Časopis kolektiva industrije motornih vozil Naša delovna organizacija je začela sodelovati z JLA že pred desetletjem; takrat smo prodali prva dostavna vozila IMV. Tesnejši poslovni odnosi so se razvili pred nekaj letf. Za JLA delamo in dobavljamo vse vrste dobavnih in specialnih vozil, zlasti IMV 1600 R sanitet. Omeniti velja, da sta dve izvedbi sanitetov, ki se med seboj močno razlikujeta, nastali v zelo kratkem času in predvsem po zaslugi kupca — JLA, kije v razvojno delo dal najboljše strokovnjake, inženirje in zdravnike. Ti so za vso Jugoslavijo določili enotna merila za ta vozila, po katerih so naši strokovnjaki izračunali bolniški prostor. Enaka vozila so priporočljiva tudi za civilno zdravstvo, ob večjih elementarnih in drugih nesrečah pa bi vozila združili in tako tipizirali bolniško pomoč. Doslej smo z dobavnimi roki in kakovostjo opravičili zaupanje JLA, v prihodnje pa bomo morali skrbeti, da zaupanja ne izgubimo. Ne gre samo za to, da je JLA zanesljiv kupec in plačnik, moramo se predvsem zavedati, da čuva naše dobrine in neodvisnost. Prav tako skrbimo tudi za strokovno šolanje vojaškega osebja, ki bo vzdrževalo vozila IMV. Uspehi dosedanjih seminarjev širijo ugled naših izdelkov v JLA. Letošnji proizvodni načrt Na skupni seji delavskega sveta IMV Novo mesto in družbenopolitičnih organizacij smo 22. decembra zastavili delovni načrt za leto 1975. Hkrati smo ocenili slabosti, kijih ni manjkalo. V novo leto stopamo z jasnim akcijskim programom ZK, ki nas zavezuje za boljše delo. Želimo si več in bolje delati, večjo produktivnost, delovne in tehnološke discipline, gospodarnost na vseh področjih. To je naše novoletno voščilo! Proizvodnja avtomobilov je naš osnovni proizvodni program. Tudi vsi drugi programi so bili zastavljeni tako, da omogočijo nenehen razvoj in modernizacijo avtomobilske proizvodnje. Lanski rezultati potrjujejo našo usmeritev in nam nalagajo, da dokončamo zmogljivosti za proizvodnjo dostavnih in osebnih avtomobilov. Septembra lani smo začeli delati dostavne avtomobile z renaultovim motorjem in do konca lanskega leta smo dobro delali. Glede na povpraševanje in dejstvo, da je to naš osnovni proizvodni program, ki nam daje akumulacijo, je smotrno povečati proizvodnjo. Pomembno je, da jo povečamo že v začetku leta. Kolegij je po analizah sklenil, naj v prvem polletju plan predvidi 20 vozil na dan. Zagotoviti je potrebno ustrezne zmogljivosti v karoser-nici in na montaži. Ker mehanska obdelava in presernica do dobave naročene opreme ne bosta imeli dovolj zmogljivosti, so na kolegiju generalnega direktorja sklenili predlagati, naj določene pozicije začasno odstopimo v obdelavo kooperantom. Kljub temu bodo do dobave nove opreme in uvedbe boljše tehnologije še težave v proizvodnji, ker primanjkuje delavcev. Ze v septembru smo potrebovali več delavcev: ker se stanje ni popravilo, je nujno potrebno storiti vse za zaposlitev 230 delavcev. V prvem polletju bo postavljena naročena oprema za mehansko obdelavo, presernico, linija kolesnih obročev, nova lakirnica in llinija zavornih bobnov, osvojili bomo varjenje vseh sklepov R 4 — zato je potrebno že zdaj storiti vse za sprejem še 200 delavcev. Povečana proizvodnja, modernejša oprema in boljša organizacija dela, ki jo moramo uvesti, zahtevajo tudi več strokovnjakov v neposredni proizvodnji in v strokovnih službah. Hkrati z delavci v proizvodnji moramo sprejemati tudi strokovnjake! Ne smemo pozabiti, da se nasploh širi industrija v Novem mestu in da primanjkuje delavcev. Prav zato se bomo morah nadvse potruditi, da bi dobili nove delavce in da bi z boljšo organizacijo, boljšim izkoristkom delovnega časa in z nadurnim delom zagotovili uresničevanje planskih nalog. Še posebej moramo skrbeti za produktivnost dela. Dvignili jo bomo s tehnološkimi izboljšavami, z boljšo delovno organizacijo in z boljšim izkoristkom časa. Tehnične službe morajo pripraviti izboljšave in jih uvesti v proizvodnjo. Na tej osnovi pomo povečali proizvodnjo v prvem polletju in seveda še bolj v drugem. Do konca leta moramo narediti 30 dostavnih vozil ysak dan, tako da bomo v letu 1975 naredili 6.200 vozil. Ker pa še ne moremo natančno določiti načrta za drugo polletje, predlagamo, da letos zagotovi-ino proizvodnjo 5.360 dostavnih vozil. Po tem načrtu bomo zaenkrat naredili finančni načrt. Proizvodnja osebnih vozil, ki je lani v glavnem tekla po zastavljenem načrtu (razen R 4 smo marca začeli delati R 12, avgusta pa še R 16) in s katero smo že lani zagotovili zmogljivost 25 tisoč vozil, se mora letos povečati, da bomo zagotovili zmogljivosti za 50.000 vozil. Načrt je narejen za prvo polletje: 9.000 avtomobilov R 4, 2.000 R 12 in 150 R 16. Da bi kar najbolj izkoristili zmogljivosti v prihodnjem letu, moramo že v drugem polletju letos Serijska proizvodnja dvigalk za renaulte: načrt je letos dvakrat večji od lanskega! postopoma povečevati proizvodnjo. To občutno povečanje bo pomagalo, da bomo letos naredili 24.000 R 4, 6.000 R 12 in 150 F 16. Ker še ni mogoče natančno določiti proizvodnje v drugem polletju, predlagamo: material načrtujmo za 20.000 katrc in 5.000 R 12. Na tej osnovi bo narejen tudi finančni načrt. S partnerjem, firmo Renault, smo se dogovorili o povečanju protidobav v tem letu, tako da bo skupen izvoz presegel vrednost 40 milijonov francoskih frankov. Prav tako smo se dogovorili, da pospešeno začnemo osvajati proizvodnjo R 4. V prvem polletju bomo varili vse karoserijske sklope, ki jih zdaj dobivamo zvarjene, vključno tudi šasijo. Prav tako bomo že v prvem polletju začeli vključevati doma izdelane odpreške. Do konca leta — odvisno od dobave orodij — bomo osvojili vse odpreške karoserije in šasije. Razen tega bomo osvojili tudi izdelavo kompletnih nihalnih ročic in drugih mehanskih delov, razen polo si in krmilnega mehanizma. Tak program osvajanja in protidobav nam bo omogočil, da bomo ob koncu leta za R 4 uvažali samo agregat in nekatere mehanske dele. Obsežen program osvajanja proizvodnje R 4 pa kajpak ne bo dovolil, da bi hkrati osvajali tudi proizvodnjo R 12. Zaradi tega bo ta proizvodnja ostala letos na približno taki ravni kot lani, le da bomo kolekcije dobavljali s sredstvi, ki jih bomo dobili pri izvOzu delov za Renault. Proizvodnjo avtomobilskih prikolic bomo obdržali na' nivoju zdajšnjih zmogljivosti. Izkušnje iz prejšnjih let, zmogljivosti TOZD za proizvodnjo lesenih elementov in povpraševanje na trgu nam narekujejo, da ne bomo načrtovali bistveno večje proizvodnje. Toda z boljšo organizacijo dela, stabilizacijo proizvodnje in boljšim izkoristkom delovnega časa bomo zmanjšali proizvodne stroške in povečali produktivnost ter izboljšali kakovost prikolic. Načrt predvideva proizvodnjo 14.400 prikolic v Novem mestu, 4.800 v Brežicah in 8.000 v Belgiji. Za letos smo dobili tudi naročilo za po 20.000 avtomobil- skih dvigalk R 4/R 6 mesečno. Pripravljamo tudi proizvodnjo vratnih oblog za R 4 in R 12, zavornih bobnov za R 4, kolesnih obročev za R 4 in drugih delov. Po načrtu protidobav z Renaultom bomo z lastno proizvodnjo uresničili izvoz v vrednosti blizu 10 milijonov frankov. Da bi tak načrt, kije osnova industrijske kooperacije, lahko uresničili, bo potrebna kar največja prizadevnost vseh služb in pomoč pri izdelavi vzorcev za homologacijo. Proizvodnja dvobazenskih pomivalnih korit se naj bi po predlogu obdržala na zdajšnji ravni — glede na stanje na trgu in glede na stanje delovne sile. Načrt proizvodnje servisne opreme, ki pri nas še nima domovinske pravice, je potrebno letos razčistiti. Servisno opremo smo razdelili na dve skupini: licenčni in domači program. Oba programa delata težave zaradi majhnih serij in velikega števila izdelkov. Proizvodni načrt je narejen tako, da bo proizvodnja tekla vse leto. Na podlagi tega načrta bo narejen tudi investicijski načrt, ki bo pokazal potrebne investicije za zagotovitev zmogljivosti oziroma za pocenitev proizvodnje posameznih delov ter modernizacijo. DS je pooblastil odbor za gospodarstvo in odbor za program in razvoj, naj za najnujnejše posege predlagata DS TOZD sklepanje o nabavi opreme in drobnega orodja za uresničitev zastavljenih načrtov. PLANIRANA VREDNOST PROIZVODNJE ZA LETO 1975 — dostavni avtomobili — osebni avtomobili — prikolice — rezervni deli — ostala proizvodnja in usluge — dobave RENAULT — Zastopstvo SKUPAJ j PLANIRANI FINANČNI REZULTAT celotni dohodek porabljena sredstva amortizacija dohodek I razdelitev:' pogodbene obveznosti zakonske Obveznosti osebni dohodki ostanek za sklade v 000 din 500.000 1.180.000 630.000 200.000 120.000 160.000 500.000 3.290.000 3.290.000 2.730.000 45.000 515.000 95.000 60.000 240.000 120.000 Uresničitev predvidenega obsega proizvodnje in prodaje ter finančnih načrtov postavlja ves kolektiv pred odgovorne naloge. Načrte bo mogoče doseči le iz veliko delovno in finančno 'disciplino, predvsem pa z zvišanjem produktivnosti in boljširh izkoriščanjem finančnih sredstev. Strokovne službe morajo storiti vse, da bodo že v prvem četrtletju zaloge reprodukcijskega materiala in nedokončane proizvodnje v normalnih okvirih. Neprestano je potrebno skrbeti za dovolj sredstev za uresničitev proizvodnje. Da bi uresničili načrte, je potrebno izboljšati likvidnost podjetja, ker zaradi pomanjkanja denarja manjka najbolj potrebnih materialov, kar povzroča zastoje v proizvodnji in izpade. Večji obseg proizvodnje je odvisen tudi od pravočasne uresničitve investicijskih načrtov, ki so bili sprejeti. Poskrbeti moramo, da bodo vse investicije dokončane v postavljenih rokih. Tu se lahko učimo! Ne gre za prevoz poškodovanega vozila, ampak za varčevanje. Pri nas pa nimamo posluha, čeprav imamo možnosti in načine, da bi se lahko izognili nepotrebnim stroškom. i kabinet PREDSEDJUKA REPUBLIKE [JUGOSLAVIJA I 1 20 * J“' r*111 I 'C j w J / TO C A A B M J/3~ RADNOM KOLEKTIVU INDUSTRIJE MOTORNIh VOZILA 68000 NOVO MESTO Med novoletnimi prazniki smo po dogovoru z beograjskim hotelom Metropol pripravili pred glavnim vhodom hotela razstavo naših izdelkov: R 4, R 12, R 16 ter IMV ADRIA prikolic 305, 380 in 450 de luxe. Razstavni prostor je bil okrašen z reklamnimi panoji IMV in novoletnimi jelkami, naši izdelki pa so bili postavljeni v polkrogu okrog vodnjaka. Posebno pozornost obiskovalcev so zbujale prikolice, ki so bile notri osvetljene, od zunaj pa so jih osvetljevali reflektorji. V hotelski avli so bili postav- ljeni svetleči panoji IMV, v hotelu pa so gostom razdelili tudi naše novoletne čestitke. Predstavniki beograjske poslovalnice IMV so gostom razen prospektov dajali tudi druge informacije o avtomobilih in prikolicah novomeške tovarne. Akcija je dobro uspela: nekaj prikolic smo prodali že v prvih dneh januarja, veliko ljudi pa se zanje zanima. To kaže, da moramo tudi v bodoče iskati take in podobne stike s kupci, saj tudi na tak način lahko dosti prispevamo k zadovoljstvu kupca in k uspehu prodaje. PREDSEDNIK REPUBLIKE JOSIP BROZ TITO ZAHVALJUJE NA ČESTITKt I IZRAŽAVA NAJBOLJE ŽELJE ZA NOVU 1975. GODINU Kako smo poslovali v zadnjem četrtletju? Tabela kaže, da smo delovne načrte v zadnjem lanskem četrtletju izpolnjevali slabše kot v prvih devetih mesecih. Mesečne operativne načrte smo povečali, ker smo želeli nadoknaditi izpad proizvodnje v prejšnjih mesecih, vendar teh načrtov nismo uresničili. Na uspeh je precej vplival velik obseg nedokončane proizvodnje, zlasti v prikoličarski proizvodnji, še posebej v brežiški tovarni, ker nam je primanjkovalo potrebnega materiala. Do 19. decembra se je sicer obseg nekompletirane proizvodnje sicer zmanjšal za 36 odstotkov, vendar tudi ta akcija ne teče po načrtu. Zaradi tehničnih težav pri proizvodnji dostavnih vozil se je tudi tam povečal obseg nedokončanega dela. V prodaji osebnih vozil pa nam je uspelo močno zmanjšati zaloge, zlasti pri vozilih R 12, ki so bile že ob koncu novembra le še malenkostne. Celotni dohodek organizacije brez TOZD Zastopstvo inozemskih firm Ljubljana je bil konec novembra 1,270.000.000 dinarjev, celoletni dohodek pa so ocenili na 1,45 milijarde dinarjev. PREGLED IZPOLNITVE NAČRTA DO 30. 11. 1974 fizični obseg plan proizvodnja X.inXl prodaja XinXI. % izvršit plana v kom I-XI od 1. 1. od 1. 1. proizv. pred. do 30. 11. plan izvršeno do 30. 11. a) OSEBNI AVTOMOBILI R -4 10.278 8.804 2.750 1.743 8.512 1.711 86 83 R - 12 5.257 3.956 950 661 3.677 1.703 75 70 DACIA 1.500 1.500 1.437 28 100 96 R - 16 200 159 80 84 27 12 80 14 SKUPAJ: 17.235 14.419 3.780 2.488 13.653 3.454 84 79 b) DOSTAVNA VOZILA 924 236 484 193 103 73 26 11 c) PRIKOLICE z nekompl. Novo mesto 9.373 8.911 1.570 646 8.466 553 95 98 % 90 Brežice 4.913 2.276 1.200 252 2.126 177 46 71 % 43 SKUPAJ: d) sestavni deli za tovarno 14.286 11.187 2.770 898 10.592 730 78 89% 74 v Belgiji (grt) 5.800 Vrednost izvoza v US dolarjev 4.716 1.688 4.844 81 84 15.954.868 2.045.427 ( Sindikalna lista 1 (1975 ■ UVOD Ta sindikalna lista predstavlja skupen dogovor organizacij in organov sindikatov in Zveze sindikatov Slovenije. V njej so povzeta stališča o tistih vprašanjih, za katera je treba po mnenju sindikatov doseči usklajeno urejanje v ustreznih samoupravnih sporazumih, internih aktih temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter družbenih dogovorih. Vloga in družbena odgovornost sindikalnih organizacij je v ustavi izredno poudarjena zlasti v sistemu samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja, ko gre za urejanje tistih vprašanj, ki zadevajo medsebojne odnose delavcev v družbenem delu. Skladno s takšno ustavno opredelitvijo vloge sindikatov je potrebno doseči največjo možno stopnjo usklajenosti v stališčih, ki jih bomo zastopali na vseh ravneh svoje organiziranosti in pri urejanju teh odnosov bodisi v internih aktih temeljnih ip drugih organizacij združenega dela bodisi v samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih ali v zakonodaji s tega področja. V tem smislu sindikalna lista zavezuje člane sindikata, organizacije in organe sindikatov in zveze sindikatov, da se za njeno uresničitev zavzemajo pri opravljanju svojih, z ustavo, zakoni in statuti sindikatov opredeljenih dolžnosti in pravic. Stališča iz sindikalne liste so obvezna za udeležence samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov šele, ko bodo — z zavzemanjem sindikalnih organizacij in drugih udeležencev samoupravnega sporazumevanja — postala sestavni del teh samoupravnih sporazumov dejavnosti in družbenih dogovorov za območja o merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke. V tem primeru veljajo za nespoštovanje teh določb sankcije, kot jih določa samoupravni sporazum. Zlasti osnovne organizacije sindikata so s svojo aktivnostjo dolžne zagotoviti dosledno spoštovanje sindikalne liste. Spremembe v družbenoekonomskem sistemu se nujno odražajo tudi v sindikalni listi. Zaradi tega so v nekaterih'točkah, skladno s prehodom na bruto osebne dohodke, številke preračunane tako, da ostanejo osnove nespremenjene. Dopolnitev sindikalne liste predstavljajo tudi stališča o uresničevanju pravic iz minulega dela. Doslej je bilo v praksi več poskusov za uresničenje tega načela nagrajevanja, toda večinoma so bili zasnovani na delovni dobi. Prav zaradi nujnosti, da pospešimo proces celovitega pristopa k nagrajevanju po minulem delu, vsebuje sindikalna lista nekatera načela, na katerih je potrebno v praksi interne delitve iskati konkretne rešitve. Sindikalna lista ni statičen dokument. Ko se bo pokazala potreba, da jo je potrebno dopolnjevati, bomo to storili po enako demokratičnem postopku, kot je bila sprejeta. Prav tako bomo zagotovili, da bomo vsako leto v času, ko sprejemamo družbenopolitični dogovor o družbenem in ekonomskem razvoju SR Slovenije v prihodnjem letu, ustrezno valorizirali tudi zneske iz sindikalne liste. Sindikalna lista je pisana kot preprost dokument, saj mora biti razumljiva večini članstva. Zaradi tega bo - če se pokaže potrebno — odbor sindikatov Slovenije za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov dajal potrebna pojasnila. OSEBNI DOHODKI IN NJIHOVO USKLAJEVANJE 1. Najnižji osebni dohodek Najnižji osebni dohodek je ekonomska kategorija, ki zagotavlja delavcu materialno in socialno varnost. Najnižji osebni dohodek delavca, ki opravlja najbolj enostavno delo in dela poln delovni čas v normalnih razmerah ter dosega normalen delovni uspeh, mora znašati najmanj 60 % poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem koledarskem letu, kot ga ugotovi in objavi zavod SR Slovenije za statistiko. Normalni delovni uspeh delavca pomeni dosežen stoodstotni individualni učinek delavca ob sočasno 'doseženem normalnem poslovnem uspehu udeleženca samoupravnega sporazuma. Vsak udeleženec samoupravnega sporazuma je dolžan v svojem letnem planu predvideti svoj normalni poslovni uspeh in ob tem določiti najnižji osebni dohodek, ki obnormalriem poslovnem uspehu ne more biti nižji, kot je določeno v drugem odstavku te točke. Inflacija - še brez uzde in vajeti Organizacija za sodelovanje in gospodarski razvoj OCSE je v svojem poročilu o gospodarskih perspektivah za letos dvignila preplah: „Vlade nimajo sredstev, s katerimi bi se lahko izognile upadanju gospodarske dejavnosti!" Na sedežu OCSE v Parizu menijo, da ne bo nove konjunkture. Nasprotno, kriza se bo zaostrila. Ne bo se sicer ponovila tista iz leta 1929,; vendar pa se zahodni svet bliža krizi, kakršne po vojni še ni bilo. Po sodbi izvedencev se bo v naslednjih mesecih nadaljevala stagnacija, ki traja že 18 me- secev. Družbeni brutto produkt na območju OCSE ;bo letos enak lanskemu; se pravi, da se tudi v primerjavi s 1973 ne bo prav nič dvignil. Narastla bo nezaposlenost: v ZDA ho znašala celo 8 odstotkov, čepirav skušajo oživiti gospodarskq rast. Cene bodo še naprej divjale. Najbolj skrbi nezadržna rast inflacije. To postaja šef bolj kritično zato, ker so v plačilnih bilancah zahodnih držat največji primanjkljaji v zadnjih dveh desetletjih. Skupni primanjkljaj je dosegel vrednost 40 mjlijard dolarjev! !■ , Po sodbi strokovnjakov se zahodne države še niso naučile brzdati inflacije: to je toliko bolj usodno zaradi tega, ker visoka stopnja inflacije v veliki meri razvrednoti investicije. Izvedenci OCSE posvečajo posebno skrb finančnemu položaju podjetij. Finančno upravljanje je zaradi inflacije otežkoče-no, še zlasti, ker so se nenormalno zvišali stroški obnavljanja zalog in fiksnega kapitala. V takih razmerah postajajo viri sa-mofinanciranja nezadostni, zlasti v naložbah. V vseh industrijskih državah je zato nazadovala vrednost investicij. Razmere niso naklonjene konjunkturi, saj ni zaupanja. Vsi dvomijo, tudi v možnost, da bi vlade obvladale energetsko krizo. Prav tako ni zaupanja v razrešitev težav, ki so natale v gospodarskih tržnih mehanizmih. Le malo vlad kljubuje nastalemu položaju dovolj odločno. Energetske težave so pokazale, da se vsaka država skuša rešiti sama. Vračanje naftnih dolarjev v obtok ni zadostno, čeprav šta pomen in učinek nesporna; to vračanje tudi ne more obnoviti harmonije v mednarodnih monetarnih odnosih in tudi ne trajneje ublažiti primanjkljajev v plačilnih bilancah industrijskih držav. Redki so izdelki, ki jih prodajalci prodajo brez težav. Še bolj redki pa so tisti izdelki, ki jih je mogoče dobro prodati, čeprav so slabo narejeni. Tudi za prodajo kakovostnega izdelka se je na tržišču potrebno boriti in se lotiti različnih prijemov, da se ne kopičijo zaloge. Ta pojav ni značilen le na tujem trgu, ampak je vsakdanji tudi doma. Kupci bi radi za svoj denar kupili čim več, čim boljše in prav tisto, kar žele. Razumljivo je, da se odločijo za tisto, kar jim za njihov denar največ nudi. Pri konkurenčnih izdelkih se torej odločajo za tiste, s katerimi imajo manj težav. Za slabe izdelke nezadovoljni kupci navadno v časopisih namignejo, da se jih velja izogibati; na trgu se potem navadno hitro ustvari slabo mnenje, zaradi katerega ob težavah nastane še dosti škode. Tudi mi smo se že znašli v časopisih: ne le hvaljeni, tudi grajani. Nekateri kupci so preobčutljivi ali prezahtevni, nemalokrat pa smo upravičeno dobili slab glas, ker smo dali na trg nedokončan ali slabo narejen izdelek. Priznati moramo, da tudi pri nas pogosto zanemarjamo kakovost zaradi hlastanja po količinah in da ne izbiramo sredstev za dosego plana, čeprav škodujemo kakovosti izdelka. To se seveda maščuje: v takih primerih izigramo kupce, si povzročimo velike reklamacijske škode in zapravljamo svoj ugled. Krivično bi bilo omalovaževati napore in uspehej, ki jih je dosegel naš kolektiv z Vztrajnim delom, še bolj krivičncj) pa bi bilo, če ne bi opozorili na pomanjkljivosti, ki lahko razvrednotijo naše naporje. Te pomanjkljivosti bi lahko z malo dobre volje in ljubezni do izdelkov zmanjšali. Bojim Se, da predolgo traja, preden se zavemo, da ni dovolj narediti veliko, ampak da moramo delati do- bro. Človeka boli, da se ponavljajo napake, ki smo jih že pred leti spoznali in našli zdravilo zanje, zdaj pa jih pogosto prezremo in pustimo, naj jih opazi izhodna kontrola — če pa jih ne najde, toliko bolje! Žal seje taka miselnost med nami močno razpasla. Žaradi take miselnosti je teže kontrolirati prikolice, razen tega pa prikriva tiste napake, ki jih izhodna kontrola sploh ne more več preprečiti, ker so že „vgrajene" in očem zabrisane. Ne samo to: zgodi se, da z dokončanih izdelkov snemajo zunanje in notranje dele in jih nadomestijo z neustreznimi -ali pa niti tega ne store! Ni redek primer, da o tem nikogar ne seznanijo, češ izdelki so pač v pristojnosti prodajnega sektorja . . . ALBERT ZORKO, vodja izhodne kontrole prikolic Vozila čakajo na prevzem: naši kupci morajo biti z izdelki zadovoljni! Obratna ambulanta o pravem času Šestega januarja je začela delati obratna ambulanta IMV Novo mesto kot dislocirana enota zdravstvenega doma Novo mesto. V prvih dneh obratovanja je mogoče ugotoviti, daje ambulanta močno obremenjena, saj jo obišče tudi do 180 pacientov v enem dnevu. To kaže, kako je bila ta ambulanta potrebna. Največ pacientov je ob ponedeljkih — odslej naj bi na ta dan prihajali bolniki le v nujnih primerih. Doslej je bilo največ obolenj za gripo, kar je posledica epidemije te bolezni. V prvih desetih dneh je bilo V ambulanti pregledanih in v bolniški stalež sprejetih 174 delavcev, vseh pregledov pa je bilo 701. Za gripo je zbolelo 174 del-lavcev, 18 se jih je poškodovalo pri delu, drugi pa so prišli zaradi drugih bolezni. V bolniški stalež so bili sprei-jeti le tisti delavci, ki so bili iž medicinskih razlogov upravičej-ni do staleža. Nedvomno je toliko oboleih za gripo posledica premajhnega števila cepljenih. Za gripo je namreč zbolelo le malo tistih, ki so bili pravočasno cepljeni. Veliko število poškodb pri delu izvira predvsem iz slabega spoštovanja navodil za delo, neuporabe predpisanih osebnih varovalnih sredstev in slabega varstva pri delu. Velja pojasniti še naslednje: če delavec zaradi bolezni ne more priti v ambulanto, naj poišče zdravniško pomoč v najbližji zdravstveni ustanovi pri krajevnem zdravniku in naj v obratno ambulanto prinese potrdilo od zdravnika. Le na osnovi takega potrdila bomo potem lahko izdali potrdilo o bolniškem staležu. Uveljavljanje staleža za nazaj ni mogoče, ker tega ne dopuščajo predpisi o zdravstvenem varstvu, to pa tudi z medicinskega stališča ni opravičljivo. Vsi delavci naj se držijo teh navodil in tako preprečijo posledice, v katerih lahko celo pride do kazenskega postopka. Še to: mnenja in gibanja bolezni ter bolniškega staleža bomo objavili tudi v nekaterih naslednjih številkah KURIRJA. Dr. EVA ŠMIGOVEC Računalnik v finančnem sektorju Dokaj hitre spremembe ekonomskega poslovanja DO zahtevajo, da se službe, ki finančno spremljajo proizvodnjo in produkt na tržišču, čedalje bolj modernizirajo. To pomeni, da pri svojem delu uporabijo takšne naprave, ki so sposobne iz večje količine podatkov priti do rezultata. Le-ta je lahko realen ali pa nerealen, fiktiven-virtualen. Za pravilno in hitro ukrepanje ob spremembah na tržišču postaja računalnik vedno bolj pomembna tehnična naprava. Predvsem hitro ukrepanje je pogoj za dobro gospodarjenje, saj so ukrepi - tudi poslovne odločitve — s preprostimi metodami počasni in nezanesljivi. Poznati vsak dan finančno in materialno stanje podjetja, zahteva v ustreznih službah večje število zaposlenih. A ti ne morejo dovolj hitro pripraviti fiktivnih rezultatov, tako imenovanih simulacij. Računalnik pa daje to možnost. Sam ne izdela dokončne odločitve, vendar pa nato samoupravljalec dovolj zanesljivo sam izbere tisto varianto, ki je zanj najbolj primerna. Stalno dopolnjevanje, spremembe cen, materialov itd. zahtevajo izredno veliko usklajevanja starih podatkov z novimi, veljavnimi. Za računalnik to ne predstavlja nobenega posebnega napora, delo opravi hitro in brez napak. Bilanca poslovanja je izdelana kakor je to potrebno in celo v taki oblici in s tistimi podatki, ki jih neka služba zahteva. Pri tem sicer kontna knjiga ne odpade, vert- dar ni nujna. ___j Prav na temo računalnik y računovodstvu je bilo pred kratkim posvetovanje v Novem mestu. Pripomniti velja, da se ;s temi stvarmi že dalj časa ubada več ljudi tudi v naši DO. Do namestitve računalnika bo potrebno še marsikaj urediti, da bi vse možne samodejnosti tudi dobro in pravilno izkoriščali. /----------------- Sprememba poživi! Približno tri mesece sem na novem delovnem mestu, v novo ustanovljenem oddelku za elektronsko obdelavo podatkov; v IMV pa nisem nov, saj sem bil v mirenskem obratu zaposlen več kot 11 let. V tem času sem dobro spoznal proizvodnjo in njeno pripravo ter probleme pri organizirani proizvodnji, ki se vedno bolj uveljavlja tudi v decentraliziranih obratih IMV, zdajšnjih TOZD. Delo v novem oddelku sem poznal le načelno, a sem takoj sprejel ponuđeno delovno mesto. Jasno mi je bilo, da se bom moral izobraževati v specializirani smeri — v organizaciji in izvedbi elektronske obdelave podatkov. To je novejše področje znanosti, s katerim sem bil le bežno seznanjen in me je morda prav zaradi tega še bolj privlačilo. Normalen človek pač vedno teži za tem, da spoznava skrito in neznano. Razen tega sem si želel spremembe, novosti, saj velja pregovor, da sprememba poživlja. Človek na istem delovnem mestu sčasoma otopi, ne vidi več problemov, skratka postara S6. ANTON HOČEVAR __________________________/ IMV - KURIR izdaja delovna skupnost Industrije motornih vozil Novo mesto — Izhaja vsak mesec v 4200 izvodih — Uredništvo in uprava: Novo mesto. Zagrebška cesta 18/20 - Ureja uredniški odbor - Odgovorni urednik Jože Splichal — Stavek, filmi in prelom ČZP DOLENJSKI LIST - Tisk: Tiskarna LJUDSKA PRAVICA Ljubljana V obratni ambulanti • . _ r \ . Sejem prikolic RA11974 v Amsterdamu Nizozemska je že vrsto let na prvem mestu v skrbi za prikolice in različne druge vrste rekreacije. To je razumljivo, saj je blizu Anglije, kki je zibelka proizvodnje prikolic. Kot prejšnja leta smo tudi letos razstavljali na mednarodnem tradicionalnem sejmu RAI 1974 v Amsterdamu. Na 1000 kvadratnih metrih -'ho prikazali ves proizvodni prC^hi prikolic ADRIA, ADRIA DE LUXE in dvoosnih prikolic Obiskovalci so se močno zaflh^li za prikolico ADRIA 640, h'je bila letos prvič na Nizozemcih: prepričani smo, da ho dobrodošel gost in da bo poparila tržišče. Letos smo ceIle nekoliko dvignili in se tako izenačili s konkurenti. Zavedati se moramo, da bo odslej o prodaji odločala samo še kakovost izdelkov. Če ne bomo delali prikolic dovolj kvalitetno, jih ne bomo mogli prodajati! V. LINDTNER, izvozni oddelek I - □ o v 0^ Civilna zaščita danes Civilna zaščita je pri nas najvišja oblika organiziranja, pripravljanja in sodelovanja delovnih ljudi, TOZD in drugih organizacij in organov družbenopolitičnih skupnosti pri zaščiti in reševanju prebivalstva in materialnih dobrin pred vojnimi učinki in posledicami, kijih povzročajo elementarne in druge nesreče. Zaščita mora biti zato načrtovana, organizirana in tako pripravljena, da je uspešna v vojni in pri odstranjevanju posledic vojne, da z akcijami vpliva na moralo ljudi. Pripadnikom oboroženih sil mora vlivati občutek varnosti in skrbi za njihove svojce. Civilna zaščita je ob elementarnih nesrečah organizator in pomočnik prizadetih in rešuje njihovo imetje. Danes je vključena v sistem splošne ljudske obrambe in ima pomembno vlogo pri vzgoji prebivalstva. Pot do sedanje stopnje je bila dolga in pestra: nastala je iz nekdanje protiletalske zaščite leta 1962. V teh letih je napredovala, se organizirala in dobila pomembne naloge v miru in vojni. Zlasti zadnje čase se spet reorganizira v želji, da bi postala še bolj enotna v vsej državi (obleka, poveljevanje, formacija, doktrina) in da bi bila popolnoma sposobna za opravljanje vseh nalog. Da bi civilno zaščito bolje spoznali, bomo letos v našem glasilu objavili nekaj člankov o njej. Razen nekaterih zakonskih IMV - prva V počastitev dneva JLA je skupnost doma JLA v Novem mestu pripravila tekmovanja v kegljanju, streljanju, namiznem tenisu in šahu. Vzorno pripravljenih srečanj smo se udeležili tudi mi. Naši ekipi v namiznem tenisu in kegljanju sta bili nekoliko slabši, uspeh pa so popravili šahisti, ki so bili prvi. V šahu je nastopilo 16 ekip: 13 iz novomeških podjetij in 3 armijske. Najprej smo z JLA III. igrali neodločeno 2:2, ker nismo nastopili v popolni postavi. Zaradi boljšega uspeha na prvih deskah smo se uvrstili v nadaljnje tekmovanje, kjer smo gladko premagali JLA I. -3,5:0,5. V polfinalu smo izločili Pionir s 3:1, v finalu pa smo premagali še Novoles 2,5:1,5. določil in doktrinarskih načel bomo pisali tudi o tem, kako načrtujemo reorganizacijo te službe v naši delovni organizaciji, kako jo nameravamo organizirati, opremiti in usposobiti, da bo postala bolj operativna, gibljiva in da bo ustrezala zahtevam današnjega časa. Reorganizacija kajpak ni zgolj obveznost službe za ljudsko obrambo: vsi bi naj s predlogi pripomogli, da bomo to delo opravili temeljito. Zaščita in reševanje prebivalstva sta bila po končani vojni temeljito preučena v številnih državah, zlasti v tistih, ki so imele največ žrtev pri bombardiranjih. Civilno zaščito imajo danes že v več kot 80 državah. Tudi v teh deželah iščejo nove organizacijske oblike. Potresi, vulkani, cikloni, poplave in druge naravne nesreče so v preteklosti potrdile, da dežela, ki jo doleti nesreča, ni vedno sposobna sama omiliti ali preprečiti posledic katastrofe. O tem je razpravljala tudi generalna skupščina OZN in z resolucijo pozvala članice, naj si med seboj pomagajo. V drugi svetovni vojni in v vojnah po njej se je izkazalo, da je potrebno posvetiti veliko pozornosti zaščiti prebivalstva in materialnih dobrin, da bi se lahko nadaljeval boj, da se obvaruje morala prebivalstva in oboroženih sil in da se nadomestijo človeške izgube in materialna škoda. V prvi svetovni vojni je bilo 9,5 milijona mrtvih vojaških oseb ali 95 odstotkov vseh mrtvih, ter 500.000 civilnih prebivalcev. V drugi svetovni vojni pa je bilo mrtvih komaj 52 odstotkov vojakov: 26,7 milijona in 24,8 milijona civilistov. V korejski vojni pa je izgubilo življenje 1,47 milijona vojakov in 7,73 milijona civilistov — ali kar 84 odstotkov vseh žrtev! Razmerje med izgubami civilnih in vojaških oseb bo v naslednjih morebitnih vojnah še bolj v škodo civilnih oseb, še zlasti, ker doslej še v nobeni vojni niso množično uporabili atomskega orožja. Po drugi svetovni vojni so v posameznih bombardiranih nemških mestih naredili analize in prišli do presenetljivih podatkov: Kraj Število Število prebivalcev bombardiranj Nezadostno pripravljeni: Število mrtvih Odstotek Hamburg 800.000 2 60.000 7,5 Dresden 600.000 1 120.000 20 Forcheim 80.000 Pripravljeni: 1 25.000 31 Stuttgart 500.000 53 4.00 0,8 Braunschweig 223.000 40 2.900 1,3 Hessen 216.000 272 7.000 3,6 Ko so vrgli atomsko bombo na Hiršoimo, je bilo 80.000 mrtvih, 70.000 poškodovanih in 15.000 pogrešanih. Strokovne analize govore, da bi v Hiro-šimi zmanjšali število žrtev z 80 na 35 odstotkov, če bi dobro pripravili reševanje in zaščito, in celo na samo 20 odstotkov, če bi bil dan znak za alarm in če bi šli ljudje v zaklonišča. Ta analiza dokazuje, kako pomembna je dobro organizirana, opremljena in usposoblje- na civilna zaščita, ker brez organizirane obrambe civilnega prebivalstva ni uspešnega odpora oboroženih sil. Sleherni borec se bo veliko bolje bojeval, če bo vedel, da ima doma zavarovano družino. IVAN TO VSAK Primemo voziio za opremo enot prve pomoči civilne zaščite v večjih organizacijah združenega dela je lahko tudi malo preurejen kombi. Pretok in uporabnost informacij Tudi druga generacija raču-nalnikovje relativno majhna, ne toliko po velikosti spomina kot v območjih obdelave problemskih programov, to se pravi programov uporabnika računalnika. Velikost magnetnega spomina, ki obdeluje program, je pri srednjih računalnikih te generacije do 32 K. To pa je sorazmerno majhna velikost za normalno obdelavo materialnega, kot tudi finančnega poslovanja delovne organizacije. Prav ta druga generacija se je praktično prvič uveljavila tudi pri nas. Število računalnikov samo zgovorno dokazuje, kako hitro se je v Sloveniji spremenila miselnost o tem, da je računalnik le moda — v resnici je nujno potreben za hitro zbiranje podatkov. Hkrati z novo generacijo računalnikov so se pojavili novi strojni in programski jeziki. Programiranje se je sicer poenostavilo, vendar pa se upravljalci računalnikov srečujejo z vse bolj zapletenimi nalogami, kar je kajpak dvignilo izobrazbeno raven računalniških strokovnjakov. V letu 1970 se je pojavila že tretja generacija računalnikov: to so močno izpopolnjeni stroji, zelo hitri pri delu in dajejo možnost za obdelavo podatkov. Velikost spomina je pri majhnih računalnikih tretje generacije N Titove besede JOSIP BROZ-TITO, predsednik SFRJ, v novoletni poslanici državljanom Jugoslavije: „Ob tej priložnosti bi rad nekaj posebej poudaril. Če je minulo leto ustavno in politično obrnilo novo stran v boju za odločilno vlogo delavskega razreda in združenega dela, mora biti leto 1975 prelomnica, kar zadeva doslednost, konkretno delo in odgovornost pri uresničevanju sprejetih sklepov. Vsi dobro vemo, kakšne dolžnosti ima kdo. Odslej moramo predvsem vedeti, kako je kdo opravil svojo dolžnost, ali je upravičil zaupanje, ki mu je bilo izkazano, in poravnal svojo obveznost, svoj taka, kot pri srednjih druge generacije. Po dveh letih intenzivnega dela razvojnih strokovnjakov se pojavi „prividen spo-min“ (virtual storage). Močno se poveča možnost obdelave, ko je realen spomin sicer majhen, vendar se z VS poveča ves spomin na 4 do 5-kratno velikost. Tudi novi hranilniki podatkov (diski, magnetni trakovi, diskete), ki se pojavijo, olajšujejo delo z računalniki in povečujejo njihove možnosti. Tako kot druga ima tudi tretja generacija svoje poenostavljene programske jezike. Sicer se stari jeziki še uporabljajo, vendar jih novi računalniki brez posebnih prevajalcev ne razumejo. Spremenijo se oblike vhodnih enot, to je enot, ki krmijo spomin računalnika s podatki, prav tako tudi izhodne enote. Vse gre hitreje: pojavi se TP -- telcprocesing, obdelava podatkov na daljavo. Vendar je taka oblika uporabe računalnika sorazmerno zapletena in šele zadnje izpopolnitve, generacija novih spremnih naprav (IV. generacija), dajejo priložnost za TP z enostavnimi in hitrimi prijemi. Da se lahko TP hitro uveljavlja, morajo biti podatki obdelani z VS — prividnim spominom. Cena računalnikov ob tem sicer ostaja enaka, strokovnjaki pa postajajo vse bolj iskani in dražji. Velikost in kompliciranost programov zahteva obsežnejše znanje in veliko študija. Strokovnjaki, ki delajo na računalnikih, se morajo pravzaprav odreči normalnemu življenju. Doslej smo pisali zgolj o razvoju računalnika in njegovih spremembah, danes pa nekaj več o samem računalniku: tudi o napravah, ki sestavljajo računalnik v zaključeni celoti. Upoštevati moramo, da računalnik sam ne more ničesar sprejeti, obdelati in podati v obliki rezultata. Potreben je izkušen človek, ki informacije zbere in oblikuje tako, da jih lahko računalnik sprejme in shrani. Vhodne enote naprave računalnika so lahko naslednje: luknjane kartice, luknjan -- per-foriran trak (tudi trak z registrskih blagajn), magnetni trakovi (podobni magnetofonskim, vendar z najmanj 7 stezami), diski (podobni gramofonskim ploščam, trdim in mehkim) in diskete (mehke plošče). To so le glavna vhodna sredstva (mediji), iz katerih lahko računalnik bere. Med naprave, ki vhodne medije pripravijo, štejemo luknjače, tudi registrske blagajne. Informacije ali podatki so zapisani v določeni obliki, v fizičnem vrstnem redu lukenj, ki jih stroj prebere in prenese v spominske enote. Informacije potem s komandami — instrukcijami prepisujemo čez tako imenovane izhodne enote na različna sredstva: printani list (izpis), printa-ni obrazec (tiskani) in luknjana kartica. To so izhodna sredstva mediji, ki so takoj uporabni v posameznih oddelkih. Takšen primer printanega lista je plačilni list, izpisi določenih podatkov, kot je zapis o stroju, materialu, zaposlenemu in podobno. Med printane tiskane obrazce šteje- mo delovne naloge vseh vrst, posebne plačilne liste, materialne liste, operacijske liste in podobno. Medtem ko vhodni dokumenti, pripravljeni za računalniško branje, niso razumljivi, so običajno izhodni dokumenti tiskani listi (obrazci) in