:)er 211/1908 steo. 12. 10002709 J 12 -.OR5KI ^ G05P0DAR List za povspeševanje kmetijstva v slovenskem Primorju. Ureduje Anton Štrekelj, ravnatelj slovenske kmetijske šole v Gorici. Izdaja »Goriško kmetijsko društvo« v Gorici — Korenski trg št. 2. List izhaja v začetku in v polovici vsakega meseca ter stane 3 K na leto. Udje »Goriškega kmetijskega društva« dobivajo list brezplačno. cvetličar v Gorici, sedaj v novi trgovin v hiši g. Seculina Corso Gius. Verdi št. 39 nasproti Medvedu priporoča svojo bogato zalogo raznega semena za vrte polja in travnike, kakor tudi razno grmičje za olepšavanje domov, veliko izbero vrtnic itd Nadalje se priporoča za izdelovanje svežih šopkov in vencev za vse slučaje . L. Stolfa Anton Kuštrin v Gorici, (v lastni hiši) Gosposka ulica štv. 25, priporoča svojo veliko trgovino jedilnega blaga po najnižjih cenah. Postrežba točna. Pošilja po železnici in pošti po naročilih. Za naročila iz dežele zadostuje dopisnica. M, Poveraj v Gorici na Travniku priporoča svojo izborno trgovino. Knjigoveznica Ivana Bcdnarika se je preselila v ulico della Croce štv. 6, (nasproti „Šolskemu Domu".) Ivan Kravoat Gorica na Komu. Priporoča svojo sedlarske izdelke za lahko ali pa težko vožnjo. o a £3 u Si Ci a CD O Denar prihrani kdor kupi izgotovljeno pohištvo pri 3333333333333333 iMTOH BREŠČBR Gorica, Gosposka ulica št. 14 Via Signori lastna hiša kateri ima v zalogi najbogatejšo izbero pohištva vseh slogov, za vsaki stan, priprostega in najfi-nejega izdelka. Različno pohištvo iz železa, podobe na šipe in platno, ogledala, 3333 žime in piatno. 3333 Lastna delavnica aoaoa za tapecirano pohištvo. o £ (D t« CD e o. a p o C >-3 O P? CD J. Kopač svečar Gorica, ulica sv. Antona 7. priporoča voščene sveče, med najboljših vrst; zajamčeno pravi pitanec za čebele. Cene tako nizke, da izklučujejo vsako konkureuco. A. Primožič, slovenski optikar Gorica na Kornju priporoča slav. občinstvu svojo veliko zalogo optičnih izdelkov in vicer vsake vrste očal. barometre, toplomerje, daljnoglede, povečevalna stekla, tehtnice za mošt, mleko itd Sprejema naročila in poprave in pošilja na doni. Ivan Bednarik v Gorici, via della Croce6, priporoča svojo knjigoveznico. Železna orala, koja potrebujejo le polovico vlačile moči od navadnih, lahko vodljive, pripozuane od prvih naših kmetovalcev za najbolje, se d )-bivajo v moji zalogi tukaj. Njih uzo-rec, kakor tudi uzorec mojih škropilnic proti peronospori se dobi v zalogi kinot. društva v Go:ici. Uljudno se priporočam za odjemanje. Ž1VIC i DIH. Trst, Trgovinska ulica št. 2. Peter Cotič čevljarsk mojster v Gorici Raštel št. 32 in Gosposka ulica štv. 1. Zaloga vsakovrstnih čeyljev za odrasle in otroke. Naročila z dežele se po pošti dostavljajo. tvornice gospodarskih in vinarskih strojev na Dunaju, II. Taborstrasse 71. Nagrajeni v vseh državah z več ko 600 zlatimi, srebrnimi in častnimi kolajnami. Ilustrovani ceniki in mnogobrojne pohvale v dokaz. Preprodajalci in zastopniki se iščejo povsodi kjer še nismo zastopani. Ph. Mayfarth-ove in dr. so naše stiskalnice ,,Ercole", najnovejšega in izvrstnega sestava s strojem za dvostroki in trajni pritisk; jamčimo da se sok popolnoma iztisne-bolj ko pri vseh drugih stiskalnicah. Hidravliške brizgalnice „Syphouia" so najboljše. Delujejo same. — Posode za grozdje, sadje, plugi za vinograde, sušilnice za sadje, ročne stiskalnice za seno, mlatilnice za seno, mlatilnice za pšenico, čistilnice za žito, rezalni stroji za krmo in ročni malni za žito, razne velikosti, in še razni drugi gospodarski stroji. — Izdelujejo in prodajajo z jamstvom kot posebnost najnovejše, izborne, priznane in odlikovane Primorski Gospodar .List za povspeševanje kmetijstva v slovenskem Primorju. Ureduje Anton Štrekelj, ravnatelj slovenske kmetijske šole v Gorici. Izdaja „Goriško kmetijsko društvo". ffceo. 12. 1 goriei, dne 3. aogusfca 1908. Jeeaj (g. Hitietje, poskrbite za strokovno izobrazbo! Noben omikan človek ni dandanes več v dvomu, da je dobra strokovna izobrazba največje premoženje, ki ga kedo ima. Vsakdo zna, da je veda kapital, ki nese največje obresti; ta kapital zamore se uživati celo življenje. Kakor so pa drugi stanovi to že zdavno spoznali in se radi tega trudijo svoje otroke vedno bolj izučiti, ravno tako malo stori kmet za izobrazbo svojih potomcev. Njemu je že dovolj, če zna dečko brati in pisati in če se je morda tudi v računstvu kaj bolj podkoval, se že kriči, da je mladič za kmeta preučen. Kdor je vzrastel med kmeti, kdor uživa več let veselje in žalost kmetskega stanu, ta nam bo pritrdil, da ni samo par tisoč kmetov, ki ne dajo na strokovno izobrazbo svojega sina niti piškovega oreha, ampak da se dobe celo cele vasi, kjer so v strahu pred napredkom bolj kot pred hudičem. In vendar se vsi na sploh pritožujejo, da se kmetijstvo ne izplača in noben kmet, niti najbolj prismojen, ne bo mogel trditi, da se more pod današnjimi razmerami premoženje še kopičiti. Kmetje so vsi v tem edini, da se ne bodo dale sedanje razmere, ko dohodki vedno bolj pojemajo in se dolgovi vedno večajo, vzdržati za več časa in da se bliža del onih, ki obdelujejo ljubo svojo rodno zemljo, vedno bolj propadu. Ne samo mali kmetič, ampak tudi veči, boljše stoječi posestnik se toži, da ni skoraj več mogoče kmetvati. Med tem, ko zamorejo drugi stanovi z nekoliko previdnostjo vsaj obdržati oni položaj, v katerem se nahajajo, nahaja se kmet brez sveta nasproti neprilikam današnjega časa in vedno bolj ga izpodrivajo. Če pa poiščemo uzroke, od kod je to prišlo, pridemo kmalu do spoznanja, da so se knietski pridelki v ceni znižali in včasih več stanejo, kakor za nje dobimo. Kjer so pa stroški za pridelovanje veči, nego je pridelek vreden, tam mora iti gospodarstvo rakovo pot in naj delamo, kar hočemo. Najbolj se je znižala zadnji čas cena žitu. Nekatere dežele v Evropi in v Ameriki, osobito Argentinija, so vstanu žito pridelovati po tako nizki ceni, da ne morejo naši kmetje na noben način s temi stanovskimi tovariši konkurirati. Dandanes, ko teče železnica že skozi vsako gorsko gnezdo, moralo je priti do tega. Lahko bi se dobila sredstva, ki bi se postavila tujemu žitu nasproti,, ako bi obrtnija kupovala le domače pridelke in jih boljše plačevala ter dobivala samo toliko žita od drugod, kolikor ga ne more dati domače kmetijstvo. Toda obrtnija ne dela tega, ker išče dobiček in je tudi ne briga, ali kmet živi ali propade. In vendar ne stori kmet nič proti temu. Polovico svojega polja in morda tudi še več obseje še vedno ta ali oni z žitom in od tega ga ni moči odvrniti, pa če tudi gre pri tem pod zlo. Na sploh se govori, kako bi se prišlo v okom sedanji bedi, v kateri se nahaja kmetijstvo. Mnenja pa so glede tega jako različna in na razna vprašanja bi se težko odgovarjalo z ozirom na jako težek gospodarski položaj, v katerem trpi kmetski stan. Ako opazujemo delovanje vlade, državnega zbora in kmetijskih zastopov, vidimo, da se trudijo že leta vstvariti sredstva za odpomoč. Do danes pa se ni še našla pot, kako bi se pravzaprav trajno pomagalo. Če opazujemo pa natančno, dobimo, da se mora zapričeti odpomoč od dveh strani, in sicer 1. od strani države in 2. od strani kmečkega ljudstva. O tem, kako bi lahko država pomagala, nečemo danes govoriti, ampak se hočemo omejiti samo na to, kako bi lahko kmet pripomogel do tega, da bi vendar slednjič tudi za njegov stan prišel boljši čas. Kmetje imajo pravico, da jih postavi država v enako vrsto s. trgovci in rokodelci, toda morajo skrbeti, da bodo zamogli enkrat dobljene pravice tudi ohraniti in braniti. Kako se pa lahko to izvrši? Edino v tem, da poskrbijo za povečanje svojega znanja in si vzamejo k srcu pregovor, ki pravi: „veda je moč! moč rodi bogastvo!" Da, veda je moč in rodi bogastvo! Ali bi postala trgovski in obrtnijski stan tako močna, ako se ne bi pridobili trgovci in obrtniki najprej, za svoj stan potrebno znanje! In kmet? Kaj je naredil on za svojo izobrazbo ? Nič, prav nič! Kmeta prijemlje že zona, če sliši govoriti o šoli in odkrito lahko rečemo, da se dobi marsikatera kmetska dru- žina, v kateri se vcepi otrokom že v mladosti sovraštvo do šole. In potem naj bodo ti učenci pridni ter naj izkoristijo onih sedem let, ko morajo v šolo, ter si naberejo potrebne znanosti! Ne! Rajši, kot tako pohajanje v šolo, bi bilo desetkrat bolj e, ako bi ostal deček ali deklica doma. Vsaj bi potem izpolnil željo svojim neumnim starišem. Kedaj bodo vendar tudi kmetje izprevideli, da se morajo iskati sreča kmetskega stanu in boljši časi edino le v dobri šoli! Koliko časa bodo morali še učiti in govoriti prijatelji kmetskega stanu, možje, ki so se rodili v tem stanu, predno pridejo kmetje ali vsaj veči del njih k spoznanju, da se ni moči v današnjih časih vzdržati, ako se nima znanja in dobre šolske izobrazbe. Samo z ljudsko šolo pa ne dosežemo vsega. Prihodnji kmetovalec potrebuje, da bo zamogel potem prav in razumno gospodariti, še nadaljne izobrazbe. On mora priti v šolo, kjer se učijo predmeti njegove stroke. Nič ni pomagano, če ima kedo še tako velika usta, če mu manjka podlaga, na katero bi naslonil svoj govor. Hiša brez temelja se zruši in tako si mora tudi kmet priskrbeti ta temelj, če hoče zboljšati svoj stan. Kako potrebno je, da je kmet izobražen, razvidi se n. pr. že pri uporabi umetnih gnojil. Koliko pogreškov se napravi glede teh, kolikokrat si ne zna pomagati kmet glede njihove uporabe. In zakaj vendar ne zna? Zato, ker ne more znati, ker mu nikdo ni povedal, kako mora delati to in kako ono. Kakor pri umetnih gnojilih je še v mnogi stvari. Živinoreja se ne goji še umno, pri pridelovanju krme je tudi mnogo pogreškov in to vse radi tega, ker ne zna kmet, kako bi začel. Denar je presneta reč. On je okrogel in teče samo onemu v žep, ki kaj zna in ga razumi pridržati. Kdor se ni nič učil, bo red-kokedaj bogat in premožen, kajti denar, ki mu priteče, nima pri njem obstanka in se poslovi po kratkem času bivanja v žepu ali v skrinji. Tu in tam izleti iž njiju, da niti ne opazimo. Kaj pomaga kmetu, če se trudi kot grešna duša, ako gospodari brez razuma in znanja tje v en dan. Pri tem gazi vedno v večo revščino in potem pride, da dobimo razjarjene, neprijazne ljudi, ki prekolnejo ves svet z vsemi napravami. To pa ni prav. Nove iznajdbe in izkušnje so važne stvari, vendar razumeti jih je treba pravilno in na pravem mestu uporabiti in se ž njimi okoristiti. Zato morem vse kmete le opominjati: poskrbite sa strokovno izobrazbo. A. Št. — 180 — Razne bolezni no grozdju. Iz vseh krajev naše dežele prihajajo vesti, da so se pokazale na grozdju razne bolezni, ki pretijo vničiti vinsko letino. Ogledali smo si mnogo vinogradov in v njih smo našli na grozdju tudi v resnici več vrst bolezni. Med temi je pa najbolj razširjena peronospora. Ta se je pojavila koj po dežju v obili meri in sicer prijemlje nekatero grozdje bolj, drugo manj, kakor ima jagoda tršo ali mehkejšo lupino. Posebno hudo napada peronospora ono grozdje, kjer so se trte samo enkrat ali dvakrat škropile. Jagoda postane pri ti bolezni najprej rujava a potem se zgrbanči in posuši. Tu pa tam se pokaže tudi klasje te bolezni, ki je pognalo iz jagode. Vendar je to jako majhno. Bolj se pozna to klasje na pecljih in hlastinah. Na grozdu je samo nekaj jagod bolnih, druge so navadno zdrave. Kakor smo mi opazovali, nastopa ta bolezen osobito hudo okoli Gorice, po Kanalskem, v nizkih legah na Vipavskem in v Brdah ter v Furlanlji Glede tržaške okolice in Istre nam ni znano. Pioti nji ni drugega pripomočka, kot pravočasno škropljenje, na katero smo naše vinogradnike že tolikokrat opominjali. Posebno je treba škropiti tudi grozdje. Druga bolezen, ki je precej podobna prvi, je bela rija ali, kakor se tudi drugače imenuje White Rot. Ta se razločuje od prve v tem, da postanejo napadene jagode bolj svitlorujave ter so obdane z malimi rudečkastimi pikicami, v katerih se nahaja seme te bolezni. Navadno oboli na ti bolezni več jagod skupaj in včasih tudi cel grozd. Pro.i bolezni se priporoča obiranje napadlih jagod. Drugega sredstva ne poznamo še. Ta bolezen je bolj redka in letos smo jo videli prav za prav še samo v enem vinogradu. Predlanskem je napravila pa tu in tam precej škode. Pri nas se pozna že kakih 20 let. Nadaljno bolezen, vsled katere jagode počrmjo in odpadejo, prouzroča črv kiseljak. Ta navrta jagodo za jagodo in vsled tega spremene jagode svojo barvo in se posušijo. Bolezen bomo spoznali na tem, da pregledamo jagodo, ali ni mogoče navrtana. Če dela kiseljak v vinogradu mnogo kvara, moramo obirati sedaj začetka avgusta napadene jagode in črva vničiti, drugače napravi ta še večo škodo. Kjer opazimo v grozdu poškodovano jagodo, iščimo črva toliko časa, da ga v resnici najdemo. Daleč se ne nahaja. Razun omenjenih bolezni na grozdju opazovali smo tu pa tam tudi gnilobo grozdja. To prouzročajo razne glive. Lani smo čitali v raznih poročilih, da je napravila gliva Botrytis cinerea mnogo škode na še zelenem grozdju. Ob Renu na Nemškem je ta gliva meseca oktobra navadna in prouzroča v jagodah oni fini okus, ki ga imajo renska vina. Nemci si želijo te bolezni in ji pravijo, »plemenita gniloba" (Edelfaule). Pri nas pa je ne moremo biti veseli. Opazovali smo tudi plesnive jagode po vinogradih. Da bi napadala plesnoba že zeleno grozdje d omimo; najbrže se je naselila na jagode, ki jih je prej gornja bolen pokvarila. Tudi na oidium, ki nastopa po nekaterih krajih v velikanski množini, ne smemo pozabiti. To bolezen pa pozna skoraj vsak vinogradnik in ni je treba še posebe opisovati. Proti nji priporočamo žveplanje. H koncu naj omenimo, da ožge tudi solnce to ali ono jagodo, posebno če škropimo trte v hudi vročini, ali pa se prikaže kmalu po dežju močno solnce, se čestokrat ta ali ona jagoda osniodi. Od solnca osmojena jagoda je navadno na nasprotni strani zdrava; po tem se tudi lahko spozna, od kod prav za prav je prišla škoda. Kakor se toraj razvidi, preži cela vrsta škodljivih zajedalk, kako bi nam ugrabile, kar smo mi z velikim trudom pridelali. Pač boja je treba, hudega boja, ako si hočemo ubraniti kapljico vina. Sedaj pa naj to kapljico prodajamo po ničevi ceni, „saj kmeta tako nič ne stane". Št. Pretečo nemost noši uinskl kupčiji. Boj proti žganju in tujemu pivu. Ko je trtna uš ugonobila večino lepih vinogradov v naših kranjskih, štajerskih, primorskih in istrskih vinorodnih krajih, so s krčevito vnemo pričeli zasajati nove ameriške vinograde, ne oziraje se na ogromne stroške, ki jih je obnavljanje zahtevalo. K temu delu je spodbujalo zlasti dejstvo, da so nove, cepljene trte mnogo lepše uspevale ter mnogo več rodile, kakor stare in da so se z vpeljavo finejših trt-nih vrst začela pridelovati tudi boljša vina, ki so dosegla tudi višjo ceno. Še pred par leti se nobenemu niti ni sanjalo, da bi v bližnji bodočnosti utegnila v naših krajih nastopiti kupčijska kriza vsled pre- velikega vinskega pridelka. In žal, da bi utegnilo do tega priti, če se prodajne razmere ne zboljšajo. Samo ena izborna letina je na tisoče vinogradnikom, ki so stavili v svoje vinograde vse upanje na boljšo bodočnost, vzela veselje do nadaljnega zasajanja, in to vsled preslabe vinske kupčije. Na stotine vinogradnikov na Kranjskem, Štajerskem, Goriškem, v Istri i. dr., ima še ves svoj vinski pridelek v kleti in ga ne more spraviti tudi po prav nizki ceni v denar. Žalostno, toda resnično 1 Skrb pa tare te vinogradnike še bolj bližajoča se letošnja trgatev, ker je letos trta povsodi izredno lepo zarodila, grozdje je v lepem vremenu odcvetelo in trte povsodi prav bujno rasejo in vse je popolnoma zdravo. Tako je pričakovati, da bo letošnja vinska letina, če ne bo nikake posebne uime, lansko vinsko letino, kar se množine tiče, še znatno prekosila. Posledica tega bo seveda, da bo cena vinu še bolj padla, in česar se je posebno bati, v nekterih krajih celo pod pridelovalno ceno. Vsakdo, ki svetovnih razmer ne pozna, začudeno vprašuje po vzroku slabšanja vinske kupčije, ko vendar Avstrija prav malo vina prideluje v primeri s prebivalstvom, namreč povprečno po 4,000.000 M na leto. Tudi uvoz tujih vin je sedaj tako neznaten, izvzemši z Ogrskega, da bi z našim vinogradništvom ne smel tekmovati, in slednjič tudi delovanje onih, ki delujejo proti pitju opojnih pijač, je v tem oziru brez pomena. Glavni uzrok slabšanja vinske kupčije tiči v vedno bolj razširjajočem se uživanju piva in žganja. Dočim se je pivo še pred kakimi 10 leti dobivalo le v večjih krajih in le v večjih gostilnah, se danes dobiva v zakotni gorski gostilni. „Pivo je ceno in človeka hladi", tako si vsakdo misli, in zato vidimo sedaj povsodi po deželi, da kmet ali kmetica, ki prestopi prag gostilne, ne naroči več vina, marveč le pivo. Potemtakem si dela pravzaprav vinogradnik sam veliko konkurenco. V tem oziru ne zadeva krivda gostilničarja, pač pa uživalce, ki so voljni tujo vodo v podobi piva drago plačevati, zato da je domači vinski pridelek od leta do leta cenejši. S tem ni rečeno, da naj se pivopitje opusti, toda mi smo proti splošnemu uživanju zlasti tujega, od naših nasprotnikov vsiljenega piva, ki uničuje obstoj tudi naših domačih pivovaren. Mnogo domačih narodnih pivovaren propade, ker jih izpodrivajo tuje pivovarne. Zato naj bi se tudi pri nas po njihovem geslu ravnalo: „Nič tujega v deželo". Da se torej prodaja in poraba vina v naših krajih pospeši in povzdigne, je pričeti boj proti tujemu pivu s tem, da se na gostilničarje vpliva, da naročajo pivo le od domačih pivovarnarjev in da se davek na pivo kolikor možno zviša. Nekaj se je že s 1. julijem zvišal, a še vedno premalo, da bi se poraba nekoliko zmanjšala. Enak boj je pričeti tudi proti žganjepitju, ki se med nižjimi sloji vedno bolj razširja, kmetom ne povzroča samo gmotnega uničenja, marveč tudi moralno propalost. Če bi se ljudstvo, zlasti v vinorodnih krajih, na vsakem shodu in ob vsaki ugodni priliki po merodajnih osebah (po župnikih, županih, zdravnikih, učiteljih i. dr.) poučevalo, na kakšen način samo sebe gmotno in moralno uničuje, smo prepričani, da bi v kratkem času nastal popoln prevrat, da bi o vinski krizi ne bilo več govora in da bi potem kupčija z našimi vini zopet postala tako živahna, kakor je bila nekdaj. Zato, vinogradniki, složno v boj proti tujim tekmovalcem! bolj opuščati pašo. To prihaja večinoma od tod, ker so se občinski pašniki razdelili ter odpustili občinski čr edniki; eno ali dveh živinčet pa se ne zdi vredno našim ljudem posebej čuvati. Ne rečemo, da je včasih bolj komodno rediti živino v hlevu, nego na paši, toda ne-spodbitna resnica je, da je za živino paša vendarle bolj zdrava. Ravno od onih časov, od kar se je paša opustila, vidimo da je naša živina mnogo bolj podvržena raznim boleznim, kakor je bila prej. To spoznamo posebno tam, kjer imajo zavarovalnice za govejo živino. Kjer se živina pase, izhajajo prav dobro še z 1 odstotno zavarovalnino in •še si denejo kaj na stran, drugod pa še z 11 /2 odstotno zavarovalnino ne morejo kriti vseh nesreč. Zato bi svetovali našim živinorejcem, naj začnejo svojo govejo živino zopet pasti. Povsod pa ni to mogoče, bodisi iz uzroka, ker ni pašnikov ali pa tudi radi tega, ker ni v družini nikogar, ki bi se hotel ali mogel ukvarjati z varovanjem živine na paši. Tem priporočamo nekaj druzega. Fr. Gombač. Svež zrak je za živalsko 'življenje velike važnosti. Ako dobiva živina svež, čist zrak, ne ostane samo zdrava in trpežna, marveč ona uporablja tudi mnogo boljše pičo in mlečne krave tudi boljše molzejo. Zato moramo poskrbeti, da ne manjka živini svežega zraku. Če pa pogledamo v naše hleve, vidimo v večini njih, da diha živina mesto svežega, od gnoja, gnojnice in živali samih okužen zrak, kar je seveda nezdravo in, kakor smo ravno videli, tudi negospodarsko. Dajmo toraj živini svežega zraka ! To dosežemo najlažje s tem, da spuščamo živino večkrat v poseben, ograjen prostor, kjer se prosto giblje. Tak prostor je najboljše napraviti blizu hleva, kdor pa nima ob hiši zemljišča, napravi ga lahko tudi nekoliko bolj oddaljeno. Dobro je, če je prostor, ki smo ga odbrali, nekoliko obraščen z drevjem, ki bo dajalo živini senco. Če je voda tu, toliko boljše. Da ne bo, živina uhajala in je ne bo treba * posebe čuvati, ogradi naj se ta prostor z leseno ograjo ali pa, če imamo karanje na razpolago, naj se obzida. Ako ni na prostoru drevja, zasadimo ga, toda ne premlado, marveč že odraslo. Tako drevje moramo pa obdati s trnjem ali s koli, da ga živina ne prelomi ali pa obje. Kdor ne goni živine na pašo, moral bi imeti vsaj tak prostor za spuščanje živine. V kratkem bi spoznal na svoji živini, kako dobro ji dč svež zrak. Zato ne obotavljajte se predolgo in priskrbite si to malenkost, ki je velike važnosti v živinoreji. Kakor gre človek poleti zjutraj in zvečerr rad na zrak, tako dela rada tudi živina. Kakor ne dopada tebi, kmetič, v večnem zaporu, tako ne dopada tudi tvoji živini, zato pa hodi in stori, kar smo ti svetovali. Št. GOSPODARSKE DROBTINICE. Podprite preobloženo sadno drevje I — Po nekod je sadno drevje letos tako obrodilo, da se kar lomi. Osobito jablane, pa tudi hruške so preobložene. Naši kmetovalci vidijo dostikrat, kakšna nevarnost preti sadnemu drevesu, pa ne da bi pomagali! Rajši puste, da se drevo pokvari, nego da bi podložili preobložene veje s kako rogoviljo ali s kolom. Priporočamo toraj, naj se to delo, kjer je potreba, opravi. Če pride vihar bo prepozno. Kedaj je prečistiti sadno drevje? — Najboljši čas za čiščenje sadnega drevja je v poznem poletju, ko se je sadje pobralo. Ako čistimo drevje pozimi, ne znamo dobro, katere veje naj se odstranijo in katere naj se puste, nadalje, katere veje so suhe ali na pol umrle in katere so čvrste in zdrave. Sedaj se to lažej spozna. To delo drevesu nič ne škoduje. Rana, ki se napravi v avgustu ali septembru na drevesu se celo boljše zaraste. Nekatero drevje, kakor je n. pr. oreh, se ne sme niti drugače obrezovati in čistiti, razun poleti. Zato priporočamo našim kmetovalcem, naj pogledajo sedaj, ko bo kaj več prostega časa, nekoliko okoli svojega sadnega drevja in naj odstranijo na njem vse one veje, ki se križajo, nadalje one, ki so se posušile ali usihajo in sploh vse, kar je drevesu odveč. Kdo hoče imeti lepo ajdo? — Na to vprašanje se bodo gotovo vsi oglasili z „jaz". Dobro, imel jo boš, če se boš ravnal takole : Predno orješ za ajdo, potrosi po njivi nekoliko superfosfata in kalijeve soli. Če si ta čas zamudil, pa potrosi ta umetna gnojila po zorani zemlji. Na 1 oral (1600 kft Q = malo več kot poldruga njiva) vzemi približno 2 q superfosfata in 1 q kalijeve soli. Če pride dež, boš imel brezdvomno lepo ajdo, tako, da se ne boš kesal malih stroškov. Sicer pa naj ti še povemo, da bo prišlo to gnojenje tudi naslednji rastlini še jako dobro. Gornja gnojila se dobi v „Goriškem kmetijskem društvu". Goreča ljubezen ali pelargonija. — Kdo ne pozna te lepe cvetlice! Ponekod ji pravijo tudi gorečnica ali geranij. Malokatera cvetlica združuje s krasoto tako prijeten vonj, kakor goreča ljubezen. Njeni cveti so različne barve, od temnorudeče do snežno bele in že od daleč očarajo človeka, ko jih gleda med temnozelenim listjem. Kjer so dekleta doma, ne bi smelo manjkati te rastline, kajti le malo katera cvetlica pristoja tako lepo v „pušelcu", kakor ravno goreča ljubezen. Pa tudi le malo cvetlic je, ki bi v vsaki zemlji tako lepo rastle, kot rastejo pelargonije. Če je kaka cvetlica, ki prenaša tudi manj izurjeno roko v cvetličarstvu, smemo reči, da je ta gotovo prva. Edino svetlobe in gorkote ji moramo dati mnogo. Zato ji solnce prav nič ne škodi in lahko jo sadimo v najbolj solnčno lego. Gorečo ljubezen pomnožujemo najlažej s pomočjo potaknjencev. Na razraščeni rastlini odrežemo tik pod listom vršiček in ga denemo v peščeno zemljo. Tudi na prostem požene ta sedaj poleti korenine. Prej se razraste pelargonija seveda v gredicah pod steklom, katero pa moramo nekoliko pomazati z ilovico ali vapnoni, da ne prepeka solnce premočno na rastlino. Ker ne izgublja listje v gredicah toliko vode, se lažej prime in v vlažnogorki zemlji požene tudi lažej korenine. Najboljši čas za pomnoževanje pelargonij je ravno sedaj. Do zime se rastlinice primerno razrastejo, nato se prezimijo v cvetličnjaku, zimski gredici ali v sobi in naslednjo pomlad začnejo jako bujno cvesti. Nato cvetejo do jeseni venomer. Ko jih prezimujemo, paziti moramo osobito na to, da ne trpijo od prevelike vlage, ker začnejo cvetlice v takem slučaju gniti in plesniti. Skrbeti moramo nadalje, da ne pomrznejo. Kakor zgoraj rečeno, je več vrst pelargonij glede na barvo cvetja. Ra-zun tega se razlikujejo tudi v listju in tudi v rašči. Zadnja leta se posebno čislajo bršljanske pelargonije, ki imajo listje podobno bršljanu in rastejo jako na dolgo. Posebno se ljubijo te poslednje pelargonije na hišnih balkonih (ganjkih), odkoder vise veje polne raznovrstnega cvetja navzdol. Na gredicah se morajo take pelargonije opreti na posebno ogrodje, ki se napravi iz šibic. Bela repa. — Skoraj po vseh krajih naše dežele premanjkuje letos piče. V velikih skrbeh smo, kako preredimo preko zime svojo živino. Da dobimo za zimo več piče, svetovali bi sedaj osobito setev repe. Repa res ni posebno redilna rastlina, ali na majhnem kosu zemljišča je pridelamo lahko, ako bo ugodno poletje in primerna jesen, veliko množino. Živina je belo repo jako rada in ima po nji tudi mnogo mleka. Seveda samo repe ji ne smemo pokladati, ker bi dobila živina v tem slučaju preveč vode v se a premalo suhih tvarin. Poleg repe polaga naj se živini nekoliko sena in slame in če mogoče kupiti, nekoliko krmskih dodatkov, kakor so otrobi, lanene, sezamove in druge pogače. Da dobimo mnogo in debele repe, ni dovolj, če zemljo samo nekoliko s plugom pobrskamo, ampak zorati jo moramo, kakor se tiče. Brez gnoja tudi ne dobimo mnogo repe. Zato je treba zemljišče pred oranjem dobro nagnojiti s hlevskim gnojem. Kdor nima preveč gnoja, pomaga si kolikortoliko lahko tudi z umetnimi gnojili, ki jih potrosi po polju. Pred oranjem je rabiti superfosfat in kalijevo sol, po oranju pa, ko je repa že izlezla, soliter. Najboljše je seveda, ako rabimo to in ono Vzlasti de dobro repi, ako ji priliješ ob pletvi nekoliko gnojnice ali straniščnice. Sedaj je zadnji čas za setev repe. Pri setvi se mora paziti, da ne pride seme pregloboko. Zato je treba zorano zemljo prej pobraniti in šele potem obsejati. Po sejanju se mora njiva v drugič povlačiti Najboljša je podolgasta repa; okrogla repa da premalo. Kmetovalcem, ki imajo malo krme in še dovolj praznega polja, priporočamo, naj sejejo čim več te rastline. Jag'ode se sušijo — kaj je to? — Tako nas vprašujejo dan za dnem naši preplašeni vinogradniki. Posebno iz goriške okolice in iz Brd dohajajo pritožbe, da jagode na grozdju počrnevajo in se sušijo. Pregledovali smo natanko razne vinograde in dobili, da prouzro-čajo sušenje jagod razne bolezni in sicer peronospora, bela rija, gniloba in črv kiseljak. Ako želiš kaj več izvedeti, beri članek: razne bolezni na grozdju. Zeleno gnojenje po vinogradih. — Vsem našim kmetsm, osobito pa vinogradnikom, premanjkuje hlevskega gnoja. Skrbeti morajo toraj, da si na kak drug način pomagajo z gnojenjem, kajti ako bodemo le iz vinograda vozili, nič pa ne v vinograd, bodo trte kmalu opešale in nam ne bodo zamogle povračati velikega truda, ki ga imamo okoli njih z obdelovanjem. Najlažej si pomaga vinogradnik, ki nima hlevskega gnoja, s zelenim gnojenjem. V ta namen poseje meseca avgusta, najboljše ob vlažnem vremenu, po vinogradu rušo ali inkarnatno deteljo, ki jo dobi ali pri sosedu ali pa v goriškem kmetijskem dru-štru. Tudi na goriškem trgu se včasih prodaja. Na 1 oral (D|2 njivo) zemljišča je potreba približno 6 do 8 kg izurjenega semena. Ko se-jemo, paziti je treba, da se seme jednakomerno raztrese po celem zemljišču, zato je dobro, če se pomeša orej med suh droben pesek ali vsaj suho zemljo Ta detelja se bo v tem letu le malo razvila. V jeseni priporočamo, naj se potrese po nji (na oral) 3 do 4 q Tomasove žlindre in 112 do 2 q kalijeve soli. Detelja ima namreč lastnost, kakor smo v našem listu že ponovno pisali, da nabira dušik s pomočjo malih bunčik na koreninah iz zraka, kar je drugim rastlinam, razun metuljčnicam nemogoče. Zato obogati zemlja z deteljo, ako to spomladi pokosimo in podkopljemo, na dušiku in zraven na organičnih snoveh, ki zemljo rahljajo in jo napravljajo bolj črno. Gornji dve gnojili pa prouzročita, da se najprej detelja bujno razvije obenem služita tudi za gnojenje trt bodisi, da sprejemajo te redilne snovi neposredno iz njih ali pa vzamejo te snovi iz detelje, ko smo to podkopali. V tem poslednjem slučaju služi gnojenje detelji in trti. Razni posestniki so skušali po našem nasvetu gnojiti z inkarnatno deteljo in so prav zadovoljni. Priporočamo tudi drugim, naj jih posnemajo. Tudi v slučaju, ako požanjejo spomladi deteljo in jo dajo živini, nemajo izgube, ker ostane spodnji del detelje v zemlji in tudi ta gnoji. Bolje je seveda, da se meseca aprila celo deteljo podkoplje. POROČILU. Nagrade za vzgledne nove vinograde v okol ei tržaški. »Kmetijska družba za Trst in okolco" objavlja sledeči razglas: Vsled odloka c. kr. ministerstva za poljedelstvo z dne 20. junija 1908, št. 24798. razpisuje se za manj premožne vinogradnike v tržaški okolici, ki so nasadili s cepljenimi amerikanskimi trtami vzgledne vinograde v poveršini najmanje i/i orala (400 kvadratnih sežnjev 1440 m2) sledeče nagrade v denarju: 5 nagrad po 50 kron, 6 nagrad po 40 kron in 7 nagrad po 30 kron. Prošnje za te nagrade vložijo naj se najkasneje do 26. avgusta f. I. naravnost pri c. kr. namestništvu, ali pa potom kmetijskih družb v Trstu. V prošnjah je navesti: 1) Kraj, kjer se nahajajo nasadi in do-tične parcelne številke; 2) njih površina; 3) čas, ko se je nasad dovršil; 4) katera podlaga in katera plemenita vrsta se je rabila, in 5) na kateri način se je cepilo, ali v suho, ali v zeleno. Nagrade razdeli c. kr. namestništvo potem, ko bodo nasadi po vladnem osobju pregledani. Kmetijski shodi. — Ravnatelj slov. kmet. šole A. Štrekelj in pristav A. Podgornik priredila sta zadnji čas štiri kmetijske shode in sicer v Zgoniku, na Št. Vidski gori, na Pečinah in v Kalu. Shoda v Zgoniku dne 12. julija se je vdeiežilo okoli 80 posestnikov. Pristav A. Podgornik je govoril o letošnjem pomanjkanju sena po Krasu in kako bi se dalo priti v stiski do potrebne piče, da bi se zamoglo prezimiti živino. Priporočal je nabiranje frudlja, uporabo vinskih tropin, sajenje pese in sejanje pitnika. Ravnatelj Štrekelj je priporočal setev ruse detelje, ki se razvije meseca marca in aprila, osobito pa gnojenje deteljišč in travnikov, s čimur se tudi dobi zgodaj spomladi pičo. Posebno je priporočal gnojenje z gnojnico, ki povspeši najbolj raščo. Govoril je nato tudi o zgoniških vinogradih ter razkazal cepljenje trt v piščalo Nadalje se je razpravljalo o zavarovalnici za goveio živino. Na Št. Vidski gori se je vdeiežilo shoda okoli 200 kmetov, ki so napolnili šolsko dvorano in šolsko vežo. Govorilo se je o zboljšanju tamošnje živinoreje in o tamošnjem sadjarstvu. Zanimanje je bilo veliko in vnela se je živahna debata. Izrazila se je želja, naj bi se ne vpeljavalo več v one kraje koroške živine, ker ni dovolj mlečna in pokvari domačo mlečno pleme; nadalje naj bi dajala vlada podpore za hleve. Tudi na Pečinali se je zbralo okoli cerkve precej ljudi, ki so z zanimanjem sledili govorom glede živinoreje, sadjarstva, poljedelstva in perutninstva ter stavili naposled razna vprašanja. V Kalu se je vršil shod v šoli; dvorana in veža sta bili polni. Govornika sta izrazila svoje mnenje glede zboljšanja živinoreje in sadjarstva v Kalu. potem opozorila na glavne pogreške, ki se delajo navadno v kokošjereji. Vnel se je živahen razgovor, osobito glede hlevov, mlekarne, govejega plemena, občinskih pašnikov itd. Izrazile so se sledeče želje : Naj bi se delile podpore za zboljšanje hlevov, občinskih pašnikov (posebno za napravo kalov) in nabavo mlečnih posnemalnikov; cesta, ki veže Kal z Avčani in z Grgarjem, naj bi se čim prej izvršila ; glede na letošnjo slabo sensko letino naj bi dobili tamošnji kmetovalci brezplačno ali po znižani ceni krmske dodatke (sesamove ali lanene pogače) in nekoliko umetnih gnojil, da bi pridelali prihodnje leto seno bolj rano; slednjič naj bi se dajala drevesca iz državne drevesnice koj koncem meseca oktobra, ker zapade potem na Kalu sneg in jih ni moči saditi, spomladi pa, ko tam gori sneg skopni, v Gorici že poganjajo. Najboljše bi bilo, da se vstanovi na čepovanski planoti posebna drevesnica, da dobe iz nje drevesca, ki so že privajena zemlji in obnebju. Povsod so se udeležniki govornikoma zahvalili za trud ter so prosili, naj se še večkrat priredijo podobni shodi. Izlet kranjske kmetijske šole — Učenci kranjske kmetijske šole na Grmu z gospodom vodjem V. Rohrmanom in gosp. pristavom R. Zdolšekom na čelu so napravili prošli teden poučni izlet v Ljubljano, na Notranjsko, na Vipavsko, v Gorico, Monastero in v Trst. Povsod so bili z veseljem sprejeti. V Gorici so si ogledali dež. trtnico in slov. kmetijsko šolo, kjer so tudi prenočili. Uspeh umetnih gnojil. — Josip Brumat iz Mirna nam piše: V minulem letu mi je dalo Goriško kmetijsko društvo nekoliko umetnega gnojila za poskus pri turšici. Vsled prevelike suše pa ni umetno gnojilo mnogo izdalo. Pri osipanju pa sem vsejal med turščico nekaj ogeršce (oljnatega semena). Ko se je v jeseni zemlja namočila z dežjem, je to zeljišče tam, kjer se je trosilo gnojilo, kar zemljo pokrilo. Vsi, ki so to videli, so povpraševali, kako je to, da je samo na štirih lehah v celi njivi tako lepo zelje, drugod pa nič vredno. Povedal sem ljudem, da je napravilo to umetno gnojilo, mnogim pa ne gre to umetno gnojilo v možgane in mislijo še vedno, da je le sleparija in se ž njim le krone izmozgavajo. Letos sem vzel kalijevo sol in superfosfat, kateri gnojili sem potrosil po stari detelji meteljki, nekaj sem pa pridržal, da bi jo potrosil na mlado deteljo, ki sem jo komaj vsejal. Radi suše tega poslednjega pa nisem storil marveč gnojili sem vrgel na binkoštni petek po turščici ob občinski poti iz Mirna v Rupo. Delal sem pa nepravilno in kar je palo gnojila turščici v srce, jo je osmodilo, kakor slana. Na binkoštno nedeljo je bila njiva tako osmojena, da je bilo žalostno. Marsikdo je bil vesel, ko je videl mojo nesrečo, ali jaz vendar nisem izgubil poguma, ker sem tudi lansko leto imel več takih stebel; ko je pa dež prišel, so bile ona stebla najlepša. Tukaj se vidi Tvoja modrost, se mi je reklo. Jaz sem pa molčal in čakal dežja Na binkoštni pondeljek je ta res prišel in turščica je v teku 14 dni zopet oblekla svojo zeleno obleko, ki ji jo je prej umetno gnojilo vzelo. Kasneje je oblekla turščica praznično obleko in zdaj jo ima pa prav svatovsko, ker nima več v okolici para. Zdaj vse molči in Rupenci se ne morejo ob nedeljah kar nagledati lepe turščice, ki je zrasla iz osmojenega sirka. Grozdne stiskalnice in robkalniee najnovejših sistemov je naročilo „Goriško kmetijsko društvo" in si jih vsakdo lahko v društveni zalogi ogleda. Seme deteljno, rudeče detelje (inkarnat) ima »Goriško kmetijsko društvo" v svoji zalogi, na kar opozarjamo posebno vinogradnike, kateri hočejo s zelenjem gnojiti svoje vinograde in one, kateri žele imeti deteljo za prešiče. Letina. Gorica: Po zadnjem dežju se je oživela narava in ž njo se je oživelo tudi naše upanje. Trava in poljščine so se pričele bujno razvijati. Posebno dobro se razvija detelja meteljka, ki se kosi sedaj že v tretje in ponekod v četrto. Turščica je taka, da ne moremo po-praševati po lepši. Tudi ajda in repa lepo ležeta iz zemlje. Sadja je precej, še več, kot se je mislilo. Jablane, hruške in češpe je treba podpirati, da se ne polomijo. Samo v nekaterih legah je vzela sadje neka pomladanska m?gla. Grozdje se še vedno lepo razvija; peronospora ga je pa ponekod že tako močno napala, da ne bo v nekaterih legah niti polovice od onega pridelalo, kar se je prej mislilo. Celi grozdi so že posušeni Najbolj je napadeno grozdje v nizkih in zapadnih legah, potem tam, kjer se je premalo škropilo. Take peronospore na grozdju ni bilo še nikdar. Tudi po listju in mladju se je začela razvijati ta bolezen v obili meri Okoli Gorice so najbolj prizadeti kraji Ozeljan, Kronberg, Šempas, Staragora, Šempeter. Če se bo bolezen razvijala naprej, ne bo dobre trgatve. Št. Viškogorska planota: Žita je bilo letos tu obilo. Že dolgo ni bilo tako lepo. Ravno predno se je poželo pa je prišla od Podmelca preko Rakovca, Ponikev in Pečin strašanska toča, ki je napravila hudo škodo in sicer ne samo na žitu, marveč tudi na sadju. Nekaterim posestnikom je prouzročila nad 2000 K škode. Sena je bilo na planoti malo, niti za polovico navadne letine. Letos bo torej huda za seno. Sadja je za srednjo letino, tam kjer je potolkla toča, ga bo pa le malo in še to je razbito. Take suše, kot je bila letos na planoti ni bilo neki že dolgo. Zadnji dež je vplival tudi tod blagodejno in sedaj se vidi tudi po planoti vse oživljeno. Vipavsko: Na sploh ni bilo do sedaj tod slabo in upanja je tudi mnogo. Poljščina in nizki travniki so dali dobro letino, gorski travniki pa so trpeli nekoliko radi suše. Krasno kaže turščica. Stari ljudje ne pomnijo, da bi kazalo kedaj toliko grozdja. Trte so tako obložene, da komaj držijo. Jagode so debele in zdrave. Samo v nekaterih vinogradih se pozna grozdna plesnoba ali oidium. Peronospore ni dosti po Vipavskem, vsaj ne toliko, kakor okoli Gorice. Upanje je torej na dobro trgatev. Starega vina je še precej in cena mu je nizka. Prodaja se po 26 do 36 K hektoliter. Brda: Sena je bilo v Prevalu mnogo, v gričih pa malo. Upati je pa, da ne bo mnogo premanjkovalo. Grozdje je lepo, da se po lepšem ne more vprašati. V Korminu, Medani in okolici je padala 18. julija toča in napravila mnogo škode. Tudi po Brdih se pojavlja v veliki množini peronospcra na grozdju. Kanalsko: Žita je bilo precej in turščica kaže tudi krasno. Tudi v grozdju je mnogo upanja, ako ne bo nadaljevala peronospora na grozdju svojega uničujočega delovanja. Ponekod, kjer se je premalo škropilo, posušila se je že skoraj polovica grozdja. Sadja ni po dolini skoraj nič, ker so gosenice spomladi drevje oglodale. Kjer pa ni bilo te golazni, obrodilo je sadno drevje tudi tod dobro. Sena je le za silo. Kal: Žito je dobro dalo, seno pa slabo. V^e je v skrbeh, kako se bo letos prezimila živina. Sreča, da je slame precej. Krompir, ki je tod glavni poljski pridelek, kaže dobro, ker je prišel ravno ob času dež. Sadja je po nekaterih legah jako mnogo, po drugih pa le za manjšo letino. Posebno v levpski fari ga je mnogo. Tudi trte kažejo tu jako dobro. Lani so pridelali v ti fari nad dvatisoč hektov vina, letos ga bo pa še več, če ne pride kaka nesreča. Levpski cividin je-izvrstna pijača, žal, da sadijo tod preveč izabele (katanje). Ker je trtna uš že blizu, priporočali bi Levpčanom, naj sade divje ameri-kanske trte in jih cepijo z najboljšimi domačimi. Čepovan: V nižavah je bilo še precej sena, v rebreh pa malo. Kdor nima dolinskih travnikov in detelje, bo moral seno doku-povati ali pa živino odprodati. V Lokovcu nad Čepovanom niso pridelali letos niti četrtine toliko sena, kakor navadno. Ker je seno glavni tamošnji pridelek, se bo godilo letos Lokovčanom slabo. Bovec: Od tam nam poročajo, da imajo letos izvenredno mnogo sena in bi ga radi odprodali. Cena senu je nizka. Opozarjamo na to kmetovalce drugod, zlasti Kraševce. Nekateri Bovčani iniajo tudi stiskalnico za seno, kar prevažanje jako olajša. Tudi sadja je na Bovškem neki jako mnogo. Kras: Žita ni bilo skoraj nič, ker ga suša ravno v najslabšem času stisnila. Krompir je droben, druga poljščina, osobito pa turščica, kaže dobro. Senožeti se niso večinoma niti žele, kjer pa so se, bilo je na nih približno četrtinka navadne senske letine. Vse so snele kobilice. Krave bodo letos še bolj mukale, kot so lansko leto. Potreba je nujne pomoči. Vinska trta se razvija po celem Krasu lepo, samo tam, kjer je padala toča, je žalost. Tudi v tržaški okolici kaže trta dobro, suša pa je napravila tudi tod na poljskih pridelkih, na vrtnini in na travnikih mnogo škode, tako da bo tudi okoličanski kmet moral skrbeti, kako se bo letos preživel. Drugod v Avstriji. Po spodnjem Štajerskem in Kranjskem (osobito na Dolenjskem in Notranjskem) je vladala in deloma vlada še huda suša. Sena ni bilo niti na polovico, zato sili vse z odprodajo goveje živine. Cena živini je pala vsled tega strašansko. V Galiciji je bilo mnogo trave, prevelika voda pa je mnogo sena pokvarila. Na Češkem je neki dobra letina. Umetne ognje, gp; kakor: rakete, bengalične luči, ; rimske sveče, kolesa tudi po po-Bsebuih načrtih izdeluje tvrdba I Ferd. Makuc ||tovarna umetnih ognjev Gorica. Povsod koder je prepovedano v Ifresnici nevarno streljanje z železnimi SRmožnarji se danes rabijo p irnati to-Ippiči in sicer zato ker so oblastva do-Wvolila vporabo teh, ker je spoznala da ipniso nevarni. Zvedel sem da je na Kranjskem Srazširjeno mnenje da je vsako streljanje iBprepovedano. To pa je napačno. Pre-|||povedano je samo streljanje z železnimi *gtmožnarji. Priporočam toraj slav. župan-Ijrstvom in cerkvenim predstojnikom, da ob raznih slavnostih streljajo edino le z '.papirnatimi topič , katere razpošiljam v zabojih, po: 50 komadov, za 20 'T kron, 1C0 komadov za 40 kron. fichfenin flgra najpripravnejše, najcenejše in najboljše sredstvo za popolno uničenje listnih uši, krvavih uši, kaparjev, poljskih bolh, gosenic, paljkov itd. na sadnem drevju^ le-potičnih rastlnah in v vrtih. — Popolnoma brez strupa, toraj popolnoma neškodljivo za cvetje, listje in sadje. Lahko raztopljivo ter pripravno za škropljenje in mazanje 1 škatla 1 kg po kron 3 zadostuje za 100 litrov vode. Zastopstvo za Primorsko: Huber & Coilip, Trst, Via S. Apolinare št. 4 Alltoil Scacoz Trst, Via Campanile št. 19. o o Goriško kmetijsko Korenjski trg, ima v svoji zalogi in razprodaja potrebščine Žveplo ventilirano 8%5 fino vrečah od 50 kg po 18 K q; Žveplo I. vrste 60/s6 fino vrečah od 50 kg po 15 K q; Modro galico po 63 vin. kg; „Dendrin" za pokončevanje mrčesov, po 60 vin. kg; Kalijevo sol 40% po 15 K