjske občinske skupščine Pankrac Semečnik je v četrtek, 21. januarja, sprejel velenjske duhovnike. V sproščenem pogovoru seje odprlo kar nekaj problemov, s katerimi so ga seznanili. Med drugim s težavami v zvezi s cerkvenimi prostori, pogovar jali pa so se tudi o novih lokacijah za pokope. ■ mkp Knjižno darilo Ameriška fondacija za nekdanje socialistične države SABRE je Sloveniji namenila šest tisoč knjig, od katerih se jih je nekaj znašlo tudi na knjižnih policah v Velenju. Dobile so jih šole, knjižnica. Gorenje in Zdravstveni center. Pričakujemo lahko, da se bo ta pomoč nadaljevala tudi v prihodnje. Sanja Mlinar in njena kaseta »■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a S"Ne maram še odrasti danes!" Rdeč križ klican na zagovor Neštetokrat smo povedali, da naša organizacija od poplav 1. novembra 1990 dalje dela v izjemnih razmerah. Težko jc opisati naloge, ki smo jih opravljali za nudenje pomoči in omilitev škode 167 družinam; potem sc je nadaljevalo oh napadu na Slovenijo z organizacijo sanitetnega materiala in oblačil za preobleko fantov, ki so zapuščali takratno armi-jo. pa dal je do reševanja problematike beguncev i/. Hrvatske. Obseg problemov in dela seje močno povečal z bcgunci iz BIH, saj smo jih ob največjem navalu imeli preko 4800. To so bili le prijavljeni. Poleg na so nosili, oziroma nosijo, še večja bremena družine - gostiteljice beguncev. Toda, kaj pomeni biti begunec? Morebiti hi hilo dobro, da bi o tem razmišljali našteti, ki politiko vnašajo v humanost ali obratno. Tako smo razumeli članek "Pomoč na odpadu" v Našem času, 1. številka, z dne 14. januarja 1993. Hvaležni smo novinarjem, ki so nas velikokrat obiskali, nas poslušali ter opisovali dejansko stanje: pisali so tudi o družinah. Za nehvaležnost na področju sociale ali humanosti tudi mi nimamo besed, lc čutimo jo pogosteje kot pa našteti bralci in občani, ki nas to in ono z nekakšnim očitkom za begunce sprašujejo ali celo postavljajo najrazličnejše trditve, ki niso v čast takim ali drugačnim gostiteljem. 00 RK Velenje Če je bil kdo v minulih dneh nadvse srečen, je bila zagotovo Sanja Mlinar iz Velenja. Razlog za to je učenka 6. razreda osnovne šole Livada v Velenju imela dovolj tehten. Izpolnila sc ji je namreč dolgoletna želja po izdaji samostojne kasete. Njen naslov je "Ne maram še odrasti danes!", z 11 posnetimi skladbicami izpod peresa San-jine mamice Darje in Edvina Fliserja ( z njim Sanja tesneje sodeluje dobro leto in pol) pa je gotovo razveselila mlade in tudi manj mlade ljubitelje zabavne glasbe. Izid kasete jc Sanja načrtovala žc pred novim letom, pa ni in ni šlo. "Sedaj je tu in upam, dajo bodo ljudje radi poslušali," pravi. Nase je Sanja opozorila zelo zgodaj. Že pri treh letih je v stopila v vrste otroškega pevskega zbora velenjske Glasbene šole,s svojo nadarjenostjo, voljo in vztrajnostjo ji je nato (leta 1989) uspelo prvič nastopiti na festivalu "Zlati srček" in od takrat dalje na njem sodeluje vsako leto. Odmevni pa so njeni nastopi tudi ob raznih drugih priložnostih in prireditvah doma in po Sloveniji. Po njenih stopinjah na glasbenem področju vztrajno stopa tudi njen tri leta mlajši bratec Urban. Sanja Mlinar - že pri 13. letih ima svojo kaseto Sicer pa Sanja ni le obetavna pevka. Je še dobra učenka, odlična pianistka na klavirju, za nameček tudi uspešna plesalka v latinsko ameriških in standardnih plesih. Skratka, Sanja je dekle, ki veliko obeta in o kateri bomo gotovo še veliko slišali. ■ t p Comp.ak Računalniški inženiring d. o. o. Efenkova 61,63320 Velenje tel./fax: (063) 852346, tel.: (063) 852 660 Comp.ak AT 386/40 MHz - 2 MB RAM - 85 MB trdi disk Quantum -SVGA 1024x 768, 512 kB - tipkovnica Cherry ali Wyse SLO -monitor SVGA 1024 x 768 14" ČB Cena: 119.990,00 SIT Tiskalniki EPSON, FUJITSU ter ostala oprema po izbiri! Izdelava projektov, mreže NOVELL Servis in vzdrževanjeI Prodaja TUDI NA OBROKE! KUPON za 5% popusta pri predplačilu. Velja do 4.1.1993. ^ m 8 i S M S NAROCILNICA i NAŠ ČAS d.o.o., časopisno-zatožniško in RTV podjetje Foitova 10, 63320 Velenje, tel.: (063) 855 450, fax: (063) 851 990 ..................... Št. os. izkaznice............................................... : Naročam tednik Naš čas. Naročnina velja do pisnega preklica. Naročnino bom poravnal: □ mesečno (273,00 SIT) □ četrtletno (820,00 SIT) □ polletno (1.449,00 SIT) □ letno (2.898,00 SIT) Podpis:........................................................... :