Anski Slovenec
	List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote	
3§ številka	Joliet. Illinois, 28. avgusta 1908*	Imetnik XV£I
ZA NASELJENCE V SOUTH DAKOTI.
Preda. Roosevelt s proglasom otvoril “Rosebud Indian Reservation” za naseljevanje.
POGOJI SO TOPOT OLAJŠANI.
Ni treba iti osebno tja. Žrebanje se bode vršilo dne 19. oktobra.
Washington, D. C., 26. avg. — Po proglasu predsednika Rooseyelta bo spet več milijonov akrov zemlje dopuščene za naselitev in sicer topot v takozvani “Rosebud Indian Reservation” v državi South Dakota; in pridobitev četrtinskih sekcij (kosov) se bo vršila potom žrebanja dne 19. okto-br... Ta zemlja meji ob zemljišča ob Gregory county, dopuščena za naseljevanje leta 1904., za katera je bilo vknjiženih nič manj nego 105,000 kupcev; in ta zemlja je baje prav zelo rodovitna farmska zemlja. Pogoji so se topot nekoliko olajšali. Dočim so morali ob prejšnjih pridobitvah priti kupci osebno v kraj žrebanja ter dostikrat čakati po več dni in tednov, v dolgih vrstah stoječ, dokler niso zve-zini uradniki dovršili vknjižbe in preizkušanja prosilcev, se topot lahko prej vpošlje na dotične zemljiške urade kupna prošnja, potrjena po kakem notarju. Dne 19. oktobra se bo potem vršilo žrebanje. Prve posestne vknjižbe pridobljenih zemljišč se vpišejo v dotičnih zemljiškoknjižnih uradih dne 1. marca 1909.
Zavezna zemljišča.
Washington, D. C., 26. avg. — Gene ralni zemljiški urad je s pomočjo najnovejših poročil raznih zemljiških uradov setavil zapisek, iz katerega je razvidno, da ima zavezna vlada še 754,-895,296 akrov javnih zemljišč, ki se dele na sledeče države in teritorije:
Katoličani pogostili mornarje.
Sydney, Avstralija, 24. avg. — Štiri-tisoč mornarjev ameriškega brodovja je bilo včeraj (v nedeljo) dopuščenih na suho in 1,200 od teh, vštevši 134 častnikov, se je udeležilo slovesne sv. maše v katedrali.
Zvečer so katoličani priredili v mestni zbornici banket 1,200 mornarjem in častnikom, in udeležili so se banketa mnogi višji dostojanstveniki. Kardinal Moran, nadškof v Sydney, je predsedoval. Zdravice so se napile kralju in predsedniku, nakar je kardinal Moran napil “našim gostom” in imel dolg zgodovinski nagovor, v katerem je kazal, da so katoličani napredovali na istej črti blagostanja in verske svobode v Ameriki in Avstraliji.
Rev. M. C. Gleeson, kaplan na bojni ladji “Connecticut”, je odgovoril ve-lesijajno. Rekel je, da je sprejem v Sydney nadkrilil vse prejšnje, ki jih je na svoji vožnji učakalo brodovje.
Med najlepšimi spominki na ta obisk bo Američanom krotak kenguruj, ki ga je kardinal poklonil praporni la-diji “Connecticut”.
Sydney, 26. avg. —• Ameriško vojno brodovje je odplulo v Melbourne.
W. J. BRYAN SEDAJ NA POTOVANJU.
Demokratski predsedniški kandidat v Indianapolisu, Ind., govoril o trustih.
Alabama 			 129,713
Alaska 			368,021,509
Arizona 			 42,769,202
Arkansas 			 1,060,185.
California 			 29,872,493
Colorado 			 23,696,697
Florida 			 414,942
Idaho 			 26,785,002
Kansas 			 171,446
Louisiana 			 116,249
Michigan 			 135,551
Minnesota 			 1,788,705
Mississippi 			 42,791
Missouri			 27,480
Montana 			 46,532,440
Nebraska 			 3,074,358
Nevada 			 61,177,060
New Mexico 			 44,777,905
North Dakota ....		 2,322,150
Oklahoma 			 83,339
Oregon 			 16,857,913
South Dakota ....		 6,561,295
Utah 			 36,578,998
Washington 			 4,635,001
Wisconsin 			 13,280
Wyoming 			 37,145,302
Skupaj 			754,895,296
Brezšumna puška.	
Springfield, 111., 25. avg. — Uradno	
poskusno streljanje	z brezšumno pu-
ško, ki jo je iznašel Hiram Perry Max-	
im, je imelo prav	dober uspeh. Do-
čim se je škrtanje	ali pokanje n. pr.
v armadi rabljenih	pušk slišalo 7500
jardov daleč, se je	culo z novo Max-
trnovo puško samo	še 1500 jardov da-
leč. Ob sproženju	zadnje povzročeni
šum je bil podoben udarcu s kladivom po prazni patroni.	
108 let stara Poljakinja.
Chicago, 111., 26. avg. — Leta 1800. rojena, torej stoinosem let stara Hen-rijeta Posinski je včeraj nenadno u-mrla, pri svoji hčeri Nancy Lewan-drowski, 34 Ingraham st. Bila je do zadnjega dne čvrsta in delavna. Daši je kot mati, babica, prababica in praprababica gledala krog sebe petero rodov, ni bila betežna ali breme svojcem. V ponedeljek zjutraj pa je razodela svoji hčeri, da čuti bližajoči se konec. Hči je pozvala zdravnika, in ko je ta prišel, je bila starka pri svo jem koncu. Pokojnica je začasa Napoleonove vojske bivala na Poljskem. Dobro se je spominjala, kako je Napo leon marširal na Rusko in poražen nazaj. Eden njenih sinov je padel v nemško-francoski vojni. Po končani vojni se je preselila s svojci v Arne riko. ______________________
Maščevanje razbojnikov.
Aberdèen, S. D., 25. avg. — Razbojniki in slična sodrga so se maščevali zaradi prijetja več konjske tatvine o-sumljenih klatežev s tem, da so mesteci Lowry in Akaska v Walworth countyju oplenili in potem zažgali. V obeh mestecih je bilo nad 30 hiš vpe-peljenih, med njimi poslopje “Far mer’s State”-banke v Lowry in veliki hotel v Akaski. Napravljeno škodo cenijo nad $100,000.
Bankrot.
New York, 25. avg. — Veliko pozornost je vzbudila danes v tukajšnjih finančnih krogih vest, da je ustavila izplačevanje mešetarska tvrdka A. O. Brown & Co., ena največjih v deželi z mnogoštevilnimi podružnicami v drugih mestih. Tvrdka ima za najmanj en milijon obveznosti, ki jih ni vstanu poravnati. Prevelika špekulacija jo je spravila v stisko.
Od jezer do zaliva.
Memphis, Tenn., 22. avg. — Od dne 7. do 9. oktobra se bcn vršila v chica škem avditoriju konvencija, ki ima po sklepih tu prirejene “konference glede globokovodnih potov” izdelati načrte, posebne osnutke in proračun stroškov za kanal ali vodovod, ki ima vezati velika jezera, t. j. Michigansko jezero z Mehiškim zalivom.
Pričakuje se, da se udeleži te kon vencije nad 3000 delegatov.
Zborovanje čeških Sokolov.
Detroit, Mich., 24. avg. — Tukaj se je danes začelo letno zborovanje zve ze čeških telovadnih društev ali Soko lov ameriških.
Povodenj.
Čin enega roparja.
St. Paul, Minn., 25. avg. — En edin ropar je blizu Old FaithfulT Inn-a v Wellowston Parku oropal potnike sedmerih poštnih vozov za $10,000 v gotovini ter istotoliko vredne so ukradene ure in dragocenosti.
Dvojen umor.
Columbus, Ohio, 22. avg. 34 let stari Arthur Neidlander je bil danes najden kot mrlič v njegovi spalnici, ki se nahaja nad njegovo grocerijo, in pred prodajalnico na cesti je ležalo truplo njegove šele 19 let stare soproge. Oba sta bila ustreljena v prša ter obklana. Storilci neznani.
Atlanta, Ga., 26. avg. — Najhujša povodenj v 20. letih je danes poplavila Augusto in druga mesta v Georgiji ter napravila gmotne škode na milijone. Telegrafska in telefonska zveza je ve činoma pretrgana ali pa deluje samo pomanjkljivo, tako da so doslej dospe la poročila o nesrečah vsled povodnj le nepopolna.
Newyorski davki.
New York, 22. avg. — Davčni od' delek. je predložil županu svoje letno poročilo. Po istem znaša davčna ce nitev Velikega New Yorka $7,178,190, 400. Cenjena vrednost zemljiške last nine, izključno korporacijske, znaša $6,141,500,190, narastek za $437,490,460 proti prejšnjemu letu ali 8 krat več nego znaša cenitev zemljiške lastnine v peterih državah Florida, Mississippi, Oklahoma, Oregon in Wyoming.
SVOJEM ROJSTNEM MESTU.
W. Kern uradno obveščen o svoji nominaciji za podpreds. kand.
Štrajk premogarjev končan.
Terre Haute, Ind., 22. avg. —'Štrajk premogarjev v okoliših mehkega premoga v državi Indiana je končan, kakor naznanja predsednik zveze "United Mine Workers of America”, Lewis, ker so rudniški posestniki ugodili zahtevam svojih delavcev. 12,000 premogarjev 11. distrikta je šlo danes spet na delo.
Nov “rekord”.
Plymouth, Anglija, 24. avg. — Parnik “Kaiser Wilhelm II.” od severno-nemškega Lloyda si je pri svoji zadnji vožnji iz New Yorka semkaj pridobil izvrsten “rekord”. Prevozil je 3080 milj dolgo razdaljo od Sandy Hooka
Indianapolis, Ind., 25. avg. — Nad 12,000 prepričanih demôkratov iz Indiane in sosednih držav se je danes zbralo v krasno ozaljšanem koloseju, da prisostvujejo uradnemu obveščenju gosp. John Worth Kerna o njegovi nominaciji za podpredsedniškega kandidata. Poleg g. W. J. Bryana, demokratskega kandidata za podpredsednika, ter mnogih članov demokratskega narodnega odbora so bili zbrani na odru vsi člani obvestilnega odbora, ko je stopil na oder g. Kern, v spremstvu svoje družine in prijateljev. Pozdravljen je bil z ogromnim ploskom. Predsedoval je ogromni skupščini Thomas Taggart, bivši predsednik demokratskega narodnega odbora, ki je bil predlagal g. Kerna v narodni konvenciji podpredsedniškim kandidatom. Župnik Gavick od katoliške cerkve sv. Janeza je govoril kratko molitev in potem je imel Thomas R. Marshall, demokratski kandidat za guvernerja Indiane, daljši govor v "proslavo g. Kerna.
Ko je bil g. J. W. Kern uradno obveščen o svoji nominaciji, je povzel besedo in govoril dobre pol ure. Rekel je med drugim, da hoče z Bryan-om trdno zagovarjati krasno načelo, da se ljudstvo vladaj samo. Potem je zavračal republikanske voditelje, ki jim je Bryan trn v peti.
Potem je govoril William Jennings Bryan. To je bil njegov prvi volit veni govor. Obdeloval je povečini truste. “Republikanska stranka,” je rekel, “ne kaže nikjer svoje malomarnosti za reformo bolj, nego v trustov-skem vprašanju. Vkljub nasprotovanju demokratov je republikanska stran ka sprejela Shermanovo protitrustov-sko postavo in ko bi se ista sedanjosti primerno popravila in tudi strogo izvajala, bi se lahko izkazala kot dobrota za deželo ter posebno naše obrtnike in trgovce. Postava bi se morala takisto zboljšati, da bi pripuščala vladi večje nadzorstvo nad korporacijami. Sedaj je v veljavi 18 let in obsega med drugim določbo, da se morajo poslati v kaznilnico tisti, ki so krivi zarote trgovine, obrti in kupčij skega prometa, Odkar je bila ta postava sprejeta, iz-imši štiri leta, ko smo imeli demokratsko zvezino vlado, je bila republikanska stranka na krmilu in med štirimi leti demokratske vlade je imela poslanska zbornica tudi še republikansko večino. Vkljub ponovnim pozivom demokratov, izvajati postavo, se odstrani republikancev ni zgodilo nič ta-cega. Trusti so postajali čimdalje mogočnejši in predrznejši ter so dosegli velik in poguben vpliv na zvezino u-pravo. Trust za jeklo je bil ustanovljen kmalu po predsedniški volitvi leta' 1904. in neki odličen republikanec se je izrazil, da ko bi se bil ta trust usta novil pred volitvijo, bi bil izid volitve morda čisto drug. Predsednik se je pač osrčil in je nastopil proti neka terim preškodljivim trustom sodnim potom, ampak v celoti jim je Roose veltova politika prizadela le malo ško de. Preds. so se v njegovem pošto panju ponovno stavili zakoniti zadrž ki na pot. Da spravi te s poti, je poslal kongresu več svarilnih posebnih poslanic, a te so napravile samo malo ali prav nič vtisa na trustom prijazno republikansko večino v obeh zbornicah narodne postavodaje.” Potem je Bryan govoril o zboljšavi Shermanove protitrustovske postave. Njegov go vor je bil sprejet z neskončnim plo skom.
Bryan v svojem rojstnem mestu.
Salem, 111., 26. avg. •—- Demokratski predsedniški kandidat W. J. Bryan, ki je davi ob šestih dospel semkaj na kratek obisk svojega rojstnega mesta, je bil ob svojem dohodu veličastno sprejet. Vkljub rani uri je bilo vse me ščanstvo razpostavljeno na kolodvoru in po cestah, da vidijo svojega slavnega rojaka. Mesto je bilo okrašeno. Pocestna parada je bila velikanska. Nocoj bo imel g. Bryan govor pred mestno zbornico. Potem odpotuje Kansas City.
Žage spet poslujejo.
Clarksburg, W. Va., 25. avg. — Ker je "Cherry River Boon & Lumber Company” v Richmondu prejela zadnje dni naročil za dobavo več milijonov čevljev obdelanega lesa, je danes spet otvorila svoje žage z 2000 delavci.
Štrajkarji in štrajkolomci.
Montreal, Kanada, 25. avg. — Kačih 300 štrajkujočih železniških delavcev je davi napadlo sedem s štrajkolomci napolnjenih železniških vozov, razbilo okna in hudo ranilo več oseb. Ko je dospela policija na lice mesta, ni bilo o izgrednikih ne duha ne sluha.
Osem človeških žrtev.
Chelsea, Mass., 25. avg. — Vsled zrušenja 45 čevljev visokega zida pri nekem poslopju na Chelsea Square je bilo sedem oseb na mestu usmrčenih ali pa so umrle na poti v bolnišnico. Skupaj je bilo trideset delavcev zasutih pod razvalinami, ki so bili poleg usmrčenih hudo ranjeni.
Chelsea, Mass., 26. avg. — Število pri zrušenju zida usmrčenih je narast-lo na osem, ker je eden umrl v bolnišnici.
30 PREMOGARJEV SE ZADUŠILO.
nekem rudniku v državi Oklahoma nastal ogenj in povzročil nesrečo.
SMRT V DIMU IN PLAMENIH.
Dovod zraka po preduhu bil pretrgan in reševanje nemožno.
Jugoslovanska “zarota”.
Dunaj, 22. avg. — Srbsko, prebival» stvo na A vs t*r o - Og r s k e m nastopa ve» dno sovražneje vsled strogega nastopa vlade proti .skrivnemu gibanju jugoslovanske revolucionarne organizacije. Vsak dan donaša novih odkritij. V Zagrebu sta bila'danes dejana v zapor urednika Greskovič in.Tomič. Obdolžena sta, da sta'se udeleževala velikosrbskega gibanja. Vlada je zače» la zelo ostro nastopati.proti časopisju.
Političen dvoboj.
Ironton, O., 24. avg. — Henry Fre sha in Robert Frohwein, dva republi
do Plymoutha v 5. dneh 9. urah in 54 kanska kandidata za tako važni urad minutah, to je povprečno 23.71 vozla okrajnoosrednjega odbornika, sta se na uro. V dveh dneh je parnik pre- davi na cesti dvobojevala. Prvi je bil plul po 556 vozlov.	j usmrčen. Frohwein je v zaporu.
McAlester, Okla., 26. avg. — Več nego trideset rudarjev se je zadušilo davi v premogovem rudniku Halley-Ola št. 1 pri mestecu Ha.ileyville, štirinajst milj vzhodno od tukaj, ko je ogenj uničil rov z vzpenjačo in zračni preduh ter odgnal zrak spodaj nahajajočim se.
Petindvajset mrtvih trupel so odstra nili iz rudnika nocoj, po uspešnem triurnem boju s plameni. Še kacih sedem ali osem trupel leži v rudniku. Petindvajset mul se je zadušilo in nekatere so popolnoma zgorele.
Preiskave po predorih so danes popoludne odkrile dejstvo, da ni noben izmed ponesrečencev zgorel, ampak da so se vsi zadušili. Nemogoče je doslej, da bi reševalci prodrli malo dalje od dna glavnega rova, in bržkone bo minulo štiriindvajset ur, preden bodo vstanu preiskati ves rudnik. Nekateri predori so dolgi tričetrt milje.
Ko so se ponesrečeni rudarji spustili davi doli, je nastal ogenj v vzpenjači; vnel se je namreč sodček olja, katero je hotel neki rudar razdeliti. Plameni so se takoj razširili po vsem rovu in zračnem preduhu, in vsaka zveza s površjem je bila koj pretrgana. Prvi znak, po katerem so ljudje na površju zaslutili nesrečo, so bili plameni in dim, prihajajoč na dan.
Na stotine rudarjev je hitelo na lice mesta in poskušalo priti v zračni preduh, ampak to je bilo nemogoče, ker so plameni in dim tako silno prodirali iz preduha, da so se morali reševalci umakniti. Potem so poskušali potegniti gori vzpenjačo, ampak spoznali so, da je vzpenjača s kablji in vso opremo zgorela.
Dokler niso ognja omejili danes pozno popoludne, je bilo nemogoče priti v rudnik.
Lastniki rudnika so dr. D. H. Hailey, James Elliott in še nekateri kapitalisti iz Chicage in St. Louisa, med katerimi je več ravnateljev Rock Island-Frisco-železnice. Gmotno škodo cenijo doslej na $50,000.
Napeto razmerje.
Dunaj, 24. avg. — Razmerje meti Avstro-Ogrskim in Srbijo je v tem hipu skrajno napeto. To dejstvo je nastalo vsled nasprotja, ki obstoja med uradnimi izjavami srbske vlade pod prvim ministrom Velimorovičem in nastopom vsega belgrajskega časopisja. Dočim srbsko ministrstvo narajv-nost taji, da se je belgrajski dvor udeleževal skrivnega gibanja jugoslovanske revolucionarne' organizacije na Hrvaškem, Slavonskem in v Bosni, so» čuvstvujejo srbski časopisi odkrito ž “velikosrbsko iredento”. Zadnji odkritosrčno pišejo o podrobnostih organizacije, ki so baje vanje zapleteni bel» grajski dvor, generalštab, srbski častniki in politiki.
Pretilna pisma.
Springfield, 111., 25. avg. — Ker so v zadnjih dneh mnogi tukajšnji tovarnarji, rudniški posestniki in trgovci prejeli pretilna pisma, je bil guverner Deneen prisiljen, uvesti strogo preiskavo v zasleditev odpošiljateljev.
Stopil je v zvezo s tukajšnjimi in chi-caškimi poštnimi nadzorniki in ti delajo kakor bobri, da stvar doženejo dc ;dna.
Vsled plemenskega boja so mesta zapustili vsi črnokožni škornječedci in zaposlenci po brivnicah. Oblast je odredila, da se imajo brezposelni črnci prešteti.
Sedmi polk miličarjev (Chicago) zapusti mesto jutri, to je v sredo, in ž njim izgine zadnja vojaška nastanitev iz državnega glavnega mesta. Nekateri člani polka so obvestili svojega poveljnika, da so jim na videz čislani belokožci rekli: “Bržko vojački odrinete, začnemo izganjati črnce iz me- Heidelberg, Nemčija, 24. avg. sta. Springfield mora konečno ostati | Nemški poslanik v Washingtonu, ba-in postati ‘belo’ mesto.” Polkovnik1 Moriarity pa ne smatra sporočila važ1-nim.
Nastič aretiran.
Dunaj, 10. avg. — Danes je bil tTi aretiran srbski časnikar Nastič, ki je izdal brošuro “Finale”, v kateri odkriva velikosrbsko revolucionarno organizacijo, naperjeno V prvi vrsti proti Avstro-Ogrski in ki je priobčil od Pribičeviča sestavljen statut “Južnoslovanske revolucionarne organizacije u celji oslobodjenja južnih Slavena* Slovenaca, Hrvata i Srba.” Nastiča prepeljejo v Zagreb.
Avstrija in zrakoplovi.
Dunaj, 25. avg. — Navdušenje za , zrakoplovno brodovje je zavladalo tudi I v Avstriji. Ko se je doznalo, da se je vojna uprava obrnila na Nemčijo za prepustitev vsaj ene zrakoplovnice, e tukajšnji bankir Reitzes izročil av* stro-ogrskemu vojnemu ministru milijon kron za zgradbo prvega avstrij* kega zrakoplova. Vsled tega se je začelo tudi na Avstro-Ogrskem nabirati za zrakoplovno brodovje.
Nemški poslanik umrl.
“Siciljski kralj”.
Rim, 23. avg. — Prismojeni prebivava’mesta Trapani so znanega goljufa, bivšega ministra Nasija, razglasili za “siciljskega kralja”. Njegovo soprogo so pozdravljali s "kraljico”, hčerke pa s “princesami”. Nasi je trapastim Trapancem svojo družino predstavil z balkona takole: “To so tiste preganjane žene, ki jih je" vlada, ko sem bil prognan, mučila!” Izvolitev Nasijeva v Trapaniju bo razveljavljena, ker so se godile velikanske goljufije, ki sicer v Siciliji niso nič nenavadnega.
Castro in Holandija.
Haag, Holandija, 24. avg.—Holandska vlada pričakuje z veliko napetostjo odgovora od predsednika republike venezuelske, g. Castro, na svojo poslanico, izročeno po nemškem poslaniku v Caracasu, v kateri se odločno zahteva preklic odlokov, ki jih je izdala venezuelska vlada v največjo škodo holandski trgovini z omenjeno republiko in posebno holandskim za-padnoindijskim posestvom. Daši je pričakovati, da Castro vendarle ustreže tem zahtevam, se Holandija pri-
ron Speck pl. Sternburg, je sinoči nenadno umrl v hotelu Victoria. Njegova soproga, rojena Langham iz Los Angeles, Cah, je bila «b njegovi smrtni postelji, ko je umrl. Poslanik in soproga sta zapustila Washington dne 15. maja. ter šla v razne toplice na Nemškem, ker je baron trpel na nevarnem lišaju. Pa najboljši zdravniki mu niso mogli pomagati.
Chile v Južni Ameriki.
Dunaj, 23. avg. — Avstrijsko mini strstvo notranjih zadev je razglasilo v zadevi izseljevanja v Chile sledeče: Pomanjkanje delavcev, ki se je pokazalo kmalu po potresni katastrofi se je kmalu pokrilo s podvojenim izseljevanjem. Razven tega pa je bila posledica gospodarske krize, da se delavcev ni več potrebovalo, nasprotno se jih je v celih množicah odpuščalo. — Vsporedno s tem dejstvom so tudi znatno padale plače, draginja življenjskih potrebščin pa vedno narašča; zla sti živila so se podražila do neverjetne in doslej še nepoznane višine. V takih okoliščinah jc umevno, da je večina izselnikov, ki so dospeli v Chile leta 1907, po kratkem bivanju ondot, to deželo zopet zapustila. Naseljeni ško posredovanje je bilo večjidel v rokah koncesionarjev, izmed katerih pa mnogi niso izpolnjevali svojih dolžnosti, tako, da je bila chilska vlada primorana, pogodbe ž njimi pretrgati
pravlja za vse slučaje. V pomorskem in vojnem ministrstvu je zavladala ži- j jn jjm odvzeti koncesije. Nasprotno pa vahna delavnost. Kajti če Castro ne- i je §e v veljavi pogodba, ki jo je skle povoljno odgovori, utegne bržkone nj]a vlada v Chile z nekim italijanskim priti do vojne.	I	izselniškim agentom, ki se je obvezal,
__________________________ :	odposlati 3:1.000 izselnikov v Chile. V
.	!	najkrajšem času baje že dospe tja pr
položaj na ursnem.	j	va "pošiljatev” izseljencev. Z ozirom
Vlada je dala 1	na omenjene razmere se mora sedaj
Carigrad, 23. avg. kovati 600,(XXI svetinj v spomin podelitev ustave. Sultan je zaprisegel vse ministre, velikega vezirja in Šeik-il-izlama, vrhovnega poglavarja mohamedanske konfesije, na ustavo. Policija se bo prcosnovala. Mladoturki zahtevajo od sultana, da odpusti svojo telesno stražo (20,000 mož), sultan pa se temu noče udati. Šeik-il-izlam je izjavil, da se bo izvedla enakost med mohamedanci in kristjani. Vlada bo skoro vse dosedanje poslanike na inozemskih dvorih odpoklicala.
na ' od izseljevanja v Chile odločno odsvetovati, in to brez razlike, naj si bodo dotični kot delavci ali pa kot naseljenci (kolonisti) tja namenjeni..
Ogromna delavska parada.
Duesseldorf, Nemčija, 21. avg. Včeraj se je otvoril tu 55. katoliški shod. O tej priliki se je vršila veličastna parada delavskih društev, katere se je udeležilo nič manj nego 60,-000 oseb.
1,500 hiš zgorelo.
Carigrad, 23. avg. — V Stambultt (turško staro mesto) je popoludne iz» bruhnil požar, ki se je ob močnem vetru razširjal silno hitro in je v šestih urah vpepelil 1500 hiš in prodajalnic. Ob 9. uri zvečer ogenj še ni bil poga-šen, a veter se je tačas nekoliko polegel.
Jolietska novica.
— Sliši se, da se pripravljajo joliet» ski, southchicaški in chicaški delega-tje, da oskrbe posebno karo za delegate iz severa in zapada
Javna zahvala.
Tem potom izražamo srčno zahvalo vsem onim, ki so nam pripomogli »s prispevki za pogrebne stroške za pokojnega Franka Zakrajšek, skupaj V znesku $33.75; ter vsem onim, ki so spremili njegove zemeljske ostanke k večnemu počitku; njemu naj bode ze« Ijica lahka in darovalce naj Bog stotero povrne!
Gary, Ind., 25. avgusta 1908.
Ignac in Jožef Prosenik, vnuki,
Naznanilo in vabilo.
Vsem cenjenim g. uradnikom in delegatom, kateri se vdeležijo X. glavnega zborovanja K. S. K. Jednote meseca oktobra t. 1. v Pittsburgu, Pa. se najuljudneje naznanja, da bode jedno-tina zastava blagoslovljena v nedeljo dne 4. oktobra ob 1. uri popoldne. Dan blagoslovljenja zastave K. S. K. Jednote nam bode'vsem v. trajni spomin, V to svrho so vsa tukajšnja društva K. S. K. Jednote v Pittsburgu in okolici sklenila, da priredijo skupno slavnost v čast naši slavni K. S. K. Jedil oti in nje uradnikom ter delegatom. Na to slavnost najuljudneje vabimo vse uradnike in delegate K. S. K.'Jednote, da se pravočasno in "gotovo snidejo v soboto zvečer 3. oktobra V Pittsburgu, Pa. Na svidenje!
Pripravljalni odbor.
Slovencem v pogled.
Cenjeni zdravnik Collins N. Y. Medical Instituta:—
Vam naznanjam, da sem posljana zdravila porabil ter popolnoma ozdravil po njih, da nobenih znakov bolezni več ne čutim. Srčno lepo se Vam toraj zahvalim za Vaš trud, Bog Vam stotero poplačaj! Se enkrat Vas zahvaljujem in vsakemu priporočam' ter ostanem hvaležni
Ivan Kogoj, Mulberry, Kan«.
Joliet, 111., 26. avg. — Prihodnji torek, dne 1. septembra, se prične novo šolsko leto. Dokaj dolge so bile počitnice, a minule so hitro, in naše šolske mladeži čaka spet “težko delo”. Ampak to težko delo bo v premnogem oziru prijetno, a predvsem pa koristno za vse žive dni; kajti kar se Janezek nauči, to Janez zna: kdor pa dandanes nič ne zna, ne pride naprej. Če nade-polni učenci in učenke naše župnijske šole vse to vsaj malce premislijo, se s tem večjim veseljem poprimejo dane jim priložnosti, da se nauče kolikor sploh mogoče v kratki dobi šolskih let. Bog jim blagoslovi trudi
—	Poročila sta se v slovenski cerkvi sv. Jožefa zadnji ponedeljek zjutraj g. Frank J. Ambrožič z gdčno. Mary Musič. Poročil ju je domači g. župnik, Rev. F. S. Šušteršič. Za tovariša oziroma tovarišico sta bila g. Frank Musič, nevestin brat, in gdčna. Rosie Brunskole. Dražestno nevesto bo zelo pogrešal v bodoče naš cerkveni pevski zbor, pri katerem je zvesto in z vzgledno pridnostjo sodelovala ves čas izza svojih šolskih let. Bila je tudi vzorna članica naših dekliških društev in je stala v prvi vrsti ob vsaki priliki, kadar se je šlo za kako prireditev v prid cerkvi ali šoli ali v kak drug dobrodelen namen. Povsod bodo vrlo mladenko težko pogrešali sedaj, ,ko je prestopila v zakonski stan; ampak u-pati je, da tudi v bodoče gospa ne odtegne svoje pomoči, kadar donese prilika kako primerno prireditev v prid in čast naši naselbini. Konečno prav iskreno čestitamo novoporočencema ter jima kličemo: Na mnoga leta!
—	Žalostno smrt je storila nedolžna Bessie, 3 leta stara hčerka g. in ge.
M.	Klobučar, 1312 N. Hickory st. Zadnjo soboto popoludne je njena mati pospravljala v svoji kuhinji. Na ognjišču je bil kotel z vrelo vodo. Gospodinja s pomočjo druge osebe je hotela kotel spraviti z ognjišča, pa pri tem se je en ročaj odtrgal in vrela voda se je razlila čez otroka, ki se je v bližini igral, tako da mu je bila glava z životom vred strašno oparjena. Zdravnik je bil nemudoma klican, a kljub vsemu trudu je hčerka čez 24 ur umrla, ne da bi se poprej zavedla. Pokopana je bila nesrečna Bessie na slovenskem pokopališču. Bodi srečna v nebesih!
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Matkovič Anton, Ra-muta Frank in Vedic Frank.
—	Letos ne bo v tem mestu nič parade na Delavski dan (dne 7. sept.) Tako so sklenile vse unije, ki pripadajo združbi “Will County Central Trades and Labor Council”.
—	Illinois Steel Co. naznanja, da se bo v novi tovarni kokovih peči začelo z delom na poskušnjo dne 1. oktobra. Sedaj se novozgrajene peči še suše.
—	Nova tovarna “Joliet Iron Pro-ducts”-kompanije bo zaposlovala okoli dne 1. sept. Tovarna leži poleg ekvatorjev, ki so bili pred nekaj leti razdejani.
—	John Jurak, zaposlen pri plavžih v tovarni Illinois Steel-kompanije, se je pri delu smrtno ponesrečil. Zajel ga je neki stroj (the charger) in zmuč-kal. Truplo je bilo prepeljano v pogrebni zavod tvrdke Nemanich & Son, odkoder se je vršil pogreb.
—	Novo mestno zbornico (City Hall), ki se ima postaviti na oglu Clinton in Scott cest, začno baje graditi to jesen — še predno pade prvi sneg, kot se poroča.
—Kadar potrebujete molitveno knjigo, pridite si ogledat ali pišite, ker “A. S.” ima veliko zalogo novih knjig. Nobena knjiga ni dražja kot $1.00.
—	Ako se ponesrečite; ako kupite hišo a.i posestvo in rabite pojasnila; ako rabite pojasnila glede evropskih ali ameriških postav—: obrnite se na me, ki sem edini avstrijski advokat v Jolietu in sem namestnik konzula. S. E. Freund, 320 Barber Bldg.
—	Ali ste bolni? Pridite ali pišite slovenskemu zdravniku: Dr. Ivec, 711
N.	Chicago St., Joliet. 111.
Aurora, Minn., 22. avg. — V tem mestu so se zadnje dni poročili sledeči: Gosp. Ig. Muhič z gdč. Frančiško Zaletel, g. Jos. Francelj z gdč. Marijo Krže; na McKinley sta se poročila g. Fr. Grahek z gdč. Ivanko Mramor; na Biwabiku pa g. A. Hoc-jančič z gdč. Ter. Nose. Vsem skup je želeti obilo sreče v zakonskem stanu.	J. P.
Aurora, Minn., 22. avg. — Tu je umrl polletni sinček rojaka Mart.Šusa. Pokopali so ga dne 22. avg. Sožalje!
J. J- P-
Baltimore, Md„ 23. avg. — Menda še ni bilo dopisa v našem ljubljenem listu iz našega mesta.
Nimam veliko omenjati, ker Slovencev tu menda ni; ako tudi so, jaz ne vem zanje. Kot v drugih velikih mestih se narod porazgubi, da ne ve brat za brata. Dela se še nekako le-
tos, a največ se gre radi politike, ker republikanci hočejo s silo dobiti “My Maryland” v svojo kolono, dasi je 1. 1904 dobil tu Parker 7 od 8 glasov. Toraj prav gvišno sme peti letos Bryan staro pesem “My Mary-land”. Kot se čuje so vse unije večinoma za Bryana; tudi črnci. Toraj skoro ni dvoma, da bo on imel letos veliko več uspeha kot kedaj prej. No, kogar ljudstvo hoče, naj pa vlada. Kasneje se spet oglasim.
Pozdrav rojakom širom ljudovlade, a “A. S.” pa naj še nadalje deluje v zabavo in poduk naroda.
Jac. Regar.
Biwabik, Minn., 21. avg. — Tu je majhna slovenska naselbina. Društvo
K.	S. K. J. še dokaj dobro napreduje. Kar se tiče lista “A. S.”, se sme reči, da je že v vsaki hiši skoro brez izjeme.
Ko bo kaj več novic se oglasim spet bolj na dolgo.	J. Z.
Chisholm, Minn., 16. avg.'— Tu na Chisholm v cerkvi sv. Jožefa smo obhajali 15. avgusta slovesnost prvega sv. obhajila. Jih je bilo 11 fantičkov in 11 deklic, ki so pristopili prvokrat k mizi Gospodovi. Ta praznik je bil zelo lep in vesel za stariše in otroke.
Nekaj se je prigodilo pri sv. obhajilu, kar hočem na znanje dati vsem čitateljem Am. Slov. v svarilo. Naličje ene deklice se je vnelo od goreče sveče. Hvala Bogu, se je hitro ugasilo brez posebne škode. Vendar sem videl, da so goreče sveče pri tej priložnosti dostikrat velika nevarnost in jaz bi svetoval,.da naj nosijo sveče kar tako brez ognja (plamena).
Rev. John Tscholl.
Cleveland, O., 24. avg. — Slavno u-redništvo Am. Sl.! Prosim zopet nekoliko prostora v našem tolikanj priljubljenem listu široma Združenih držav in stare dežele, da mi priobčite našim čitateljem v kratek čas, in s tem naznanjam, kako se še vedno v našem slavnem Clevelandu godi.
Z delom gre še bolj po malem. Največ se dela po osem ur na dan, in o sobotah imamo pa gotov počitek, da bi n. pr. lahko rekel, da se kapitalisti hočejo držati zapovedi starodavnih časov: Praznuj sobotni dan. Vendar moramo za vse to reči v slabih časih “olrajt je.” Po več delavnicah se pa dela samo po dva ali tri dni na teden, pa še “Ion” ali plača znižana. Sicer časopisi govore vsak dan, kako se delo odpira; ko se pa pride do časa, je vse takorekoč sama izmišljenost. Seve, vsak dnevni časopis mora kaj na dan prinesti, bodisi kaj resnice ali pa ne, to se ne pita, pravi Hrvat. Nadalje, dragi rojaki, skoraj gotovo in lahko rečem, da pred novoletno dobo si ne moremo nič boljših časov pričakovati, ali pa posebno pred volitvijo; po volitvi bomo pa takoj lahko sprevideli, kje so naši časi in kakšni bodo. O tem več svoječasno.
V nedeljo 16. avg. sem bil v Colin-tvoodu pri dopoldanski službi božji v farni cerkvi Marije Vnebovzete. Namenil sem se bil ravno na ta dan, ko je bilo takorekoč žegnanje ali god farne patrone. Ko sem stopil v cerkev in zagledal v velicem altarju prekrasno okinčano z vencem podobo Marije Vnebovzete, ostrmel sem in prečudno mirno gledal njeno brezmadežno obličje, sam pri sebi sem mislil in globoko ganjen molil “Češčena Marija”. In pri tej priči se spomnim, da gledam na Marijo slavne božje poti pri Novi Štifti pri Ribnici. Vem, da je malo naših rojakov, da ne bi bil še tam, bodisi tudi od daleč. Ko se prične sv. maša, zopet moram reči, hvalevredni pevci! Na koru so tako krasno doneli lepi in mili glasovi, da je bilo veselje slišati. Po evangeliju je č. g. župnik Marko Pakiž imel pretresljiv govor o Mariji Pomagaj. A kako se človeku srce topi, ko sliši tak govor in vse iz zgodb, tako in tako se je zgodilo v tem kraju in tam. Bog dal, da bi tako naprej še več o tacih praznikih sloveče častili Marijo. Popoldan so priredili farani v cerkvenem poslopju cerkven fair. Občinstva se je nabralo veliko in srečkali so tako naprej ter je vsak pazljivo poslušal, katera št. pride na dan. Pri vsem tem nastopil je tudi g. J. Gerdina ml. s svojo igro, katero je prav dobro zvršil s svojo mlado umetnostjo. Poslovil sem se od prijateljev in č. g. župnika ter jim kličem: Složno delujte, v slogi je moč!
Naš rojak Štefan Petrič, star 27 let, doma iz Zdorske vasi, fara Vel. Lašče, v Ameriki do 8 let, je mrtev. Oženjen je bil samo dva meseca in vsled zakonskih razmer je prišlo do prepira z njegovo ženo in njenimi starši. In ko je v petek 14. avg. prišel domu, je v obupnosti in jezi štirikrat ustrelil na ženo in potem sam sebe. Ženo so odpeljali v bolnišnico, a on je bil na mestu mrtev. Natančneje o tej zadevi mi ni znano. Vendar žalostno je slišati o taki nezgodi, ker kaj tacega bi se ne smelo slišati o naših katol. Slovencih. Kaj je vzrok temu, se ne da dokazati; vendar taki mladi pozabijo na Boga, na molitev in cerkev in pri tem pride ob vero. “Ni Boga, ni mi treba moliti in ne v cerkev hoditi”, ter tako živi kakor, da bi mu ne bilo
treba nikdar umreti. “In kaj pa, če umrjem? To ni nič. Človek umrje, pa ga ni, to je vse.” Tako govore, katere sem že sam slišal mnogokrat in še dan danes.
Končno pozdravljam vse čitatelje tega lista in tebi, slavljeni list, želim dobrega napredka s svojimi zvestimi čitatelji in dobrimi predplačniki; res so slabi časi, ali ko si preskrbiš za dober časopis, v resnici imaš vsaj ko ga bereš dober čas.	Poročevalec.
Denver, Colo., 21. avg. — Cenjeno mi uredništvo Am. Sl., prosim, da priobčite moj dopis, v katerem hočem naznaniti o veselici, katero je priredilo dne 15. avgusta naše društvo sv. Roka št. 113. K. S. K. J. Začetek je bil ob petih popoldan v John Predovičevi dvorani. Društvo je zavzelo prostore in potem se je pričela veselica, zabava in ples do ranega jutra ter se je čistega dobička napravilo $95.00 v prid društvenim sobratom za pomoč v bolezni. Zahvaliti se moram našim sosednim društvom, ker so se mnogoštevilno vdeležila naše veselice. Nadalje pa tudi ne smem pozabiti izreči zahvalo v imenu celega društva našemu rojaku
J.	Predoviču za njegovo delovanje in olepšanje dvorane, katero je tako lepo okrasil in okinčal za našo veselico. Tudi moramo izreči zahvalo vsem tistim, kateri so imeli kaj opraviti z društvom in jim kličem “Živeli!”
Tttdt moram naznaniti glede dela, da se dela tukaj vsaki dan ali žalibog bolj pomalem, kot povsod drugod; toda nihče ne more pričakovati, da bi dobil najboljši prostor za delo, ker boljši so vsi zavzeti, slabi pa ostanejo. Svetujem pa ne nobenemu sem hoditi, dokler se slabi časi ne zboljšajo. Kadar se kaj obrne na boljše, vam hočem drage volje poročati.
Zdaj pa sklenem to moje pisanje in pozdravljam vse Slovence in Slovenke širom Amerike, posebno pa člane K. S.
K.	Jednote. Tebi, Amer. Slov., želim, da bi dobro napredoval.
Alojz Andolšek, preds.
Ely, Minn., 22. avg. — Čita! sem spet v “Prokletarcu”, kjer se neka reva zaletuje v poštene in značajne može v Ely. No, menda jih zob boli, ker se naš politični klub ne ozira po soci-jalistih. Le se naj zaletuje, bomo mu že pokazali; zameriti mu pa ne smemo, ker socijalist drugega ne ve, kot blatiti poštenega katoliškega človeka, kar pa nič ne škodi, ker socijalistom nihče nič ne veruje.
Pozdrav!	Rudar.
Johnston City, 111., 23. avg. — Cenj. urednik Am. Slovenca, upam, da mi bodete natisnili teh par vrstic v vaše predale. Nisem še slišal dopisa v vašem listu iz naše male naselbine. Johnston City se bolj počasi množi z našimi rojaki, zato bodem krivico dal, ker je to temperenčno mesto, in naši rojaki si radi grla zalivajo z ječmenov-cem, ali žalibože, tukaj ga ni dobiti; zatoraj se bolj tukaj žalostno obnašamo, ker ne dobimo drugega piti, kakor to vbogo vodo.
Tudi italijanska organizacija "La mano nera” je dozdaj še dobro tukaj se množila, ali sedaj se jim ni posrečilo, ko so pisali svojemu rojaku Italijanu John Gazelinu, da jim mora prinesti 2000 dolarjev v dotični kraj dne 14. avg., ako ne, da mu poženejo hišo z dinamitom v luft. In je naznanil policiji in je policija stražila dotični kraj. John Gazelin je nesel 30 bankovcev v dotični kraj ob 2. popolnoči. Pa pride po novce lahkomisleči Italijan od organizacije “La mano nera”, vzame z veseljem novce, in v trenutku ga policija se streljanjem vlovi in odpelje pod ključ. Do sedaj imajo 12 Italijanov pod ključem. To so jo pač slabo pogruntali, ker misli “La mano nera”, da se tako lahko zasluži 2000 dolarjev.
Kar se pa dela tiče, še precej dobro delamo. Tukaj imamo 8 rovov, katerih pet dobro dela. Pri največjem rovu, kateri spada k Big Mody Coal Co., kjer smo največ Slovenci vposle-ni, delamo vsaki dan; in kakor mi je znano, da ostali tri šafti začno z delom v septembru mesecu, potem bo veliko dela za dobro roko.
Tukaj bi bilo boljše, ko bi se rojaki bolj zanimali za društva. Saj smo mislili ustanoviti društvo in smo nabrali štirinajst udov, da so se vpisali, ali mislim, da ne bo nič, ker vsak pravi: “Jest ne bom v tem temperenčnem mestu same vode pil.” Kakor poročajo, da bojo prihodnjo spomlad saloni spet odprti. Da bi le res!
Zdaj pa pozdravljam vse Slovence po širni Ameriki. Tebi, A. S., pa želim veliko uspeha.
Še naj navedem, kar sem bral dopis iz Mt. Olive v A. S. 32. št. Dopisnik piše, da ne svetuje rojakom hoditi dela iskat v Illinois, da ne dobijo maj-narskega papirja ali certifikata. To ni res! Vsak dobi certifikat, kateri spada k United Mine Workers of America, samo ga košta en dolar. Resnica pa je, kateri ne spada goriimenovani organizaciji, ga ne dobi, ima veliko sitnosti.
Anton Fisher, Box 21.
Kansas City, Kans., 19. avg. — Slavno uredništvo Amer. Slovenca, prosim, da mi odstopite mal kotiček v nam priljubljenem listu. Ker je že precej dolgo časa, da se nihče ne o-glasi od tukajšnje naše naselbine, sem se jaz namenil nekoliko naznaniti našim rojakom po širni Ameriki. Sicer nimam kaj veselega sporočati, ker slabi časi so še vedno; kaj nam pa še prihodnost prinese, tega ne vemo. Tu pa tam se še tukaj v klavnicah delo
dobi, ali plača je zelo slaba, $1.60 na deseturno delo. Postopačev je vedno dovolj takih, katerim ni nobeno delo všeč.
Nadalje naznanjam, da smo imeli prvo sv. mašo dne 16. t. m. v naši lastni cerkvi, čeravno še ni popolnoma gotova, a vseeno je bila toliko gotova, da se je mogla služiti sv. maša. Toraj sedaj smo tukajšnji Slovenci zelo ponosni, namreč, da nam ni več potreba zahajati v tuje cerkve, ampak sedaj bodemo hodili v svojo cerkev. Obžalujem pa, da je veliko rojakov in celo rojakinj, kateri še ne vedo, kje stoji naša skromna cerkvica. Vsi se gotovo sramujejo svoje narodnosti in milega nam materinega jezika, katero si naj sami vpoštevajo v sramoto. Za sedaj naj to zadostuje, drugikrat kaj več.
Omenjam le toliko, da imamo vrlo dobrega dušnega pastirja, č. g. Jožefa Kompare. On je bil sam mojster pri delu naše cerkvice. Tudi imamo zbrane dobre cerkvene pevce, katere je sam naš g. župnik izuril, takorekoč da še v starem kraji nisem slišal peti tako lepih in milodonečih pesmi kakor tukaj. Toraj mu gre vsa čast našemu vrlemu župniku.
Dosedaj je tukaj vladala zelo huda vročina, tako da je toplomer kazal na 95 stopinj. Sedaj je začelo deževati in vročina je prenehala. Za sedaj naj končam, se drugikrat kaj zopet oglasim.
Pozdravljam vse rojake in rojakinje po Združenih državah. Tebi pa, vrli nam Amer. Slov., želim veliko naročnikov in dobrih predplačnikov.
Peter Majerle (Jerjev), 319 Bamett Ave.
Milwaukee, Wis., 19. avg. — Cenj. uredništvo! “Da se resnica prav spozna, čuti je treba dva zvona,” pravi star pregovor. Am. Sl. je v svoji št. 36. z dne 14. t. m. objavil dopis iz Milwaukee, Wis., po katerem se čutimo tukajšnji Korošci žaljene.
Neznani g. dopisnik je namreč o priliki necega samoumora pisal: “Ta slučaj zopet kaže moralo koroških Slovencev, prav za prav nemčurjev. • Slovenci nočejo biti, tega se sramujejo; kakor v starem kraju, tudi tu vedno povdarjajo, da so “Nemci”. Najprej zataji svoj jezik in ne mine dolgo — pa zgubi še vero!”
Tem potom odločno protestujemo proti takemu obrekovanju. Da se nahajajo med koroškimi Slovenci “nem-čurji”, je tako gotovo, kakor je res, da se dobe ničvredni odpadniki med Kranjci samimi. Zato pa še nismo vsi koroški Slovenci odpadniki od svoje narodnosti in vere, kakor bi človek sodil po omenjenem dopisu. Kolikor nas je pravih fantov in mož, nismo odpadniki in ne bomo nikdar ne! Toliko resnici na ljubo. Mi se držimo
himne, ki pravi: “Naj tedaj nad nami strašna burja le se znese — Skala poka, dob se lomi, zemlja naj se trese— Bratje! mi stojimo trdno, kakor zid ograda — Črna zemlja naj pogrezne tega, kdor odpada.”
Več Korošcev.
Wabasha, Minn., 23. avg. — Ako-ravno nimam nič posebnega poročati, pa vendarle prosim slavno uredništvo Am. Slov., da mi priobčite ta mali dopis.
Kar se tiče dela, se le pomalem boljša. Tukaj smo imeli dne 15. t. m. zvečer hudo nevihto. Dež še ni škode napravil, ampak veter je drevje močno polomil in tudi nekaj poslopij je pokvaril, posebno pa tu v bližini Chicago Portland Cement-tovarne. Strela je udarila v največji dimnik, ki se je zrušil in je podrl še dva druga na streho, nakar se je tudi streha zrušila 10 korakov od mene. Ko bi bil stal na mojem navadnem mestu, bi me gotovo ubilo, pa Bog vendar ni pripustil Onesvestil se je bil eden, namreč ku-rilec. Čudo veliko, da se jih ni več ponesrečilo. Tovarna stoji in bode, dokler ne bode vse v redu, mi pa počivamo. — Tukaj so imeli predkratkim Italijani svojo veselico ali piknik v prid zgradbi cerkve, pa se ni moglo drugače dokončati, da je moral neki Italijan enega stražnika (poliemana) ustreliti. Seveda, morilec jo je popihal brez sledu.
Pozdravljam vse rojake in rojakinje po širnej Ameriki in Evropi. Tebi, Am. SL, pa obilo naročnikov in predplačnikov.	J. Šebat.
Chicago, 111., 16. avg. •— Slavno u-redništvo Am. Sl.! Vem, da vsak zaveden rojak in naročnik z zanimanjem čita farmarske dopise, kateri so precej podučljivi in hvale vredni, da se oni, kateri se v resnici mislijo na farme naseliti, bolj natanko prepričajo in premislijo vse dobre in slabe okolšči-ne tistega kraja, kamor so namenjeni. Tako sem tudi jaz pregledal farme v različnih krajih. Pa mi se ni nikjer bolj dopalo kakor okoli mesta Naylor, Missouri. Zemlja je tam rodovitna in podnebje zdravo kakor kje drugod; toliko povem, kolikor sem jaz prepričan, ko sem prašal ljudi, kateri tam živijo čez dvajset let. Jaz sem bil tam julija in gledal farme v najlepši rasti. Videl sem, da vse dobro raste, kakor v starem kraju. Tudi raste vinska trta, breskve in tobak, katerega sem si s seboj prinesel v Chicago. Tam so lepi gozdi, hrastov les tudi precej poceni. Če daš les posekati, pa dobiš toliko zanj, kolikor si Ti plačal in zemlja ti pride zasionj. Vem, da je že marsikateri ogledoval farme v različnih krajih, ker je šel na besede a-
gentov; in ko je tja prišel, je bito vse drugače. Tako se je tudi z mano zgodilo. Bil sem v različnih krajih, pa zastonj. Omenim, da sem kupil eno na pol obdelano farmo precej poceni. Zemlja je bolj rujava in valovita ni ravna kakor v Illinoisu. Že je veliko Slovencev kupilo zemljo, pa se vsak hvali; še Američani jo kupujejo. Jaz verujem tistim ljudem bolj, kateri tam živijo čez dvajset let, ker pravijo, da ne znajo od nobene mrzlice kakor pa človeku, kateri mogoče ni bil še nikoli , tam.	Anton Starc.
Mt. Olive, 111., 23. avg. — Cenj. g. uredniklKer se že par tednov nisem nič oglasil v A. S., toraj prosim, natisnite še ta moj dopis v predale far-marskih dopisov. Mislili bodo rojaki, da se že več ne zanimam za naseljevanje na farme; pa bil sem prav delaven ta čas in pisal sem mnogim farmarjem, ki vem za njih naslove, v različne države; seveda, ti farmarji so Nemci. In nekateri so me svarili, da ja mi Slovenci ne smemo nobenem« agentu preveč zaupati in da ne smemo agentom denarja na roko dajati, ampak naravnost na lastnike zemljišč ga poslati. Ker prigodilo se je že, da so agentje denar sprejeli, ga potrošili v svoje potrebe in lastnik zemljišča ni nič hotel vedeti o tem, in dotični kupec je moral še enkrat celo svoto pla--čati. Ko sem začel jaz pisati v A. S. tozadevne dopise, da bi se rojaki začeli naseljevati na farme, so se tudi mnogoštevilni agentje oglasili in dali oglase v naš list A. S. Mogoče, da so ti agenti ali posredovalci prodaje zemljišč vsi pošteni, pa denar tudi lahko poštenega človeka zapelja! Toraj rojaki, ako kupite kje zemljo s posredovanjem kacega agenta, ne dajte njemu denarja, ampak naravnost lastniku zemlje, in on si naj od njega dobi svoje plačilo. Za pravega lastnika zemlje se pa najlažje zve na Courthouse v Recording office v dotičnem county-ju, kjer zemlja leži. Toraj ako je že kateri rojak dal kakšnemu agentu kaj denarja za aro ali nakup, naj poizve, ako je kompanija ali lastnik s tem zadovoljen in če je on vračunal na kupnino ta denar. Ako bo vsak tako ravnal, se mu ni treba bati, da bi bil pre-varjen.
Kar se tiče pa slovenske naselbine, se jih pa lahko več naredi. Kateri gredo rajši na sever, si tam ustanovijo naselbino; na severozahodu tudi lahko in na jugozahodu tudi tako. Jaz ne ugovarjam, da ne bi bilo dobro naj ae bo kjer hoče, od Meksike do Kanade je povsod še dosti prazne zemlje in se tudi še po ceni dobi, in najslabša je še boljša kot na Kranjskem, to pa zato, ker tu v Združenih državah nima
(Nadaljevanje na 7. strani.)
M vam treta trpeti. Poskusite Severov, drotioska zdravila- Ti nikdar ^
Ni vam treba trpeti. Poskusite Severova družinska zdravila-ne goljufajo, ker vselej prineso zdravje-
ČISTITE SE REDNO.
To je prvo in najbolje sredstvo, da človek ostane zdrav in vesel. Votilinice kože se lahko zamaše, ako se ista ne čisti redno, kar bi pa lahko povzročilo zamašenje hlapenja kože in hude bolezni. Telo, ki je bolno na koži ne more delovati po navadi, za to se utrudi pri najložjem delu. Edino sredstvo, ki pomaga ohraniti zdravo kože je
SEVEROVO ZDRAVILNO MILO
Poznamo je že kot najboljše zdravilo zoper nerede kože. Kdo ga je že rabil ga vedno priporoča vsakomur. Vsak je hvaležen za dobroto, ki mu jo je storilo pri rabljenju. Cena 25 centov.
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
“Ko sem poskušala več vrst raznega mila, sem iznašla, da ni nobeno tako dobro kakor je Vaše. Rabila sem tri kose Vašega mila in moja koža je sedaj čista in gladka. Z veseljem ga priporočam vsakomur.”
258 Floyd st., Brooklyn, N. Y.	MISS A. MELZER,
'Zdravilni nasvet
PERILO ZA USTA
Ako hočete imeti zanesljivo antiseptično sredstvo za izpiranje ust, ki odstrani slab duh, otekle ustnice in čeljusti, vnete in boleče ustnice ter gnile zobe, potem poskusite
SEVEROV ANTISEPTOL
in ne bode vam žal. Lahko se tudi rabi za izpiranje grla posebno v slučaju bolezni. Tudi se lahko rabi za snaženje nosa in druge nerede teh organov. Cena 25 centov.
“Pred nekoliko časom sem si naro čil Severov Antisepsql in sem prav zadovoljen ž njim, ker izvrstno deluje. Priporočam ga vsakomur zoper vse nerede za katere je pripravljen. Nikakor ne bodem brez njega.”
468 S. 19th St., So. Omaha, Nebr.	JOHN MISTA,
Prodaje se v vseh lekarnah.
Vprašajte samo za “Severova.”
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
W. F. Severa Co.

KRANJSKO.
VW\i
—	Iz Amerike na ljubljanski Južni kolodvor se je pripeljalo dne 1. avgusta 70 Slovencev in Hrvatov.
—	Za amerikanskega agenta ga je imel. Dne 11. avgusta se je iz Amerike povrnivši Lovro Gorjup iz Viča z izvoščekom pripeljal v neko gostilno poleg kemične tovarne, kjer je govoril z neko uradnikovo vdovo, ki ima tudi svoje otroke v Ameriki. .Skladiščnik v kemični tovarni Jožef Duernplatz je nahrulil Gorjupa z amerikanskim a-gentom, kar je tega tako razburilo, da je vstrelil s samokresom v Duernplat-za in ga zadel v glavo. Duernplatz je moral v deželno bolnišnico, Gorjupa pa še iščejo.
—	Kranjska dežela je leta 1907. štela 518,956 duš, Štajerska 1,415,620 duš, Koroška 374,923 duš in Primorska 810, 903 duše.
«
—	20,000 kron državne podpore za pospešitev živinoreje je nakazal poljedelski minister kmetijski družbi kranjski.
—	Vladna akcija za Kranjsko. Poroča se, da namerava vlada tako kot za Dalmacijo in Primorsko pričeti pomožno akcijo tudi za nekatere kraje Kranjske. Vlada ima dotične predloge že v rokah in je upati, da jih v kratkem izroči. V prvi vrsti pride na vrsto regulacija cest in potov v postonj-skem okraju. O dotičnih podrobnih načrtih že razpravljajo v ministrstvu notranjih zadev.
—	Načrt za železnico na vrh Triglava sta napravila inženirja Planinski J. in Steiner F. Triglav je najvišja gora na Slovenskem in slovanskem jugu sploh. Visok je 2864 metrov. Z njegovega vrha je videti ozemlje, ki je veliko 64,000 štirijaških kilometrov. Inženirja računata, da bi se vozilo po tej železnici po 15,000 popotnikov na leto.
—Železnica Ljubljana-Idrija-Sv. Lucija. Konzorcij za to železnico se je dne 1. avg. v Ljubljani definitivno kon stituiral. Predsedstvo je prevzel državni in deželni poslanec, svetnik Pov-še, njegov namestnik dekan Arko in tajnik župan Stanik iz Horjula.
—	Delavstvo v goričanski in med-voški papirnici še vedno štrajka.
—	Grozdje na Vipavskem je pričelo letos izvanredno zgodaj mehčati. Že 20. julija je bilo na zgodnejših trtah dokaj mehkih grozdov, vsled česar u-pajo Vipavci pridelati letos izredno dobro kapljico.
—	Dela na novi cesti, katero grade od Hrasta do Suhorja, dobro napredujejo in jeseni se bodo že vozili po njej. Gotovo bodo tega veseli vsi Belokranjci, ki jih pelje pot preko Gorjancev, posebno še vinski kupci, ker se ognejo na tej cesti najhujših klancev. Prihodnje leto se spelje nova cesta še dalje do Metlike, potem bo vožnja preko Gorjancev precej olajšana.
—	Iz metliške okolice se piše z dne 31. jul.: Tukaj vlada velikanska suša, ki nam je vzela skoraj vso košnjo. Toda jedna nesreča ne pride sama. Toča, ki je padala 4. in 5. julija, je poskrbela tudi za vinograde. Bočka, Berčiče, Veselica, Slamna Vas, Boldraž so najbolj prizadeti kraji. Tako je tudi ta ▼ir dohodkov usahnil. Večini vinogradnikov je potolklo skoraj tri četrtine pridelka. Okrajno glavarstvo je že poslalo cenilno komisijo, zaradi odpisa davkov.
—	Starosta slovenskih planincev u-arl. Umrl je 12. avg. v Ljubljani starosta slovenskih planincev gosp. France Kadilnik.
—	Umrl je 11. avg. v ljubljanskem “Leonišču” škofjeloški zdravnik dr. Anton Arko, rodom iz Ribnice. Napravil si je neko tekočino za grgranje, a jo pomotoma napravil tako ostro, da mu je tekočina tako hudo sežgala goltanec, da je vsled tega umrl. V petek 7. avg. se je še vesel sprehajal po Škofji Loki. Za dijaško ustanovo je zapustil 18,000 kron.
—	Samoumor učitelja Viranta. U-strelil se je v Dolenjem Logatcu bivši učitelj Vilko Virant v noči dne
9.	avgusta. Krog ene ure je prišel domov, nakar se je odpravil spat, kmalu na to pa si je zadal smrten strel v levo sence. Bil je takoj mrtev.
—	Naveličal se je živeti premožni posestnik Janko Dragič v Blinji ter se obesil.
—	Umrl je na Kožjeku pri Cerknici veleposestnik g. Anton Švigelj.
—	Umrl je visokošolec g. Ivan Sitar, mb ljubljanskega izkuharja.
—	Umrl je v Mokronogu pred kratkim upokojeni nadučitelj Ludovik Fet tich-Frankheim. Vzrok smrti navad-*a učiteljska bolezen — jetika.
—	Smrtna nezgoda. Pri nalaganju Melje, je padel v Dobovcu na Kumu dne 1. avgusta tako nesrečno raz voza Prane Dolinšek iz Zavošja, da si je domil tilnik in bil v par hipih mrtev.
.— Umrla je v 45. letu svoje dobe gospa Marija Ana Tosti rojena Praprotnik, soproga načelnika gostilniške zadruge gosp. Tostija.
—	Nagle smrti je umrl Franc Šolar iz Jelenšč pri Dražgoših. Našli so ga mrtvega pri kopi, katero je bil nekaj ur poprej zažgal.
—	Umrla je dne 2. avg. v Idriji žena rudarja A. Vidmarja. Zapustila je se dem nedoraslih otrok.
—	Nesreča v Zagorju. V Zagorju pri Savi se je preveč napil žganja Franc Brodar in šel nato delat v pre-mogokop, kjer ga je neki stroj tako nesrečno prijel, da je bil Brodar težko poškodovan. Brodarja so prepeljali v ljubljansko deželno bolnico, kjer je umrl.
—	Naglo je umrl na Veliki Dolini 1. avgusta Franc Koritnik, dosluženi organist.
—	Obešenega so našli pri Litiji skla diščnega delavca Adolfa Vladiko.
—	Z nožem zabodel v tilnik. Umrl je Maher, po domače “Kovačev Gašper” v Škofji Loki. Dne 2. avg. se je z nožem zaklal v tilnik. Zdravnik pravi, da je to storil v bolestnem duševnem stanju, melanholiji. Pred smrtjo se je spravil z Bogom in sprejel svete zakramente.
—	Uboj na Primskovem pri Kranju. V noči od 2. in 3. avgusta je v gostilni pri “Šlapa-birtu” nastal prepir med fanti. Jakob K. iz Visokega, znan kot delomržen postopač, je zasadil Tinetu Jenko iz Podreč nož v prša, da je ta na mestu izdihnil.
—	Zopet nesreča z revolverjem. — Gospa Leja Verbič rojena Kališ mrtva. Dne 4. avg. je graška “Tages post” poročala, da se je soproga knji govodje v gradu Thai, gospa Verbič s strelom v srce usmrtila. In z dne 5. avg. se poroča, da se je šele pet mesecev poročena gospa ponesrečila. V sobi je prijela revolver, katerega prej nikdar ni imela v rokah, vsled neprevidnosti se je revolver izprožil, in kro-glja je gospo smrtno zadela. Gospa Verbič je Ljubljančanka, rojena Leja Kališ, in je bila znana lepotica. Njen soprog, g. Verbič, je bil nekaj časa uradnik “Gospodarske zveze”, pozneje uradnik v gornjegrajski graščini in sedaj knjigovodja v graščini Thai.
—	Spominsko ploščo častnikom in vojakom 17. pešpolka, ki so našli leta 1878. v Bosni svojo smrt, so odkrili dne 5. vgusta v šentpeterski cerkvi v Ljubljani. Spominsko ploščo je dal napraviti častniški zbor 17. polka. Bla goslovil jo je sam knezoškof. Besedilo na plošči se glasi: “V spomin 1878 v bojih pri Varcar Vakufu, Rogelju, Jajcu in Livni padlim vojakom c. in kr. pešpolka št. 17. — Postavili častniki tovarišem 1908.” Vmes se bleste v zlatih črkah imena in rojstni kraji pokojnikov: Nadporočnik Herman Doxat iz Postojne; poročnik Josip Černe iz Tomaja; korporal Ivan Likar, Vojsko; korporal Anton Turšič, Borovnica; poddesetnik Val. Čimžar iz Cerkelj; pešci: Jakob Simčič, Fran Jo-vančič, Jakob Kucelj, Josip Lukane, Mih. Kozamirnik, Franc Eisenzopf, Franc Sirk, Anton Ambrož, Josip Kaiser, Fran Golob, Ivan Slubar, Josip Kreigher, Anton Jančar, Štefan Mahorič, Jur j Suša, Gašpar Strehar, Franc Semec, Martin Kovačič, Anton Košak, Josip Cugel, Josip Ažman, Iv. Borštner in Jurij Šušteršič.
nika. Temu potoži svoj žalostni stan. Predstojnik mu preskrbi vojaško pokojnino, presvetli cesar pa mu podeli cesarsko doklado in pred kratkim je mož dobil Strozzijevo ustanovo. Rešen je zdaj bede, zdi se pa, da mu nekaj še ostaja, zakaj mož bi se rad drugič oženil. To je dokaz, da so slovenski fantje res pravi junaki!
— Prevelik za vojake. Znani borilec Antonič je bil letos na naboru. Naborna komisija ga je odklonila, ker je pre visok in preširok. Morali bi mu napraviti posebno obleko, večje orožje, širšo in daljšo posteljo in dajati večje porcije.
—Preiskava proti morilcu Foedrans-pergu bo trajala najmanj 6 do 8 mesecev, glavna pa bo morda šele črez leto dni.

—	Hotel “Ljudske hranilnice in posojilnice v Celju.” Radi tega hotela so se Mariborčani v “Marburgerci” pošteno skregali z Nemci celjske “Deutsche Wacht”. “Marburgerca” očita celjskim Nemcem, da so oni krivi, da je Terschek moral prodati hotel, ker so sezidali konkurenčno podjetje 'Deutsches Haus” za 600,000 K. V Celju, pravi “Marburgerca”, bi morala vsaka hiša biti “nemška hiša”, s tem pa, da so sezidali eno “Nemško hišo”, so Nemci sami krivi, da prehajajo druge v slovenske roke.
-	Most čez Savinjo gradi na Polzeli okrajni zastop vranski. Zgradba bo, ko£ v Letušu in na Paki, iz betona ter do jeseni že dogotovljena.
—	Iz Hrastnika. Trboveljska pre-mogokopna družba je zgubila v obravnavi pred okrajnim rudarskim uradom v Celju pravdo z g. Koželjem v Hrastniku zaradi rudosledne pravice. Izid obravnave je bil, da je postalo last g. Koželja četvero rudoslednih krogov s premerom po 4,500 m, v katerih leže, kakor se sodi ogromne množine premoga. Ti krogi so večinoma že v občini Dol. Ako se prej navedeno domnevanje uresniči, je prešlo s pravdo znatno premoženje v slovenske roke.
—	Občinske volitve v Kapeli so se za Slovence ugodno izvršile. Vsi trije razredi so volili slovenske može.
—	Slavnost na čast pisatelju Mur-šecu se je vršila v nedeljo dne 9. avg. v Bišu. Ob tej priliki se je na njegovem domu odkrila spominska plošča.
—	Haložanovo gostilno v Št. liju je kupil s posestvom vred vrli narodnjak g. Iv. Volavšek, kateri bo krčmarsko obrt tam nadaljeval.
—	Umrl je na Vranskem veleposestnik in gostilničar g. Jakob Brinove.
—	Zmešalo se je g. Sevčnikarju, gostilničarju na Lavi pri Celju. Prepeljali so ga v Gradec v opazovalnico.
—	Iz ljubosumnosti je zažgala ločena kočarica Mavrič iz Tinj pri Slov. Bistrici vdovi Pleh v Tinskem Bregu, ker se je hotela ta omožiti z njenim znancem Fr. Janežičem.
-— Nekdanji “Narodni dom” v Slovenski Bistrici se je prezidal v krasno, spomin 601etnice vladanja Njega Veličanstva cesarja “Hotel Avstrija” naslovljeno dvonadstropno poslopje.
—	Gorelo je pri posestniku po dom. Jamniku v Solčavi. Pogorela je hiša z vsemi gospodarskimi poslopji. V goreči hiši so zaostali trije otroci; obupani materi se je posrečilo jednega otroka rešiti, vendar pa je dobil že take opekline, da je drugi dan umrl. Ostala otroka sta zgorela.
—	In spet so zavpili glasno: “Nam Oraš županil ne bo.” In tako se je zgodilo. Mož, ki je ubijal pravice našega naroda čelih trideset let, ki je govoril v deželnem in državnem zboru v imenu Slovencev zoper nje, je začel hoditi rakovo pot, in slednjič so mu izpodnesli županski stolček domačini, zavedni volilci. Vsa strahovlada, najstrastnejša agitacija ni izdala več. Oraš je pri novih občinskih volitvah v vernberški občini dne 2. in 3. avg. slavno propadel. V III. razredu so prejeli naši po 130 do 141 glasov, nasprotniki po 100 do 110; v II. razredu naši 35, nasprotniki 13, v I. razredu nasprotniki 16, naši 15; eden našinec, ki voli v I. razredu, je doma bolan, drug pa je v zadnjem hipu pustil stranko na cedilu. Vendar smemo imenovati zmago popolno. Oraš odslej lahko prepeva vsak dan v. tolažbo “Košatovo”, prav za prav pristno slovensko narodno pesem: Zapuščen, zapuščen, zapuščen sem jaz...
—	Italijanski vojaški ubežniki ali ogleduhi? Vojaške ubežnike, in sicer tri laške planinske lovce ((bersaglieri) je orožništvo aretovalo na avstrijskem ozemlju v volajski okolici ter jih pripeljalo v Celovec, kjer jih je sprejela sodnija.
—	Umrl je v Krapini baron Kosta Rukavina na svojem gradu Trnovcu. Baron Rukavina je bil kot kadet v bitki pri Kraljevem Gradcu ranjen, kot nadporočnik pa je šel v pokoj in se lotil gospodarstva. Bil je velik rodoljub in je mnogo pisal v liste.
—	Mecen. Pokojni sarajevski metropolit Nikola Mandič je vse svoje imetje zapustil znanemu učenjaku tehniku in fiziku Hrvatu Nikoli Tesla, ki biva v Ameriki.
— Ban Rauch s svojim vohanjem za srbskimi “veleizdajalci” vznemirja celo deželo. Dal je zapreti sodnega pristava Pribičeviča, češ, da je na sumu, da stoji v zvezi z neko velikansko “zaroto”. Pribičeviča so zaprli na ovadbo svetovnoznanega poštenjakoviča Nastiča, ki je služil tudi črnogorskemu Nikici in njegovi policiji za ovaduha in vohuna v takozvani pravdi proti onim, ki so baje hoteli “gospodarja” Črne gore z bombami usmrtiti. Nastič je specialist v vohunstvu za “veleizdaj-niki” in je sedaj v Rauchovi službi. Žalostno je le to, da so te neutemeljene šikane gnale nesrečnega Pribičeviča v smrt. “Tagespost” poroča, da si je v zaporu prerezal žile, in da ni nade, da bi okreval.
Ohranite svoje noge suhe.
Nadlog na nogah ne čutijo oni, ki rabijo Severov Prašek za noge, ki odstrani srbenje, žgočo, otekline in nerede nog. Vsi ljudje trpe več ali manj na teh nadlogah, za to moramo tudi vsi vedeti, da je zdravilo, ki odstrani vse take nadloge; res je, in to Severov Prašek za noge je, najboljše zdravilo za vse take slučaje. To zdravilo ohrani noge in čevlje zdrave. Poskusite je danes. Dobite je pri vseh lekarnarjih za 25 centov. Ne jemljite podel-kov, W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa, v
Največja slovenska naselbina v najlepšik krajih Amerike.
Na prodaj vse vrste zemlja in naj. varličneje cene.
Naši pridelki prvo darilo na varat»* valo Chicago, St. Louis.
Pošljem vsakomu urove naših pridelkov.
Pozor rojaki!
Novoiznajdeno garantirano mazilo za plešaste glave, od katerega Vam lepi lasje popolnoma zrastejo in Vam ne bodo več spadali, cena $2.50. Potne noge, kurje oče iv;, bradovice in ozeblino Vam v 3 dneh popolnoma ozdravim za 75c. Da je to resnica se jamči $500. Pri naročbi blagovolite denarje po Post Money Order pošiljati.
John Wahcic,
P. O. Box 69., Cleveland, Ohio.
F. GRAM,
Näylor, Mo,
— Kdor hoče citati skoro vse zanimive novice iz slovenskih naselbin se mora naročiti na “A. S.”, ker le tu jih dobite. Samo $1.00 na leto; za inozemstvo $2.00.
POZOR, ROJAKI!
Kako pride vaš denar najvarneje v stari kraj?
Pošljite ga po Mohor Mladiču, 617 So. Center Ave., Chicago, 111. On je v zvezi z g. Sakserjem v New Yorku.
Nadalje ko želite potovati v staro domovino ali nameravate vzeti koga svojih sorodnikov ali prijateljev v Ameriko, obrnite se takisto na Mohor Mladiča. On vam lahko preskrbi dobro i hitro vožnjo po najnižjih cenah.
MOHOR MLADIČ,
572 Blue Island Ave. Chicago, UL /
Emil Bachman.
580 South Centre Avenue.
Chicago, 111.
Slovanski tvorničar društvenih od-znakov (badges), regalij, kap, bander in zastav. Velika zaloga vseh po* trebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Katalog na zahtevanje zastonj.
fÖWOl
rowmw w
— Od mrtvih vstali bosanski bojevniki. Piše se: Dne 5. avg. je obhajal domači pešpolk št. 17 30-letnico krvavih bojev v Bosni. Pri tej priložnosti naj omenim zgodbico, katera je še malo znana. Bilo je dne 7. avgusta 1878 okoli 4. ure popoldan. Prvi bataljon je naskočil Turčina. Pri korakanju čez odprti gorski travnik je padlo več naših hrabrih fantov, med njimi tudi Jurij Mav, 2. stotnije. Tega je krog-lja tako zadela, da je obležal in se ni več ganil, mnenje, da je mrtev, je bilo torej opravičeno. Stotnija je korakala dalje za bežečim sovražnikom, po-pustivši mrliča grobokopom, a ti so zapazili, da Mav še diha, zato ga niso vrgli v jamo, ampak so ga naložili na nosilnice in so ga prinesli na kraj, kjer so obvezovali ranjence. Stotnija je naznanila, da je Mav mrtev, vsled tega se je izbrisal iz kompanijskih listin, sorodnikom se je pa pisalo, da je Mav padel. Kmalu potem so milo peli zvonovi v Št. Vidu pri Brdu in oznano-vali, da je zdihnil svojo blago dušo junak na polju časti in slave, mašnik je pa daroval za blagor njegove duše.
Čez dva meseca pa pride Mav domov zdrav in čil, sosedje so se ga zelo u-strašili in so skoro bežali pred iz gro ba vstalim. Vojaška bolnišnica na Dunaju je pa polku naznanila, da je bil Mav zdrav odpuščen. Pomota se je kmalu razjasnila in Mav se je sprejel zopet med vojake druge stotnije.
Kmalu potem je dobil delo v trbovelj ski jami, kjer se je tudi oženil. Tež ko delo mu ni ugajalo, že zaceljena rana se mu je odprla in revež je moral to težko delo popustiti in se vrniti na svoj dom. Pozneje, ko mu je umrla žena, ga je začela tret huda beda, zdaj se spomni svojega vojaškega predstoj- I laščina.

— Razvitje zastave “Narodne delavske organizacije” v Trstu je bila velikanska narodna slavnost, katere se je udeležilo do 10 tisoč ljudi. Proti slovenskemu sprevodu po tržaških ulicah so Italijani priredili nekaj klavernih demonstracij, ki so pa brez pomembne. Iz tega se pa vidi, da Slovenci v Trstu vidno napredujejo.
—	Nov list. Narodna delavska organizacija v Trstu je pričela izdajati svoje lastno glasilo “Narodni delavec”.
—	Umrl je dne 2. avgusta v Komnu g. Josip Kovačič, veleposestnik, bivši večletni župan, predsednik cestnega odbora in vlastenik zlatega križca za zasluge. Bil je marljiv gospodar in vzoren oče.
—	Velik požar je divjal v Červinja-nu na Goriškem. Upelil je več hiš in gospodarskih poslopij. Zgorelo je tudi nekaj živine. Škode je nad 80,000 kron.
—	Umrl je Janez Jesenko, c. kr. šolski svetnik v pokoju. Pokojnik je služboval kot profesor skoro celo svoje življenje na tržaški državni gimnaziji, kjer je bil zelo priljubljen učitelj. Jesenko je napisal več slovenskih učnih knjig za zemljepis in zgodovino na srednjih šolah. Pisal je tudi poljudno znanstvene članke v dunajski in Ljubljanski Zvon, preložil je nekoliko romanov iz angleščine in francoščine.
—	Na Reki je bilo naštetih 1. 1900 poleg 17,354 Lahov, 2842 Madžarov in 1945 Nemcev še 2251 Slovencev, 7497 Hrvatov, 55 Srbov, 5136 Ilircev, 147 Čehov, 29 Slovakov in 1241 Slovanov, Vseh Slovanov ima Reka 16,356 in vendar ne slišimo ničesar o njih. Žalostno dejstvo je, da so Slovenci nazadovali od 1. 1900 za 529 duš. Po-madžarili se niso, pač pa jih je vzela
FRANK SAKSER
109 Greenwich St
NEW YORK, N. Y. CLEVELAND, O.
6104 St. Clair c>4ve., N. E.
Pošilja najhitreje in najceneje
W denarje v -staro domovino
nalaga denarje v dobre hranilnice in posojilnice.
■5!
Vsaka denarna pošiljatev pride v stari kraj v 10-12 dneh; nikdar se še ni culo, da bi denarji ne prišli na določeno mesto, kar se dandanes tisoč
krat čuje od druzih.
Prodaja
parobrodne listke
za vse prekmorske črte po izvirnih cenah.
Vsak pota j oči rojak naj nam piše ali brzojavi, kdaj pride v New York, in na ktero postajo ; naš človek ga pride iskat in vse potrebno ukrene za prtljago teh ga odpelje na parnik, zakar nima potnik nobenih stroškov.
To je zelo važno, ker dandanes prfeži na vseh postajah in ulicah po New Yorku obilo sleparjev in ljudi dvomljive vrednosti. Ti goljufi speljejo ljudi navadno za drag denar na slabe parnike.
Petnajstletno delovanje in vedno rastoči promet svedoči za solidnost te tvrdke.
Ä-MERIKANSKI SLOVENEC
Ustanovljen 1. 1891.
frvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo K- S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
aOVEKSKO-AI. TISKOVNA DRUŽBA.
Naročnina za Združene države le proti predplači $i.oo na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
'gopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL.
Tiskarna telefon Chicago in N. W. 509 Uredništva telefona Chi. IS4I-
Pri spremembi bivališča prosimo aaročnike, da nam natančno naznanijo ¡^oleg novega tudi stari naslov.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisi brez podpisa se ne priobčijo.
AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891.
The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the JLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Joliet, HI.
Advertising rates sent on application.
¿TRADES (ViSSi1] COUNCIL
CERKVENI KOLEDAR.
3.0.	avg.	Nedelja	Roza Limanska, <
31.	“	Pondeljek Rajmund, spozn.	
1.	sept.	Torek	Egidij, opat.
2.	((	Sreda	Štefan, kralj.
3.	K	Četrtek	Sabina, d. m.
4.	((	Petek	Rozalija, de v.
5.	tt	Sobota	Lavrencij, Just.
K ŠOLSKEMU PRIČETKU.
Dvomesečni počitki se bližajo koncu in^dne 1. septembra se spet prične pouk v naših župnijskih šolah. Vedno zavidamo otrokom, ki še tako srečno in brezskrbno pohajajo šolo. Njim je bridka šola življenja še prihranjena, njim je rešavati samo naloge svojega učitelja ali učiteljice, ne pa skušenj tega sveta. Tako radi se spominjamo naše lastne šolske dobe, ko smo bili tako nedolžni, tako srečni...
Q blagor mu, ki je še otrok!—Toda naša današnja mladina ceni to mnogo premalo, in le preresničen je izrek: !‘Ni jih več otrok.” Mladež hoče dandanes vse bolje znati in vedeti, nego stari, izkušeni ljudje; noče se učiti in tako izgublja dragoceni čas setve, ki ne pride nikdar več v življenju. Ali če imajo mladi ljudje bistro glavo in ve-seljedo učenja, pa si takoj neznansko mnogo domišljajo' in zasmehujejo dostikrat celo Svoje starše, kakor i druge neizobražene ali uboge ljudi, ki niso tako učeni, ne tako izurjeni v pra-vopisju itd., kakor oni. Nikdar nismo mogli umeti, kako more biti'kdo tako brezoziren, tako brezsrčen. V prejšnjih časih se je čisto drugače pisalo in računilo nego sedaj, in stari ljudje pač pišejo, kakor so se svoje dpi,naučili. Kdor je' imel nedostatno šolsko izobrazbo, od njega sploh ni zahtevati, da brez napake čita in piše. Velika sreča je, če se ima priložnost, mnogo se učiti, in ravno to ceni . naša mladež tako malo; čas trati z ničvrednimi rečmi; na to ne misli, da so to leta setve, da obilno žanje samo, kdor obilno seje. Tudi poznajo mladi ljudje ; redkokdaj spoštovanje in hvaležnost do svojih učiteljev in odgojite-Ijev. In vendar učenje ni tako lahka naloga, kakor marsikdo nespametno misli. Tu treba velike, neskončno velike potrpežljivosti, popolne pozabe sa me ga sebe; ljubeznipolnega potapljanja v misli učečih sc. Zatorej bi si morali vsem, ki so nas kdaj poučevali, ohraniti otroškohvaležno udanost vse svoje žive. dni.
Šolski pričetek nas pa nagiba k še drugemu premišljevanju.—Kdo ne ve, kolika škoda se prizadeva nežnim o-troškim dušam po takozvanih javnih šolah, ki so brezverske? Zato naj se noben katoliški otrok ne pošilja vanje, tudi potem ne, ko j e že prejel svoje prvo sv. obhajilo. Starši, od vas bo nekoč Bog zahteval odgovor za vaše otroke, in gorje vam, če so po vaši krivdi izgubili vero in se cerkvi izneverili!
Pričetek šolskega leta nas vse opominja, ki smo v šoli življenja, da se vneto učimo in svoje dolžnosti dodobra izpolnujemo. Dijaki vedo že dolgo poprej, kdaj morajo napraviti sklepčno skušnjo, in se nanjo lahko pripravljajo z dvojnomarljivim učenjem; mi pa ne vemo, kdaj bomo poklicani k nebeški sklepčni skušnji; zato moramo biti vedno pripravljeni. Na zemlji se skušnje lahko ponavljajo in popravljajo, ampak ono zadnjo skušnjo pred večnim Sodnikom moremo napraviti samo enkrat, in če se izjalovi, smo na vse veke izgubljeni.
Kdo ve, ali ni to šolsko leto naše zadnj? v šoli življenja? Ako bi večkrat pomislili, da samo enkrat umremo in
kaj da je ležeče na tej smrti, bi živeli čisto drugače.
Zato h koncu opomin: Otroci, dobro porabite .svoj šolski čas, učite se marljivo, bodite pridni, pobožni in verni ter napravljajte svojim staršem, učiteljem in čč. župnikom veselje. Nebeški oče bo potem imel veselje nad vami, in njegova očetovska roka vas bo vodila po hrapavi stezi tega življenja in vas čuvala pred nesrečo.
ZA KOLIKO SO ZAVAROVANI AMERIŠKI MILIJONARJI.
Sedem moških je v Združenih državah, ki imajo zavarovano svoje življenje za $1,000,000 in več, dva sta zavarovana za po $1,500,000 in eden je zavarovan za $4,000,000. Zadnji je Rod-man Wanamaker iz Philadelphije, ki je najviše zavarovan človek na svetu.
James B. Colgate, denarski mešetar pod h. št. 36 na Wall streetu, je više zavarovan nego katerikoli drug New-yorčan; njegova zavarovalnina znaša $1,500,000, kakor poroča “New York World”.
Milijonarji in posebno mnogokratni milijonarji v Philadelphiji so v razmerju z njihovim številom više zavarovani za svoje življenje nego njihovi “tovariši” kateregakoli druzega mesta. Statistika kaže, da je 184 prebivalcev Philadelphije zavarovanih za $33,000,-000, dočim ima New York, s štirikrat toliko milijonarji, 491 prebivalcev zavarovanih za $57,000,000. Chicago ima 185 milijonarjev zavarovanih za $24,-000,000.
V Združenih državah je 5,139 moških zavarovanih za $50,000 ali več, in skupna svota njihovih zavarovalnin znaša $540,967,000. Sedem jih je zavarovanih za po en milijon vsak; štirje so zavarovani za po $800,000 do $900,-000; deset za po $700,000 do $800,000; dva za po $600,000 do $700,000, in devetindvajset za po $500,000 do $600,-
000.	Potem je 1,136 moških zavarovanih za po $100,000 do $150,000, in 271 zavarovanih za po $200,000 do $300,-000 vsak.
Od sedmerih mož, ki so zavarovani za po $1,000,000 vsak, živi eden v Georgiji, eden v Illinois, eden v Louisiani, dva v New Yorku, eden v Penn-sylvaniji in eden v Wisconsinu.
New York City ima petnajst moških ki so zavarovani za od $400,000 do $1,-500,000; Philadelphia ima štirinajst zavarovanih za od $400,000 do $4,000,000; Chicago ima pet zavarovanih za od $400,000 do $1,000,000; Pittsburg ima pet zavarovanih za od $400,000 do $1,055,000; Baltimore ima deset zavarovanih za od $200,000 do $600,000; Buffalo ima šest zavarovanih za od $200,000 do $800,000; St. Louis ima enajst zavarovanih za $200,000 do $500,000; Detroit ima osem zavarovanih za $200,000 do $500,000; San Francisco jih ima pet v tem razredu, Cincinnati sedemnajst, Cleveland šest in Boston šestnajst, poleg še dveh, ki sta zavarovana vsak za $600,000.
POT PO GLOBOKI VODI OD JEZER DO ZALIVA.
Vabila k letnemu zborovanju združbe “Lakes to the Gulf deep Waterway Association”, ki se bo vršilo dne 7., 8. in 9. oktobra v Chicagi, so bila tako prijazno sprejeta, da je danes že zagotovljenih nad 3000 udeležencev. Sledeče države so se že izrekle za odpo-slatcv delegatov: Alabama, Arkansas, California, Colorado, Delaware, Georgia, Idaho, Indiana, Iowa, Kansas, Louisiana, Michigan, Missouri, Minnesota, Mississippi, Montana, Nebraska, Nevada, New Hampshire, New York, North Carolina, Ohio, Pennsylvania, Tennessee, Texas, Vermont, Virginia, Wisconsin in Illinois.
Državljani naše države so bili na-prošeni, kakor znano, da ob prihodnji volitvi oddajo svoje privoljenje k iz-posojilu dolga v bondih za $20,000,000. Od te svote se ima porabiti $17,000,000 za pregraditev vodovodnega kanala v globokovodno pot do St. Louisa. Pričakovati je, da polkovnik Bixby, načelnik vojaškega premerjalnega oddelka in predsednik “Mississippi River”-komisije, predloži do Božiča kongresu poročilo o izpeljivosti globokovodne poti od jezer do zaliva z dotičnimi načrti vred. In dvoma pač ni pametnega, da kongres potem dovoli potrebna sredstva za poglobljenje reke Mississippi; in tako bi se potem prihodnjo spomlad lahko začelo z gradnjo za-jedno na dveh delih, od Chicage do St. Louisa in od St. Louisa do zaliva.
Na ogromnih koristih, ki bi jih morala naravnostna globokovodna pot od Chicage do zaliva nuditi kupčiji, o-brtu in poljedelstvu, danes ni več dvomiti. Tu bodi omenjeno samo to, da se blago po vodni poti lahko pošilja za peti del voznih stroškov, ki jih morajo železnice računiti. Pojjedelec iz tega lahko razvidi, koliko korist mu obeta donašati prihranitev voznine pri izvozu njegove letine. Tudi ni treba posebej povdarjati, kako važno vlogo je poklicana igrati cenena vodna voznina v trgovini med Severno in Južno Ameriko, bržko bo Panamski kanal otvorjen prometu.
Stroški za proizvedbo načrta bodo seveda znatni, ampak izdatki bodo po človeškem presodku obilno povrnjeni s koristjo, ki jo obeta donašati nova velika kupčijska vodna pot. Ker je videti, da bo naši državi to podjetje v prav posebno korist, zato naj bi državljani naprošeni privolitvi pritrdili v zavesti, da tvori izdavek dobro naložitev denarja, in da je gradnja važne kupčijske vodne poti polegtega veliko domoljubno delo.
Sanje ali prikazen.
Pred kakimi 45 leti je šel iz reškega kapucinskega samostana kakor misijonar v Indijo o. Angelik Hrvat iz Gramce. Ko je nekaj let vrli kapucin neumorno tam deloval, bil je imenovan škofom “in partibus” za neko indiško škofijo. Kakor škof je prišel iz daljnih dežel obiskat svoj samostan in svojo domovino in se je na potu v spremstvu provincijala o. Avguština in svojega sorodnika o. Ljudevita za en dan vstavil pri trnovskem župniku-de-kanu gosp. Grašiču. Do nekaj časa je pisec teh vrstic stanoval kakor duh. pomočnik v sobi, kjer je takrat obedoval indijski škof-misijonar. Obhajali smo nekoč slovesno tridnevnico s popolnoma odpusteki; ne spominjam se v kak namen. Pomagala sta nam, domačim duhovnikom izpovedati, kakor sicer pogostoma, reška kapucina,
o.	Avguštin in o. Ljudevit. Po končanem delu in po večerji smo se nekoč vsi podali počivat. Brž ko sem legel, in sem ležal v nekakem polspanju in nisem še nikakor trdo spal, zazdelo se mi je, da so se vrata odprla in da mi je v sobo stopil kapucin z zlato verižico in križem na prsih in višnjevo čepico na temenu. Počasnih korakov se mi je približal vznožju in rekel: “Povejte Ljudevitu, da sem umrl.” Ko sem se nekoliko vzdramil, uprl sem oči na čudnega kapucina; ali videl nisem več nič, kakor je prišel, tako je izginil. Kajpada sem povedal zjutraj kapucinoma čudno sanjo in opoldne je prišlo to v razgovor ob kosilu. Kapucina sta se smehljala in nista pripisovala temu nobenega pomena. Dejala sta: “Škof Angelik je, hvala Bogu, zdrav in vesel; še pred par dnevi nam je pisal.” Mislite si, kako sta ostrmela, ko sta prišla po končani pobožnosti v Reko, kjer jih je čakalo poročilo, da je njihov sobrat, škof o. Angelik umrl po kratki bolezni. Tudi jaz in z menoj trnovski duhovniki smo se čudili, ko smo prejeli o. Ljudevitovo pismo, — pismo, ki nam je naznanjalo škofa Angelika smrt. Kapucini so se večkrat pozneje pogovarjali o tem vsekakor jako čudnem slučaju.
Papeževa belo-rumena zastava.
Letos je minulo sto let, odkar je bila. za papeževo kokardo vzeta bela in rumena barva. V spomin tega dogodka je papežev tajni komornik markiz Mac Swiney izdal teh dni brošuro, v kateri pripoveduje zgodovino papeževe zastave. Iz avtentičnih virov dokazuje Mac Swiney, da je bil Pij VII. leta 1908 prisiljen napram prejšnji rume-no-rdeči papeževi zastavi odrediti be-lo-rumeno. Ko je franc, general Miol-lis uvrstil papeževe čete v francosko vojsko, so morale svojo uniformo in rutneno-rdečo kokardo odložiti vkljub temu, da je papež Pij VII. proti temu energično protestiral. Da se bo ostanek čet, ki je papežu še preostal, razlikoval od onih, ki so bile uvrščene v francosko vojsko, je odredil papež, da imajo plemska in švicarska garda in finančni uradniki nositi belo-rumeno kokardo. A sedaj je general Miollis zapovedal, da naj tudi one čete, ki so bile uvrščene v francosko vojsko, nosijo belo-rumeno kokardo. To je do-velo do diplomatičnega spora med kar dinalom, državnim tajnikom in francoskim diplomatičnim zastopnikom Lefreborjem. — Na to je cesar Napoleon v dnevnem povelju na italijansko vojsko izjavil, da je belo-rumena zastava znak francoskih sovražnikov in je prepovedal deliti med vojake take kokarde, a one, ki so bile že razdeljene, je dal uničiti. Papež je proti temu protestiral, nu, vzlic temu so vse papeževe čete, ki so se nahajale v pokrajinskih mestih cerkvene države, dobile novo takozvano cisalpinsko kokardo. Potem so zopet papeževe čete, zlasti plemska in švicarska garda, vedno nosile belo-rumeno kokardo, in nosijo jo še dandanes.
Čas je zlato!
Strokovni list “System” iz New Yorka poroča sledeče: V 14. nadstropju neke hiše, ki je namenjena trgovini, se nahaja skrajno razkošno opremljena restavracija. Služi ta restavracija vsak dan le 15 gostom. Streže tem gostom 20 natakarjev. Osobja v kuhinji je okrog 100. Gosti so vsi večkratni milijonarji in, veliki skopuhi. Ne skoparijo sicer z zlatom, ampak s časom. Nimajo nič dražjega kot čas. Teh petnajst oseb lahko vsak čas posodijo milijardo, če je treba, od časa pa ne morejo posoditi niti minute. Celo pri južini delajo. Med južino večkrat ustanovijo ali pa odpravijo važna milijonarska podjetja. Vse kar govorijo, traja le gotove minute. Ko te pretečejo, se prične takoj pogovor o drugi snovi. “Timekeeper”, kot ga imenujejo, je majhen, močan gospod, ki ima le 10,000,000 dolarjev svojega lastnega premoženja in ki ima edino prednost, da pazi na minute in sekunde. Njegovemu povelju je vse podvrženo. Samo da reče on “time”, se že konča pogovor in se prične zopet o kakem drugem predmetu.
Sokolska statistika.
Po najnovejih podatkih je med slovanskimi narodi razširjeno sokolstvo, kakor sledi: Poljaki na Poznajskem imajo 152 sokolskih društev s 7000 členi, v Galiciji 150 društev z 20,000 členi. Slovenci imajo 37 sokolskih društev z 3932 členi, Hrvati 50 društev s 6300 členi, Bolgari 40 društev s 2700 členi. Razun tega so v Galiciji tri sokolska maloruska društva. Češko sokolstvo šteje v Češki, Moravski, Šlezi-ji in Nižji Avstriji 800 društev s 75,000 členi.
Bogata beračica. V Ustju na Češkem je umrla beračica, katera je zapustila nad 250 tisoč kron premoženja, katerega si je naberačila.
Italijanski vodljivi zrakoplov je gotov ter se dvigne v pozni jeseni z Brač cina jezera. Zrakoplov je večji kot Zeppelinov in bo vozil 70 kilometrov na uro.
Preveč vina. V Siciliji imajo toliko vina, da po gostilnah gost plača 10 centezimov (še ne 2c) za eno uro, 15 centezimov za dve uri, pa se lahko vina napije kolikor hoče.
Tisoč jugoslovanskih zadrug! Število jugoslovanskih zadrug v Avstriji je narastlo koncem prvega letošnjega polletja na 1010. To število je v primeri s tamošnjimi gospodarskimi razmerami naravnost impozantno!
Esperantski kongres. Od 16. do 22. avgusta t. 1. se je vršil v Draždanah, četrti mednarodni esperantski kongres, ki je daleko presegal svoje prednike in ki pomenja znaten korak naprej v vprašanju svetovnega jezika.
Turški minister — katoličan. Turški minister za javne zgradbe Naum paša, bivši guverner v Libanonu, je katoličan. Nemški listi pri tej priliki opozarjajo na Prusko, kjer sta dve petini prebivalstva katoliški, pa še nikoli noben minister ni bil katoličan.
Vzbujena iz 32 letne letargije. Iz Stockholma poročajo: Od leta 1876 je ležala takrat 131etna deklica Karolina Kailsdatter v letargiji. Po 321etnem nemirnem spanju se je te dni vzbudila popolnoma zdrava. Sedaj 45 let stara ženska hoče iti v šolo, da se nauči brati.
Kako se je rešil Zeppelin. Grof Zeppelin pripoveduje o katastrofi svojega zrakoplova: Da se je rešil ovacij, šel je v salon svojega zrakoplova in se vle-gel kar na tla k opoludanskemu spanju. četrt ure pred eksplozijo se je vzbudil ter se je domislil, naj brzojavi ženi in hčeri. Šel je iz zrakoplova. Da ni šel brzojavit, bi bil Zeppelin postal žrtev eksplozije.
Proti piku komarjev se priporoča jako priprosto sredstvo. Treba ni druzega nego smodko z gorečim koncem držati tako blizo mesta, kjer nas je pičil komar, da moremo ravno še zdržati bolečino. Vsled vročine se dotič-no mesto prenapolni s krvjo in neprijetno žganje in srbenje mine. Ako nimamo smodke, je dobra tudi žigica ali košček žarečega oglja.
Male tatiče obešajo, tisti pa, ki oškodujejo državo za milijone, postanejo v Italiji državni poslanci, četudi jim je sodišče goljufijo dokazalo. Bivšega naučnega ministra v Italiji Nasija so njegovi rojaki v Trapanu zopet izvolili državnim poslancem; navdušenje za Nasija v Trapanu presega že vse meje. Njemu na čast so priredili celo veliko procesijo.
Češki lev na jubilejnih kronah. Avstrijski Nemci so te dni po svojem časopisju pričeli kričati, da je na pet-kronskih jubilejnih denarjih vpodob-ljen češki lev. Kdor gleda na petkron-skem denarju glavo cesarjevo narobe in zakrije glavo od nosu naprej do ušes in ob bradi do ušesa, dobi češkega leva, ki ima ob cesarjevem ušesu zakrivljen rep.
Zelena (celery) je izborno sredstvo proti protinu ali putiki. Skuhaj si vsak dan dve veliki gomolji, popij sok in pojej gomolji sami v salati. Po kratki dobi ti bo odleglo. Znani so slučaji, ko so ljudje, ki so bili vsled protina popolnoma hromi in onemogli na tak način čisto ozdraveli. Vrhu tega je to sredstvo po ceni in se povsod lahko dobi.
Od altarja na morišče. Na dvorišču jetnišnice v Lodzu se je te dni vršila pretresljiva poroka. Radi mnogih a-narhistiških atentatov na smrt obsojeni Ladislav Glaškovski se je pred izvršitvijo smrtne obsodbe hotel poročiti s svojo nevesto. Ženin okovan v verige, je bil miren in je po poroki tolažil plakajočo mlado svojo ženo. Takoj po poroki je morala mlada žena z ženitovanjskimi gosti zapustiti jet-nišnico in par ur pozneje se je nad Glaškovskim izvršila smrtna obsodba.
Mark Twain in ribič. Slavni ameriški humorist Mark Twain je nekaj časa stanoval v nekem angleškem mestecu ter se dan za dnevom sprehajal po obali bližnjega kanala. Na gotovem kraju ob kanalu zagleda vsak dan strastnega ribiča, ki nepremično strmi v svoj trnek. Twain je postal čez nekaj dni nervozen, ko je vedno znova moral mimo nepremičnega ribiča, ki še nikoli ni vjel najmanjše ribice. V takem razpoloženju stopi k ribiču ter mu reče čisto mirno in hladnokrvno: “Dragi gospod, opozarjam Vas, če v desetih minutah ne vlovite ribe, vržem Vas v vodo.” Nesrečnež se je prestrašil vsled odločnih besed in ni želel ničesar srčnejše, nego da bi ga kaka riba rešila. “Samo še dve minuti,” — reče Twain, — “pozor!” Še nič! Ko je minulo deset minut, sune Twain ribiča v hladno kopel. Revež prične klicati na pomoč in Twain mu pomoli neko šibo ter ga potegne na suho, češ: “Glejte, to je prvikrat, da ribarim, in vendar sem že čez 10 minut nekaj vlovil.”
POZOR, SL0YEHCI	V ||lljftf|t|lr
Rojakom	
priporočam svojo	
Edino SLOVENSKO BRIVNICO V J0LIEU, ILL. Delo jainšim. Jota Swaiger	f
1005 N. Chicago St	
O. W. Sroiva, predi 8U>t. Pilonar.p >dpre W. G. VVilcoi, kasir.
Kapital $100,000.00.
BA.RBER UII.D1NG. OGIET.ILL. Obresti se plačujejo od vlog po 3 ODSTOT. NA LETO ter se obrestna svota, če ne dvignjena pripiše glavnici na prvi dan meseca januarja in julija. Za vsako vsoto, ki je hranjena en mesec plačamo obresti in tudi na prvi poslovni dan vsacega meseca pripišemo obresti k svotam, ki so bile vložene pred petim dnem vsakega meseca. Certifikati kažejo po 3 odst. obresti od vsake vsote, ki je bila uložena šest mesecev.
Ta banka je odprta od 9. ure zjutraj, pa do 4. ure pop.
ROJAKOM
priporočam svojo
GostOno^gi
kjer se toči vedno sveže pivo, žganj* ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
-A-in/t. Slsioff,
N. W. Phone 609.
ti3» N. Hickory St,	Joliet
le Joliet National IM.
RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
KAPITAL $xoc,ooo.oo
T. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBT. T. KELLY, blagajnik. Na voglu Chicago in Clinton ulic.
Pozor rojaki!
Naznanjamo Slovencem, da smo o tvorili novo lepo urejeno
QOSTI'LNO
kjer se toči dobro pivo, whiskey in vino ter prodajajo fine cigare. Obiščite nas!
DRNULC & BUŠČAJ, Rockdale, Illinois.
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
“Hill Girt Vineyard”
Dobro vino od 35c do 45c gal., staro vino po 50o galon, ries-ling vino po 55o galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slivovko. Fino muškatel vino po 50c galco. Na zahtevanje . pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na
Stephen Jakše,
— Bor 77—
Crockett, Contra Costa Co.,Ca)
OBLEKE ČEDITI IN ČISTITI je naše delo. Gladimo obleke vsake
vrste. Prinesite jih k nam; mi jih popravimo, da izgledajo kot nore. Prvi uzorec našega dela vas bo prepričat Delo izgotovimo točno za stal denar.
JOLIET STEAM DYE HOUSE, James S traka ft Co.
520-622 Cass St. JOLIET, ILL Pokličite nas po telefonu N. W. <88. Chicago 489.
Rojaki! Pijte
“Elk Brand” pivo
dobite je pri
Mike Kočevar,
cor. Ohio & State Sts.
N. W. Phone 809. Joliet, IKhou.
NA PRODAJ LOTE OKOLI POLJ-ske cerkve na hribčku, v obrokih po $i.oo na teden. Vprašaj: Anton Ko-šiček, i*ri N. Broadway, Joliet, 111.
ANGLEŠČINA V 3 DO 6 MESE-cih. Lepopisje, slovenščina in računstvo. Pouk se vrši potom dopisovanja. Pojasnila se dajejo zastonj. Slovenska korespondenčna šola, Box 181, Station B, Cleveland, Ohio.	6mo.
NAPRODAJ PRODAJALNA Likerjev na debelo in drobno, v leju okolici blizu železnice, fina trgovina, tudi lahko kupi posestvo, ako se želi. Vzrok prodaje, bolezen. Fink & Waldrogel, 5439 Butler St., Pitts-, burg, Pa.	36-5t '
KJE JE GEORGE NOVAKOVIČ, rodom Hrvat in neoženjen. Poživlja se, da se tekom 40 dni zglasi na spodaj podpisanega, pri kojem je bival dlje časa na hrani, a ne da bi plačal ter neznano kam odkuril. Če se ne zglasi v imenovanem roku mu bodejo njegove stvari na javni dražbi prodane. John Peryon, Aurora, Minn., Box 252.	38—8t
— Kadar potrebujete zdravnika, oglasite se pri možu, ki ž njim lahko govorite v slovenskem jeziku. In to je? Dr. Struzinsky. N. Chicago St
STENSKI PAPIR
m prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
Melika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
A lexander [jaras,*?
i-». Chicago telet. 2794	telet. N gg 7..
Ant. Kirinčič
Cor. Columbia in Chicago Sts.
Točim izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Brewery. Rojakom se toplo priporočani
John Stefanie
na voglu Scott in Ohio cest, Joliet, UL
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 348. JOLIET.
čitajte rojaki!
Znano je, da se z amerikanskim kmetijstvom doseže imovitost, neodvisnost in sreča. Drugi narodi kupujejo zemljo, vstanovljajo naselbine — vasi, trge, mesta —, pomagajo si medsebojno, postanejo imoviti, neodvisni, čislani, ter ohranijo in širijo narodnost svojo. Čas je tudi za nas Slovence, da se osrčimo in oprimemo kmetijstva v Ameriki. Kupimo dobro zemljo in vstanovimo slovenske naselbine, lepo novo domovino, in zaistinimo prijetno bodočnost sebi, dragi rodbini svoji in našim potomcem. Prodajemo kmetije in zemljo, in imamo izvrstni svet za naselbine, kjer je zdravo podnebje, dobra voda, in blizu velikih mest, kjer se vse lahko in dobro proda, kjer je industrija živahna, in delavec ima denar, ker polovico več zasluži kot na jugovzhodu. Pišite na:
Brunshmid, Olbina & Rovnjak,
708 S. 10th St., Minneapolis, Minn.
Ooistite jetra Flexor's Pink Liver Fills
čistijo jetra zdravijo nered in za-basanost. Urejujejo prebavne organe. Cena po pošti ali v naši lekarni 25c škatljica.
FLEXER & REICHMANE
LEKARNARJA.
Cor. Bluff and Exchange Streets. JOLIET, ILL.
Filip» lïitoler
Northwestern Phone 1422.
lois N. Chicago St., Joliet, I1L
priporoča rojakom avojo
Dobro delo se jamči. Delo le orno, ker srn dva brivca vodno pri roki»

K. S. K.

JE DNOTA
Organizovana v Joliet-u, 111. dne j. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
Predsednik:..........John R. Sterbenc, 2008 Calumet ave., Calumet, Mich.
Prri podpredsednik.......Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St., Joliet, 111.
II. podpredsednik:.......Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:.................Josip Dunda, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
II. tajnik ..............Joú- Jarc, 122yl E. 60th St., N. E., Cleveland, O.
Blagajnik:...............John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja:.......Rev. John Kranjec, 9536 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Pooblaičenec:............Frank Medosh, 9478 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Vrhovni zdravnik:...........Dr. Martin Ivec. 711 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
Paul Schneller, 509 Fine St., Calumet, Mich.
Anton Golobitsh, 807 N. Chicago st., Joliet, 111.
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, III
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA.
NOVO DRUŠTVO SPREJETO.
Novovstanovljeno društvo sv. Jakoba v Gary, Ind., vsprejeto v K. S. K. Jed-noto pod štev. 124 dne 24. avgusta 1908. Imena članov: 13167, Filip Me-glaj, roj 1888, 13168 Alojzij Schmidt, roj 1887, 13169 Jožef Prosenik, roj 1887, 13170 Franc Radka, roj 1885, 13171 Tomaž Žugčič, roj 1885, 13172 Štefan Roksa, roj 1883, 13173 Ignacij Prosenik, roj 1882, 13174 Štefan Perkovič, roj 1881, 13175 Nikolaj Dančulovič, roj 1881, 13176 Anton Radka, roj 1878, 13177 Aleksander Seidnitzer, roj 1877, 13178 Matt Jalševac, roj 1877, 13179 Jožef Rupčič, roj 1876, 13180 Vid Krojačič, roj 1876, 13181 Peter Ferkat, roj 1875, 13182 Franc Brinko, roj 1874, 13183 Vinko Ferenz, roj 1872, 13184 Jurij Vidak, roj 1871, 13185 Anton Podlesnik, roj 1865.
Dr. št. 19 članov.
pristopili Člani.
K društvu sv. Družine 5, La Salle, 111., 13186 Janez Femec, roj 1881, spr. 27. avg. 1908.	. Dr. št. 123 članov.
X društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 13187 Jožef Mišmaš, roj 1890, 13188 Jožef Fabjan, roj 1889, 13189 Martin Škufca, roj 1887, 13190 Anton Germ, roj 1887, spr. 27. avg. 1908.	Dr. št. 332 članov.
K društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 13191 Janez Tekavčič, roj 1878, spr. 27. avg. 1908.	Dr. št. 126 članov.
K društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 13192 Jožef Virant, roj 1873, spr. 27. avg. 1908.	Dr. št. 190 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 45, E. Helena, Mont., 13193 Jožef Murgelj, roj 1881, spr. 27. avg. 1908.	Dr. št. 28 članov.
K društvu Jezus Dobri Pastir 49, Pittsburg, Pa., 13194 Janez Šuštar, roj 1873, spr. 27. avg. 1908.	■	Dr. št. 37 članov.
K društvu vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, O., 13195 Ivan Bajs, roj 1889, 13196 Peter Vouk, roj 1889, spr. 27. avg. 1908.	Dr. št. 56 članov.
K društvu vit. sv. Martina 75, La Salle, 111., 13197 Ignacij Merčun, roj 1889, 13198 Jožef Furman, roj 1876, spr. 27. avg. 1908.	Dr. št. 57 članov.
K društvu Marije Sed. Žalosti 84, Trimountain, Mich., 13199 Pavel Špoljarič, roj 1887, spr. 27. avg. 1908.	Dr. št. 89 članov.
prestopili Člani.
Od društva sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., k društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 3320 Anton Spelič, J9. avg. 1908.	I. dr. št. 93 članov.
II. dr. št. 328 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., k društvu sv, Treh Kraljev 98, Rockdale, 111., 3505 Jožef Pekolj, 24. avg. 1908. I. dr. št. 92 članov.
II. dr. št. 33 članov.
Od društva sv. Barbare 24, Blocton, Ala., k društvu sv. Barbare 74, Springfield, 111., 3388 Matija Šuštaršič, 6326 Jožef Šuštaršič, 19. avg. 1908.
I.	dr. št. 14 članov.
II.	dr. št. 44 članov.
Od društva Srca Jez. 54, Chisholm, Minn., k društvu sv. Barbare 97, Mount Olive, 111., 9779 Janez Plesnik, 19. avg. 1908.	I. dr. št. 109 članov.
II. dr. št. 50 članov.
Od društva sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., k društvu sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, 3581 Jurij Štrekaj, 18. avg. 1908.	I. dr. št. 151 članov.
II. dr. št. 27 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 2508 Matija Štalcer, 10147 Jurij Zorc, 24. avg. 1908.	Dr. št. 232 članov.
K društvu Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Mich., 7885 Anton Pivac, 12431 Ivan Pivac, 17. avg. 1908.	Dr. št. 88 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Družine 5, La Salle, 111., 557 Jožef Lesjak, 24. avg. 1908.
Dr. št. 122 članov.
Od društva sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 11853 Matija Žale, 20. avg. 1908.
Dr. št. 125 članov.
Od društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 12215 Štefan Horvat, 18. avg. 1908.
Dr. št. 102 člana.
Od društva sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 7437 Jožef Progar, 9732 Janez Primc,
21.	avg. 1908.	Dr. št. 85 članov.
Od društva vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 9770 Štefan Dasovič, 24. avg. 1908.	Dr. št. 176 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 45, E. Helena, Mont., 10328 Jožef Oražen, 18. avg. 1908.	Dr. št. 27 članov.
Od društva sv. Alojzija 47, Chicago, 111., 10712 Jožef Kirin, 24. avg. 1908.
Dr. št. 60 članov.
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 8591 Anton Zdešar, 24. avg. 1908.
Dr. št. 231 članov.
Od društva sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 11472 Anton Muravec, 20: avg. 1908.
Dr. št. 96 članov.
Od društva sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 12719 Janez Stosel, 20. avg. 1908.
Dr. št. 97 članov.
Od društva sv. Jurija 64, Etna, Pa., 8604 Marko Ivanuševič, 12388 Anton Že-ger, 24. avg. 1908.	Dr. št. 43 članov.
Od društva sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 7509 Leopold Hude, 22. avg. 1908.	Dr. št. 133 članov.
Od društva sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 5773 Franc Sikovšek, 9517 Jožef Po-glednik, 25. avg. 1908.	Dr. št. 107 članov.
Od društva sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn., 6916 Aleš Škufca, 24. jul. 1908.
Dr. št. 75 članov.
Od društva vit. sv. Martina 75, La Salle, 111., 9769 Viktor Volk, 19. jul. 1908.
Dr. št. 55 članov.
Od društva Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 12076 Janez Marolt, 25. avg.
1908.,	11311 Jakob Rode, 19. avg. 1908.	Dr. št. 87 članov.
Od društva Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Mich., 8098 Vide Čop, 12868 Rado Rajnovič, 8485 Gabriel Mataja, 10548 Alojzij Mataja, 20. avg. 1908.	Dr. št. 86 članov.'
Od društva sv. Petra in Pavla 84, Etna, Pa., 8789 Jurij Karin, 24. avg. 1908.
Dr. št. 47 članov.
Od društva sv. Roka 113, Denver, Colo., 11344 Leopold Šraj, 12748 Franc Šraj, 13 avg. 1908.	Dr. št. 37 članov.
IZLOČENIČLANL
Od društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 8119 Jožef Unetič, 22. avg. 1908.
Dr. št. 101 člana.
Od društva sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 11583 Jožef Štimec, 21. avg. 1908.	Dr. št. — članov.
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 4506 Jožef Farbarič, 24. avg. 1908.
Dr. št. 230 članov.
Od društva sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn., 12552 Janez Klančar, 7763 Janez Vidmar, 10080 Matevž Škraba, 12553 Anton Černovec, 24. jul. 1908.
Dr. št. 71 članov.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 3751 Ivana Klančar, roj 1888, spr. 27. avg. 1908.	Dr. št. 167 članic.
K društvu sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., 3752 Marija Špelič, roj 1880, spr.
27.	avg. 1908.	Dr. št. 35 članic.
K društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 3753 Ida Marija Krall, roj 1879, spr. 27. avg. 1908.	Dr. št. 55 članic.
K društvu sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 3754 Helena Curl, roj 1886, spr. 27. avg. 1908.	Dr. št. 41 članic.
K društvu sv. Cirila in Metoda 45, E. Helena, Mont., 3755 Marija Murgelj, 1890, spr. 27. avg. 1908.	Dr. št. 13 članic.
K društvu sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 3756 Katarina Jurkovič, roj 1881, spr. 27. avg. 1908.	Dr. št. 13 članic.
K društvu Marije Čist. Spočetja 104, Pueblo, Colo., 3757 Barbara Bajuk, roj 1870, spr. 27. avg. 1908.	Dr. št. 37 članic.
K društvu sv. Ane 106, Chicago, 111., 3758 Frančiška Stefanič, roj 1877, spr.
27. avg. 1908.	Dr. št. 25 članic.
K društvu sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 3759 Ivana Pešel, roj 1885, spr. 27. avg. 1908.	Dr. št. 34 članic.
PRESTOPILE ČLANICE.
Od društva sv. Barbare 24, Blocton, Ala., k društvu sv. Barbare 74, Springfield, 111., 1619 Marija Šuštaršič, 2136 Rozalija Šuštaršič, 19. avg. 1908.
I. dr. št. 6 članic. II. dr. št. 16 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 2780 Frančiška Primc, 2l. avg. 1908.
Dr. št. 14 članic.
JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. Jednote.
.us.,
► Nasveti posameznih udov 4 p za X. zborovanje f ^	K. S. K. J.	|
RAZMOTRIVANJA O PRILIKI X.
GL. ZBOROVANJA K. S. K. J.
IV. Jednotini znaki.
Da je naša nova domovina v društvenem oziru najbolj organizovana, je dokazano. Na tisoče in tisoče raznih podpornih, političnih, cerkvenih, šolskih, dobrodelnih in drugih društev bi lahko naštel človek, in med milijone teh članov in tisočine teh društev spada tudi naša podporna organizacija ali K. S. K. J. Amerikanec, ako ne pripada k temu ali onemu društvu, ni pravi patrijot. In kako ponosni so ti ljudje nato! Imajo namreč svoje lastne društvene dome, zavode in naprave, za katere žive in delujejo od mladih let tja do groba. Kot oči vidni in jasni dokaz ljubezni do društvenega življenja opazimo lahko pri njih, da tako radi nosijo javno znake svojih društev ali zvez.
O tem se človek najložje prepriča, ako opazuje po ulicah newyorško milijonsko občinstvo, ali tudi prebivalce večjih mest širom Amerike. Skoro vsako 4. ali 5. osebo vidiš s tem ali onim znakom ali znamenjem, v dokaz, da je dotičnik ud te ali one organizacije. Da, celo pri šolskih otrocih se lahko o tem prepričaš.
Ker nas je sinov in hčera naša prve slovenske organizacije K. S. K. J. toliko število, bilo bi pač lepo, da bi nosil vsak član ali članica vedno vidno znamenje te Jednote, bodisi že v privatnem, javnem ali društvenem življenju ali nastopu; osobito pa pri sejah in veselicah. Jednotin znak naj bi bil vsakemu članu kakor dragocen zaklad in svetinja kakor vojščaku orožje in sicer od dneva pristopa do hladnega groba. In še tedaj naj ponese seboj to svetinjd pod črno zemljo, kot edini spomin bratoljubja med našimi rojaki v novi domovini.
Mnogo je tudi zavednih članov, ki se pri povratku v staro domovino kaj radi ponašajo s tem ali onim ameriškim slov. društv. znakom, našim domačinom v izgled in vzpodbudo.
Moja srčna želja je, da bi se tudi mi ameriški Slovenci pokazali javno o napredku in društvenem delovanju drugim tukajšnjim narodom. Jako u-mestno bi bilo za Jednoto, ako bi izdala povelje ali pravila, da naj si vsak član ali članica takoj pri vstopu omisli za mal denar Jednotin znak, katerega naj bi vedno nosil pri vseh slučajih, bodisi ddma, ali ko gre na delo, v cerkev, na veselico ali k seji, ker s tem bi kazali svetu našo celokupnost in bratovsko vzajemnost.
Seveda je potreba pri tem vpošte-vati važen razlog, kako si omisliti te znake? Jednota naj bi si naravnost pri tem ne delala nikakih stroškov. Glavni odbor naj bi povprašal pri sličnih tvrd kah in si omislil kake nove primerne in okusne znake, ker stari kakor ču-jem, članom ne ugajajo in so precej dragi.
S tvrdko, katera bi naredila najbolj lično in ceno blago, sklene se naj pogodba, da dotična firma izvrši vsako naročilo posameznih postaj po pogodbeni ceni in plačilu po prejemu blaga.
Posamezna društva bi potem od do-tičnega tovarnarja lahko sama naročevala potrebno množino znakov za člane, in pri tem Jednota ničesar ne trpi.
Važna točka za naše gg. delegate pri prih. konvenciji naj bode “Jednotini znaki.” Mislim, da bode vsak član bodisi že star ali novovstopivši plačal rad iste cente za lep Jednotin znak, ki ga bo vedno spominjal na pomen in misel naše dične K. S. K. J.
Cert. št. 7265 iz N. Y.
odstraniti iz pravil in naj bi naša Jednota dala vsakemu katoliškemu Slovencu priliko biti v eni ali drugi Jed-noti. Prepričan sem na mojo lastno izkušnjo, koliko je omenjena točka škodovala naši Jednoti v naši naselbini kakor tudi drugod, ker s to točko se je delal po slovenskih naselbinah edino prepir, ki gotovo ni v ponos-naši Jednoti. Dalje se tudi glasi- na strani 43. Jednotinih pravil, da član, ki je v S. N. P. J., ne more biti voljen v nikak odbor pri društvu. Začemu ta zbera zopet med sobrati, ki spadajo v eno društvo in eno Jednoto in opravljajo natančno pravila K. S. K. J.? Po mojem mnenju, naj bi se ne delala izjema med enim ali drugim sobratom naše katoliške Jednote, samo da se pravila izpolnjujejo. Naj bi bili vsi enaki pri naši Jednoti! Primeril se je slučaj tukaj, ki naj ga omenim. Eden rojak Z., ki je v S. N. P. J., me je pred nekoliko časom nagovoril, da bi rad pristopil v društvo št. 23. in K. S. K. J. da bi tako bil za več zavarovan v slučaju nesreče. Jaz šem mu pa odgovoril, da ne more stopiti tako dolgo, dokler je ud S. N. P. J.; in mi je odgovoril, da če omenjeno Jednoto pusti in pristopi v naše društvo, se mu lahko v tem času, ko mu naše društvo ne da podpore, nesreča primeri in bi bil potem siromak, in zato je sklenil, o-stati še nadalje član samo enega društva in ene Jednote.
Zatoraj gg. delegati, premislite stvar natančno in storite zopet korak, ki naj bi napravil prijateljstvo po slovenskih naselbinah. Premislite, da smo vsi prišli v to daljno deželo z enim namenom si pomagati sebi in drugim. Ker pa si nismo .mogli po bratsko pomagati, zavoljo tega so se vstanovile razne Jednote, da tako lahko vsak ima priliko vstopiti v eno ali drugo, da na ta način se zavaruje sebe in svoje družino pred pomanjkanjem. Zavoljo tega si je naša vrla Jednota zbrala geslo: “Storiti za druge to, kar sebi že limo”. Zatoraj storimo to, pomagaj mo drugim, tako da bodo lahko pri stopili "v našo Jednoto tako, kakor smo že mi, da bodo tudi drugi Slovenci, ki so pri družili Jednotah, lahko stopili pod zavetje naše dobre matere in do bili enak kos dobrot kakor mi. K. S. K. Jednota je vstanovljena pod lepim geslom: pomagati sirotam v telesni in dušni potrebi, in S. N. P. J. je vsta novljena pod lepim geslom: pomagati v telesnih potrebah. Ali mar niso obe Jednoti slične ena drugi? Ali mar ni to tudi lepo, ko pomaga v bolezni, ne samo smrti, in hiti na pomoč z istim namenom kakor K. S. K. J.? Ko bi rojaki bili pri več jednotah, potem ne bi bilo zmerom toliko prosjačenja. Za toraj, podajmo si roke in pustimo prostovoljno vsakemu rojaku, naj pristopi v eijo ali pa v obe ali pa še več iednot! Zatoraj naj ne dela naša jednota zapreke enim ali drugim. Ona naj gleda, da se spolnjujejo njena pravila in da se tako napravlja prijateljstvo zopet po slovenskih naselbinah, ker le tako bode zagotovljen njen napredek. In potem bodemo lahko rekli: K. S. K.
J.	je resnično vzgled vsem Jednotam v Ameriki.
Bratski pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J.
A. Hochevar.
K.	S. K. J. in S. N. P. J.
Bridgeport, O., 18. ayg. — V zadnjih številkah A. Slov. sem čital več razmotrivanj o napredku naše Jednote Med drugim sem tudi bral dopis iz N. Y. št. 7265., ki se popolnoma strinjam ž njim, in dopisniku iz Bridgeport, O., dam tudi popolnoma prav. Želim le, da bi naši gg. delegati se nekoliko ozirali na nasvete, ki se berejo v A. Slovencu in jih razmotrivali, ali je prav ali ne, in prepričan sem, da če bojo nekoliko se ozirali na konvenciji na to kar se piše v A. Slov., se bode gotovo naša Jednota povzdignila v pravo mater in bode pritekla na pomoč v vsakem slučaju. Med drugim se čita v Jednotinih pravilih na str. 3, člen I., tička 1: “Naše geslo bodi: Storimo za druge to, kar sebi želimo.” Zares lepo geslo. Ali pa če prebiramo pravila dalje, najdemo tudi zapisano v glavnih postavah na strani 21, člen II, točka 3: “Ki niso člani S. N. P. J.”, to je, da ne more naša Jednota dati enemu Slovencu, ki spada pod omenjeno Jednoto, tistega zavetja kot drugim, ki spadajo v kako drugo Jednoto. Po mojem mnenju bi se ta točka morala
Bridgeport, Ohio, 23. avg. — Naznanilo vsem udom društva sv. Barbare št. 23 K. S. K. J.: Društvo si je na seji dne 9. avg. izvolilo svojega delegata, katerega hoče poslati na konvencijo v Pittsburg, Pa., oktobra meseca. Ker zastopnik ne more iti, zato je bil izvoljen na mesto njega predsednik Mihael Hočevar kot delegat in on bo šel na X. glavno zborovanje K. S. K. J. v Pittsburg, Pa., kjer mu društvo želi blagosprejetja med delegati in obilo uspeha, da bi se vresničilo vsaj nekaj, česar si društvo želi.
Jožef Hočevar, I. tajnik.
Broughton, Pa., 23. avg. — Tem potom naznanjam vsem cenjenim društvom slovenskim in hrvatskim in vsem članom društva sv. Alojzija št. 95. K. S. K. J. v Broughtonu, Pa., kakor tudi vsem rojakom in rojakinjam iz Broughtona in okolice, da bode omenjeno društvo blagoslovilo novo društveno zastavo, in to bode na dan 7. sept. (Labor day)).
Toraj so vsi prav uljudno vabljeni, da se vdeležijo naše slavnosti na omenjeni dan. Sv. maša bode ob 10. uri dop. in blagoslovljenje dr. zastave v tukajšnej katoliški cerkvi. In potem se bode vršila veselica v dvorani društva sv. Barbare.
Naznanjam tudi vsem rojakom, da gre vlak ob 7. uri zjutraj iz Pittsburga, Pa., iz B. O. R. R. Station, in na postaji Bruceton bode naše kakor tudi sv. Barbare društvo z godbo na čelu pričakovalo vsa cenjena društva, rojake in rojakinje.
Za obilno postrežbo bode skrbelo celo društvo. Toraj na svidenje na Labor day!	Anton Demšar,
tajnik, box 138.
Pittsburg, Pa., 20. avg. — Cenjeni g. urednik Am. Slovenca, prosim natisnite teh par vrstic v nam priljubljeni list.
Vsled društvenih zadev opozarjam oziroma prosim vse člane društva Matere Božje št. 33. K. S. K. Jednote, da se polnoštevilno zberejo k prihodnji društveni seji dne 6. septembra ob 2. uri popoldan. Kajti na programu imamo veliko važnih predlogov, o katerih se bode prihodnjo sejo govorilo v blagor društva.
Ta opomin je za vse, od najmlajega do najstarejega člana društva, da ne bode potem kateri rekel, to ali to ni prav; kajti po seji je prepozno govoriti, kakor za vojsko streljati!
Opominjam pa tudi tiste člane, kateri že več mesecev dolgujejo društvu, da pridejo k seji in kolikor mogoče tudi svoj dolg poravnajo. Če se je pa kateri premaknil v kateri drugi kraj, vsled dela ali kaj sličnega, ga opozarjam, da si vzame potni listi, in sploh mora pisati predsedniku ali tajniku društva, če hoče še ostati član društva ali ne; kateri tega ne stori, je društvo prisiljeno ž njim postopati po svojih Jednotinih pravilih.
Zatoraj na svidenje v nedeljo dne
6.	septembra v cerkveni dvorani na 57 Butler cesti!
Kar se dela tiče, je vedno pri starem; zatoraj rojakom ne svetujem sem hoditi dela iskat, ker ga ne bi dobili, kajti je tukaj dosti ljudi brez dela.
Sklepajoč svoj dopis pošiljam prijateljski pozdrav vsem rojakom širom stric Samovih držav, posebno pa članom in članicam K. S. K. Jednote.
Anton Mišica, I. tajnik, 5234 Dresden Alley.
La Salle, 111., 25. avg. — Društvo Vit. sv. Martina št. 75. K. S. K. J. priredi svojo veselico dne 5. septembra zvečer v salonu Alojza Gregorčič št. 1212. Ta veselica bode v prid društveni blagajni. Toraj vabimo vse ude in tudi druge društva in rojake, da nas obiščejo. Za vso postrežbo skrbi
Odbor.
Pueblo, Colo., 19. avg. — Slavno u-redništvo Am. Slovenca, prosim za malo prostora v našem cenjenem listu, da sporočim vsem članom in članicam K. S. K. Jednote, da je imelo društvo sv. Jožefa štev. 7. K. S. K. Jednote svojo redno mesečno sejo dne 14. avg. in obenem tudi volitev za delegate na
10.	glavno zborovanje, ki se ima vršiti v oktobru mesecu v Pittsburgu, Pa. Volilo se je s tiketi po pravilih K. S. K. Jednote in bila sta izvoljena sledeča sobrata: Nikola Badovinac in John Andolšek, z večino glasov. Torej pričakujemo od vseh delegatov, da dobro premislijo, predno se bodo podali na težavno delo, da se bo sklenilo kaj dobrega v prid slovenskega naroda in tudi v prid K. S. K. Jednoti. Torej na delo, sobratje delegatje, premislite malo v prid vseh Slovencev v Ameriki, ki spadajo h K. S. K. Jednoti; zakaj čas je, da se kaj ukrene v prid oslabelim članom. Torej le na delo, bratje delegatje, na 10. glavnem zborovanju.
Pozdravljam vse člane in članice K. S. K. Jednote, posebno pa gg. brate delegate.
Math Novak, I. tajnik.
Rockdale, P. O. Joliet, 111., 24. avg. —Slavno uredništvo, prosim priobčite teh par vrstic v nam priljubljeni list A. S.
Vsem članom društva sv. Treh Kraljev št. 98. K. S. K. Jednote se naznanja, da se vdeležijo v polnem številu prihodnje seje, ker na isti se bo razpravljalo več važnih stvari. Kakor že znano, bo treba izvoliti I. tajnika, ker dosedanji je neznano kam šel. Nadalje opozarjam tudi vse one, kateri že več mesecev dolgujejo svoje k društvu spadajoče prispevke, da jih prej ko mogoče poravnajo, če ne je društvo primorano rabiti svoja in Jednotina pravila, ker to je že vsakemu članu goriomenjenega društva znano, da dru štvo je imelo veliko stroškov, toraj je želeti, da bi se malo bolj zanimali, posebno tisti, kateri se še ne oglasijo, ali bojo plačali ali ne. Nadalje opominjam tukaj živeče rojake, kateri niso še pri nobenem društvu, da bi prej ko mogoče postali člani društva sv. Treh Kraljev in K. S. K. Jednote, ker to je čez vse potrebno, da je mož ali fant pri društvu in da je član naše mile matere K. S. K. Jednote, katera nas vedno opominja: Pridite in olajšajte si breme, katero bi vas znalo še težiti, namreč, ako vas obišče bolezen, tistikrat bo vsaki uvidel, da je bil res srečen tisti dan, ko je pristopil k društvu in h K. S. K. Jednoti.
H koncu pozdravljam vse člane in članice naše Jednote. Tebi, vrli list A. S., želim pa na mnogo pomnožitev naročnikov in predplačnikov.
John Zalar, zapisnikar.
Waukegan, 111., 23. avg. — Naznanjam članom društva Marije Pomagaj št. 79, K. S. K. Jednote, da je društvo na svoji zadnji seji sklenilo, da se nedelja dne 13. sept., to je praznik Sv. Imena Marijinega, praznuje kot društveni praznik. V ta namen se bode brala druga sv. maša ob 10. uri 15 min. dopoldne za vse žive ude tega društva. Tudi je bilo sklenjeno, da se društvo korporativno udeleži te sv. maše. Toraj prosim vse člane, da se polnoštevilno zberejo ob pol 10. uri v šolski dvorani, z društvenimi znaki na prsih,
da potem skupno odkorakamo v cerkev z društveno zastavo na čelu. U-pam, da ni tako slabega člana pri našem društvu, da bi se ne udeležil te društvene maše skupno s svojim društvom, razun če ima kak poseben zadržek!
Dalje tudi naznanjam, da bode društvo priredilo veselico s plesom v prid svojej blagajni v pondeljek, dne 7. septembra, to je na Labor Day, v Fr. Opekovi dvorani, začetek točno ob 2. uri popoldne. Dolžnost vsakega člana je, da se te veselice udeleži, da si nekoliko podkujemo svojo blagajno, ker vedno imamo obilo stroškov z bolnimi člani in dr. Tem potom pa tudi prav uljudno vabimo vsa slovenska društva in tudi posamezne rojake in rojakinje v Waukeganu in okolici, da se tudi oni udeleže te naše veselice in nam s tem pomorejo po svojih močeh do tem lepšega uspeha. Toraj na svidenje dne 7. sept. v Fr. Opekovi dvorani!
Tudi bi prosil vse člane, da bi se polnoštevilno udeležili prihodnje seje dne 13. sept., ker imamo veliko važnih stvarij se posvetovati glede prihodnje konvencije, ki se bode vršila v Pittsburgu, Pa. Omeniti mi je še, da je bil na zadnji dr. seji izvoljen za bolniškega odbornika brat Jakob Hrovatin namesto prejšnjega brata Fr. Masleta; toraj naj se vsaki oboleli član zglasi pri njem, da dobi zdravniški list od njega, ker drugače ne dobi nihče več podpore od društva.
Ob koncu mojega dopisa pozdravljam vse člane in članice društva Mari-ie Pomagaj št. 79. K. S. K. Jednote.
Matija Jereb, tajnik.
Joliet, 111., 24. avg. — Društvo sv. Martina št. 80. Z. K. U. je imelo svoje redno letno sejo zadnjo nedeljo, dne 23. t. m. popoludne ob dveh v društveni dvorani. Ko je stari odbor prefii-tal svoja poročila in so bila ta potrje-tla, se je vršila volitev novega odbora za prihodnje leto, ki je sledeči: Predsednik Martin Konda, podpredsednik Martin Muc,
I.	tajnik Blaž J. Chulik,
II.	tajnik Math. Nemanich, blagajnik Anton Golobitsh, duhovni vodja Rev. F. S. Šušteršič, nadzorniki Martin Žugelj (predsednik), John Plut in John Kočevar,
maršal Štefan Kukar, notranja straža Josip Tekavčič, zastavonoša Peter Bahorič, Delegatom za konvencijo Z. K. U., ki se bo vršila v St. Louisu, Mo., dne 19.—23. oktobra t. 1., sta bila izvoljena brata Blaž J. Chulik in Math Nema-nich.
Seja se je vršila v najlepšem reda^ Prejšnjemu odboru bodi tem potom izrečena iskrena zahvala za vzorno dela v prid društvu.
Z bratskim pozdravom
Blaž J. Chulik, I. tajnik.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Če boi kupoval od nas, ti bomo n» lej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. .. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa« \
Za stavbo hiš in poslopij mehki in in trdi les, late, cederne stebre, deske in šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplaines uHd blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi se,;, pri nas in oglej si našo zalogo! Mit* bomo zadovoljili in ti prihrinili denar.
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard na vogla DES PLAINES IN CLINTON STS.
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in trži» lajboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog.
TELEFON 7612.	t
tora N. Broadway..JOLIET, ILL.
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše meso po naj nižji ceni? Gotovo 1 V mesnici
J. & L Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in preka-lene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj in ooskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste.
Chic. Phone 4531. N. W. Phone 1113
Fr. Bambich
slovenska gostilničar
priporočata rojakom fino “Elk Brand” pivo, dobro importirano žganje in kalifornijsko vino ter dišeče smodke. Rojakom se priporočava v poset. N. W. Phone 406.
Cor. Chicago 3t Ohio Sta., Joliet.
ZNAK NEVARNOSTI
kar naenkrat, ampak človek se slabo za to se taki znaki nevarnosti kaj ra-
Malo ljudi postanejo žrtev bolezni počuti predno ga bolezen bolj napade, di prezro. Taki slučaji so
naravni znaki nevarnosti
sanost, slabost, a navadno tudi izguba nekaj ni prav. Pametni ljudje ne zase lahko pripeti kaj bolj nevarnega; brez posebne sitnosti, ako se posluša
Ti so: bolečine, želodčni neredi, žaba okusa. Ti neredi nas opozarjajo, da nemarijo teh opominov, ker vedo, da vendar se pa nevarnost lahko prepreči dober svet in se začne rabiti	if|
To zdravilo hitro deluje. Okrepča želodčne stene in živce, da delujejo redno; ako je pa kaka bolezen v želodcu je hitro ozdravi. Stori vam kar drugo nobeno zdravilo na svetu ne naredi.	'
fc	Daje zdrav okus,
fflCANJRhft	stori prebavnost,
pospeši sladko spanje,
^	krepča živce in mišice,
čisti kri,
'	daje zdrav o barvo obraza,
krepča energijo, h=:r vri*1	okrani zdravje.
«EcitTgnt»
Ohranilo bode vso družino v dobrem zdravju, ker se sme dajati otrokom kakor tudi starejšim. Koristi vsakemu želodcu naj bo bolan ali zdrav, ker urejuje delovanje. To je edino pravo zdravilo za želodec.
VPRAŠANJE!—Ali ste že kedaj izprevideli, da vas trgovci goljufajo, ker vam dajo ponarejeno grenko vino mesto Trinerjevega; ki jeedino pravo grenko vino. Bodite pozorni in odklonite ponaredke. Ako rabite zdrav niških nasvetov, pišite nam in naš zdravnik vam ga pošlje brezplačno.
Ribite Trillerjevo Zdravilno grenko vino v vsakem slučaju želodčnih nadlog in neredov prebavnih organov. Dobite ga v lekarnah in dobrih gostilnah.
CHICAGO
620-622 S. Ashland Ave

TAHKO, MLADI MISIJONAR.
1. Tahko se žalostno vrne.
Bilo je 15. velikega srpana 1. 1868. na praznik Marijinega Vnebovzetja. Visoko na severovzhodu v Severni Ameriki je priplula v nortonski pristan velika ladja sv. Mihael, last ruskega ribiča Oronccva. I?ila je zelo velika, ker je bila namenjena v prvi vrsti za lov na kite. Vse jarbole so bile okrašene z manjšimi in večjimi zastavami, in na obrazu mornarjev si bral neko izredno praznično veselje. ^ Zagledali go zopet varno zavetje, srečno obrežje; tu sc jc dvigala mala trdnjavica, okrog katere so se vrstile njihove rojstne koče. Vsi so že obupali, da bi jih še kdaj videli. Pred dvema letoma so namreč odpluli na kite na široko odprto morje. Usoda pa jim ni bila posebno mila. Zaneslo jih je visoko gori proti severu v ledeno morje med cele gore plavajočega ledu. Prezimiti so morali .tu in čakati, da je puslo gorko poletje in jih rešilo. Zopet so bili prosti, prosti sredi širokega morja odkpder so se vrnili veseli domov, rešeni gotove smrti. Bili so tembolj veseli, ker so nalovili veliko kitov m nabrali veliko dobre masti, tran imenovane, — kar je bil njihov namen, — a vrhutega so našli v ledu še veliko slonove kosti. Zadovoljni so se vračali sedaj domov v nortonski zaliv.
A medtem se je mnogo izpremenilo! Na mali trdnjavici ni vihrala več ruska zastava, ampak amerikanska. Začudeno se spogledajo in povprašujejo drug druzega, kaj se je neki med tem časom
Zgodilo.	.
Med njimi pa je bil tudi čvrst indijanski deček šestnajstih let. Tudi ta je bil izredno vesel in ukajoč jc skakal po krovu ladje, ko je zagledal domača tla. Ko pa zapazi, da postajajo mornarji resni, tihi in nekam polni skrbi, vpraša poleg sebe stoječe.
"Ivan, Feodor, Pavel! zakaj niste več veseli, zakaj ne ukate in se ne smejete?”
Molče mu vsi odkimajo in zro venomer proti obrežju, na licu pa se jim bere, kako jim raste v srcu skrb za lastno domovino in jim budi vedno več vprašanj. Tedaj pristopi k dečku kapitan ladje, Oroncev, ga prime za ramo in reče:
“Tahko, bojim se, da so kupili Ame-rikanci tvojo domovino od Rusov in da se bova morala ločiti.”
“Ločiti?” vpraša Tahko — tako je bilo namreč dečku ime, — “kam hočeš pa iti?”
“Če so kupili Amerikanei Alasko, potem se vrnem nazaj na Rusko,” odvrne kapitan z resnim glasom.
Medtem dospe ladja v pristanišče. V morje spuste mal čolnič, na katerem se odpelje na suho Oroncev, več mornarjev in Tahko. Velika množica ljudstva je zbrana na obrežju in začudena gleda prišlece; nihče jih ne
p.ozna. Kar se oglasi nekdo:
"To .bo menda Oroncev! To bo ladja St. Mihael, o kateri smo mislili, da je že utonila na severu. Hvala Bogu, rešeni so!”
Tedaj odvrne Oroncev mirno:
"Res je, rešeni smo! A kaj se je zgodilo med tem časom tukaj?”
In predenj stopi novi amerikanski poveljnik, trdnjave, ga prijazno po-z.dravi. in, mu pove, da so kupili Ame-. rikancii to-okolico in da. je večina Rusov zapustilo deželo in se vrnilo domov na Rusko.
Medtem pa ni nihče pazil na malega T.ihka. Brž ko je bil na suhem, je pregledal vso množico, kakor bi koga iskal. In res je iskal, a ker ga ni našel, jo ubere, kar najhitreje more, po obrežju vun na konec vasi, kjer je stala borna koča, zložena iz samih neote sanih debel in drevesnih kož. To kočo je Tahko dobro poznal in jo zelo spoštoval. Bila je koča njegovih star šev, kjer je preživel dve leti. Kaka žalost se. ga pa poloti, ko že od daleč spozna, da je bržkone popolnoma za puščena. Nič se ne kadi iz nje, tudi domačega psa ni nikjer, da bi ga ponavadi pozdravil; vse je tako zapuščeno.
“Takolag! Talahna! Dragi oče! Ljuba mati!” vsklikne bolestno in zaihti, In prišlo je nekaj sosedov, ki so ga začeli začudeno gledati. Tahko pa jih vpraša s solznimi očmi in tresočim glasom:
“Kje je Takolag, moj oče? Kje je Talahna, moja mati?”
“Takolag? Ali je Takolag tvoj oče?” vprašujejo Indijanci. “Torej si ti Tahko? Da, da, to je sam Tahko! Z morja se je vrnil. Ubog deček! Tvoj oče in tvoja mati sta se odpeljala že pred davnim časom na saneh proti solnca očesu dneva.”
“Koliko časa pa je že od tega, kar sta se odpeljala?” vpraša Tahko.
“Dvanajstkrat se je že luna, — oko noči —- odprla in zaprla,” (t. j. dvanajstkrat se je že zamenjal ščip z mlajem.)
“Kam, v kateri smeri pa sta izginila?” vpraša Tahko dalje.
“Tega nista povedala, a izginila sta na saneh tamle za onim hribom. In od tedaj ju nismo več videli.”
Tahko povesi glavo in premišlja nekaj časa. Kar vpraša nekam strastno: "Zakaj jc pa zapustil moj oče to kočo, ki jo je vendar tako ljubil in šele pred dobrimi tremi leti postavil?”
In oglasi se častitljiv sivolas starček ter začne pripovedovati: .
“Ko so prišli belokožci pred letom tušem s svojimi ladjami, so tvojega očeta grdo gledali in mu pretili, da ga zapode iz lastne hiše. Mi sami nismo razumeli njihove govorice, vsled tega so se jezili in nas podili odtod. To je pa zelo ujezilo tvojega očeta, ki je rad ponosen kot sivi kralj gora (t.
j.	severni medved), in ker jc mislil, da si utonil in se več ne vrneš, ie izginil
Tahko pa prime hvaležno Oronceva za roko in zaihti:
“Oče Oroncev, nič več jih ni tu!” “Kaj?” se začudi Orpncev, “ni jih več tu? Ali so morda že umrli?”
“Ne, niso umrli, ampak odšli so nazaj v svojo domovino k ‘škilastim Indijancem’, ker so mislili, da sem že utonil v morskih valovih, in ker so jih novi sosedje belokožci grdo gledali.” “To mi moraš pa natančneje razložiti,” .reče kapitan in se vsede z dečkom malo vstran na bruno ob morju.
In Tahko začne prarviti Oroncevu vse, kar je izvedel od Indijancev o očetu, konča pa z besedami:
“Prav si govoril včeraj, oče Oron cev, da se morava ločiti, ker grem Jskat svojih skrbnih staršev.”
“Tako pa nisem mislil,” odvrne dobrosrčni Rus; “sedaj si izgubil očeta in mater, ostani .torej pri meni, biti ti hočem oče in dokler boš pri meni, ti ne bo manjkalo ničesar.”
“Oče Oroncev,” odvrne Tahko z nekim očitajočim glasom, “sam si mi
z materjo v tujino.
Tahko se spomni zopet očeta in matere; solze mu zalijejo oči in znova glasno zaihti. Čuti se popolnoma zapuščenega, popolnoma osamelega. In večkrat pravil, da moram svojega oče-vsede se v temni kotiček koče, pobesi ta in svojo mater vsekdar spoštovati
glavo na prša in plaka.. .
in ljubiti, zanje skrbeti, jih nikdar ne
To je bila prva prevara v mladem zapustiti, zlasti še ko se postarajo. Tahkovem življenju, prvič se je čutil Zato ml Pode,i velita Oce v nebesih nesrečnega. Pred štirimi leti je pri
šel njegov oče z materjo semkaj iz daljnega vzhoda ob reki Inana. V njihovi vasi je razsajala takrat huda kuga in lakota. In zanesla se je tjakaj vest, da dajejo belokožci daleč tam na zapadu Indijancem radi dobre hrane za bobrove kože. Celih deset družin je verjelo tej novici, zapustilo rojstni kraj in šlo na pot preko visokih gora. Po večmesečnem potovanju so dospeli srečno ob reki Jukon do ruske naselbine Sv. Mihael ob nortonskem zalivu. In res so prodali svoje blago še dokaj dobro ter dobili zanj dobre moke in mesa. Udomačili so se potem v tem kraju, postavili si v bližini koče in delali Rusom za vsakdanji kruh.
Tudi Tahko, dvanajstletni deček, si je znal že pomagati do kruha. Služil je pri kapitanu Oroncevu, sekal zanj drva v gozdu in jih vozil domov na malih saneh. Oroncev je bil zelo vesel malega dečka, ki je veliko obetal, in ko se jč odpravil pred dvema letoma zopet lia kite, ga je vzel sabo. Njegovim staršem pa je moral še prej obljubiti, da bo skrbel zanj kot za lastnega sina, ker le pod tem pogojem ga je pustil oče Takolag od doma. Oroncev ga je hotel izvežbati za spretnega ribiča in kitolovca.
Ker pa ni bilo Tahkota celi dve leti nazaj, sta mislila oče in mati, da je utonil v morski globini, in žalostna, da sta izgubila edinega ljubljenca, sta se vrnila v domovino.
Sam je bil, čisto sam Tahko med tujimi obrazi. Plaho je zrl okrog sebe in ihtel. Zdelo se je kot da išče nečesa, da išče izgubljenih nad. O, koli-krat se je veselil na morju trenutka, ko bo zopet pri materi! Kako pazno je gledal vedno po daljnem morju! In spomin na starše ga je tako podžigal k delu, da je večkrat zapazil kakega kita daleč v nedogledni daljavi, ki bi ga bili gotovo vsi prezrli. In Oroncev ga je vselej pohvalil in mu podaril še kaj posebej. Nabral je že cele tri zaboje masti, ki mu jo je bil podaril po-malem Oroncev kot posebno plačilo za njegovo paznost. Veselo jih je motril in srce mu je igralo radosti, ko se je spomnil, da bo mogel razveseliti očeta in mater s tako lepim zaslužkom.
In sedaj je vse to uničeno. Izginila sta mu oba, in sam ni vedel kam za njima. Tega malega, kar si je bil prislužil, jima ni mogel pokloniti, da bi vživala sad njegovega truda, zrak njegove ljubezni. Nič več ga ni veselilo. In kaj naj počne zdaj tako sam med tujim svetom? Nekaj časa sedi mirno, popolnoma zatopljen v se in v svojo usodo. Drugi ga pomilujejo in govore med seboj toinono. Slednjič ga vpraša zopet sivolasi starček:
“In kaj misliš sedaj početi, Tahko?”
“Ne vem še,” odvrne hladno deček. “To moram še premisliti in vprašati velikega Boga.”
“Prav tako!” de starec in se obrne k Indijancem. “Pustite ga samega! Tahko je prebrisan, uganil bo gotovo pravo.”
2.	Važen sklep.
Celo noč ni zatisnil Tahko očesa. Premišljal je in prevdarjal, kaj naj stori, kam naj se obrne, da najde svoje starše. Neizčrpne solze mu močijo mlado lice in večkrat vzdihne:
“O moj dragi oče, o moja skrbna mati!”
Pobožno sklepa svoje roke, jih d vi ga proti jasnemu nebu, ki zre sočutno nanj skozi ozko odprtino na strehi, in moli.
Ko se naredi dan in zazvoni zjutraj mali zvonček v stolpu trdnjave, skoči Tahko pokonci. V njegovem mladem srcu je dozorel sklep, da se napravi na pot, da gre iskat svojih staršev. Pred no pa zapusti drago mu kočo, poklekne še enkrat in moli kot ga je bil naučil oče Oroncev:
“Oče nas, ki kraljuješ gori v nebesih, čuj nad mano! Varuj me hudega in pomagaj mi, da najdem svojega očeta!”
Nato vstane in hiti v pristanišče iskat očeta Oronceva. Dobi ga že pri delu. Vsi mornarji so izlagali z ladje zaboje in sodčke, ki so bili polni kitove masti in slonove kosti.
“Tahko, vzemi vendar svoje tri sodčke, ki si si jih prislužil; tega ti dam pa še povrhu,” mu reče oče Oroncev, ko ga zagleda. “Ponesi vse svojim staršem, pa lepo jih pozdravi tudi v mojem imenu! Gotovo so veseli tvojega prihoda?”
veliko sreče. Sedaj vidiš torej, da moram iskati svojega postaranega očeta.”
Ginjen zre stari kapitan dečka in reče:
“Prav imaš Tahko! Zaupaj v Boga ih on ti bo pomagal!”
“To dobro vem,” odvrne Tahko, “obljubil sem namreč nocoj velikemu Očetu v nebesih, da hočem povedati vse, kar vem o njem in njegovem božjem Sinu Jezusu, tudi svojim staršem, da ga bodo tudi oni molili, se dali očistiti z blagoslovljeno vodo in prišli v nebesa. Sedaj ne vesta še ni-, česar o njem in zato ju moram poiskati.”
“Kako ju boš pa dobil, če ne veš, kam sta šla in kje sta?” vpraša Oroncev.
“Upam, da jih še dobim v njihovi domovini ob reki Inani. Tam so doma ‘škiljasti Indijanci’, tam imamo tudi mi še svojo staro kočo.”
“Moj Bog, to je vendar daleč, predaleč zate,” de kapitan, “za to pot rabiš več mesecev.”
“Vem, dobro vem, da je daleč, a ne strašim se pota, ne bojim se truda, saj sem močan in zdrav.”
“Pa počakaj saj, da bodo šli kožu-harji gori ob reki Jukon, potem greš lahko ž njimi.”
“Ne, oče Oroncev! Kožuharjev ne smem in ne morem čakati. Oni iščejo kožuhe, jaz pa očeta.In ko dobe oni dovolj svojih stvari, se vrnejo in prav lahko me prisilijo, da jim moram peljati kožuhe na svojih saneh nazaj. Rajši grem sam.”
“To bo pa nevarna pot,” meni kapitan in zmaje dvomljivo z glavo. “Bojim se za tvoje mlado življenje.”
"Oče Oroncev! nekoč si mi pravil, da je poslal Oče iz nebes mlademu Tobiju svojega duha z ognjenimi peruti, ki mu je kazal pot, ga varoval vseh nevarnosti, rešil kitovega žrela in prepodil hudobnega duha. Saj pošlje nebeški Oče gotovo tudi meni svojega duha z ognjenimi peruti; ampak” — tu zastane dečku beseda in proseče milo pogleda kapitana.
Oroncev to takoj zapazi, zato reče: “No, le nadaljuj, le!”
In Tahko nadaljuje:
“Nimam ne sani in ne psov, da bi šel iskat svojega dobrega očeta in skrbno mater. Ali bi mi jih hotel ti kupiti?”
“Prav rad,” odvrne Oroncev, “prav rad ti kupim in sicer najboljše sani, ki se dobe tu, in devet psov.”
To rekši vstane in gre z dečkom v bližnjo vas, kjer se je lahko nakupilo takih stvari. Dolgo izbira Tahko, predno dobi najboljše sani, devet krasnih, močnih psov in trdno opravo za pse.
Nato se odpeljeta z Oroncevom k Tahkovi koči, kamor zapre pse in sani ter se vrne nazaj k morju, da si izbere na ladji še drugih potrebnih stvari, predvsem pušk, patron, nožev, žag itd. Takih stvari nimajo Indijanci in to so zanje prave dragocenosti, ker tam ni ne železa in ne bakra, zato jih bolj cenijo kot zlato. Vrhu tega pa kupi Oroncev Tahku še dve gorki obleki iz kožuhovine, narejeni prav po noši on-dotnih Indijancev.
3.	Veselo snidenje.
Tahko je že popolnoma pripravljen in preskrbljen za daljno pot. Čaka le še, da zapade na novo sneg. Med tem časom pa sedeva sam v koči in rezlja iz slonove kosti lep križec za kapitana Oronceva. Počasi napreduje delo, ker nima druzega orodja kot majhno jekleno klino in steklo. Toda Tahko je potrpežljiv in vstrajen. Marljivo rezlja dan na dan, vmes pa moli:
“Ljubi nebeški Oče, blagoslovi očeta Oronceva, mene pa pripelji k mojim staršem!”
Večkrat ga obišče pri delu stari kapitan, ki se zelo težko loči od pridnega dečka, in poseda pri njem ter se ž njim razgovarja. In tedaj ga naprosi Tahko:
“Oče Oroncev, povej mi še kaj iz svete knjige (t. j. iz sv. pisma)!”
Kaj rad ustreže vselej stari kapitan dečkovi želji in mu pripoveduje na dolgo in široko o egiptovskem Jožefu o Davidu, o Kristusovih čudežih in drugih stvareh; zraven ga pa uči tudi molitvic, zlasti deset božjih zapovedi in angeljevo češčenje, kar Tahko z velikim veseljem posluša in se kmalu vsega nauči.
Nekoč pa reče Oroncev;
“Poslušaj me, Tahko 1 Vidim, da imaš vroče želje, naučiti se molitvic
belokožcev. Kaj boš pa storil, ko prideš zopet v deželo Indijancev in te bodo stari čarovniki silili, da se udeležuješ slavnosti hudobnega duha in zraven plešeš? Če jih ne boš ubogal, te pa umore!”
“O, oče Oroncev, te dni sem že veliko, veliko na to mislil.”
“Tako!” se začudi Oroncev. “Kaj,si pa vse mislil?”
“Da bom pravil vse to, kar sem slišal od tebe, svojim rojakom v Inani,” nadaljuje Tahko. “Pripeljati jih hočem na pravo pot, ki pelje v nebesa, in jih očistiti z blagoslovljeno vodo. Zato te prosim, daj mi malo one vode, s katero si mene očistil.”
“Res, Tahko? Misliš li to resno?” se še bolj začudi Oroncev. “Tega pač nisem mislil, da naredim iz tebe misijonarja. Srčno me veseli, da si se odločil za tako sveto in vzvišeno delo. Le potrpi nekoliko in poučuj svoje rojake! Bog vam pošlje potem že svojega duhovnika, ki vam prinese tudi blagoslovljene vode.”
Štirinajst dni je medtem že minilo, kar se izpremeni vreme. Gosti oblaki zakrijejo vedro nebo in od severa zapiše hud, oster veter. Drugo jutro leži že pol čevlja debel sneg po vsej okolici. Veselo se obleče Tahko v novo obleko, obuje gorke zimske čevlje, s kterimi se hodi lahko po snegu, vzame sani in pse seboj in poišče kapitana, da sc poslovi. Dobi ga ravno pred vrati male trdnjavice.
“Sedaj pa odrinem, oče Oroncev!” mu zakliče nasproti in mu poda hvaležno roko v slovo.
“Sedaj se morava za celo življenje ločiti. Glej, ljubi Tahko! To le podobico ti dam v, hvaležen spomin, to je podobica nebeške Matere. Če boš kdaj v hudi nevarnosti, kliči jo zaupna na pomoč: ’Marija, pomagaj mil’ in moli tudi zame!” S temi besedami se hoče Oroncev posloviti, Taiiko pa o-gleduje krasno podobico in reče:
“Uverjen bodi, oče Oroncev, da bom mislil vsekdar nate. Tebe ne smem in ne morem nikdar pozabiti.” In veselo vzame malo podobico, si jo obesi na vrat in jo skrije v nedrije.
Med tem časom so mu vpregli mornarji pse dobro v sani in so se drenjali krog njega, mu stiskali ginjeni roke in mu želeli srečno pot. Kapitan pa ga prime za ramo in reče slovesno:
“Tahko, ostani vedno dober in ne pozabi Matere božje!”...Še hoče govoriti oče Oroncev, a v hipu se obrne vstran, da skrije solze, ki mu žalijo oči, in da ne pokaže, kako težko mu je slovo.
In Tahko odrine proč od dragih znancev, proč od dobrega kapitana proti sredi dežele, tj proti daljnemu vzhodu za negotovim ciljem.
(Konec prih.)
Prva in edina slovenska tvrdka v Amer.
VSIH CERKVENIH IN DRUŠT-VENIH POTREBŠČIN.
John N. Gosar Co.
318 E. 89th St, New York, N. Y.
Se priporoča Preč. duhovščini in cerkvenim predstojništvom za izdelovanje vsakovrstnih cerkvenih Para-mentov, Zastav (Banderjev) Križev, Podob, Slik, slikanje in dekoriranje cerkva i.t.d.
Slavnim Slovenskim Društvom
v napravo Zastav, društvenih znakov, Regalij gumbov (buttons) vsako vrstne društvene UNIFORME, i. t. d.
Z bratskim pozdravom
JOHN N. GOSAR CO.
Član K. S. K. J. in J. S. K. J. Ne naročaj pri ptujcu, bodeš opeharjen Nikjer boljše in cenejše.
Brat podpiraj brata! Podružnica: 5312 Butler Street, Pittsburg, Pa.
JOLIET CITIZENS BREWING CO.
Collins Street, Joliet, 111.
Pijte samo “Elk Brand” pivo.
izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah.
Podpisani naznanjam rojakom, a se... kupil
SALOON
kjer točim dobro pivo in prodajam izvrstne smodke.
Martin Nemanič,
22nd SL & Lincoln. CHICAGO, ILL.
Pozor, rojaki
Naznanjam, da sem otvoril GOSTILNO,
kjer točim izvrstno “Elk Brand” piyo, fino žganje, dobro vino in tržim dišeče smodke. Rojaki dobrodošli 1
Math. Stefanich
400 Ohio St.,
Joliet, UL
Kmetijstvo v Zjeditijenih državah.
Piše Viljem K. Brunšmid.
(Dalje.)
Zaključek vseh teh skušenj in zasledovanj je, (la zaniorem s sigurnostjo reči: Akoravno so vse ameriške po krajine precej ugodne za kmetovalca, vendar so jugovzhodne države in skraj ni južni deli te republike naj slabši, in so najmanj napredovali, če tudi so bili najprej poseteni od belih ljudi. Nasprotno se pa kmetijstvo in industrija jako živahno razvija v mladih državah desno, od veletoka Mississippi in severno od države Arkansas, levo od reke Pecos v Texas, severno od ozemlja New Mexico, od sredine države Utah in od ozemlja Nevada. Kmetje v teh severnejše ležečih krajih pridelujejo v obilnosti vsakovrstno žito, semena, sadje, grozdje, zelenjavo, krompir, fižol, razne buče, sladkorno peso, hmelj, in vse druge stvari, ki rastejo kjerkoli v zmernem podnebju. Oni imajo jako razvito govedorejo, konjerejo, ovčjerejo, svinjercjo, kokošjere-jo, bučelarstvo itd. Oni lastujejo zadružne žitnice, mline, mlekarne, kle-tarne, skladišča, banke, ter so z jedno besedo imoviti in napredni, ker svoje pridelke mnogo lažje in boljše prodajo kot kmet na skrajnem jugu in jugovzhodu, kjer je industrija le malo razvita, in delavska plača polovico nižja kot v severnejših pokrajinah. Višje ležeče severnejše države imajo tudi zdra vejše podnebje, čistejši zrak in boljšo vodo kot nizki kraji juga, zato so tudi najpripravnejše za Slovenca, ki išče dom, kruh in srečo na kmetiji. Res imajo višje ležeči kraji ojstrejšo ali milejšo zimo, vendar pa nimajo povodnji in potopov; in zima ima te dobre lastnosti, da pognoji zemljo, daje človeku, naravi in živini počitek, pomori in omeji muhe, komarje, moskite, mrčes, žuželke, bacile in drugo golazen, ki je kvarljiva in nadležna človeku in živini, ki razširjttje bolezen, in vničuje pridelke kmeta. Že prvotni Amerikanci, Indijanci, bili so močnejši in gosteje naseljeni na višje ležečih krajih; gotovo bil je vzrok zato.
In če se ozremo v Evropo, vidimo na severu mnogo več napredka in bogastva kot na jugu, in tako je tudi v Ameriki. Ameriški jugozahodni kmet pridobil si je velikansko moč v “Farmer’s Union” in severozahodni kmet v “American Society of Equity’ . Tako so tudi francoski, nemški, danski kmetje na visoki stopnji olike in blagra, med tem ko je južni kmet Srbije, Bul-garije, Rumunije, in tudi južnega dela Avstro-Ogrske, Rusije in druzih. držav, več ali manj v bedi in zanemarjenosti.
Mi vsi vemo, da je avstro-ogrski kmet bolj preziran, kot na priliki njegov nemški brat. In res, on ima malo pravic, a dolžnosti veliko. Povprečen avstroogrski kmet je ubožec, ki išče spomladi mirnik turščine moke na puf, da bi skromno preživel sebe in drage svojce. Dela za davke in obresti; muči se po izčrpanem polju s starove-škimi orodji, in s pomočjo umetnih gnojil izsiljuje iz zemlje kar je mogoče, a vse nič ne hasne. Denar se ga ogiblje, in dolžiti se je primoran. V hranilnici zastavi posestvo, pri kakem oderuhu živino in pridelek, in v posojilnici samega sebe. Dolg predeva z rame na ramo, dokler ne pride kruta vlada in prežene ubogo družino z male lastnine, ter jo oropa strehe in doma. Marsikak rojak je skusil ali videl žalostno resnico, da so obupani oče, plakajoča mati, in kopica strganih, izstradanih otrok neusmiljeno vrženi na cesto v najhujši zimi, ker primanjkuje par vinarjev v pokritje davkov ali o-bresti. Avstro-Ogrska vlada je posebno slovanskemu kmetu nemila. To kažejo goste dražbe kmetij, katerih je bilo leta 1905 prodanih 72,019; največ v slovanskih provincijah. Isto leto prodala je ameriška vlada le 2926 kmetij na licitandi; največ v državi New York (čudno), in najmanj v državi Texas (le štiri). Texas daje s tako-zvano “Homestead Law" najugodnejšo varščino družinskemu domu. Kmetska domačija obsegajoča do 200 akrov se ne sme prodati v Texas radi osob-uega dolga. Tudi druge mlajše države imajo vgodni “Homestead Law”, vendar nadkriljuje Texas vse v tem oziru.
Tarnanja o krizi, o denarni stiski, bolj pravilno o brezposelnosti, tudi ne čujento med kmeti te republike. Njih pridelki dosegli so tako visoko ceno, da so kmetske banke polne denarja, in cena obeta biti vedno višja, vzlic temu, da je letošnjih pridelkov toliko, posebno v Kansas, Oklahoma, Texas, Washington, Minnesota, South in North Dakota in Iowa, da se v teh krajih potrebuje tisoče in tisoče kmetskih delavcev za žetev. Nikjer drugje ne opazujemo te sreče, tega bogastva. Žito, krompir, živina, svinje, ovce, kokoši, take stvari se najbolj potrebujejo vedno, in bodo dajale kmetu denar dokler bo kaj lačnih ust po mestih.
Ko sem bil lansko leto po žitnih o-gledih, pravil mi je farmar Byrne iz Faulktona, So. Dak., da je dobil prvo leto iz 125 akrov divje prerije $1,600.00 čistih dohodkov. Zemljišče je kupil leta 1900 po $10.00 aker, na obroke, od neke St. Pavelske kompanije. Pustil je celino zorati, ter jo obsejal z lanenim semenjem. Oranje in seme ga je stalo okoli $374.00; za mlačev je plačal okoli $225.00. Dobil je 2256 buš-lov lanenega semena, ali več kot 18 bušlov od akra. katero je prodal po 98c
od mlatilnice, in dobil $2,210.88, toraj nad $1,600.00 čistega dobička. Gotovo da je sam tudi nekaj potrošil; vsekakor je imel pa lepši dobiček, kakor bi ga napravil kot navaden delavec, kar je bil mož preje; sosebno, ker je cena zemlje že s prvim obdelovanjem v vrednosti poskočila. Byrne ni plačal vseh obrokov prvo leto, kar bi bil lahko storil; potreboval je denar za zgrad bo gospodarskih poslopij, in za zboljšanje lastnine. Ko sem bil jaz tam, to je sedem let po kupu celine, je bila to krasna farma polna zlatega pšenic nega klasja. On je imel lep dom, ob-sajen s sadnim drevjem; imel je več tisoč kuretine, in kacih 60 svinj. Za farmo se mu je ponujalo že po $40.00 za aker, a ni hotel prodati, ker je vstva ril res lep dom, in je bil lastnik pravega paradiža, osrečen z brhko Nizozemko, mati dveh zalih otrok.
(Dalje prih.)
(Nadaljevanje s 2. strani.)
kmet toliko davkov in ne potrebuje toliko delavcev na polju kot tam na Kranjskem.
Kar se pa tiče gospodov “farmar-skih dopisnikov’’ jim pa je svetovati, da si tisto nevoščljivost eden proti drugemu opuste, ker takšno pričkanje le škoduje rojakom, tako da nazadnje vsak ostane, kjer je. Tudi zavoljo Texasa ni vse tako nevarno, kot ti pišejo; počasi bodo še pisali, da so tam taki muškiti kot divje mačke in da skoči in kar umori govedo in da žveplo in ogenj z neba dežuje, kakor nekdaj v Sodomi in Gomori. Bili so vendar že rojaki tam pogledat in vsi so se dobro izrazili o tamošnjem kraju; ko pa takšne dopise berejo, pa še morda oni si ne upajo povdarjati, da ni tako. Jaz sem videl na lastne oči več countyjev v Texafeu in se mi je prav dopadlo.
Ta dva tedna sem pisal na več nemških farmarjev v Texas, Missouri, Wis consin, Kansas, South and North Dakota, Oregon in Washington, in vsak se hvali in mi piše, da veliko več pridela in da je bolj zdrav, kot preje pri majni. Vsak je zadovoljen in vsak pravi, da prvo in drugo leto je malo bolj težko, pa potem je pa dobro.
Toraj rojaki, zberimo se še mi v več skupin in začnimo napravljati si slovenske naselbine. Rojaki, ki se zanimajo za katerekoli kraje, naj se tako ravnajo, da jih več skupno kupi in da lažje eden drugemu pomagajo.
Kar piše sedaj v A. S. gosp. V. K. Brunšmid, je vse hvale vredno, in upati je, da bodo rojaki si vendar enkrat v glavo vzeli in začeli delovati za boljšo bodočnost.
Pozdravljam vse rojake širom Amerike, in tebi, A. S., želim pa obilo uspeha.	Math. Gaishek.
nosti. Gotovo mnogim ostanejo ti govori v vednem spominu in upati je, da bodo obrodili veliko dobrega sadu. Potem je godba jim odigrala kos “Hej Slovani in odšli so oni, ki so poma gali do lepega vspeha. Ostali smo pa zabavali se še naprej, pa to ni trpelo dolgo in razšli smo se z veselim srcem, nadejaje se, da se zopet kmalo sni demo v tako veseli družbi. In tako smo dokončali prvi slovenski piknik v tej naselbini. Obenem tudi društvo izreka iskreno zahvalo vsem, ki so nam pripomogli do lepega vspeha z njihovo prisotnostjo.
Rud. Maraž, predsednik, Marko Bajuk, tajnik.
Vzgled staršev.
Nič ne vpliva tako zelo na otroke kakor vzgled staršev. Vedno posku-šajo posnemati starše v teni in onem, in to dejstvo bi morali imeti vedno na mislih. Otrok hitro opazi, da ga v slučaju bolezni starši zdravijo prav od začetka in da tega nikdar ne pozabijo. Tega se otrok navadi. Nauči se, kako ravnati ob prvih znakih. Kateri so navadno? Izguba slasti in moči. In katero je zdravilo? Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Prebavila dovede do naravne delavnosti, kri očisti in telo okrepi. Zdatno ni le med prvimi znaki, marveč ob vseh stopinjah bolezni prebavnega ustroja. To vincc lahko uživaš, kadarkoli se ne počutiš dobro. V lekarnah. Jos. Triner, 616-622 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
Glasilo K. S. K. Jednote katero naj bi čital vsak član je Amerikanski Slovenec. Čim bolj se širi glasilo tem bolj napreduje Jednota, katere član bi moral biti vsak zaveden Slovenec v Ameriki.
NASLOVNIK
So. Chicago, IH., 17. avg. — Slavno uredništvo Am. Slovenca, prosim malo prostora v cenjenem listu, ker sem se namenil nekaj vrst tukaj napisati, in to bi bilo dobro, da vsak, kateri si gre zemljišče ogledat, sporoči v A. S., kaj je videl, bodisi na severu ali jugu, ker to bi bilo v veliko korist rojakom, ki se zanimajo za to in prihranili bi si mnogo stroškov, ker tako bi vedeli, kam se je naseliti in kje je bolj zdrav kraj za Slovenca. Seveda dandanes ljudi vabijo agentje na vse strani in pravijo eni “na jugu je najbolje”, drugi “na zapadu” in tretji zopet “na severu” in tako ti ostane beseda “povsod je najbolje.” Zato je dobro, da Vsak sam presodi, kam se je bolje naseliti in kje bo imel bolj srečno bodočnost. Jaz sem si zadnji teden o-gledal zemljo v Wisconsin. Ko sem si ogledoval zemljo, videl sem res 5—6— 7jž čevljev visoko travo, pa ne v močvirji, ker tam ga ni, nego na lepo ležeči suhi zemlji. Dalje sem videl slive v hosti jako polne in črešnje in vsake vrste jagode, lešnike i. t. d.; in drevje je lepo in ravno za vsako rabo dobro. Videl sem poljske pridelke, ki vsi jako lepo rasto. Tako sem na pr. videl pridelke rojaka, ki se je pred tremi tedni naselil in vsejal repo, ki je zrastla v treh tednih 6—8 col dolgo perje. V Greenwoodu sem videl vinsko trto in jabolka jako polna. In ko sem si previdel, da vsaka stvar dobro obrodi, sem si izbral kos zemlje in se poslovil od tam za en čas. Zemlja je tukaj dobra, podnebje zdravo kakor v našem rojstnem kraji.
Koncem pozdravljam čitalce tega lista, A. Slovencu pa želim obilo vspeha.	Fr. Perovšek.
Gary, Ind., 24. avg. — Cenjeno uredništvo Am. Slovenca, prosim, blagovolite natisniti sledeče vrstice o izidu piknika društva sv. Jakoba, kateri se je vršil v prav lepem redu dne 16. t. m. Solnce je pripekalo kakor nalašč za ta dan, in vsled tega se je tudi ječmenovec jako prilegel došlim gostom iz Chicage in South Chicage, kakor tudi domačim. Le žalibog škoda, da se je solnce kmalu nagnilo in treba je bilo oditi stranskim, katere je vlak odpeljal zopet domov. A predno so odšli, so gg. JaJcobNbtonich od društva sv. Štefana štev. 1. in Jakob Kovač in Jožef Anzič od društva sv. Florijana štev. 44. K. S. K. J. napravili jedrnat govor; posebno pa Jakob Sto-nich je vspodbujal brate tega društva, da ostanejo trdni in zvesti društvu in Jednoti, katerih so se oklenili ter pov-darjal korist iste, katera stoji vedno na strani onim, ki spolnujejo njene dolž-
trgovcev, obrtnikov, gostilničarjev in odvetnikov, ki se priporočajo rojakom.
JOLIET, ILLINOIS.
BAMBICH FR., 920 N. Chicago SL Gostilničar.
BRAY-EVA LEKARNA SE PRI-poroča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta. CHULIK BLAŽ J., 711 N. Chicago st., blizo slov. cerkve. Prodajalna moških in ženskih oblek.
DENAR NA POSOJILO. POSO-jujemo denar na zemljišča pod u-godnimi pogoji. Munroe Bros. EAGLE THE, 406-410 N. Chicago St. Prodajalna pohištva in moških oblek.
FINK MATH, 500 Francis St. Stavbenik (contractor).
FREUND S. E., advokat in namestnik avst. konzula, 114 N. Chicago St., Barber Bldg.
GOLOBITSH ANTON, 805 N. Chicago St. Gostilna in dvorana
GOLOB JOHN, 608 N. Broadway. Izdelovalec kranjskih harmonik.
GRAHEK IN FERKO, 207 Indiana St. Mesnica.
S. HONET, KROJAČ, 918 NORTH Chicago St, Joliet, 111. Šivam, popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni
HORWAT ANTON, 600 N. Chicago St. Izdelovalec cigar in trgovec z likerji na debelo.
JURIČIČ FRANK, 1001 N. Chicago St. Prodajalec moških oblek in obuval. Agent vseh prekomorskih črb
J. P. KING, LESNI TRGOVEC Des Plaines in Clinton Sts. Oba telefona 8. Joliet, 111.
KONESTABLO ANTON, 201 Jackson St. Krojač. Izdeluje, popravlja in gladi moške oble.
LOPARTZ GEORGE, 402 Ohio Sl Grocerijska prodajalna.
PETRIČ IN LEGAN, 209 Indiana St. Gostilna.
WOLK & PRAŠNIKAR, 200JŽ Ruby St. Krojača moških in ženskih oblek. Popravljamo, likamo in čistimo o-bleke po najnižji ceni.
SIMONICH IN STRUTZEL, 920 N Chicago St. Trgovca z moškimi oblekami (up-to-date clothing).
STONICH GEORGE, 813 N. Chicago St. Trgovca z grocerijo, pre mogom in pošiljanje denarja. TORKAR LOUIS, 30 Fairview Ave Prodajalec zemljišč, lot, peska in kamenja.
VOGRIN ANTON, 307 Ruby St. Izdelovalec in popravljalec čevljev. VOGRIN ANA, 618 N. Broadway cor. Stone St. N. W. telefon 1727 Izkušena babica (midwife). VPRAŠAJTE SVOJEGA MESARJA za Adlerjeve domače klobase katere je dobiti pri vseh mesarjih. J. C. Adler & Co., 112 Exchange St., Joliet
ROCKDALE, ILLINOIS.
MARENTICH ANA, 109 Moen Ave Prva slovenska gostilna.
SOUTH CHICAGO, ILL.
KOMPARE JOS., 8908 Greenbay Ave. Salun in prodaja šifkart.
PITTSBURG, PA.
HOTEL REINHOLD, 5400 Butler St., R. Matuszewski, lastnik. HOTEL DUBLIN. H. A. Dublin, last.. 5438 Butler St.
® O Joži Wigginsu. (Za “Am. Sl.” priredil Rev. John Z.) q «^♦©^©^©♦©♦oW0^0^o^o^^o^o^k}£>4O4J
Eno izmed mnogih katoliških društev v Ameriki se zove katoliška misijonska unija. Misijonarji te unije hodijo okrog po deželi in sklicujejo shode, na katere vabijo ne le katoličane, ampak še posebno protestante in brezverce.
Liko sem tudi jaz vodil tak misijon v nekem malem tukajšnjem mestu, in, kot je vedno v malih mestih navada, bilo je precej zanimanja zanj. Vse prebivalstvo je bilo na nogah, nekateri iz radovednosti, drugi iz pobožnosti, ostali pa iz sovražnosti.
Upeljai sem bil takozvano vprašalno skrinjico, in kdor je želel pojasnila na kako vprašanje, je isto napisal na istek ter ga spustil v vprašalno skrinjico, jaz pa sem pri prihodnji seji nanj odgovoril.
Pregledoval sem listke po shodu, in eno vprašanje je posebno vzbudilo mojo pozornost. — “Ali saloon vpliva dobro ali slabo na človeka?”
Dočim sem premišljeval in iskal najboljšega odgovora na to vprašanje, odpravil sem se v mesto k brivcu. Joža Wiggins je bilo brivcu ime. Bil je vesel, šegav, moder in prebrisan mož, in njegova hišica je bila prava Meka za mestne novice. Ni pa Wiggins hodil v cerkev in ni se imel za pobožnega, a drugače je bi! pa pošten mož; in ker sem slišal, da “bi on moral biti katoličan, zato sem sklenil potruditi se kar mogoče, da ga spet spravim na boljšo pot.
Wiggins je bil, dasi kratkobeseden, jako prijeten za družbo. Dočim sem sedel pri njem na stolu, vstopi nek star prebivalec, ki je bil več let v tujini in se je ravnokar vrnil domov. Prišel je k Wigginsu, da pozve po svojih nekdanjih znancih v mestu.
Po navadnih pozdravih novodošlec vpraša po Janezu A.
Doli in ven; samo vsled pijače,” pravi Wiggins lakonično.
Beži no! Škoda zanj! Kje je pa Tomaž B.?”
“Doli in ven; vzrok isti.”
Povpraša po tretjem.
Doli in ven; istotako pijača.”
"Bog nas varuj! Kako pa je to?” Pi\ niče polože človeka na bolniško postelj tako naglo, da še ve ne, pa ga že odneso ven na pokopališče,” pravi VViggins.
Jaz sem si pa mislil, ko sem poslušal: tu je moj odgovor na ono vprašanje, in sem zapustil brivnico.
Zvečer, ko so se ljudje spet zbrali k misijonu, je bilo navedeno vprašanje prečitano, jaz pa sem dejal:
Prijatelji moji, dovolite mi, da vam v odgovor na to vprašanje navedem nek slučaj. Bil sem danes popoldne pri brivcu, ki je — mimogrede rečeno prav zaveden in razumen mož, in slišal sem nekega starega prebivalca, ki se je po več letih vrnil domov iz tujine, vprašati najprej po enem, potem po drugem, nato po tretjem starem znancu. Odgovor je bil vedno isti: ‘Doli in ven; — zaradi pijače.’ Izginili so; preselili so se na drugi svet, in vse, kar se še da povedati o nj'h, je povedano v znamenitih besedah mojega prijatelja, brivca: ‘Doli in ven; samo zavoljo pijače.’
"Prijatelji, ali ni to vprašanje jasno rečeno? Mi je li treba še kaj pristaviti? Vi poznate ljudi tega mesta. Ali ni imel moj prijatelj prav? Sami toraj lahko pridete do zaključka, kak upliv ima saloon na človeka.” —
Utisk, ki ga je moj govor napravil, je bil globok. Navzoča je bila tudi brivčeva žena, ki pa ni bila katoličanka. Prišla je, ker jo je neka njena prijateljica pregovorila in spravila s seboj. Ko se je vrnila domov, je seveda povedala svojemu možu, da sem ga pohvalno omenil, in možakar je bil vesel te reklame—kot jo je on nazival , in prihodnji večer je tudi on prišel, da pokaže svojo hvaležnost.
Prihajal je zopet in zopet, in tako tudi njegova žena. Med tem pa sem zvedel, da ima on velik vpliv na svojo ženo in da bi jo morda lahko spreobrnil, če bi ne bil sam zanikam. Skle-
nil sem torej govoriti z Wigginsom O tej stvari. Zato sem šel najprej obiskat njegovo ženo. Dejala mi je, da so ji bila moja predavanja všeč; mnogo njenih dvomov, ki jih je imela o katoliški cerkvi, je bilo odstranjenih; da, priznala mi je celo, da bi se tudi pokatoličanila, ko bi njen mož živel po svoji veri.
Nato se napravim v brivnico. Tam ni bilo nikogar razven Wigginsa. Bil je vesel mojega obiska, in dočim je imel z menoj posla, sem mu dejal, da mi je bilo všeč, ko sem ga videl pri predavanjih. Da, bil je tam, in če nisem opazil tudi njegove žene? Da, ona je bila tudi tam. Pa ali sem slišal prav, da bi ona postala- katoličanka, če bi on živel po svoji veri?
“Kdo vam je pa to povedal?” pravi Wiggins.	1
Ona sama. In ona je dobra ženska.”
“To je že res,” pravi Wiggins in po nekolikem premisleku pristavi: “Well, pa ne bo več imela tega izgovora, da ni katoličanka. Poprimem se drugega življenja in grem nazaj v cerkev. Premišljeval sem o tem, father, ves čas, odkar ste vi prišli.”
In ostal je mož-beseda. Šel je k spovedi, in njegova žena je bila vspre-jeta v sv. cerkev. Neka soseda, ki je bila zahajala ž njo k misijonu iz radovednosti, je pa ob istem času hodila k pouku ter se je tudi spreobrnila. Tako so bile te tri duše k Bogu pripeljane vsled neznatnega razgovora v brivnic) in vsled malega vprašanja v skrinjici, pa brezdvomno tudi vsled molitev o-nih blagih duš, katerim je pri srcu zveličanje naših bratov in sester.
Ta misijon je bil več kot pred enim letom. Pred kratkim sem pa zopet obiskal mesto, in prvi, ki sem ga srečal, je bil moj prijatelj VViggins, ki je sedaj dober katoličan, kakor tudi njegova žena. katero je pa zadela domača huda urica, ko so njene prijateljice zvedele, da se je spreobrnila.
Ljubitelji naše sv. vere, molite za spreobrnenje sirot, ki tavajo po temi nevere! Molitev je povzdignjena roka, ki prinese blagoslov božji in pomaga izgubljene duše zopet pripeljati na pravo pot resnice.
DENARJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
za $ 10.35 ............. 50 kron,
za	20.45 ............... 100	kron,
za	40.90 ............... 200	kron,
za	102.25 .............. 500	kron,
za	204.00 ............  1000	kron,
za	$1018.00 ............. 5000	kron.
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Oder ali pa New York Bank Draft.
FRANK SAKSER CO„
109 Greenwich St., New York, 6104 St. Clair Ave., N. E.
Cleveland, Ohio.

POZOR, ROJAKI! urejeno
Moderno gostilno
National Buffet
v katerej bodem točil najboljše pm terjevo pivo, izvrstno žganje, domač* vino in prodajal dišeče smodke Prodajam premog.
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St.
N. W. Phone 825.	Joliet IB
Edini katoliški list za slovenski narod v Ameriki je Amerkanski Slovenec. Vse zanimive novice iz vseh naselbin dobite v našem listu. Naročujte in priporočujte ga. Stane samo $1.00 na leto; za staro domovino $2.00.
na svetu je trdno zdravje. Zatoraj naj vsaki r. jak, ako oboli takoj v početku gleda, da se poveri izkušenemu zdravniku ter se precej prične zdraviti, ker s tem si hrani denar ter okrajša trpljenje. Na kakšnega zdravnika pa se je treba obrniti ko se jih toliko hvali po časopisih ter vsaki hoče biti najboljši? — Vedno le na takega, katerega delovanje pozna in katerega mu prijate,,! priporočajo, katere je že popolnoma ozdravil.
THE
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
Prvi, najstarejši in najzanesljivejši zdravniški zavod za Slovence v Ameriki vabi vse one, kateri bolehajo na katerikoli bolezni in kateri so morebiti že pri drugih zdravnikih zastonj trošili denar, da se obrnejo na vrhovnega zdravnika tega zavoda Dr R. Mielke-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo v zdravljenju vseh boleznij in kateri je že natisoče bolnikov popolnoma ozdravil. Vsaki naj svojo bolezen opiše natanko v svojem materinem jeziku brez vsakega prikrivanje.
Kataremu pa bolezen ni znana, naj piše po obširno knjigo ’ ZDRAVJE”, katero dobi ZASTOJ, ako pismu priloži nekoliko poštnih znamk za poštnino.
Vsa pisma naj se nasljavljajo na sledeči naslov;
THE
Collins N ,Y. Medical Institute (Inc.)
140 West 34th St.,	NEW YORK.
V/AW\VAV.%V.V.V.WV.VAV.V,V.V,VAV/,SV.V.V.V.V,VV.V.V.V.W.V.V.V.V.V.V.VA Največja in naj starejša hranilnica na Kranjskem.	£
Kranjska hranilnica v Ljubljani.
KRAFLOVE ULICE ŠT. 9.
USTANOVLJENA LETA 1820.
sprejema vloge in jih obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama.
Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1907. nad 68 milijonov krom j	Rezervni skladi znašajo 9,337,077 kron.
J Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklepa <	82,000.000 Kron, - -__
*» in ,sicer znašajo med drugimi zakladi:
Zemljeknjižno zavarovane
terjatve .............37,814,374	K
Posojila občinam in korporacijam .............. 2,048,214	K
Menice ................... 676,000	K
Vrednostni papirji.......30,028,626	K
Vrednost hiš v Ljubljani,
Trstu in na Dunaju ter
S^ščin ............... 2,925,746	K
Čisti upravni dobiček—-razen vsot,	ki
se pridenejo rezervnim zakladom____je
omenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem. Kranjska hranilnica darovala je za take namene do sedaj blizo sedem milijonov kron
I
wwv*w** milijonov Kron.	m
E. PORTER
Brewing Co.
EAGLE BREWER v
izdelovalci
ULEŽANE MI
PALE ALE IN LONDON PORTER POSEBNOST JE PALE WIENER
BEER.
rál 1
VSAKDO
DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEDAJ PRi
Ako kupujete pri nas si prihranite denar.
B. BERKOWITZ 10JOLIET,agILL.
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne tel izdelujemo vsa t tri stror spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo.
Popravnica. Govorimo tudi raznovrstne jezike.

Rojalri, o priliki obiščite
Slovenski dom
kjer se toči vedn* sveže in najboljše pivo, žganje, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše smodke. V obilen poset se vam priporoča.
123 Pine Street,
Prodajom tudi parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino.
John Povsha, lastnik
HIBBING, MINN.
POZOR, SLOVENCI!
Ko semuditev našem mestu se nadejam naše vašega poseta
tnojej moderni gostilni.
Točim dobro Schoenhoffen-ovo pivo in drage pijače, tudi prodajem «''če ‘Union-Made’ smodke.
Rojakom se priporočam.
PtTJDOLF MARAŽ,
Washington St., blizo lOth Ave-,	GABY, IND.
Predaiem parobrodne listke; pošiljam denar v staro domovino in posrekujem pri kupovanju zemljišč in lot.
W.'.W.V.V.V.V.V.V.V.V.W.
& Et
Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS
JAVNI NOTAR
>I
Kupuje in prodaja zemljišča »* v mestu in na deželi.	■£
Zavaruje hiše in pohištva pro- ^ ti ognju, nevihti ali drug. po- i škodbi.	jr
Zavaruje tud. življenje proti »■ nezgodam in boleznim.	Jt
Izdeluje vsakovrstna v notar- «J sko oko spadajoča pisanja. f
Govori nemško in angleško. *5 WUVWWWWVUVVWUWIA/WV|
Ustanovljena 1*71.
Of Joliet. Illinois.
Kapital in preostanek 5300,000.00.
VWWA%W.W.V.V.\W.V.W.WA%\V.\V.V.V.WA\W«V.
POZOR! POZOR!
Bliža se sezotia balov in domočib veselic. Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača v dno pri roki. In to je gotovo
slovenski pop
ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka
Joliet Slovenk Bottling Co.
913 N. Scott Street, Joliet, 111.
Chicago tel. 2272, N.W.480. tfbnedeljeh N. W.344.1
Kranjski pop je najizvrstnejša pijača proti žeji, bolj okusna in hladilna nego katerakoli druga. Pokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj resnico. Nadalje izdeluje ista družba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega priporoči a. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla-
SVOJI K SVOJIM !
"WWAWAW.".V.,AV.WAVAV.,,VAVAWA,.VAV.W^A
Compagnije ^ G-anerale 3p Transalantiqne
FRANCOSKA PROGA.
Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano in fazna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State Street,
New York
Maurice Kczminski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearborn St., Chicago
Frank Medosh, agent, 9^78 Ewing Ave. So. Chicago, 111.
A. C. Jankoviči, agent, 2127 Archer Ave., Chicago, 111.
'Dnul Starič, agent, no South 17th St., St. Louis, Mo.
'rejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta
J. A. HENRY, predsednik.
C. H. TALCOTT, podpredsednik. HENRY WEBER, blagajnik.
KRANJSKA MESTA.
XI.
KRŠKO.
Kaki dve uri hoda proti severovzhod nej strani od Kostanjevice je prijazno mestice Krško. Razprostira se na podnožji s trsjem obrastenega holmca po dolgoma ob Savi, ki urno vali svoje šumeče valove proti sosednej Hrvat-skej, trgajoč zemljo zdaj na levem zdaj na desnem bregu, delajoč sem ter tja peščene otoke po precej širokej strugi. Stopivšemu iz mesta izpreme-ne se brda v krasno ravan, in odpre se mu veličasten razgled po sosednej Štirskej in Hrvatskej.
Okolica je bila vže v starodavnih, prazgodovinskih časih obljudena. Stalo je blizu sedanjega mesta, med vasema Drnovo in Vihre, keltsko-rim-ljansko mesto Noviodunum. Istinitost tega mnenja nam svedočijo razne starine iz keltske in rimljanske dobe, recimo kameni z latinskimi napisi, razne posode, stebri in novci. Iz teh ostankov smemo sklepati, da je bilo mesto jako cvetoče; tod je šla tudi rimljanska cesta.
Tudi krščanstvo se je tu jako zgodaj razširilo. Za časa preganjanja kristjanov je tudi tu mučenikov kri močila zemljo. V tem mestu je za Jezusovo vero kri prelil junaški, petindvajset letni mladenič Pelagij, ki se je porodil v Emoni. Tudi sv. mučeniki Heradij, Pavel in Akvilin z dvema drugima tovarišema so v Noviodunumu za sveto vero svoje življenje dali. Njih spomin se v cerkvi goduje v 17. dan maja. Tudi se pripoveduje, da je v Novidunumu dlje časa vladal Kon-stans, sin cesarja Konstantina. V četrtem stoletji je mesto izginilo iz po-vestnice; razdejali so ga o preseljevanji narodov d'vji Huni ali kak drugi divji narod.
V	srednjem veku je bila okolica pod oblastjo Oglejskih patrijarhov, in to v cerkvenem in političnem oziru. Svoja imetja so patrijarhi izročevali v fevd raznim plemenitim rodbinam, ki so si jih pa tekom časa prilastile. Takšen fevd Oglejskih patrijarhov je bil skoraj gotovo tudi Krški grad, ki se koncem dvanajstega stoletja v listinah vže omenja. V poznejših letih se nahajajo lastniki gradu Krški gospodje; Bertold 1248. leta, Ortolf 1262. L, Herman 1322. 1. in Martin 1337. 1. Ko je izumrla ta rodovina, prišlo je Krško v roke Celjskim grofom skoraj gotovo kot fevd Oglejskih patrijarhov. Leta 1373. je izročil patrijarh Janez grofu Hermanu tudi pravico patronata Le-stovške župnije. Na tem gradu je živel grof Friderik se svojo drugo ženo zalo Veroniko Deseniško. Po zavrat-nej smrti slednjega Celjskega grofa Ulrika II. v Belemgradu (1456. 1.) so pripadla obširna posestva deželnemu knezu cesarju Frideriku. Vsled pogodbe je prepustil cesar Friderik Krški grad Ulrikovej vdovi, ki je nekaj časa tu živela; a pozneje je baje šla v v svoj rojstni kraj Dubrovnik ter je Krški grad oskrbovala po oskrbniku. Po njenej smrti je pripadlo avstrijskim vojvodam tudi to imetje, katero so zastavljali raznim plemenitim rodbinam. Tako je bil zastavljen grofu Turnu; njegovi dediči so ga prodali Ivanu Val vazorju. Koncem 18. stoletja je grad kupil Jakob Auersperg ter združil to posestvo s turnsko graščino. Za časa Valvazorja je bil grad še dobro ohranjen, a zdaj vže skoraj razvalin znati ni.
Okolo gradu na podnožji holmca so si tekom časa ljudje postavili bivališča, ker so imeli ob nevarnih časih zavetje v utrjenem gradu. Kdo je prvo hišo postavil nam ni ohranila zgodovina. V drugej polovici 15. stoletja je morala naselbina biti vže precej znamenita; kajti da bi se laže utrdila ter branila proti turškim napadom, podelil jej je z raznimi pravicami jako radodarni cesar Friderik IV. v 5. dan marca 1477. leta mestne pravice. Iz istega vzroka je rečenega leta tudi trg Lož in Višnjogoro v mesti povzdignil.
S tem letom se toraj prav za prav še le prične zgodovinska doba Krškega mesta. Mesto je dobilo tudi svoj grb, ki nam kaže na višnjavem polji v končanem delu zeleno gorovje, v sredi na jednej polovici podobo sv. Janeza evangelista v rudečej obleki, držečega v roči kelih s tremi kačami, a na drugej polovici je videti podobo mesta. Vsled svoje lege ob Savi in glavnej cesti se je mesto hitro razcvi-talo kljub raznim nezgodam. Za Friderikom so vsi drugi vladarji mestu potrdili njegove pravice ali mu pa še novih pridevali. Mesto je imelo tudi pravico sodstva; znamenje sodnikove časti je bila srebrna sodniška palica.
V	letih 1469, 1475 in 1546 sta mesto in okolica mnogo hudega prestala po divjih Turkih. Tudi o druzih nezgodah se poroča. Leta 1542. so kobilce — za naše kraje redka prikazen — polje popolnoma pokončale; vsled tega je nastala grozovita lakota. Leta 1629. okolo kresa so bili tako grozoviti nalivi, da je voda cele vasi z ljudmi in živino vred odplavila. Nasledek povodnji je bila velika dragina in lakota naslednje leto. Več tisoč ljudi, — pripoveduje kronist — je pomrlo lakote, mnogo se jih je pa izselilo na Ogrsko in Turško.
V	letih 1578, 1626, 1634 in 1646 je po mestu in okolici davila kuga ljudi.
Tudi potresi so mestu mnogo kva-re naredili. Leta 1628. — v soboto po
binkoštih — je nastal med 6. in 7. uro
zvečer zelo hud potres, ponavljajoč se vso noč do druzega dne. Dotično spo ročilo pristavlja, da so zvonovi cerkve “naše ljube Gospe” v Leskovci sami zvonili. Porušilo se je mnogo gradov, cerkva in poslopij. Štiri leta pozneje je jedno noč in dan ponavljajoči se potres napravil mestu zopet mnoge kvare. Ljudje so kar omedlevali strahu.
V 14. dan junija 1639. leta je bil vložen temeljni kamen samostanu očetov kapucinov v navzočnosti Novomeškega prošta Nikolaja Mrau-a, arhidijako-na za Dolenjsko in ob jednem župnika Cirkniškega, in mnogo drugih duhov-skih in svetnih gospodov. Mesto je plačalo za stavbo potrebno zemljišče, darovalo še 400 gld. v denarjih, 1200 gld. pa posodilo. Redovniki so skrbeli za poduk mladine do 1803. 1.
Za časa Lutrovih novotarij so se tudi Krščani gibali. Deželni stanovi so poslali v Krško Janeza Weikslerja, da naj jim oznanuje novo vero. Tedanji župnik in arhidijakon Polidor Montegnana, ki je bil pozneje prošt v Novomestu, zapodil je pridigarja iz leče. A meščani so se bili vže navzeli novega duha, da so se zanj potegnili. Bila bi se župniku slaba godila, ako bi je ne bil naglo popihal v Celje. Za meščane je imela ta gorečnost slabe -nasledke. Deželni knez, nadvojvoda Ka rol, poklical je Krškega sodnika in nekaj meščanov v Gradec ter jih tu utaknil v ječo, kjer so imeli priliko premišljevati o novotarijah.
Tudi kmečkih uporov v 16. stoletji so se meščani udeležili.
Naj se tu nekoliko omenijo. Vže 1503. in 1513. leta so se vzdignili kmetje zoper samovoljno ravnanje graščakov in oskrbnikov, ali hitro je bil upor zadušen in uporniki so se povrnili zopet na svoja opravila. Dve leti pozneje (1515. 1.) se zopet kmetje upro. Okolo Brežic se je bilo zbralo okolo
40,000	upornikov. Posvetujejo se, kako bi dobili zopet svoje stare pravice in svobodščine “staro pravdo.” Sklenejo na postavnej poti zahtevati svojih pravic. Zategadel odpošljejo poslance k cesarju Maksimilijanu v Avg-sburg. Cesar jih odpravi z dobrimi obljubami. V tem so pa mislili uradniki in graščaki zatreti upor s tern, da so nekaj načelnikov zaprli in umorili. To silno razdraži zbrane upor-neže, zatorej planejo nad gradove in samostane. Zlasti v Mehovskem gradu poleg Novomesta so strašno divjali. Baltazarja in Nikolaja Mindorferja ter dva druga viteza so treščili preko zidovja v globočino; ženo in hčere Min-dorferjeve so pa oblekli v kmečko o-bleko ter jih tirali na polje, češ, naj delajo in poskusijo, kaj trpi ubogi kmet. V tem se zbero brambovci, združijo se s cesarsko vojsko pod poveljstvom Jurija Herbersteina ter udarijo na združene čete upornikov pri Brežicah meseca septembra 1516. leta. Ustajniki so bili premagani; kar jih ni obležalo na bojišči, razkropili so se na vse strani ali pa bili ujeti, in te je zadela strašna osoda.
(Konec prih.)
Pozor Rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo
VI. 13. Schuster
Young Building
Na prodaj farme
v Wisconsin.
Zemljišča in farme v Marinette County, Wisconsin prodajem prav po ceni. Blizu cerkve, šole in dobrih potov. Za nadalnje pogovore pišite na lastnika: THEO. KERSTEN, ali pa pokličite po telefonu g. August Schoenstedt, Loughran Bldg., Joliet, 111.
Theo. Kersten,
CRIVITZ, WIS.
Mahkovec & Božich
208 Jackson St., Joliet, 111.
SLOVENSKA GOSTILNA
kjer točimo fino “Elk Brand” pivo, dobro kalifornijsko in domače vino it) tržimo dišeče smodke. Rojakom st priporočamo v obilen poset.
N. W. Phone 384.
MAHKOVEC & BOŽICH
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK.
Posebnost so naše
"Tie D. S” lQc. in “Meersciiaiiin” 5c,
Na dl bno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson Street. Joliet, I1L
IW.V/AYAAYIY/AWAVAW.Y.VMY^V.V.V.VAV^
Kje je najbolj varno naložen denar ?
Hranilnih ulog je: milijonov kron
Rezervne»* --ik’ada je: 800,000 kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejii denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vsek ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej to-\ lika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos jilnica, pupilamo varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vai denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovih ulicah. Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak
109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE.. N. E. CLEVELAND, O
WWAWWWAW.\V.v MWWWmWWWWW
FRANK SAKSER
Anton Nemanich Sc Son
205-207 OHIO STREET, JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogrelmiški
ZAVOD IN KONJUŠNICA..
Chicago Phone 2273.	Northwestern Phone 416.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih L dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu ali po noči se točno ustreza.
PRIVATNA AMBULANCA.
Stanovanje 1000 N. Chicago St.	N. W. Phone 344.

J. J. KUKAR,
ZASTOPNIK
¡vseh parobrodnih družb.
Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem duevnem kurzu.
Priporočam se rojakom.
J. J. KUKAR
536 Belvedere St., Phone 1441.	WAUKEGAN, ILL.
FRANK MEDOSH
9478 Ewing Ave., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija So. Chicago, 111.
Gostilničar.
Izdeluje vsa v notar skadeJa, prodaja šif-karte ter pošilja denar v staro domovino vest no in zanesljivega.
Telephone 123; South Chicago
PoštenaPostrežba vsakemu.
JOUCT.UL.
FI1T0 PI70 V STEKLEUICAH.
BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS.	OBA TEL. at.