SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXXV (69) • STEV. (N°) 26
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 14 de julio - 14. julija 2016
DOBRODOŠLI DOMA
IRENA VADNJAL
Po ljubljanskih ulicah, pa tudi po ulicah drugih slovenskih mest te dni odmevajo koraki Slovencev, ki se v Slovenijo za kratek čas vračajo iz širnega sveta, kamor jih je odpeljala pot življenja. Predstavniki Slovencev po svetu in v zamejstvu so spregovorili v Državnem zboru, svoja pričakovanja do Slovenije bodo predstavili predsedniku vlade Cerarju, srečali se bodo s predsednikom republike Pahorjem. Na festivalski prireditvi Dobrodošli doma se bodo predstavili domačinom, za njih je organiziranih kar nekaj že tradicionalnih dogodkov, od piknikov, okroglih miz, koncertov, do svetih maš in romanja na Svete Višarje. Ti dogodki so nekaj, žal pa znatno premalo.
Slovenci so svoje slovenstvo ohranili, ker ga v tujini čuvajo kot neprecenljiv dar. Pojem »slovenstvo« je njihova vez s svetom, ki je oddaljen od njih, a ker sega na čustveno raven, je pomemben element njihovega življenja. Tudi potomci izseljencev prihajajo v Slovenijo, ki predstavlja dom njihovih prednikov. Slovenci v zamejstvu, ki se ne čutijo zamejci, ampak preprosto Slovenci, se ne vračajo domov, saj so doma na ozemlju, ki je bilo nekoč slovensko. Lahko bi rekli, da je slovenstvo v svoji izvirni obliki pravzaprav ohranjeno izven meja te države.
Država Slovenija, ki je bila mednarodno priznana z veliko pomočjo Slovencev po svetu, je za ohranjanje slovenstva naredila bore malo. Slovenstva ne ohranja v Sloveniji, izven države pa še manj. V petindvajsetih letih bi morala to po svetu raztreseno tkivo svojega naroda povezati v dejanski enotni kulturni prostor, žal pa je ta pojem ostal v večini le dobro zveneča fraza, s katero v resnici ne vemo, kaj početi. Razlogov je veliko. Gotovo ne gre pričakovati, da bodo politični nasledniki tistih ljudi, ki so povzročili beg Slovencev v tujino, iskreno vzpostavljali stike z njimi. Priznati, da so generacije slovenskih izobražencev v tujini dosegle zavidljive mednarodne uspehe, medtem ko je Slovenija kot ena izmed federalnih republik za tesno zaprto mejo živela utopijo enotnega uma, je gotovo grenko. Nemalo težav povzroča tudi čedalje večji pretok informacij, iz katerih lahko izvemo, kako so bili Slovenci izven meja redno podkupovani za interese političnih in gospodarskih lobijev v Jugoslaviji.
Največjo težavo za ohranitev slovenstva pa predstavlja dejstvo, da do osamosvojitve o Slovencih izven meja Slovenije nismo vedeli skoraj nič, po osamosvojitvi pa prav tako skoraj nič. V Jugoslaviji smo slišali za sovražno emigracijo, naši starši so pod pritiskom strahu molčali o vsem. Učni progami, ki bi vsaj v samostojni Sloveniji morali biti polni podatkov o populaciji, za katero ocenjujemo, da šteje pol milijona ljudi, temu skoraj ne namenjajo prostora. Zanimivo bi bilo slišati odgovore kandidatov za poslance pred volitvami, če znajo povedati kaj o Slovencih v zamejstvu in po svetu, če vedo, koliko jih je, kje jih je največ, zakaj so se izseljevali, zakaj rečemo »avtohtona« skupnost? Povprečen Slovenec o svojih rojakih ne ve skoraj nič. Nasprotno pa naši rojaki o nas vedo skoraj vse.
Slovenci smo ponovno padli na izpitu. Spet smo dovolili, da je slovenstvo izraz, ki spada na parket folklore, ne pa eminentnih globalnih multi-kulturnih srenj. Narodni ponos, ki se je ohranil v slovenski skupnosti v Buenos Airesu, na slovenskih tleh ni moderen. Kakšnega politika so sicer včasih polna usta narodnega ponosa, a v srcu sploh ne ve, kaj to sploh je. Stvari, ki so neprecenljive, se namreč ne morejo kupiti. Nimajo žven-keta denarja, zato so nezanimive za vse, katerih življenjski moto je materija in ne ideja.
(Časnik.si)
Prejšnji teden je na gospodarsko--političnem področju zaznamovala blokada Luke Koper zaradi upora delavcev. Da povzamemo: delavci so zahtevali razrešitev oziroma odstop ministra Petra Gašperšiča in državnega sekretarja Metoda Dragonje. Zaradi zapletov je odstopil predsednik uprave SDh (Slovenski državni holding) Marko Jazbec. Odločitev je sporočil tik pred skupščino Luke, na kateri naj bi na predlog SDH zamenjali tri nadzornike. Delavci so pri spontanem uporu vztrajali kljub njegovemu odstopu in preklicu menjave nadzornikov. Zahtevali so tudi srečanje s predsednikom vlade Mirom Cerarjem, ki pa jih je najprej zavrnil in dejal, da ga ne bo v Koper. Dejal je, da delavci ne bodo vodili državna podjetja, še manj pa državo. Obenem je od uprave Luke zahteval, naj nemudoma zagotovi normalen delovni proces v pristanišču ter prepreči nadaljnje
Zapleti okoli Kopra
nastajanje škode, ki se meri v milijonih. Železniški promet je stal tri dni. Do premikov je prišlo prejšnjo nedeljo zvečer, ko so delavci in uprava dosegli dogovor o osemurnem delavniku za ponedeljek, že v torek pa so začeli z neprekinjenim delom z vsemi razpoložljivimi silami.
Merjenje moči se nadaljuje na politični ravni. Cerar je povabil predstavnike delavcev v Ljubljano in se z njimi sestal v četrtek. Zbližanja pogledov na prihodnost Luke Koper ni bilo. Obenem se je znova zaiskrilo v koaliciji, saj je delavce podprl podmladek stranke SD (Socialni demokrati), ki se je pridružil protestom v Ljubljani, kar se zdi predsedniku vlade Cerarju nedopustno. Prvaka SD Dejana Židana je opozoril, da SD igra dvojno igro in da naj razmisli o prihodnjem delovanju.
»Za vse, kar se dogaja v poslovnem
procesu Luke Koper, je odgovorno vodstvo, torej uprava in nadzorni svet«, je ta ponedeljek v parlamentu na poslansko vprašanje odgovoril premier. V zvezi z nameravano zamenjavo treh nadzornikov Luke Koper, od katere je Slovenski državni holding kasneje odstopil, je Cerar pojasnil, da za kadrovanje v Luki in v drugih državnih podjetjih ni pristojna vlada, ampak SDH.
»Ta vlada spoštuje načela korporativ-nega upravljanja - kadrovanje se dogaja strokovno po določenih merilih in pri tem bomo vztrajali,« je zatrdil.
A politični zapleti ostajajo. Vladno koalicijo še vedno deli ravnanje podmladka SD, ki je podprl proteste pretekli teden pred Luko Koper, in ocena premiera Mira Cerarja, ki je na to dejal, da igra SD dvojno igro. Premier sicer upa na ponovno konstruktivno delo koalicije.
Tomaž Mavrič vodi lazariste
Misijonska družba - lazaristi so v torek, 5. julija, na občnem zboru v Chicagu v ZDA, kjer so zbrani delegati vseh provinc, za dobo šest let za vrhovnega predstojnika izvolili Slovenca Tomaža Mavriča. Mavrič je izvorno član Slovenske province in je bil do sedaj vicevizitator province sv. Cirila in Metoda v Ukrajini.
Na občnem zboru je sicer zbranih 112 članov, ki imajo pravico glasovanja. Nanj so se pripravljali na hišnih zborih in nato na provincialnih zborih. Družba želi poglobiti svojo karizmo, ki je zajeta v geslu ustanovitelja Misijonske družbe sv. Vincencija Pavelskega: Posnemati Kristusa, oznanjevalca evangelija ubogim. Želi odgovoriti na izzive nove evangeli-zacije. Zato se povezuje in sodeluje z različnimi vincencijan-
skimi vejami, ki jih je na svetu nad 200.
Vsakokratni občni zbor obenem tudi voli novo vodstvo Misijonske družbe z generalnim superiorjem na čelu. Kot že rečeno so to pot za generalnega superiorja izvolili g. Tomaža Mavriča.
G. Tomaž Mavrič se je rodil 9. maja 1959 v župniji San
Antonio v Buenos Airesu, v slovenski izseljeniški družini s petimi otroki. Oba starša sta bila begunca, ki sta prišla v Argentino leta 1948 iz begunskih taborišč v Avstriji. Poročila sta se leta 1957. Oče je že umrl, mati pa živi v Bariločah.
Mladi Tomaž je obiskoval osnovno šolo od 1965 do 1971 v Villa Devoto, gimnazijo od 1972 do 1976 v župniji Marije Kraljice v Lanusu. Bogoslovje je študiral na Teološki fakulteti v Ljubljani v letih 1977 do 1983.
Zakrament mašniškega posvečenja mu je 29. junija 1983 v ljubljanski stolnici podelil nadškof dr. Alojzij Šuštar. Novo mašo je imel na Suhi pri Škofji Loki 3. julija 1983, kjer ima družinske vezi, in nato ponovitev v Lanusu 2. oktobra 1983. V Misijonsko družbo je vstopil 11. decembra 1978 v Beogradu.
Po končanem teološkem študiju je nekaj mesecev deloval med rojaki v Argentini, leta 1984 pa je bil premeščen v Kanado, kjer je kot kaplan največ deloval na slovenski župniji Brezmadežne v Torontu. Posvečal se je misijonski organizaciji in mladinskemu pevskemu zboru in drugim dejavnostim. Leta 1994 se je vrnil v Slovenijo in bil nastavljen za kaplana v župniji sv. Jakoba ob Savi. Leto kasneje je odšel v župnijo sv. Jožefa nad Celjem, kjer je pomagal na župniji in se posvečal ljudskim misijonom, duhovnim vajam in drugim dejavnostim.
V tem času se je pripravljal na zunanje misijone. Tedanji ljubljanski nadškof dr. Franc Rode mu je 28. julija 1997 izročil misijonski križ, 4. avgusta 1997 je odpotoval v Rusijo in se naselil v mestu Nižnij Tagil v Sibiriji. V letih 2002 in 2003 je pomagal pri vzgoji v notranjem semenišču (novi-ciatu), in sicer najprej na Slovaškem, nato pa v Kijevu v Ukrajini. Od leta 2004 je sodeloval v upravi viceprovince, ki ima sedež v glavnem mestu Ukrajine. 17. junija 2009 je bil imenovan za vicevizitatorja viceprovince sv. Cirila in Metoda, ki zajema področje Ruske federacije in Ukrajine.
Končno je bil preteklega 5. julija izvoljen za generalnega superiorja (vrhovnega predstojnika) Misijonske družbe. Slovenci v Argentini mu čestitamo ob tem visokem in odgovornem delu in bomo molili za njegov uspeh.
Arbitraža se nadaljuje
Arbitražno sodišče v Haagu, ki odloča o meji med Slovenijo in Hrvaško, je sporočilo, da bo nadaljevalo delo. Sodišče je sklenilo, da je Slovenija sicer kršila arbitražni sporazum, vendar te kršitve niso bile tako hude, da bi lahko Hrvaška izstopila iz sporazuma ter da sodišče ne bi moglo neodvisno in nepristransko sprejeti končne razsodbe. »Ni ovir, da se postopki v okviru arbitražnega sporazuma ne bi nadaljevali,« je poudarilo sodišče.
Sodišče bo zdaj v novi sestavi ponovno preučilo tako pisna kot ustna
stališča ter številne kartografske in druge dokumente, ki sta jih sodišču predložili obe državi. Nato se bo posvetovalo z obema državama, ali bo potrebna nova ustna obravnava pred dokončno odločitvijo.
Predsednik vlade Miro Cerar razsodbo arbitražnega sodišča pozdravlja. Slovenija še naprej podpira arbitražni postopek in arbitražno sodišče. Zadnjemu zaupa, da bo sprejelo pravično, dokončno in zavezujočo odločitev o mejnem sporu. Slovenija bo to odločitev spoštovala in enako pričakuje od Hrvaške.
Mejni spor med Slovenijo in Hrvaško je treba nujno rešiti, ker že od osamosvojitve obremenjuje odnose med državama in vpliva na življenje ljudi ob meji, so sporočili iz kabineta predsednika vlade. Hrvaško ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je sporočilo, da je arbitražno sodišče s svojo odločitvijo zamudilo priložnost, da bi vrnilo zaupanje v neodvisnost in nepristranskost lastnega dela in mednarodnega arbitražnega sodišča na splošno. Vztrajajo pri izstopu iz postopka.
Svobodna_2016_nro_26.indd 1	12/07/16 14:44
Stran 2
14. julija 2016 • SVOBODNA SLOVENIJA
Združeni narodi za družino
Svet za človekove pravice pri Generalni skupščini Združenih narodov je pred kratkim potrdil besedilo resolucije o zaščiti družine. Gre za do zdaj najbolj jasno opredeljen pomen družine za družbo v dokumentih svetovne organizacije. Za resolucijo je glasovalo 32 držav, 12 jih je bilo proti, med njimi tudi Slovenija, 3 so bile vzdržane.
Med pomembnimi poudarki resolucije je priznanje družine kot temeljne celice družbe in naravnega okolja za rast in razvoj njenih članov, še posebej otrok, ki potrebujejo posebno zaščito in skrb, ter priznanje družine kot temeljnega prostora socializacije in njenega pomena za družbo in državo. Resolucija prav tako potrjuje materinsko in očetovsko skrb, saj materinstvo in očetovstvo zagotavljata najboljše okolje za rast in razvoj otroka.
V dokumentu še piše, da so družine pomemben prostor socialnega povezovanja in medgeneracijske solidarnosti, prek njih se prenašajo kulturna identiteta,
tradicija, moralna vrednost in dediščina družbe. Resolucija poziva države, naj vodijo družinsko politiko, v kateri bodo revnejši in ovirani še posebej zavarovani. Prav tako poudarja pomen vloge visokega komisarja za človekove pravice pri Združenih narodih, ki mora skrbeti, da se konvencija o zaščiti družine izvaja v vseh državah.
V večini članic Združenih narodov tako raste zavest o pomenu družine, materinstva in očetovstva. A del tako imenovanega zahodnega sveta in nekaj latinskoameriških držav za zdaj še obvladujejo LGBT aktivisti (lezbične, gejevske, biseksualne in transspolne skupnosti) z ideologijo spola, ki ne priznava naravnega ženskega in moškega spola ter spodbuja k menjavanju spola in spolnih usmeritev. Ob sprejemanju resolucije o zaščiti družine so se tej ideologiji najbolj podvržene pokazale vlade Anglije, Norveške in Švice, ki so s svojimi radikalnimi protidru-žinskimi predlogi sprožile nasprotovanje velike večine ostalih držav.
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
TONE MIZERIT
v
Slavje v Sentjoštu
V Šentjoštu nad Horjulom je v nedeljo, 10. julija, ob župnijski cerkvi sv. Janeza Evangelista, kapeli mučencev ter pred kapelo potekala slovesnost z naslovom »Slovenija - praznujemo s teboj!« Sveto mašo je daroval kardinal Franc Rode. V nagovoru je dejal, da so komunisti v Sloveniji zasejali sovraštvo, s tem pa porušili temelje narodne enotnosti.
Po maši je bil kulturni program podelitev Ehrlichovih medalj in priznanj. Slavnostni govornik je bil predsednik Nove Slovenske zaveze Peter Sušnik. V cerkvi sv. Jošta pa je na ogled razstava »STOP cenzura«, avtorice Helene Janežič iz Narodne in univerzitetne knjižnice.
Kardinal Rode je v pridigi med drugim poudaril, da so totalitarni sistemi zavrgli sporočilo evangelija, da je »moj bližnji vsak človek, posebej človek v stiski«. »Pri nas so to sovraštvo zasejali komunisti in s tem zrušili temelje narodne enotnosti in možnega sožitja. Kidrič, Kardelj in drugi komunistični voditelji so bili polni prezira do nasprotnikov, ki naj bi bili ničvredna raja ogabnih, strahopetnih in podlih izdajalcev. To sovraštvo se je s partijskega vrha širilo med preproste partizane in jih zastrupljalo.«
Kardinal Rode je spomnil na krute poboje med in po
vojni zajetih nedolžnih rojakov, ki so umrli zgolj zato, ker niso verjeli v totalitarizem. »So vse te žrtve zaman? So vsi ti možje in fantje, ki so se borili za drugačno Slovenijo za vero in svobodo in so umirali z molitvijo v srcu zgolj nesrečne žrtve napačnega razpleta zgodovine? Nikakor. Sveto pismo nam odgovarja: Duše pravičnih so v Božji roki. V očeh nespametnih se zdijo mrtvi, toda oni so v miru. Bog jih je preizkusil in spoznal, da so ga vredni. Kakor zlato v topilnici jih je prečistil in sprejel kakor žgalno žrtev.«
Nasilna smrt pretresla Slovenijo
Smrt dveletne deklice z Jesenic, ki je podlegla poškodbam, ki naj bi ji jih prizadejal mamin novi partner, dobiva nove razsežnosti. Kranjski kriminalisti kazniva dejanja, ki so vodila do smrti, še preiskujejo, osumljenca ostajata v sodnem pridržanju. Po prvih ugotovitvah policistov je dveletna deklica z Jesenic dlje časa živela v neprimernih razmerah. Kriminalisti v preiskavi potrjujejo sum, da sta mama in očim deklico hudo zanemarjala in z njo surovo ravnala. Ovadili so ju tudi za povzročitev posebno hudih poškodb, ki so vodile v smrt.
Deklico so v zdravstveni ustanovi v soboto sprejeli s številnimi poškodbami. Poškodbe na različnih delih telesa so glede na dosedanje ugotovitve nastale v obdobju zadnjih nekaj mesecev, ko sta za otroka skrbela osumljenca, je v izjavi novinarjem pojasnil vodja kranjskega sektorja kriminalistične policije Primož Donoša. »Ugotovili smo, da je bilo vsaj zaradi zadnjih poškodb v nevarnosti otrokovo življenje in o tem stanju otroka je eden od osumljencev v soboto tudi sam obvestil reševalce,« je dejal Donoša in dodal, da kriminalisti še vedno intenzivno preverjajo morebitne sume drugih nezakonitih dejanj, s čimer bodo seznanili pristojno državno tožilstvo.
Dekličina mama in njen novi partner sta osumljena povzročitve posebno hudih telesnih poškodb, ki imajo za posledico smrt žrtve, zaradi česar jima grozi od treh do 15 let zapora. Poleg tega sta bila oba ovadena tudi za kaznivo
dejanje zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja, za kar je zagrožena kazen do petih let zapora.
Policija prav tako kot jeseniški center za socialno delo o morebitnih kaznivih dejanjih v družini v preteklosti ni bila obveščena. Zato družine doslej ni obravnavala. Bil pa je eden izmed osumljencev pred leti obravnavan zaradi spora z odraslo osebo v zasebnem prostoru, a brez elementov nasilja.
»Otrok, ki je tragično umrl, ni imel možnosti spregovoriti in pokazati na nasilje, zato spodbujamo vse, naj glas takih otrok postane okolica in ljudje, ki so v njihovi bližini, saj običajno veliko vidijo, vedo za nasilje, a zelo malokrat spregovorijo,« so pozvali policisti. Prijavo nasilja lahko vloži vsakdo - žrtev, priča, otrok, mladoletnik, nevladna organizacija, zasebne in državne ustanove. K prijavi so posebej zavezani vrtci, šole, zdravstvene organizacije, po uradni dolžnosti pa jo morajo vložiti uradne osebe, pojasnjujejo na Policijski upravi Kranj.
Direktorica Centra za socialno delo Jesenice Anita Bregar je dejala, da pred tem tragičnim dogodkom niso prejeli nikakršne informacije ali namiga o tem, da bi bilo lahko karkoli narobe. O predhodnem nasilju ni vedel
ničesar niti oče, postopki razveze z materjo štirih deklic naj bi tekli zgledno. Na centru za socialno delo sta tako sklenila dogovor, da gre najmlajša hči z mamo k njenemu novemu partnerju, starejše tri hčere pa da ostanejo pri njem.
Pri Varuhu človekovih pravic pričakujejo, da bodo pristojni organi čim prej raziskali okoliščine tragične smrti ter ugotovili odgovornost za zločin nad otrokom. Če se bo izkazalo, da pristojni organi niso opravili svojih nalog, bodo zahtevali najstrožje kazni za odgovorne, so napovedali. Ob tem pa so zapisali še, da je tragičen dogodek tudi »priložnost, da ministrstvo za delo še enkrat preuči primernost vsebine zakona o preprečevanju nasilja v družini, ki naj bi ga v kratkem spremenili«.
V Zvezi prijateljev mladine Slovenije pa ob tragični novici opozarjajo, da mora biti »opomin za vse nas«. »Vsi smo odgovorni za otroke, ki so najbolj ranljivi del naše družbe. Družina bi morala biti najbolj varno zavetje za otroke,« so poudarili.
RAZMIŠLJANJA OB ZMEDI
Ko grozi nevarnost
ljudstvo potrebuje jasne in visoke cilje, k njim pa modre in izkušene vodnike. Vendar, če pritiskajo težave vedno huje, ko ljudi prevzema malodušje, treba je izprosit - velike svetnike.
MK
Ta teden je Argentina praznovala 200 let svoje neodvisnosti. Obletnica, ki so jo prebivalci navdušeno spremljali in javno proslavili, pa ne sovpada z razmerjem v javnem življenju. Gospodarske, socialne in zlasti politične težave mečejo senco na deželo, ki jo je Bog blagoslovil z vrsto dobrin, a je prebivalci ne znajo voditi po vredni poti.
Vemo, a ne moremo. Bistveno protislovje argentinskega življenja je, da pravzaprav dobro vemo, kaj nam manjka, kaj bi morali storiti, a se ne odločimo, da bi to res izpeljali. Ob praznovanju 200-letnice smo lahko slišali vrsto vrednih želja in mnenj, a kot da jih v vsakdanjem delovanju ne moremo izpeljati. Misleci, politiki, cerkveni predstavniki in zastopniki javnega življenja so izpostavili svoje mnenje. Najbolj stvarne so bile izjave škofov, ki so pozivale k solidarnosti, resnemu delu, resnici, poštenosti in pravičnosti. Kako daleč smo še od tega! Predsednik je v zgodovinskem nagovoru v Tucumanu nakazal stanje, v katerem se država in družba nahajata in pozval k edinosti, ki naj nam zagotovi lepšo in pravičnejšo družbo. A njegova vlada plava v neodločnosti, se spotika in išče poti, ki bi morala biti znana in določena še pred nastopom. Res niso vedeli, s čim se bodo srečali. A po šestih mesecih so nekateri ukrepi, ki kažejo na nepripravljenost in neprevidnost, ter vlivajo olja na ogenj nezadovoljstva in rovarjenja opozicije. Vlada opozicijo poziva k enotnosti nastopanja, a v vladi sami je zaznati notranja trenja, ki bojkotirajo hiter in pozitiven izhod iz težav. Vendar je bil narod navdušen ob praznovanju in je vedno pripravljen, da gleda z optimizmom v prihodnost. Spomin na pretekle dogodke ga pretrese (navdušen pozdrav Malvinskim veteranom) in ogorčenje nad spoznano korupcijo ga jezi. Bi bilo tako težko ukrepati pozitivno? Ne; le ob strani bi morali pustiti osebne in strankarske interese in se osredotočiti »za narodov blagor«.
Treba je prestati zimo. Star, že klasičen izraz pokojnega Alsoga-raya znova dobi sodobno veljavo. Macri je uspešno potoval v Pariz, Bruselj in Berlin, pa še na podjetniško srečanje v Sun Valle; obljubil je, da bo Argentina sprejela 3000 Sircev; a ko se je vrnil domov, se je znašel v vrtincu težav zaradi javnih tarif. Problem je zlasti s plinom, saj so
povišice res, v mnogih primerih, neznosne. Vsi soglašajo, da so bile cene doslej smešne, a je tudi res, da je vlada vse vrgla v en koš in povzročila pravi kaos, ki je bil povod za vrsto sodnih predstavitev. Po nekaterih provincah so celo same krajevne vlade vložile sodne postopke. Končno je zvezna zbornica v La Plati odločila, da naj se povišice ukinejo po vsej državi. To je bil hud udarec za vlado, ki je potem odločila, da ponovno pregleda podrobnost računov in pravilnost podražitev. Je bilo tako težko to izvesti že od samega začetka? Obenem se je seveda pritožila na vrhovno sodišče, ki bo v kratkem o tem odločalo. Vsi pa s prstom kažejo na ministra za energijo (Aranguren), ki ima težak položaj in nasprotovanje v sami vladi. Kot ta primer, bi lahko našteli še kar nekaj drugih, ki grizejo ugled vladi in končno težijo njeno delovanje. Vlada ima v parlamentu manjšino in vsaka spotika z opozicijo je nevarna. Naslednje volitve pa so že prihodnje leto ...
Sad dialoga. Manjšina v parlamentu je »izvirni greh« Macrijeve vlade. A kljub temu jim je doslej uspelo, da so potrdili kar 5 bistvenih zakonov, med njimi sprostitev dolarja, plačilo tujim upnikom in potrditev dveh članov vrhovnega sodišča. Vse to je Macri dosegel z dialogom in pogajanji, ki so večkrat tekli po starem principu »daj-dam«. Da gre za izmenjavo denarne podpore za glasove v senatu vsi vemo. Ni čudno, da so časnikarji te dni ugotovili, da je zvezna vlada največ denarja poslala v osem provinc, ki so bile doslej najbolj kirch-neristične. Ostaja pa na programu še 19 zakonskih osnutkov, ki jih je v obravnavo poslala vlada. Vsak od teh bo zahteval nova pogajanja in - nova sredstva. Zadnje dni so napredovali tudi sodni postopki proti bivšim funkcionarjem. Njihov obisk sodnikov je prava parada, mimohod nekdanjih mogotcev, z gospo Cristino na čelu. Nove obtožbe govorijo o nejasnih računih. Sodnik Bonadio je odredil, da bivša predsednica ne sme prosto razpolagati s svojim imetjem in ji blokiral vse bančne račune. Novi podatki zapletajo tudi bivšega veleministra. Aníbal Fernández se nahaja v čudnem položaju v raziskovanju prodora droge v Argentino. Sploh je že jasno, da so funkcionarji prejšnje vlade v tej zadevi zapirali oči, kadar niso celo pomagali. Narod pa trpi na posledicah njihovih grehov.
Svobodna_2016_nro_26.indd 2
12/07/16 14:44
SVOBODNA SLOVENIJA • 14. julija 2016	Stran 3
MENDOZA
Praznovanje osamosvojitve in obisk veleposlanice
V okviru praznovanja 25. obletnice osamosvojitve Republike Slovenije smo Slovenci v Mendozi sprejeli obisk veleposlanice ge. Jadranke Šturm Kocjan.
Prostorna in odlična dvorana mendoške Borze v osrčju prestolnice se je v torek, 28. junija napolnila z gosti, ki so s svojo navzoč-
nostjo slavili praznovanje srebrne obletnice mlade Republike Slovenije.
Povabilo Konzulata Republike Slovenije na slavnost v Mendozi, se je začelo oblikovati v veselo zgovorno družbo že v prvih večernih urah. Pri glavnih vhodnih vratih sta sprejemala povabljence slovenski par v narodnih nošah - Gizela Žumer in Marjano Šmon - in pripela vsakemu lepo belo-modro-rdečo kokardo. Takoj za njima sta sprejemala ljudstvo - vsakega posebej - gostitelja: veleposlanica Republike Slovenije v Argentini ga. Jadranka Šturm Kocjan in konzul Republike Slovenije v Mendozi Jože Šmon.
Za to priložnost je g. konzul organiziral razstavo likovno in lesnih umetniških izdelkov. Sklical je mendoške umetnike, potomce Slovencev. Sodelovalo je 14 razstavljavcev: Bajda Lenka, Bajda Bibi, Bajda Jože, Hafner Eli, Hirschegger Helena, Hočevar Fernando in filografije pokojnega očeta Sergia Sergi, Jereb Fernando, Klinec
Rosita, Prato Cecilia, Štirn Ana, Štumberger Sonia. Razstavo so spremljale slike Andrejke Dolinar iz Buenos Airesa.
Navzoči so bili Slovenci mendoške skupnosti, zastopniki mendoške vlade, diplomatski predstavniki naslovljeni »Cuerpo Consular de Mendoza« in člani »Foro Diplomático de la Provincia de Mendoza«, ter prijatelji argentinskega občestva.
Program je zelo spretno vodil Vladko Žumer in najprej pozdravil vse navzoče. Napovedovalec in vsi govorniki so se strinjali z mislijo na srebrno obletnico osamosvojitve Republike Slovenije - komaj 25 let naše mlade države - in obenem bližnje vigilije 200-letnice argentinske osvoboditve. Vladko Žumer je poudaril: »Malokdaj nam zgodovina podari istočasno dva jubileja. Torej, dvojno veselje«. Povabil je navzoče zapeti argentinsko himno. Takoj za tem sta slovenski duet »Dovč & Gombač« v živo zaigrala melodijo Prešernove »Zdravljice«. Vsi smo se pridružili in zapeli slovensko himno.
Prvi je občinstvo pozdravil gostitelj, konzul inž. Jože Šmon. Kot osrednjo misel praznovanja obeh naših domovin je poudaril, naj gojimo spoštovanje med osebami, svobodo mišljenja, odgovornost in poštenost. V spodbudi solidarnosti in pomoč bližnjemu je zastavil misel o temeljnih vrednotah, ki naj bi okrepčale narod, ter z upanjem gledali v prihodnost ... prihodnost polno novih mladih idealov, in kjer bi otroci - ustvarjalci te prihodnosti
- imeli vzor naših lepih dejanj. Kmalu bodo ti mladi vodili prihodnost, torej podpirajmo jih z dobrim zgledom.
Potem je spregovorila ga. veleposlanica Jadranka Šturm Kocjan v že udomačeni španščini. Posebno je poudarila, da Slovenija ni samo kotiček Evropske Unije, temveč vsi Slovenci razseljeni po vsem svetu. Podala je povzetek slovenske zgodovine, nato sedanje napredovanje na vseh področjih, med njimi tudi šport in, da je Slovenija edina država na svetu, ki obhaja »kulturni dan« kot nedelavni praznik. Ljubljana je bila letos imenovana »Zeleno mesto« Evropske Unije. Na koncu je izkoristila še nekaj besed, da je pozdravila navzoče po domače, po slovensko.
Končno je govoril zastopnik mendoške vlade Jefe de Gabinete del Ministerio de Gobierno dr. Carlos Segura. Med drugim je poudaril, da so - in morajo biti - očitne razlike med državami; važno je, da smo pazljivi in pozorni na svetovne spremembe, ki se množijo iz dneva v dan. Pripravljeni moramo biti sprejeti nove globalne položaje, ter se iz njih učiti in bogatiti. Želel je vsem lepo praznovanje in se zahvalil za današnji večer.
Nato je bil na vrsti Slovenski pevski zbor iz Mendoze pod vodstvom Marjane Ruiz Díaz. Nastopili so z dvema skladbama: najprej »Dajte,dajte«, ljudska pesem iz kraja Istre (Aldo Kumar) in potem »Cueca de la Viña Nueva« (Félix Dardo Palorma, priredil za mešani zbor Jorge Chanal, spremljal na kitaro Pavel Nemanič).
Kot zaključek programa sta nastopila duet »Dovč & Gombač« iz Slovenije.
Spretna mlada muzikanta sta razveselila avdienco z obširnim repertoarjem. Obvladata vse mogoče inštrumente in še ne-konvencionalne kot so žaga, improvizirani piščali in vse drugo ... Obvezno je poudariti, da sta enkratna: v novosti, kvaliteti, lepi glasbi, lepemu glasu, ustrezno izbranih pesmi: nekatere narodne, in še drugih vrst ... Bila sta simpatična in originalna, krona tako uglednega večera. Požela sta močan aplavz v znak odobravanja prisotnih.
Končno je častni konzul povabil na napitnico in zakusko. Vsakemu je v spominček podaril majhno steklenico domače slivovice. Do pozne večerne ure smo pokramljali ob čašah mendoškega
malbeca. Tako, da smo zelo slovesno praznovali neodvisnost in počastili našo duhovno domovino Slovenijo.
Živijo Slovenija!
T.Š.
V diplomatski agendi obiska veleposlanice v Mendozo je bila navedena avdienca ge. Jadranke Šturm Kocjan z glavnim predstavnikom odseka »Dirección General de Escuelas de Mendoza" lic. Jaime Correas. Veleposlanica in direktor Correas sta se izredno zanimala za uradno slovensko šolo v Mendozi »Colegio Esloveno Anton Martin Slomšek«. Diplomatko so spremljali konzul Jože Šmon, ravnateljica Colegija Carina Santecchia, ter predsednik Fundacije SLO inž. Franci Šmon.
BLAŽENI CURA BROCHERO 2
Pastir, ki je dišal po ovcah
Zbrala in priredila Metka Mizerit
Boj proti suši, jezovi, mlini
Voda je življenje za človeka, živali in polje. Brochero je hotel dati dolini življenje in gledati cvetoči napredek med svojimi kmeti.
Zajezil je vodo v Aguirre z debli drevesa »quebracho«, ki jih je dal zabiti v rečno dno in zgradil dva kanala, da je rešil dve strugi in napeljal vodo v dve vasi. Napeljal je vodo v Villo; dal zgraditi kanale za namakanje in izkoristil padec vode, da so zgradili mline za pšenico in koruzo.
Obsedenost z železnico
Železnica, ki bi povezovala Soto, Tránsito in Villa Dolores je bila stalna duhovnikova zamisel: S tem je imel veliko potov, težav in skrbi, ki bi si zaslužila pero zgodovinarja ali pisatelja romanov. Bistveno načelo, ki je vodilo Brochera je bilo sledeče: pokrajina je bogata v kmetijskih pridelkih, živinoreji, rudah ...vendar ni prevoznih sredstev. Zaradi tega je dežela nerazvita, prebivalci zapuščajo zemljo in se selijo v mesta.
Treba je spremeniti ta položaj. Železnica bi bila hitro in poceni prevozno sredstvo in pokrajini bi prinesla veliko koristi. Brochero se je z dušo in telesom predal temu načrtu, da bi ga uresničil. Da bi dosegel ta cilj, se je boril kot lev, trpel, čakal, pisal nešteto pisem, telegramov, potoval v Córdobo in Buenos Aires. Presedel je ure in ure v čakalnicah vladajočih, govoril s predsednikom, guvernerjem, ministri in poslanci. Včasih ni imel denarja za potovanje; prosil je svoje prijatelje, da so mu posodili za vožnjo.
Leta 1904 je dosegel, da je Kongres potrdil načrt za predhodne študije. Ko so prišli inženirji, jih je gostoljubno sprejel. Končno je leta 1905, po mnogih prošnjah, nestrpnem pričakovanju, primernih in tudi drugih obiskih dosegel, da je Senat odobril sto tisoč pesov za gradnjo
železniške proge.
To je bil dan slave in ko se je vrnil, so ga vaščani slavno sprejeli, kakor sam opisuje v pismu dr. Juárez Celmanu.
»Vsa pokrajina, ki bo imela koristi od železnice, me je sprejela kot junaka, ki se je vrnil zmagoslavno. Vsi sosedje so me prišli pozdravit in vzklikali so meni na čast. Potre-sali so me z rožami in postavili slavoloke z napisom Slava in čast Brocheru, dr. Celmanu in inženirju Gonzalesu. Živeli!«
Po vsem tem slavju, zadnji napitnici se je končalo vzhičenje. Zaradi zaslepljenosti in neobčutljivosti socialne politike, se je skupina cordobskih poslancev uprla temu načrtu, ki je ostal dokončno pokončan in zakopan v predalih.
Duhovnik Brochero je razočaran zapisal: »Veliko ropota, nič orehov«.
»Hribovskim pokrajinam se godi kakor psom pri klanju. Vsi si razdelijo najlepše kose mesa, psom vržejo črevesje z vsem, kar je notri«!
USLUGA ZA USLUGO
Odprto srce in roke
Gauchada (usluga) je pozornost, fina in nesebična, pomoč ob pravem času in zdi se nam, da bi duhovnika Brochera lahko imenovali svetnika uslug.
Razen tega je usluga z vsem svojim nabojem velikodušnosti, pripravljenosti, in viteštva kakor kretnja ljubezni, tiste ljubezni, ki je polnost in popolnost.
Usluga ni pojem, ampak nekaj resničnega, stvarnega in praktičnega in bi nam morala priti v srce kot osebna izkušnja. Usluga lahko doseže junaštvo in biti znak svetosti? Tukaj ni najmanjšega dvoma.
Uporabljamo besedo usluga (gauchada), ker se nam zdi, da je primerna za izražanje podeželskega jezika in okolja, v katerem je živel Brochero. Veliko njegovih dobrih del in uslug smo že opazili. To poglavje nam bo še jasneje pokazalo plemenito srce in velikodušnost blaženega duhovnika Brochera.
Nesrečnež
Župnik Brochero in njegov kaplan Gerardo Nis Santillan sta sedla k mizi. Medtem, ko so pripravljali asado, sta opazila, da ni kruha. Župnik išče po žepih in končno najde kovanec, edini denar, ki ga je imel. Vstal je in šel na cesto, da bi v pekarni kupil kruh. Kmalu se je vrnil brez kruha in brez denarja. Smehljal se je, kot da je naredil posebno razposajenost. Rekel je svojemu kaplanu.
»Mi, božji otroci lahko jemo asado brez kruha. Srečal sem reveža, veliko bolj nesrečnega in revnega kot sva midva in dal sem mu kovanec.«
Odpovedati se nečemu, da pomagaš bližnjemu, narediti malo žrtev, odpovedati se hrani, pomeni vključiti se v zakladnico asketizma, ki si ga je naložil blaženi Brochero v smislu odpovedi in pokore.
Ne bo srkal testenin (makaronov)!
Ko je Jože Gabrijel nekoč prišel v rojstno vas, je stopil v nečakovo trgovino, mu dal nekaj denarja in list na katerem so bila napisana imena tistih, ki naj bi jim dal nekaj paketov hrane. Nečak je pogledal list in rekel, da je med njimi tudi mož, ki je vdan pijači. Povedal je to duhovniku, ki mu je izzivalno odgovoril:
»Gromska strela! Vendar je ta mož reven in to je zame dovolj. Menda ne bo srkal makaronov.«
(Dalje prihodnjič)
Svobodna_2016_nro_26.indd 3	12/07/16 14:44
Stran 4	14 de jüiÍG de 2016 • N° 26
MESEC SLOVENIJE
Ni se končalo z Buenos Aires celebra
Še isti večer, po dogodku na Avenida de Mayo, je bila v »La Viruti« milonga posvečena Sloveniji, in sicer tako, da je bila rezervirana velika miza za Slovence, čeprav so bili nekateri tudi po drugih krajih dvorane. Naša gosta, Andreja Podlogar in Blaž Bertoncelj, ki sta isto popoldne že nastopila
SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA
Predstavitev knjige Toneta Rodeta
na odru Buenos Aires celebra Eslovenia, sta bila osrednja plesalca.
Ob določeni uri, že po polnoči, se je plesišče spraznilo in po predstavitvi lokalnega članstva milonge, sta zaplesala za publiko, ki je sledila z zanimanjem in navdušenjem. Požela sta dolg aplavz in mnoge spodbudila, da se je ples nadaljeval. Ta slovensko-argentinski plesni večer je bil posvečen tudi 200. obletnici neodvisnosti Argentine. Poleg tega sta se Andreja in Blaž argentinski publiki predstavila tudi v soboto, 18. junija, z nastopom v tango dvorani »La Catedral«.
Naslednji dan, v nedeljo 26. junija, je bil zadnji dogodek meseca Slovenije v Buenos Airesu, v kulturnem centru »La Usina del Arte«, v četrti La Boca. Praznovanje se je namreč nadaljevalo še v Mendozi in s filmi po drugih dvoranah INCAA.
Tam sta imela koncert, v komorni dvorani, Janez Dovč in Boštjan Gombač. Glasbenika sta že prej nastopila med mašo v stolnici z napevom
»K tebi želim, moj Bog« in slovensko narodno »Po jezeru bliz' Triglava«, ter potem še na odru na Avenida de Mayo. Te dva glasbenika sta izmed najbolj prepoznavnih umetnikov v Sloveniji. S svojo glasbo predstavljata slovensko ljudsko izročilo v sodobnih in živih priredbah. To smo doživeli tudi na tem koncertu, kjer sta zaigrala in zapela več avtohtonih slovenskih ljudskih pesmi in pri tem uporabila vrsto različnih, tudi neobičajnih instrumentov, poleg harmonike in klarineta tudi žago, različna tolkala, orglice in piščali. Kot
posebno zanimivost naj omenimo igranje Gombača na kopijo najstarejše najdene koščene piščali na svetu, v jamskem paleolitskem najdišču Divje babe v Sloveniji.
Lep dodatek je bil na koncertu nastop pevke Nadje Magister, ki sta jo glasbenika spoznala prejšnji večer in jo povabila k sodelovanju in je s pesmijo „Kje so tiste stezice" (naključno je tudi bila »encore« velikega Dermote za zaključek nepozabnega komornega koncerta v Buenos Airesu) lirično zaključila glasbeni večer. Torej je bil ta koncert čisto slovenski, prežet z melosom narodne in ljudske pesmi, ki jo vsi nosimo v srcu. Še en dokaz, kako lahko glasba hitro poveže ljudi.
Glasbenika sta z izjemnim občutkom navdušila številno občinstvo, med katerim je bilo veliko odličnih poznavalcev glasbe, tudi iz konservatorija in medijev. Bilo je več kot 200 ljudi, a med njimi malo Slovencev, oziroma so prišli tisti, ki jih navadno vidimo na takih prireditvah, ko v BA gostujejo umetniki vseh vrst iz Slovenije, a ne v slovenskih domovih. Članov slovenskih društev je bilo za vzorec, manj kot 20 ...
Tako se je torej zaključil mesec Slovenije, ob tej pomembni (zaradi številke, četrt stoletja) obletnici, in v katerega je Veleposlaništvo vložilo veliko dela in truda, sploh s pripravami, za sodelovanje umetnikov iz Slovenije tako kot filmov, in z angažmajem buenosaireške občine in drugih ustanov ter kulturnih središč.
Rok Fink
Slovenska kulturna akcija je v soboto, 7. maja, v okvirih literarnega in družbenega odseka, priredila v dvorani dr. Tineta Debeljaka, poseben kulturni večer. V prvem delu programa je bila predstavitev knjige direktorja založbe Družine Toneta Rodeta »Prareka«. Avtor je bil na obisku v Argentini in se je udeležil tega večera.
Predsednica Slovenske kulturne akcije dr. Katica Cukjati je pozdravila vse navzoče ter oba gosta tega večera Toneta Rodeta in Ljudmilo Novak, nato pa je predstavila knjigo »Prareka«. Kot uvod je omenila literarno pot avtorja, rojenega v Argentini, ki pa že vrsto let živi v Sloveniji s svojo družino. Njegov pesniški prvenec Zenice je izšel leta 1991 - prav tako njegova pesniška zbirka Mesto pristan, v Buenos Airesu, leta 1997. Obe izdaji sta izšli v okviru SKA. Leta 2004 je založba Družina izdala zbirko pesmi Biti. Še prej leta 2001 je za svojo pesem El Espejo (Ogledalo) prejel nagrado Društva argentinskih pisateljev.
Tone Rode je član slovenskega PEN-kluba. Izdajatelj te predstavljene knjige je Beletrina, za založbo pa je odgovoren Mitja Čander. Rode-tova pesniška zbirka »Prareka« je imela lansko leto odlično predstavitev in odmev v literarnih krogih v Sloveniji. Predstaviteljica je omenila, da je na zavitku publikacije zapisano, da besede prareka ne najdemo v slovarju slovenskega jezika in da naj bi pomenila prehajanje - minevanje. Beseda je iz sanskritstega jezika in naj bi pomenila obilje. Cukjatijeva pa meni, da jo beseda spominja na nekaj osnovnega, bistvenega, izvirnega, arhaičnega.
Vsebina te zbirke je razdeljena na določena poglavja: Čas, Svet, Dom, Ti, Jaz, On. V spremnih besedah prevajalca Aleša Bergerja, ki so na koncu knjige, ta zadeto zaključuje: »Ne drznem si ugibati o notranjih dvomih, čustvenih napetostih in razdvojenostih, ki spremljajo tako radikalno, s čustvi nabito (in z razumom nadzirano) odločitev, jedrnato jih izpostavi pesnik v dvostišjih (nastalih nad Atlantikom) tik pred razdelkom »Dom«, ki je središčni in osrednji cikel v zbirki:
Nomaditi je stan duha, deskati na valu časa in prostora. Ukoriniti se, valu kljubovati: kdo to ve, kdo to zna?
Dr. Cukjati je ocenila, da čeprav ima pesniška
zbirka oznake globoke filozofije - morda podzavestno - sestavlja neko enoto in presega ostale Rodetove zbirke - ima posebno dozorelost v tematiki in v neverjetno bogatem besednjaku. Zaznati je tudi dejstvo, da se avtor ni omejil le
na zahodno mistiko temveč, da se tudi spozna na vzhodna verovanja. Vsaka poezija ima tudi ime mesta, v katerem je bila ustvarjena.
Predsednica SKA je po predstavitvi povabila avtorja k besedi. Ta je publiki obrazložil nastanek knjige ter prebral poeziji, ena izmed teh »Dom«, ki na nek način zrcali bistvo celotne tematike knjige.
Večera se je udeležila številna publika. Kot estetski detajl pa so zadnjo steno ob vhodu krasile slike Rodetove prijateljice umetnice Irene Žužek - z abstraktnimi motivi in čudovito kompozicijo barv.
K.C.
PETSTO ODDAJ
Slovenija, moj rod
V	nedeljo, 26. junija, je radijski program »Eslovenia mi origen« (Slovenija moj rod), dosegla petstoto oddajo.
Skozi dolga leta buenosaireško združenje Triglav ni imelo možnosti objavljati o svojih dejavnostih, posebno ne po radiu. Po letu 2000 je doseglo stike, in tako prisotnost pri državni in mestni vladi, in še dlje, ter končno dobilo priložnost za radijski prostor, in sicer na postaji AM 610 »La buena radio«. Tako se je 3. septembra 2006 prenašala prva oddaja pod imenom »Triglav mi hogar« (Triglav moj dom).
5. oktobra 2014 je pa imela poslednjo oddajo, saj gospodarski položaj društva ni dovolil tega stroška. Tisto leto je Fernando Leskovec odstopil od predsedništva društva - kar se je uresničilo dejansko šele dve leti potem, in je prevzel oddajo in nadaljeval pod novim imenom.
V	nedeljo 5. oktobra je predvajal samo glasba; od 12. oktobra 2010 dalje, ima spet oddaja pravo radijko obliko.
Na začetku sta sodelovala Ilda Škof in Susana
Guštin, pod vodstvom in produkcijo Fernanda Leskovca, potem se je pridružila Veronika Antonič. Skozi sedem let je bil dopisnik iz Slovenije Miha Zobec. Fernando in Veronika (mimogrede oba lanska nagrajenca na literarnem tečaju SKA) sedaj skupaj vodita oddajo.
Na dan petstote oddaje, dan po 25. obletnici
osamosvojitve Slovenije, se je pridružila jubileju in obiskala radio tudi veleposlanica, ga. Jadranka Šturm Kocjan, in je tudi skozi vso oddajo odgovarjala (v kastiljščini in slovenščini) na razna vprašanja, tako navzočih kot poslušalcev ki so se javili telefonsko.
Oddaja ima veliko število poslušalcev, mnogo ne Slovencev, in širi tako spoznavanje Slovenije v svojem območju. Želimo ji še uspeha na mnoga leta!
Rok Fink
Svobodna_2016_nro_26.indd 4	12/07/16 14:44
SVOBODNA SLOVENIJA • 14. julija 2016	Stran 5
NOVICE IZ SLOVENIJE
USPEHI SLOVENSKEGA FILMA
Filmski projekt Vztrajanje režiserja Miha Knifica je na mednarodnem filmskem festivalu v Karlovyh Varyh prejel nagrado Eurimages Lab Award, ki so jo letos podelili prvič. Namenjena je najbolj obetajočemu filmskemu projektu. Svetovno premiero pa je na tem festivalu doživel novi celovečerni film režiserja Damjana Kozoleta Nočno življenje.
JOSÉ CURA V LJUBLJANI
V	sklopu Ljubljana festivala so v Cankarjevem domu uprizorili Verdijev Otello, letošnjo koprodukcijo Cankarjevega doma ter SNG Opera in balet Ljubljana. Za festivalsko predstavo je naslovno vlogo prevzel argentinski tenorist, skladatelj in dirigent José Cura.
VRNJENA DEDIŠČINA PO JUGOSLAVIJI
Generalni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve in vodja komisije za prevzem nepremičnin nekdanje SFRJ v Braziliji Stanislav Vidovič je od Srbije prevzel stanovanjsko hišo nekdanje SFRJ, ki se nahaja v predelu Lago Sul v brazilski prestolnici Brasilia. Nekaj dni kasneje je Slovenija prevzela še drugo nepremičnino v Braziliji. Gre za nekdanji generalni konzulat SFRJ v Sao Paulu.
DRUGI TIR: NEKAJ SE PREMIKA
Konzorcij družb Kolektor Koling, CGP in CPG je začel z gradnjo t. i. izvlečnega tira. Izvajalec je bil uveden v delo na projektu - predali so mu vso dokumentacijo za izvedbo del, tako da bo lahko začel z aktivnostmi za uvedbo gradbišča. Vrednost pogodbe za izvedbo gradbenih del, ki bodo predvidoma zaključena v drugi polovici leta 2018, je 5,9 milijona evrov. Članice EZ so medtem odobrile seznam 195 prometnih projektov, ki bodo prejeli 6,7 milijarde evrov. Slovenija bo največ, dobrih 117 milijonov evrov, dobila za posodobitev odseka železniške proge med Zidanim Mostom in Celjem.
MELODIJE MORJA IN SONCA ZA ALYO
Pevka Alyaje s skladbo Srce za srce (Ti) zmagala na 36. izvedbi festivala Melodije morja in sonca (MMS). Strokovno žirijo je sicer najbolj prepričal mladi Klemen Orter, ki je odnesel kar štiri od petih nagrad stroke.
USPEHI FARMACEVTSKE INDUSTRIJE
V	podjetju Lek, članu skupine Sandoz, so odprli prvi objekt v Sloveniji za proizvodnjo učinkovin za Novarti-sova inovativna zdravila. Z naložbo v višini 28 milijonov evrov, ki je največja posamična naložba Novartisa v Sloveniji; doslej so v državo pripeljali originatorsko farmacevtsko proizvodnjo.
PO SVETU
SAPREMEMBA V BRITANIJI
Britanski premier David Cameron odstopi to sredo, nato pa bo položaj prevzela notranja ministrica Theresa May. Slednja bo imela njegovo podporo, omenjena odločitev pa je posledica odstopa Andree Leadsom od kandidature za vodjo konservativne stranke in s tem za premi-erko, s čimer je edina kandidatka za ta položaja ostala Mayjeva. Cameron se je v torek zadnjič sestal s svojim kabinetom, to sredo je kot predsednik vlade še zadnjič odgovarjal na vprašanja v parlamentu, nato pa je odšel h kraljici Elizabeti II. in uradno razglasil svoj odstop.
SPOMIN V SREBRENICI
Več tisoč ljudi se je ta ponedeljek 11. julija v Srebrenici poklonilo žrtvam genocida, v katerem je bilo pred 21 leti ubitih več kot 8000 Bošnjakov. Med slovesnostjo so v spominskem centru Potočari pokopali posmrtne ostanke 127 žrtev, ki so jih lani odkrili v skupinskih grobiščih in jih uspeli identificirati. Ob tem je bilo spet slišati pozive Srbiji naj prizna genocid, saj bi to bil korak k spravi. Srbski predsednik Tomislav Nikolic pa se je že v soboto izrekel proti resoluciji, ki pokol v Srebrenici označuje za genocid, češ da ni mogoče sprejeti besedila, v katerem je kot žrtev prikazan zgolj en narod.
NATO SE PRIPRAVLJA
V Varšavi že od petka poteka vrh voditeljev držav članic zveze NATO. Kot je sporočil generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg, so razmere v Afganistanu še vedno nestabilne, zaradi česar so se dogovorili za nadaljevanje usposabljanja tamkajšnjih varnostnih sil do konca leta 2017 in njihovega financiranja do konca leta 2020. Prvi mož NATA je tudi povedal, da so se voditelji strinjali, da je treba v odnosih z Rusijo ohraniti enotno politiko obrambe in dialoga. Tako so že prvi dan potrdili krepitev vojaške navzočnosti na vzhodnih mejah
PISALI SMO PRED 50 LETI
SLOVENCI V ARGENTINI
Razstava Bare Remec. ... Pri natančnejšem pregledu slik moramo ugotoviti enotno stilno gledanje umetnice, ki je kompozicijsko urejena, a v podajanjem predmetov ploskovita in linearna. ... Že izbira okolja priča o veliki socialni osnovi slikariči-nega dela, ki se deloma kaže še v posebnih prizorih, kar je v umetnici, ki je šla pred dvajsetimi leti skozi trpljenje begunstva, nekaj naravnega. Kdo bi znal dušo argentinskih prebivalcev tako globoko zajeti, kot Bara Remec?
Buenos Aires. Lisica in grozdje. V soboto, 2. julija, je Slovensko gledališče v Buenos Airesu (SGBA) dalo na oder premiero komedije brazilskega avtorja G. Figereida Lisica in grozdje, ki je v španskem prevodu doseglo v Buenos Airesu nad 400 predstav. Zdaj jo je za slovenski oder režiral Stanko Jerebič. ... Nastopili so Frido Beznik (Ezop), Maks Borštnik (filozof Ksantos), Pavči Maček-Eiletzova (njegova žena), Marija Kutnar-Jeločnikova (sužnja Melita), Tine Debeljak ml. (stotnik) in v vlogi velikana Abesinca »čisto ta pravi zamorec« J. A. Casares ...
San Justo. Velika lovska veselica. Lovske skupine so se razpršile po buenosaireški provinci tri dni pred veselico. Četudi ob deževnem vremenu in mokri zemlji, je bil plen zadovoljiv: nad sto zajcev in okoli dvesto jerebic je bilo pripravljenih v omaki ali pečenih. Milo nedeljsko vreme, s smrekovim vejevjem in slikanicami lovskih motivov okrašeno dvorišče je sprejelo lepo število slovenskih lovcev ter drugih rojakov, ki so se zbirali ter kramljali ob dobri postrežbi. Ob prosti zabavi je nastalo prisrčno in zaupno vzdušje. ...
(Svobodna Slovenija, 7. julija 1966 - št. 27)
zavezništva. NATO bo v tri baltske države in Poljsko napotil štiri večnacionalne bataljone s približno 4000 vojaki.
SUDAN TRPI
V prestolnici Južnega Sudana, Jubi, je vnovič prišlo do hudih spopadov med nekdanjimi uporniki in vladnimi vojaki. Že v petek je v obstreljevanju umrlo kakih 150 borcev. V nedeljo, dan po peti obletnici neodvisnosti države, je bilo v siloviti izmenjavi ognja skupno ubitih prav tako približno 150 vojakov. Gre za nov udarec propadlemu mirovnemu dogovoru za končanje državljanske vojne, ki je izbruhnila decembra 2013.
RASNO NASILJE
Združene države Amerike se soočajo z novim valom protestov zaradi policijskega nasilja proti temnopoltim v Louisiani in Minnesoti. V četrtek, 7. je med mirnim shodom v Dallasu nenadoma izbruhnilo streljanje, pri čemer so bile žrtve zlasti med policisti.
Protest v Dallasu je bil le eden od številnih, ki so spontano izbruhnili po ameriških mestih in se je začel mirno. A ni bilo dolgo tako, nenadoma se je zaslišalo streljanje, ljudje so začeli bežati, a pet policistov je v obračunu, v katerem naj bi sodelovali ostrostrelci, izgubilo življenje. Nekaj jih je bilo ranjenih. Eden od ostrostrelcev si je potem sam vzel življenje.
MADŽARSKA O BEGUNCIH
Madžarski predsednik Janos Ader je za 2. oktobra razpisal referendum o shemi Evropske unije za premestitev beguncev med članicami unije, ki ji ostro nasprotuje madžarski premier Viktor Orban. Vlada slednjega je glasovala proti premestitvi 160 tisoč beguncev iz najbolj obremenjenih članic Italije in Grčije v druge države povezave. Madžarska bi morala v sklopu sheme sprejeti približno 2300 prosilcev za azil.
RESUMEN DE ESTA EDICION
NUEVOSUPERIOR VICENTINO
Durante la 42a Asamblea General de la Congregación de la Misión (Padres Vicentinos), que desde el 27 de junio con la presencia de 140 delegados sesionó en Chicago, Estados Unidos de Norteamérica, fue elegido nuevo superior general de la congregación para el próximo sexenio el padre Tomaž Mavrič, nacido hace 57 años en la Argentina. El nuevo superior es hijo de refugiados eslovenos, que en 1945 huyeron de su país ante el advenimiento del comunismo. Estudió en el colegio vicentino de Lanús, luego en Roma y fue consagrado sacerdote el 9 de junio de 1983 en Ljubljana. Actuó algunos meses en la Argentina, luego en Canadá y Eslovenia. Su vida misionera transcurrió principalmente en Rusia y Ucrania, donde dirigió la provincia eclesiástica de los santos Cirilo y Metodio. Ahora dirigirá la Congregación. Nuestras felicitaciones y oraciones. (Pág. 1)
MENDOZA CELEBRÓ
La comunidad de Mendoza tuvo otra celebración de los 25 años de la independencia de Eslovenia. Fue el 28 de junio en el salón de la Bolsa de la capital mendo-cina. Contó con la presencia de la embajadora, Sra. Jadranka Šturm Kocjan, miembros del Cuerpo Consular de Mendoza y del Foro Diplomático de la Provincia de Mendoza, así como amigos de la colectividad. Hubo discursos y actuó el Coro Esloveno de Mendoza. Fue celebrada especialmente la presencia de los músicos eslovenos Janez Dovč in Boštjan Gombač, que interpretaron obras populares eslovenas. Una exposición de artistas y sus obras pictóricas fue un marco propicio de la celebración. Pasado el momento formal, la celebración continuó en un clima de alegría y diálogo fraterno. (Pág. 3)
CONCLUYERON LOS FESTEJOS
Tras la exitosa fiesta de "Buenos Aires celebra Eslovenia" (ver la edición anterior), los festejos del Mes de Eslovenia, organizados por la embajada, tuvieron su culminación en dos encuentros muy particulares. El mismo sábado por la noche los bailarines de tango eslovenos, Andreja Podlogar in Blaž Bertoncelj, hicieron su presentación en la milonga "La Viruta", en una noche dedicada a Eslovenia. Por su parte los músicos Janez Dovč in Boštjan Gombač actuaron el día siguiente en la Usina del Arte, en el barrio de la Boca, interpretando canciones populares eslovenas. Fue el broche de oro de tantos festejos. Sin embargo siguió también el ciclo de cine esloveno, en las distintas salas del INCAA en el interior del país. (Pág. 4)
LIBRO DE POESIAS
Organizada por la Acción Cultural Eslovena tuvo lugar la presentación del libro de poemas "Pareka", de Tone Rode. El autor es nacido en la Argentina pero desde hace algunos años vive en Eslovenia. La presentadora, la doctora Kati Cukjati, reseñó su obra anterior, mucha de ella editada entre nosotros. Abordó el significado del término "prareka", que proviene del sánscrito, y analizó la obra poética de Rode y las características de su último libro. Acompañaron la presentación obras expuesta de la artista Irena Žužek. (Pág. 4)
500 EMISIONES
El pasado domingo 26 de junio tuvo lugar la emisión NQ 500 del programa de radio »Eslovenia mi origen«. Expresión de la asociación Triglav, surgió primero bajo el nombre de »Triglav mi hogar«, para luego recibir la denominación actual. Fue creada y sigue siendo dirigida por Fernando Leskovec, quine fuera presidente de Triglav. Lo acompaña actualmente la Sra. Verónica Antonič. A la emisión del aniversario asistió la embajadora de Eslovenia, Sra. Jadranka Šturm Kocjan, quien respondió preguntas de los periodistas y también de los lectores. ¡Adherimos a la importante celebración con nuestras felicitaciones! (Pág. 4)
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociación Civil Eslovenia Unida / Presidente: Jorge Komar / Redacción y Administración: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: svobodna.ba@gmail.com Za Društvo ZS: Jure Komar / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Metka Mizerit, Marko Kremžar, Tončka Šmon, Kati Cukjati, Rok Fink in Marko Vombergar.
. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina in Časnik.si.
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ XXXX.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ XXXX.-; beli papir $ XXXX.-; Bariloche; $ XXXX.-; obmejne države Argentine, XXX.- US dol.; ostale države Amerike, XXX.- US dol.; ostale države po svetu, XXX.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, XXX.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociación Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRÁFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
Svobodna_2016_nro_26.¡ndd 5	12/07/16 14:44
Stran 6
14 de julio de 2016
N° 26
MALI OGLASI
SLOVENCI IN SPORT
M M
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucía Bogataj Monseñor Marcón 3317 B, San Justo
Tel. 4441-1264/1265 GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejía - Tel.: 4464-0474.
ADVOKATI Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar —
Sucesiones - Contratos - Familia - Comercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones - Asesoramiento nueva ley de ajuste previsional. Martes y jueves de 16 a 19 hs. Avellaneda 174 1° Piso /(1704) Ramos Mejía, Buenos Aires. Tel.: 4482-5606 Cel: 15-6447-9683 mail: farrerasanac_te@yahoo.com.ar GASTRONOMIJA
Planika catering - Ani Rode Slovensko in mednarodno pecivo po naročilu - Tel.: 4655-4422 ali 154073-3495
VERA WINES - VINOTEKA Prodaja domačih in uvoženih vin in penin. Poroke, praznovanja, podjetniška darila. Tel.: 4342-4112; Cel.: 153941-0078 - info@verawines.com. ar - Av. de Mayo 769, CABA. Od ponedeljka do petka od 11.30 do 19.30 ure, v sobotah pa od 10-18.ure.
POSREDOVANJA PATAGONIA Storitve María Cristina Breznikar Rant s.p. Vaš kontakt v Sloveniji. Osebna potovanja. Vzpostavimo stik med sorodniki. Pokojninski postopki, najemnine in več drugih storitev. E-mail: patagonia.storitve@yahoo.com
PSICOLOGIJA Lic. Verónica. Selan - M.N. 61199. Psicoterapia individual, de pareja y familia. Atención psicológica para adolescentes y adultos. Libertad y Av. Corrientes - Zona microcentro-Tribu-nales. Tel.: 15 5869 8650. E-mail: ve-roselan@yahoo.com.ar Horario de atención: Lunes a Viernes 9 a 13 hs.
DARUJTE V TISKOVNI SKLAD!
BRONASTA MEDALJA ZA 5,50
Dvaindvajsetletni slovenski rekorder Robert Renner je tretji dan evropskega prvenstva v atletiki v Amsterdamu v skoku s palico osvojil bronasto medaljo, preskočil pa je 5,50 metra. Zmagal je Poljak Robert Sobera (5,60 m), ki je tako kot Renner osvojil svojo prvo veliko člansko
Robert Renner
medaljo. Drugi je bil Čeh Jan Kudlička (5,60 m), bronast leta 2014 na dvoranskem SP in na EP na prostem.
SLOVENEC V FIFI
Predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel je zasedel pomemben položaj v okviru Mednarodne nogometne zveze FIFA, ki ga je imenovala za predsednika neodvisne komisije za revizijo in skladnost. Mesto predsednika je bilo izpraznjeno, potem ko je letos maja protestno odstopil
Švicar DomenicoScala. Gre za neodvisno in neprofesionalno funkcijo, zato Vesel še naprej ostaja predsednik slovenskega računskega sodišča. Vesel je bil imenovan z mandatom do naslednjega kongresa Fife.
KOLESARJI V RIO
Slovenski kolesarski selektor Gorazd Štangelj bo na olimpijskih igrah v Riu računal na Primoža Rogliča, Simona Špilaka, Jana Polanca in Mateja Mohoriča. Ženski selektor Gorazd Penko bo v Brazilijo odpeljal Polono Batagelj, Urban Ferenčak, ki skrbi za gorske kolesarje, pa Tanjo Žakelj.
PETER NIMA PARA
Prejšnji konec tedna so se prvič v sezoni pomerili smučarski skakalci. Na prvi od dveh tekem poletnega celinskega pokala v Kranju je Slove-_ _	nija slavila
dvojno zmago. Najboljši skakalec minule zime Peter Prevc je bil prvi, Rok Justin pa drugi. Tretje mesto je osvojil Avstrijec C l e m e n s Aigner. Na drugi tekmi so Slovenci stopili na vse tri Peter Prevc	stopničke. Prvi je
bil spet Prevc, za
njim pa sta se uvrstila Robert Kranjec in Jaka Hvala. Peter Prevc je tokrat prvič nastopil na novih Slatnarjevih smučeh.
Drugi najboljši rezultat
Na letošnji maturi so slovenski dijaki dosegli drugi najboljši rezultat v zgodovini. Splošno maturo je v spomladanskem roku uspešno opravilo 88,39 odstotka kandidatov, na poklicni maturi pa je bilo uspešnih 90,9 odstotka dijakov.
Zlatih maturantov na splošni maturi je letos 260, 17 pa jih je doseglo vse točke. Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič je čestitala vsem, ki so maturo uspešno opravili, ter dodala, da je to poseben dan za vse maturante, starše in učitelje, ker so letos priča dobrim rezultatom na maturi, tako splošni kot poklicni.
Splošno maturo je v spomladanskem roku skupno opravljalo 6.890 kandidatov - to je nekoliko manj kot lani, razlog pa je v manjšanju generacij - iz 35 maturitetnih predmetov na 83 šolah po Sloveniji. »Celotna uspešnost je zgodovinska oz. druga v zgodovini po najboljšem uspehu, saj znaša 88,4 odstotka, lani 89,7
odstotka,« je dejala ministrica.	srednjih šolah opravljalo 8.042 kandidatov,
Zlatih maturantov, torej tistih, ki so dosegli delež uspešnih je 90,9-odstoten, kar je še od 30 do 34 točk, je bilo letos 260 (lani 320), malce več kot preteklo leto. vseh 34 točk pa jih je doseglo 17 (lani 16). Makovec Bren-čičeva je posebej izpostavila tudi rezultate mednarodne mature, saj je dijak Gimnazije Bežigrad dosegel vse mogoče točke (45).
Kandidati, ki so opravljali splošno maturo, so se z rezultati seznanili ob 7. uri, na šolah pa so jim slavnostno podelili spričevala, je pojasnil direktor Državnega izpitnega centra Darko Zupanc.
Tudi pri poklicni maturi je po ministričinih besedah dosežen dober rezultat. Poklicno maturo je na 149
OBVESTILA
ČETRTEK, 21. julija: Z.S.M.Ž. San Martín vabi na mesečni sestanek v Domu ob 16. uri. NEDELJA, 31. julija: Srečanje molivk in molivcev Živega rožnega venca, ob 15,30 v cerkvi Marije Pomagaj.
NEDELJA, 14. avgusta: Romanje v Lourdes. Od 19. avgusta do 21. avgusta: duhovne vaje za može in žene, starejša dekleta in fante v domu duhovnih vaj Maria Auxiliadora v San Miguelu.
Družinska sreča
V	soboto, 2. julija, je v cerkvi sv. Lovrenca na Bizeljskem župnik Vlado Leskovar krstil na ime Diego Maria tretjega otroka Davida Špeljaka in Gabrijele Qualizza. Botroval je rev. Janez Cerar. Srečni družini iskreno čestitamo!
Smrt
V	San Martinu je umrl inž. Anton Podržaj (55). Naj počiva v miru!
»Zakaj Gospodje pravičen, ljubi pravičnost; pravični bodo gledali njegovo obličje« Psalm 10 (11), 7
Globoko užaloščeni sporočamo, da je dne 29. marca 2016, v 88. letu starosti, po kratki bolezni umrl naš ljubi brat in svak, filozof in zgodovinar
Dr. SILVIN EILETZ
Pokopan je na Dunaju, kjer je živel dober del svojega življenja.
Žalujoči:
brat Marijan z ženo Pavči, nečaki, nečakinje in ostalo sorodstvo.
Buenos Aires, Ljubljana, Miami
Svobodna 2016 nro 26.indd 6
12/07/16 14:44