Štev, 27. Posamezna Številka 25 stotink V Trstu, petek 3. julija 1925. J WSye-' 'WJW likaj« ntk pct«b opoldne. Nul«; Tr*t-Trieste Casella Cantro 37 ali pa : Tla Geppa 17/1U. Izdaja: honsoroij Malega lista MALI TEDNIK ZA NOVICE IN PO (^LhSSS^L; Posamezna Številka 25 ststink Leto III. Stane ■ ona številka 25 stotink. »— 1-fn 10 lir «Aiali Listu — C. C. Post. Licejska knjižica (Dr. Puntar) LJUBLJANA (JUGOSLAVIJ A) Hall koledar. ^ Petek, 3. julija: Bert ram. — Sobota, 4: Urh, Berta. — Nedelja, 5.: C ir i 1 in Metod. — Pondeljek, 6.: Izaija. — Torek, 7.: Vilibald. — Sreda, 8.: Elizabeta. — Četrtek, 9.: Veronika. — Petek, 10.: A-rnalija. MALE NOVICE. Nevesela vest. Z današnjo številko se dvigne cena Malega lista v razprodaji na drobno na 25 stotink. Prisiljeni smo k temu koraku vsi od povečanih tiskarskih stroškov in u-Parno, da nam vsi dosedanji odjemalci »stanejo zvesti zavedajoč se, kako velik Pomen ima za nase javno življenje neodvisen časopis. Za svobodo in neodvisnost besede ne sme nam biti nobena žrtev Prevelika. — Razprodajaleem Malega lista damo 20% popust. Svetoletno romanje v Rim priredi letos tudi tržaška škofija. Romarje bo vodil presvetli g. škof Al. Fogar sam. Slovenci in Hrvatje bodo i-meli svoj posebni oddelek. Prav bi bilo, da se jih veliko število udeteži, ker na Papeškem dvoru pač sodijo po tem, kar vidijo in slišijo. Romanje se bo vršilo od 2 do 10 septembra, na povratku se o-bišče tudi Marijino svetišče Loreto. Stroški za vožnjo, hrano in stanovanje so Predvideni na 450 lir za osebo. Kdor se hoče tega skupnega romanja udeležiti, daj se priglasi pri domačem duhovniku. Na škofiji ima to reč v rokah kanonik mons. Slavec. Da bo slovelo slovensko Ime. V Trstu se je vršil na visoki glasbeni šoli velik koncert, ki je vreden, da ga kot Slovenci omenimo. Med večjim številom pevk, je nastopila edina Slovenka, Učiteljica gdčna Frida ščekova z dvoma Pevskima točkama in z dvema lastnima skladbama. Zbrano občinstvo med kate-ftm so bili vsi važnejši skladatelji primorski, so burnd ploskali' skladateljici. Časniki «11 Picculo*, «L’ Osservatore Triestino«, «L’ Emancipazione« in drugi »o občudovali sposobnost skladateljice in izrazili, da veje iz skladb pristna slovenska duša. Tudi nas veseli, da se uveljavlja slovanska umetnost. Zakaj je železnica potrebna. Goriški župan Bambič je povedal u-r»dniku beneškega «Gazzettina», da je železnica Červinjan-Gorica zato potreb-1Xa, da se omogoči pritok furlanov v Go-^co, zakaj drugače bi se znali Slovenci, ki silijo iz okolice v mesto, vgnezditi v Soriško politično in gospodarsko življe-nie. Zato naj vlada hitro zgradi železnico. Med pretepači. Čislani gospod inženir Gomišček, pri-sta§ in dopisnik «Edinosti», je pisal v 11-^u, da je treba zanesti med naš narod Prave vzgoje. Prav je tako. On pa ni le Pisal, ampak tudi praktično pokazal, kako se to dela. Udeležil se je sestanka solkanske Čitalnice. Ko je ondi širil svoje “»je, mu je neki prav mlad fant rekel, nima prav. Gospod inženir je nato fanta oklofutal. Zdravo I Nora mata v Trstu. Zadnjo nedeljo je bil v škofovi kapeli Posvečen v duhovnika g. Karel Esih iz rsta. Novo mašo bo pel prihodnjo ne eJj° 5. t. m. v cerkvi sv. Jakoba ob 0 “rt- Slavnostni pridigar bo dr. Ukmar, 1 je med našim ljudstvom znan po svo-bh jedrnatih govorih. Popoldne ob štirih 0 Imel novomašnik slovesne litanije z hvalno pesmijo. Drzen roparski Istri Rok Ivan&lč je bil med vojno in še nekaj časa po vojni v Ameriki. Tam je precej dobro služil in prinesel domov lep kupček dolarjev, ko se je devetnajstega leta vrnil v Istro. V neposredni bližini Pole si je kupil dve hišici in nekaj zemljišča ob cesti iz Pole v Vodnjan. Ker je imel veliko denarja, se je rad podal v gostilno, plačal za kakšen liter in se pobahal med prijatelji s svojim ameri-kanskim bogastvom. Pa tudi posodil je denarja zdaj temu zdaj onemu in tako je prišel na glas, da «ima». To je bila njegova nesreča. OB URI DUHOV. V soboto 27. junija je Ivančič tudi šel v gostilno za viljo. Okoli enajste ure se je vrnil domov vinjen, legel in trdno zaspal. Polnoč je odbila, ko se zasliši zunaj trkanje. Vzbudila se je žena Katarina in vprašala, kdo je. «2ejni popotniki smo, odprite; nam boste dali vode piti !» Pa je odvrnila žena: «čudna Je ta ura in nenavadna prošnja«.» Pa je trkalo vedno huje. S težavo je zdramila moža. Vstal je in sel odpirat. Pa je uzrl na dvorišču o-borožene može in začel tiščati vrata, kar je le mogel. RAZBOJNIKI. Butali so ob vrata, kar se je dalo; pa mož je z obupnim naporom tiščal in branik Slednjič jim je pošla vsa razbojniška potrpežljivost: ustrelili so s puško skozi vrata In zadeli gospodarja do smrti. Žena je med tem popustila dva mala otročiča v posteljicah, z naj večjim, triletnim, na rokah pa zbežala skozi okno. Komaj se je spustila v tek, zopet poči strel; merili so nanjo a ne zadeli. Spustila je dete na tla in zopet bežala; a zopet so ustre- lili in jo zadeli v koleno. Padla je iH klicala na pomoč. GOSPODARJI VSEGA. Ljudje v okolici so slišali strele, vstajali, poslušali javkanje uboge žene, ki je klicala razne prijatelje z imenom. A nobeden se ni upal priteči pomagat. Neki 68 letni Fran Kalčič je prišel na svoja vrata gledat, a takoj so tudi njemu zagrozili s smrtjo in se je moral skriti. Roparji so silili ženo, naj jim gre pokazat, kje je denar skrit, pa seveda ni mogla iti. Iskali so sami, prevrnili vse po hiši, gospodarili celo uro notri po mili volji ter potem nemoteno odšli. KAJ SO DOBILI. V kuhinji so si roparji postregli z vsem, kar je bilo dobrega za pojesti. Potem so poiskali denar v nekem miznem predalčku. Bilo je 8 tisoč lir. Našli so tudi n''kaj dolarjev, srebrno uro, nekaj zlatenine, pa tudi od obleke so si izbrali kaj primernega in suhe gnjati (pršutov) niso pozabili. Sele ob pol štirih zjutraj so se upali ljudje na piano. Prvi je /prišel zopet stari Kalčič, kateri je poslal potem v neko bližnjo trgovino klicat pomoč. Takoj so brzojavili orožnikom v Polo. Ti so prihiteli, pozvedeli in popraševali in ob petih zjutraj v nedeljo poslali ranjeno Katarino Ivančič v deželno bolnišnico. Zdravniki so ženi morali odrezati nogo; izgubila je mnogo krvi. Mrtvega Roka Ivančiča so ob treh popoldne ukazali prenesti v mrtvašnico na mestno pokopališče. Ostali so trije otročiči sirotki, najmlajši 7 mesecev star. Vzel jih je pod streho stric Jakob Ivančič, ki blizu tam stanuje. Nova knjiga. «Zaročenca» (i promessi sposi), milan-ska zgodba iz 17 stoletja. Odkril in pre-naredil Alessandno Manzoni. Poslovenil dr. Andrej Budal. Izdala in založila »Narodna knjigama« v Gorici v letu 1925. Tiskala «Narodna Tiskarna v Gorici«. Cena broširanemu izrisu lir 30.—, vezanemu L. 34.—, po pošti 3 lire več. Za Jugoslavijo (franco) broširanemu izrisu 85 Din., vezanemu 95 Din. — Obsega 576 strani in 36 slik. Velikost 18 za 25 cm. Nič ne pretiravamo, če trdimo, da so Slovenci v Julijski Benečiji ponosni na to knjigo, ki bo pričala tudi poznim rodovom, kaj zmore žilavost in duševna narodna vztrajnost, četudi po številu malega narodiča, ki živi v mejah velikega italijanskega kraljestva. Italijanom pa je s tem znova podan očiten dokaz, da se Slovenci želimo po-bliže seznaniti s pravo italijansko kuil-turo, ki jo visoko cenimo. Oprema knjige je pmv okusna, slike jasne, kar dela čast podjetju, ki je založilo ogromen kapital v to, da je na svetlo dajo to znamenito knjigo. Društva, šolske knjižnice, zasebniki, sezite po nesmrtnem romanu slavnega Manzoni ja! Resnica zmaguje. V Lionu na Francoskem živi preprost delavec J. Breillet, kovinar. Vpisan je bil vedno v socialistično, kasneje komunistična društva. Nedavno mu je prišla slučajno v roke «Rerum novarum«, znamenita okrožnica papeža Leona XIII. o lelavskem vprašanju. Dopadla se mu je ■tako, da se je spreobrnil zopet h krščanski veri in so vpisal v krščansko delavsko organizacijo. Iz Modene pozdravljajo mladi vojaki korenjaki: Škrl Fran, Zavrhek; Mohorčič Jožef, Gombač Fran, Naklo; Maver Anton, Lokev; Marcola Anton, Breginj; Kladnik Ivan, Idrija; Markovčič Ivan, Glaže pri Senožečah, Leban Andrej, Stanovišče, Humar Ivan, Šempas; Hajna Fran, Zalog pri Postojni', Volk Fran, Ostrožno br-do; Čuček Karel, Nova Sušica; Čuk I-van, Idrija; Inama Jožef, Ajdovščina, Modrijančič Andrej, Breginj, Vidrih I-van, G oče. Milanska čuda. Veseli vojaki tako opisujejo Milan : V Milanu se čudesa grozna godijo vozovna kolesa se štiri vrtijo. Kolovrate c’lo nekateri tu jahajo, a drugi jo v čevljih po cesti mahajo. Dekleta z obleko zelo so štedljirva; res blagor šivilji, ki tako jim šiva... Če nočeš verjeti teh čudnih reči, pa pridi' v Milan še ti. Pozdravljajo: Šonc Viktor, Gulič Jožef, Gorup Jožef, Žiberna Evgen iz Tomaja, Lah Izidor, Maks Gomizelj iz Dutovelj; Božič Viktor iz Ocizle; Pahor Alojzij iz Sela; Ludvik Fran z Bača, Zadel Ivan z Jurčič, Kumar Angel iz Tolmina. Lepa učiteljica. Na Volčjem gradu pri Komnu je laška učiteljica, ki ne zna slovenščine in se seveda ubija za žive in mrtve z otroci, ki ne znajo laščine. Pa je bila neki dan huda ko kača in je zapisala na tablo: ščavi. Tako so otroci povedali. Pa se je revica zmotila: otroci niso ščavi, ker so majhni, toda gospodična revica je ščava, ki pri 20 ali več letih ne zna niti toliko, da bi se z otroci zgovorila. MIHEC m JAKEC MIHEC; Radič prosi iz zapora: JAKEC: Tatek, oh odprite ml! Nikdar več ne bom nagajal. Ko ga bodo Izpustili, storil bo globok poklen in bo spet republiko prodajal. BELEŽKE. Razlika. Na vseučilišču (visoki šoli) v Harvandu v Severni Ameriki je od 100 dijakov 42 takih, ki še nikoli niso okusili opojne pijače. Pri nas jo otrok že pri krstni pojedini okusi, da ne bi morda zatajil pijanskega roda. V ljudski šoli ne vem če je 5 od! sto otrok, da bi ne bili okusili opojnih pijač. Na vseučilišču je pa že velik procent pravih pijancev. Kam to meri? Zagrebški list «Riječ», kateri služi ministru Pribičeviču ter njegovi stranki, je vnovič prinesel napade na gosp. Milanoviča. Seveda ti ' napadi izvirajo ali posredno, ali pa naravnost od naših edinjašev. Tukaj se cmerijo za slogo, tam pa blatijo nase najboljše može. Kako grdo je to hinavsko početje! Ne zamenjavati. «Edinost» poroča, da v nekem slučaju v Istri občinski uradnik ni hotel «knstiti», ker je oče hotel dati otroku ime Stojan. Oče da je šefh proč in rekel: «Pa ne dam krstiti, naj bo vam na duši!« — Od kedaj pa sploh na občini krščujejo? Tega ni na celem svetu nikjer. Občina ima narediti zapisnik o rojstvu človeka in sploh nima otroku niti dajati imena, ker to pritiče le staršem: kaj šele, da bi občina krščevala. Kaj naj torej ostane na duši trapastemu uradniku? Komaj neizbrisno znamenje neozdravljive budalosti, druzega nič. — Krst pa je zakramentalno dejanje Kristusovi crkve, katero pa nikaasor ne obstoja v tem, da se otroku poaeli novo ime; ie poglljete v katekizem! Cerkev in občina, župnik in župan, vera in država, miiliost božja in bajonet, to so reči, ki jih je treba strogo ločiti- Slovenc Slovenca vabL Dopisnik «E-dinosti iz Ljubljane deli nauke tamoš-njim slovenskim poslancem. Poslanec Smodej je vložil v Belgradu vprašanje na ministra vnanjih reči, kaj je ukrenil, ko se čuje, da namerava Avstrija združiti z Nemčijo. To poroča «Edinost» in takoj s povzdignjenim prstom uči: «Bilo bi želeti, da bi poslanec Smodej svojo interpelacijo sestavil v tako visokem tonu, kakor je to storil Voja Marinkovič (glede razmer v Bolgariji, op. ur.), kateremu so vsi vladni lllsti priznali, da je bil njegov govor vseskozi patriotičen«. — Mi pa obrnimo: Bilo bi želeti, da bi slovenski časopis «Edinost» v višjem tonu mislil in govoril o predstavnikih slovenskega naroda, kadar jih vsporeja z zastopniki drugih narodov. Za «Edi-nost» 1— patentirano narodno glasilo — so slovenski poslanci le poredni bubci in postanejo pravi zreM možje šele, kadar jih bo vladno časopisje pohvalilo. Res krasen dnevnik imamo Slovenci v Italiji ... Kmet odgovo V Istri so se vršile v Tinjanu občinske volitve. Komisar je vničeval občino gospodarsko. Sedaj je stalo kmečko ljudstvo v Tinjanu pred izbiro: ali kompromisna lista z Italijani ali še nadalje občinski komisar. Po dolgem preudarku so se kmetje odločili za kompromisno hr-vatsko-italijansko listo. Kaj Je nastalo. Slovenski prvoboritelji advokati iz Trsta so zagnali v jugoslovanskih listih velik krik: Kmečka zveza v Tinjanu je šla skupno z Italijani. Kmečka zveza je izdajalska. Celo vrsto takih Člankov so poslali v časnike. Na pravi poti. Kakor smo že omenili, so kmetje šli z Lahi v kompromisno listo po modrem preudarku in po treznem posvetovanju, ker so stali pred usodno izbiro. Odločili so se za manjše zlo: mesto da bi imeli s komisarjem samolaško občino, so se odločili za narodno mešan odbor. Obenem pa bodo obvarovali občino pred nadaljnim razsipanjem. Kmečki odgovor. Ni čudno', da so se tinjanski kmetje silno razhudili, ko so doznali, da so tržaški prvo-boritelji tako hudo pisaiil proti njim'. Kmečki Tin jan ec je posla! v «Pučkega Prijatelja* odgovor, kakršnega so si voditelji kapitailistovske stranke zaslužili Razkrinkanje hinavcev. Ne prepirov, ne sporov, ampak mir, ljubezen in medsebojno spoštovanje je potrebno med nami. Tako govorijo edinjaši, tako pišejo e-dinjaši. Zdaj pa poglejmo, kako delajo. Evo krasen zgled grdega Licemerstva. Dne 12. junija tega leta je goričko prosvetno društvo «Mladika» priredilo pevski koncert, na katerem je zbor zapel vrsto prelepili slovenskih pesmi, med njimi 6 Adamičevih. Koncert je bil javen, vabljeni so bili vsi brez razlike. Goriško ljudstvo je trumoma šlo na koncert. V popolnem nasprotju z narodno dušo je ravnala politična liberalna organizacija. Dali so iz Trsta nalog; naj se prireditev «Mladike» bojkotira in skuša vničiti. Kako? Tako-le! Tisti dan so priredili veselico, za katero je bila določena vstopnina; Ker pa so misliilli, da je to premalo za bojkot, so črtali vstopnino za konkurenčno veselico in so razglasili, da je njihova veselica vstopnine prosta. Potem so pristašem prepovedali vstop h koncertu Mladike. Najhujše pa pride. Par dni kasneje se je vršil v Gorici koncert neke laške nacionalistične družbe. Vsi slovenski naprednjaki iso se ga udeležili, nekateri s frakom im. cilindrom, K slovenskemu bratu ne, k narodnemu na- PODLISTEK Kako dolgo živijo drevesa. Kakor znano, je večini rastlin prisojeno le kratko življenje. Mnoge gobe n. pr. se veselijo življenja komaj nekaj dni, navadno pa živijo rastline eno do dve leti. Drugače pa je z drevesi., ki živijo sto, tisoč in še več let, prekašajo torej dolgost človeškega življenja za mnogo, mnogo rodov. Tisa doseže starost do 3000 let, hrast do 1500, gorski bor 1000, vžitnii kostanj 700, gorski javor C00, mecesen 500, smreka 400, jelka 300, bukev 150 let. Kot doslej znano najstarejše drevo na svetu je slovelo ono na Kanarskih otokih (ob Severni Afriki), z imenom zma-jevec, ki so ga spoznali potniki v 15. stoletju, tamošnji poganski domačini pa so ga že prej vsled visoke starosti častili za svojega zaščitnika. Biilo je 21 m visoko, deblo pa je merilo v obsegu 13 in pol m. Prirodoslovec Humboldt in drugi so mu prisodili do 6000 let starosti. L. 18G8. je silen vihar temu mogočnemu starčku Ikončal življenje. Znani so tudi drevesni ril kapitalistu. Kaj pravi odgovor? Tako-le govori: «Vi nas ne boste učili, kaj je delo za narod. Mari je delo za narod vaše, kadar obiščete dan na dan sve tržaške kavarne ih se tam zabavate? Sicer pa Vam povemo danes, gospoda kapitalisti, dve reči: povemo Vam glasno, da je lani pred volitvami za državni zbor na shodu v Baderni sam vaš voditelj dr. Josip Wilian javno izjavil, da kdor neče glasovati zanj, naj glasuje za fašiste. Prisotni fašisti so po govoru stopili k njemu in ga zahvalili. To je resnica, za katero priča vsa občina. Pa še en odgovor. Ad>vokati, trgovci uredniki, vsi se smejo v svojih zadevah zvezati z Lahi, ka-;dar jim to kaže. Slovenski prvoboritelj-ski odvetniki v Trstu SO' se z laškimi advokati zvezali v stanovsko društvo in so ravno lani skupno povišali svoje tarife. Tako so z Lahi združeni slovenski bankirji, trgovci v Trstu. Edino mi revni kmetje bi se no smeli domeniti z Lahi, čeravno gre za velike gospodarske koristi Hrvatski in italijanski kapitalisti se smejo zložiti kot bratje, kadar gre za njihov trebuh itn žep; mi seljalci pa bi morali le poslušati in kot šolski otroci molčati ter prepustiti, da naše imetje u-pravljajo komisarji, ki jim je za nas prav malo marit». sprotniku da! Ne le to; ukaz iz Trsta je velel: storite vse, da se koncert ((Mladike« izjalovi; zato pa so šli slovenski pr-voboritelji polnoštevilno k nasprotnikom! — In še nekaj; da bo slika popolna. O Mladikinem koncertu je Piccolto pisal, da je bil naravnost sijajen, «Voce di Gorizia» je pisala, da v Gorici še ni bi- lo slišati takega petja, «Edinost» pa, ta narodni list slovenski, ki je imel lastnega urednika na koncertu, je o koncertu molčal, pač pa je v vesteh iz Goriške napisal, da je neki človek zgubil — dežnik. S tem smo do nagega razgalili licemerstvo Edinosti in njeno dolgovezno pisanje o slogi, in spravljivosti. POZOR] Aldi ste že kupili krasno povest »DEKLE Z MOČEVJA » Stane 2.50 pri upravi «Malega lista» in v knjigarnah. Druga lepa knjižica « LUČKO I&CE DEKLE » stane 1.60. Kdor pošlje 4.10 L. na «Upravo «Malega lista», Trst, Casella centro 37», dobi obe knjižici po pošti. Pošteno berilo ]e najlepša zabava. velikani vrste' Sequoiai sempervirens v Ameriki v bližini San Francisco in v Kaliforniji. Nemški rastlinoslovec Moiisch, kji je leta 1898. obiskal park pri San Francisco, poroča o teh izrednih velikanih tako-le: «Eden izmed teh drevesnih orjakov, z imenom Genei-al Ferment, se dviga ravno kot sveča kakih 100 m v zrak; najspodnejši del dehla je votel, ta-kb da bi deset oseb udobno našlo v votlini prostora Zraven stoji drugo drevo, še višje in bolj široko, čigar obseg meri 20 m. Skozi taka votla drevesa bi lahko zložna peljali s konji vprežen voz. To pa še nikakor niso naj večji med temi velikani', kajti so drevesa, ki zrastejo do 142 m visoko in dosežejo starost več tisoč let». — Prav te vrste drevesa je našel Anglež Lobb 1: 1850. v višini kakih 1500 m nad morjem v okolici San Francisco. Debla so povprečno 80 do 105 m visoka in v premeru 5 do 10 m široka. Eden od teh velikanov je bil kakih 140 m visok, deblo je imelo pri tleh 35 m v obsegu in 58 cm debelo skorjo. V nekem podrtem deblu bi se moglo 55 m daleč jahati in skozi neko vejino luknjo ven priti. K vsemu temu pa opozarja Moiisch, da Urša: Bug daj, šjora Kati. či ste bla, de vas nisem trkaj cajta vidla? Kati: O mija benedeta Urša, jest sem ga bla u špetav. Sem ga jamelLa adn bunjon na trebuh, ga jo bla debela kukr ana naransa, kukr ana pikola angurja, pej medehl imi ga je rekla: šjora Kati, o vita o morte, o operasjon o kaša de morto. Urša: Ive j taku slabo ste stala, buga šjora? Kati: Ja, ja, kara moja Urša; potle sem ga rekla methu: šjor dottor, ma no ge že kvalke mediisina, čogard un te de kamamila. No, benedeta, je rekla mediih, o operasjon o morte. Jen taku sem ga uzola an brun jen sem ga šla u špetav. Primarjo ga je dala an dormehsdn jenu potle ga je štorla operasjon jen ga je rafale dobro. Potle soh ga šla na luft, na arju h koimpareti u Tomaj jenu adešo ga štbjlm dobro kukr kan arin u čajba. Urša: Šjora Kati, pr mej viri, de se vam bolezn prav neč ne pozna. Ste mlada nu lepa bolj kukr prej, ste ku ana špoža Kati: Ja vješte, sen ga goloža, zatu ke moj muž ga jema 10 leta de nieno kukr ješt. Orko točo, sem ga rekla, kadr ga je pršla nova moda od kratke iksi, šem ga pensirala jet barbirji, de bi mi ga nardila kratke lasi, ma moj muž ga je dečižamente kontrario, ke se ga boji de bi bla preveč lepa jen kašn drugi muž bi se ga mogla u meni žaJliubit jen tisto g'a neče moj muž. Je reklo : ašolu-tameiite no. Ben, dejte mi ga pu litra mleko, ga' jeuiam premura. Adija, kara Urša, ke Dijo ge dagi del bon. Urša: Zbugam, šjora Kati ! RAZNOTEROSTI. Drobiž. Gospodje komunisti ponujajo v svojem «Delu» veliko starega ((drobiža«, ki nič več ne plača. Vsa njihova duhovitost je izposojena iz framasonskega kap italistovskega časopisja. Sam jutrov-ski drobiž iz kovamice gg. Praprotnika, Žerjava in kompanije! Čudna žlahta, kaj lie ? ! nikakor ne smemo misliti, da so posamezni deli teh velikanskih dreves toliko stari kolikor' drevo samo. Razen listja in cVetja, ki se vedno obnavlja, so, kakor se niore s pomočjo drobnogleda ugotoviti, le v malo viakencih žive celice, po katerih se pretaka potreben sok iz zemlje v listje in cvetje, orjaško drevo tvorijo večinoma le mrtve celice. Sedaj velja kot najstarejše drevo na svetu neko tisi podobno drevo (Taxo-dium meticanum) v Mehiki, ki je visoko samo 45 m, a meri v visokosti 3 m od tal 54 m v obsegu (17 m v premoru). Humboldt je cenil njegovo starost 4000, de Candelle celo 6000 let. Pri nas na Slovenskem, pa si prisvaja čast najstarejšega drevesa tisa (taxus baccata) v Stranah pod Nanosom. Tam stoji poleg cerkve dobrih 6 m visoka tisa, ki meri v višini 1 m nad zemljo 3 in pol m v obsegu. Po mnenju strokovnjakov ima to drevo nad tisoč, morda celo 1600 let. Pred več kot 50 teti so tržaški trgovci ponudili vaščanom veliko svoto, da bi jim drevo prodali, a so odklonili. Danes je v drevesnem deblu že precejšnja votlina in so zdi, da je drevo v ne- Zopet ena. V nedeljo 28. junija so sie v Barkavljah pripravljali na veliko slovesnost. Čakali so, da pride škof iz Trsta posvetit nove zvonovea. Kar naenkrat se je raznesel glas, da slovesnosti ne bo. Fašisti so jo prepovedali. Reklli so, da zato, ker en zvon itosii napis v slovenskem jeziku ((Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!» (v Barkovljah je namreč' starodavna roženvenska. bratovščina). Slovenci pa govore, da ne bodo branili laških napisov, kadar bodo Italijani kupili zvonove. Na uho povedano: globočji vzrok te prepovedi ni slučajno oni nedolžni napis, ampak par mesecev starejša zamera in par dolgih nosov, ki še niso prišli v normalno lego. Trdoglavi in mehki ljudje. Na neki seji, ki se je vršila 15. junija, je neki laški šolnik izjavil tole: «Iz moje skušnje lahko trdim, da se bodo Slovenci tržaške dežele in v Istri prej vda- li kakor goriški Slovenci. Najlepši dokaz nam nudi dejstvo, da smo v Cerknem Z največjim naporom spravili 11 otrofc v vrtec, v Dolini pa, kije veliko manjši kraj, pa smo brez truda dobili nad 40 otrok v vrtec». Naši blagovestniki. Dne 5. julija je po starem običaju vna-nji praznik sv. Cirilla in Metoda. Slovensko ljudstvo, ne pozabi svojih velikih dobrotnikov, izkaži čast njunemu spominu! Lega nazionale. V predvojni dobi je ustanavljala Lega nazionale 'ljudske šole in otroške vrtce med Slovenci. Iz tistih šol so izšli dekleta in fantje, ki so zataj ili svoj rod. Dar : nos so Lega ukvarja bolj z vrtci. V vseh vrtoiih ima 5000 otročičev. Pojar v kinematograiu. V Kansas City v Ameriki je zgorel neki kinematograf. M od pred stav o se je vn eto in vse zgorelo do taL Kakih 40 oseb je našlo smrt v ognju. Grof v luknji. Dr. Cezar Sforza, brat bivšega ministra vnanjih reči, je prišel v luknjo, češ da je razžalil kralja. V rodbinski kapeli grofov Sforza je našla policija vsakovrstne nevarne dokumente, vmes celo silake pok. poslanca Matteottija. Za kmeta. Za oškodovane kmete ob povodnji v poljanski dolini je vlada Jugoslavije dala za prvo silo pol milijona dinarjev podpore. Poslanci so vil ožili zahtevo za 8 milijonov; zdi se, da bo predlog sprejet v državnem zboru. Naša sposobnost V 2. razredu laške' gimnazije so bili odlikovani: Milko Doktorič iz Gorice, Podgornik, odvetnikova hčerka Marta Fajgellj iz Povrne, Ekart in Panzera i* Gorice. Med petimi le eden Italijan. Pa da niso naši sposobni! varnosti za svoj obstoj. Ljudska govorica ve povedita da je pod to tiso pridigal sv. Jeronim (umrl 1. 420 po Kr.). Samo na sebi bi to ne hiilo nemogoče. Znano je, da je sv. Jeronim bival nekaj časa. tudi v Akvileji, torej v naši bližini, odkoder so k nam prihajali krščanski blagovestniki. Tudi je pisal 1. 390. dve pismi v Emono, eno. nekemu menihu Antonu, drugo devicam (nunam), ne vemo pa, če je bila ta Emona današnja Ljubljana ali Emona v Istri. V začotku 1. 373. se jo pO" dal sv. Jeronim iz Akvileje skozi svoj rojstni kraj Stridon (na meji med Dalmacijo in IIrvat.sko) preko Balkana v Azijo. Ali ne bi bilio mogoče, da bi sv. Jeronim takrat potoval iz Akvileje v Stridon skozi naše kraje. Nad današnjimi Stranami je bilo starodavno selišče na Dolgem griču in ne daleč proč je vodila tam mimo rimska cesta. Z ozirom na celotno življenje sv. Jeronima, o katerem ni znano, da bi misijonsko deloval med p®* gani, je pač zelo verjetno, da je ta ljudska govorica nastala vsled bližino cerkve sv. Jeronima na Nanosu. Vendar Pa je tisa v Sranah znamenita kot na j s tare j še znano drevo v deželi. Gospodarstvo in poštenje Naziranje liberalne dobe zadnjih dve-®To let je bilo tako, da poštenost nima nfič govoriti v gospodarski)] rečeh. Edino načelo, po katerem se razvija in mora Razvijati gospodarstvo, je korist. Dobro Je to, kar nese dobiček, Slabo to, kar Povzroča zgubo. Po liberalnih naukih je dovoljena vsaka sleparija, vsako oderuško, vsako zatiranje, samo ako jo znaš tako izpeljati, da te ne zasačijo biriči-. A'ko si bil pa pri svojih lumparijah negoden, ako si se dal razkrinkati in vjeti, Potem šele je liberalec pljunil nate-, pa ne' zato, ker si- bil slepar, ampak zato, kil' si, hil tepec. Kako je v dejanju. Ideje, ki so jih širili učenjaki libe-r&lne dobe, niso ostale na papirju. Člo-' Vek je že sicer nagnjen v gospodarskih r®čeh k nepoštenosti, moti ga dobiček, Meče ga bogastvo. Ako to nagiienje doni podnet še iz knjig, katere uče, da se tti treba ozirati na vest, ampak le na ko-rist: potem je lahko umeti, da takorekoč vse gospodarstvo poteka po načelih sleparije, oderuštva in zatiranja. Industrija. Velika industrija (fabrikacija) je naj-Irilj dosledno izvedla liberalno teorijo v Praksi. Razmerje med fabrikantom in delavcem je postalo v liberalni dobi razbije golega izkoriščanja. Tovarnar-go-sPodar ni- imel aploh nič ozira na delav-Ca kot človeka,' ki je po božji podobi bstvarjen; imel ga je za živino in za etri>j. Nič ni skrbel za delovni počitek, za delavčevo zdravje; bolnega in. starega je vrgel na cesto, vprezal v težka dela tudi žene in otroke, plačo pa držal teko nizko, da je bilo bolj niču podobno kdkor čemu. Ko so se začele v 19. sto-letju širiti socialne ideje, se je polagoma marsikaj boljšalo v fabrikah. vendar gospodarski liberalizem ni še popolnoma premagan. Kako je na kmetih. Napačno bi bilo misliti, da so liberalne Bleje prodirale samo v meštih, samo pri ddljonarjih-fabrikantih a,M bankirjih. Na ^feeli, kjer se gospodarstvo razvija v tanjših razmerjih, kjer se mesto miljo-štejejo samo tisoči, mesto tisočakov '® goldinarji-, se kajpak liberalizem ni td°gel pokazati tako na veliko: kazal pa ®[je bolj na drobno. To nas uči zgodovi-ri1 Podeželskih oderuhov in magnatov, riki so v mnogih slučajih nagrabili ve-premoženje ne le na podlagi varčni in umnega gospodarstva, ampak dd podlagi brezvestnega izkoriščanja: ne-''^dni in lahkomiselni ljudje so jim le-tl v mrežo kakor muhe v pajčevino-. Za-_ ajalA so ljudi v pijanstvo in postopanje, °fpjali denar na oderuške obresti, sie-rili pri kupčijah, pogodbah in javnih gonili grunte na boben in družine tSvetu — slednjič pa so njihovi otroci 1 vnuki vse ugrabljeno zopet razrili in džinetali. kravo vsako za brejo, če je ali če ni, nakrmiti vola s soljo in ga potem napojiti kar se da, da bo večja živa teža, spečati med ljudi slab denar itd. itd. to se smatra ne kot greh, ampak le kot sredstvo gospodarskega okoriščanja, češ kaj bi vest iskala na sejmišču. Torej popoln liberalizem in prav tisti kapitalistični- duh, kateri vlada pri miljonarjih. Gospodarske zadruge. Možje, k so hoteli malega človeka rešiti iz oderuški,h krempljev in mu zagotoviti večjo gospodarsko samostojnost, so začeli snovati zadruge. To po čemur se zadruga loči od kapitalizma, je na- Žaliibog je tudi v tem pogledu marsikaj žalostnega po naši deželi. Mnogi ljudje smatrajo zadrugo za običajno Kapitalistično podjetje'. Smatrajo kot nekaj naravnega, da -se morajo tisti-, ki so zadrugi na čelu, le za svojo osebo okoristiti; če kdo tega ne dela, imajo ga -celo za bebca. Člani pa menijo, da morajo vsak zase tudi kaj nasamariti zadrugo. Pri posojilnicah sicer to ne gre tako lahko, tembolj pa pri raznih gospodarskih zadrugah, katere delajo z blagom (mlekom, vinom, sadjem, krompirjem, lesom itd.). Tu se dogaja mnogo slučajev nepoštenja. Potem se lahko zgodi, da zadruge hirajo ali pa res postanejo zg-olj kapitalistična podjetja. Novega duha je treba. Ne pomaga nič vpiti proti liberalizmu, čelo poštenja in vesti tudi v gospodar-! kapitalizmu, oderuštvu in zatiranju. Ne skih rečeh. Pravi zadružnik ne sme misliti samo- nase, kako bi ile sebe okoristil in obogatil, ampak mora imeti pred očmi tudi korist drugih, korist cele -družbe. Zadružno načelo je tedaj popolno nasprotje liberalizma, zadružno načelo je je globoko krščansko, zato pa tudi zadruge najbolje uspevajo tam, kjer je več pravega krščanskega mišljenja in življenja med preprostim ljudstvom. vpiti, ampak delati je treba. Začetek tega dela pa -mora biti v nos samih: otresti moramo sami -s sebe -duh kapitalizma. Vest mora dobiti svoje mesto zopet na se-mišču in v trgovini, pri meri in vagi. Novo vino ne gre v stare mehove, nov čas socialne pravičnosti ne -more priti po starih ljudeh. Fundament novega, boljšega družabnega reda, mora biti vest in poštenje. Kmečko-delavska zveza Biti Nekaj je ostalo. l.U moramo odkritosrčni in resnici brez firiqhu v obraz pogledati: Iz naukov in hbŠenj liberalne dobe ostala je v duši ašega naroda marsikatera slaba sled. _ ®. smemo si tega tajiti, marveč delovati ;.to> da se take sledi zatrejo. V nase K°Spodarsko izmenjavanje se je že globo-Vsesal duh goljufivosti. Pri obrestova- la ; ho . se to tako ne pokaže dejansko, ker podeželskih posojilnic drži obrest-biero na zmerni višini, vendar sm-o i-priliko tudi v teh zadnjih lotih o-riti tu ali tam voljo po oderuškem o-^ftovanju posojil, fp-mbolj flVi pa so razširjena načela golju- osti med našimi sejmarji, mcšetarji, ^ fkupčevalci- živino ih sorodnimi sloji. 1(>dati nadušljivega konja za zdravega, Kaj morajo storiti tisti, ki jim je vodain toča naredila škodo? Najprej gre za vprašanje, ali imajo kmetje, kateri so trpeli škodo zaradi povodnji in toče, pravico do vladne podpore? Treba je pojasnita, zlasti ker -so «No-Vice» napačno poročale o tej zadevi. Podpisani izjavlja : Po avstrijskem za- konu so imeli vso pravico. Toda avstrijski zakon je bil ukinjen. Po italijanskem zakonu nimajo te pravice, ker ta žakhn predvideva, da so kinetjo vj>išejo v zavarovalnice proti toči, -o povodnj-ih pri zakon molči. Leta 1922. je vlada' izdala izrečno' okrožni-co, naj se prošnje za podporo ne upoštevajo. Toliko glede na zakoni Naše stališče. Mi pa se moramo navzlic temu postaviti na tole stališče': zahtevati podpore. In siceh zato': prvič' smo bili podpor vajeni pod prejšnjo vlado in take ustanove se ne smejo ukiniti kar čez noč, saj se ne bo kmet, ki je konservativen, kar čez eno leto -priučil zavarovanju. Z ozirom na to naj vlada da izredno podporo; drugič naj vlada ve, da so bili istočasno ko mi udarjeni naši rojaki v Sloveniji -in da tam vlada daje podpore. Previdnost mora vladi naložiti dolžnost do podpore. Kaj pa z odpisi davkov ? Zakon ne dopušča odpisa davkov za kmetijske pridelke zaradi uime, ki se je pojavila v eiiem letu. Zakaj ne? Zakaj kadar se je računala obdavčljiva svota, takrat je bilo treba odšteti gotov del za škode, ki: jih trpi kmetija za redne nesreče, kakor povodnji', suše, vojaške nastanitve itd. Ako jih ni napovedovalec sam odštel, je moral zahtevati odbitek (25 od sto) pri konkordatu. To je dobro povedali Mali list, ko je dajal kmetom nasvete, kaj vse naj odštejejo, ko napovejo dohodke. Kaj pa za izredne nesreče? Sedanji slučaj povodnji prištejemo k izrednim, če bo to financa seveda hotela priznati. Kaj pravi zakon? Podpore nič? Pač pa se sme davek odpisati. Evo pojasnila: ako je kmet trpel dve tretjini rednega pridelka, sme financa davek znižati. Tu imamo -ločiti -dva slučaja. Prvi slučaj. Ako jo nastala škoda na gotovi kulturi, na pr. nova bolezen je -prijela trto, ali pa letos -po celi državi, deželi ali vsaj po enem okraju ni rodilo sadje, potem mora finančni minister s posebno zakonsko določbo popolnoma zbrisati dotični davek. Kmetom ni treba potem delati posebnih prošenj. Drugi slučaj. Ako pa je nastala škoda v eni ali -drugi občini ali celo v delu neke občine, potem morajo poškodovanci napisati na prošnji brez kolka (Intendenza di finan-za) povedati, kaj prosijo, kolika je bila redno obdavčljiva svota in tretjič koliko procentov škode je nastalo na pridelku ali polju. To prošnjo, ki jo mora vsak kmet posebe napisati, je treba vložiti v 30 dneh po nastali škodi. Županstvo mb-i-a potrditi resnico z notoričnim ak tom. Nasvet županstvom. ■ 1. Takoj naj se zberejo županstva k seji. Ugotovi naj se škoda po cenilcih. Županstvo gre v deputaci-ji k pod prefektu in pove, kaj in kako. 2. Tam, kjer ni kmetskih zvez, tam naj županstvo (tajnik in pomožni pisarji) napravi za vsakega poškodovanca prošnjo, kakor je zgoraj povedano. Potem pa naj napravi en skupen notorični akt. Najbolje je, da bi podprefokt sam sprejel ter s priporočilom odposlal prošnje na' financo. Davčni uradnik. Falimenti so huda rana gospodarskega življenja v Italiji. Vedno več jih je. Leta j920. jih je bilo 890; 1. 1921. 1790; 1. 1922. 8570; 1. 1923. 5.700; 1. 1924. 7.280. Vse hoče falirati. Kam bo to privedlo? Cene po Istri: Črno vino: Piran 130, Novigrad (Ci-ttanova) 125-130, Pazin 130, Motovun 140-180, Volosko 160. — Belo vino: Piran 110, Pazin 140, Motovun 120-160, Volosko 160. — Olje; 8 iio 10. — Seno : 10 do 30. Patakoni. Rok za zamenjava patako-nov (velikih novcev po 10 in 5 stotink) je’ podaljšan do 31. julija. Semen) v Sežani 22. VI. — Goved 141, prašičev 133, konj 52. Cena govedi 450-480 živa teža, prašiči 30-70 lir glava. Kupčija živahna. Semenj v Divači 26. junija. —■ Prignanih 150 krav in junc, 200 volov, 100 konj, 100 prašičev. Cena: krave 500-550, junice 500, voli 500 živa teža. Prašiči 6-tedenski 50 lir glava. Konji klavni 600-1200, vprežni 1500-3000 lir glava Kupčija srednja Cene na debelo v Trstu dne 1. julija. — Ilruške 180-200 lir stot, slive 180-200, fižol v stročju 100-180, artičoki 100 kosov 20 lir; malto buče 200-240 lir stot, melan-cani 500-600, rudeča pesa 50-80, korenje 40 od 50 cent. šop, čebula 70-80 lir stot, krompir 80-90, solata 140-160; radič 140-220, jajca 75-80 cent. komad; limoni 10-20 cent komad. Maia poit«. Pregarje. Pravite, da ste tatrskim dekletom lani za sv. Mihael v Ločak posodili denar za ples. Nespametno ste napravili, kdor je že to naredil. Jaz jim ne bi posodil. Dopisi morajo biti podpisani. To je paragraf ajns, Tomaj. Bomo pisali v Kaludrovico. Najbrž je P e po pozabil že na tisti koncert, če ni morda kje pošta zamešala. P. F.: Naročnina plačana do konec leta. 8TAB. TIP. 8. 9PAZZAL - TKIE8TE, MALI OGLASI VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in izvoz na vse kraj«. Po ugodnih cenah. Tvrdka Gaston« Dolinar, Trst — Via Ugo Polonio B. VAJENCA za tapetno in sedlarsko obrt sprejme Rudoli Švara, sedlar v Komnu. Informacije istotam. Prvi Ortopedični Zavod Kav. A. Brlffhentl iz Bolonje Se leči brez operacije, brez bolečin Z našo novo sisfemno ortoplastično pripravo se praktično in gotovo popolnoma ustavi in izloči vsakovrstna KILA-BRUH. Ta1 način je pripraven in zanesljiv bodisi za odrasle kakor za otroke, in vas tudi obvaruje za bodoče pred to neprijetno boleznijo. .Veliko priznanj in pbhval bodisi od ! bolnikov ki so uporabili naše kline priprave, kakor tudi od najboljših zdravnikov v ti stroki. Posebne životne pase in druge priprave za ženske. Elastične nogavice za otekle žile. (Špecijalist se mudi v sledečih krajih : V GORICI, v Hotelu Union, ulica Ga-| ribaldi pri Pošti, v petek 3., soboto j 4., nedeljo 5. julija. ;V MONFALKONU, v Hotelu Lombar- i dia v pondeljek 6. julija. V UDINE, v privatni hiši, ulica Pelli-cerie št. 9, I. nadstr., dve minuti od trga v sredo 8. in četrtek 9. julija. Sprejema od 9 ure do 3 pop. Zobozdravniki amtailatorij TRST, v. Settefontane št. 6 od 9. do 12. uro id od 15. de 19 ure MT Ljudske cene. ALOJZIJ POVH URAR IN ZLATAR liazza Hal 2,1. d. Tel. 3-25 Lastna tovarna in delavnica. Prodaja, kupuje, popravlja vsakovrstne predmete. — Korist vsakega je, da se prepriča o cenah. Kal nam z dežele pfieio JELgANE. Naši kmetje zelo pešajo, posebno glede živinoreje. Pred vojno je bilo število živine čez tristo, zdaj smo prišli na sto. Tako smo navado vailii. Razdevajo nas žene, še bolj pa hčere (korenina zla je pa le pri materah, opomba urednika), katere le o novi modi poizvedujejo in kje da bo ples. Ni nedeljo brez plesa. Če ga ni v Jelšanah, pa je na Šrangi. Pa tudi matere hodijo v mraku pred plesišče in tako zaverovano gledajo noter, da bi jih lahko v hrbet sunil, pa ne bi čutile. Tako je tedaj naše napredovanje. OSTROŽNO BRDO. V nedeljo 21. junija smo imefld običajno cerkveno opasilo ali shod. Mladina se je ravnala na veselje in ples, stari pa na ■molitev in sv. mašo. Duhovnik pa je rekel tako: Če bo maša, ne bo plesa; če bo ples, ne bo maše. Par mož se nas je zbralo in smo pregovorili -mladeniče, da so odnehali® glede plesa. Tako smo imeli sv. mašo ob 10. uri. Le pozno popoldne so šli fantje malo ponoret v neko zasebno sobo. Sliši se celo, da so dekleta tisto sobo izprosile (op ur.: bežite fantje, dekleta gredo!) Večjih nerodnosti pa vseeno ni bilo in tako smo shod lepo opravili kakor še nobeno leto. VRHPOLJE. V nedeljo 14. junija smo imeli- procesijo sv. Rešnjega Telesa. Med procesijo je svirail oddelek go-riškega godbenega krožka, ki nas je z nekaterimi pesmimi naravnost presenetil. Pa tudi vrlemu pevskemu zboru vsa čast. — Isti dan popoldne se je vršila v -lepo okrašeni dvorani igra «ŽiJva pokopana«. Med odmori nas je kratkočasila godba. STUDENO pri Postojni. Vabi se vljudno ljubitelje otrok na šolsko prireditev, ki se vrši ▼ nedeljo 5. julija ob štirih popoldne v prostorih gasilnega doma. — Naznanja se tudi, da priredi šola 12. julija v šolski sobi razstavo moških in ženskih ročnih del. Cisti dobiček prireditve je namenjen revnim otrokom tukajšnje šole. Šolsko vodstvo. KOMEN. Z ozirom na dopis z dne 12. junija sporočamo prizadetemu županu Žigonu: a-ko se čuti prizadet radi dopisa o cenah jedil iin pijač na dan veselice, -naj ne išče krivcev, ampak naj se obme na uredništvo, kjer bo dobil potrebna pojasnila. Ime dopisnika je z njegovim dovoljenjem g. Žigonu na raizpolago. G. Šček in -družina pa sploh ni s to rečjo v nobeni zvezi. Uredništvo. V noči od 17. na 18. junija so tatovi o-biskalii g. kateheta Pahorja. Odnesli so 1 gnjat in hleb kruha. Iskali so denar, a so našli samo 40 lir v miznem predalu. Mislili so menda, da se nahaja tam blagajna rajfajzenove posojilnice, pa so se motili. DIVAČA. Nedavno je bil v Divači g. škof iz Trsta ob priltiki birmov-anja. A Divača je ostala hladna proti! njemu. Niti najmanjše reči niso naredili njemu na čast. Povsod v okolici so flftovesno sprejeli škofa, postavili -slavoloke, mlaje itd., v Divači pa nič. Te dni se je omočila gospica Obersnel. Divačani so- kar tekmovali pri »lepšanju. Fantje in dekleta so se pripravljali za podoknice s petjem, drugi so donašali cvetja, trotji gradili slavolok, polagali tapete, pot od hiše do cerkve posuli s cvetjem. Kdor je videl priprave, se je vpraševal: «Kdo prihaja?*. Odkod ta velika razlika? škof ni nič dal za pijačo. Boljsovik. Darovi za Hali list D iz Gorice 10 lir z željo, da bo M. I. branil narodne pravice in odkrival vse krivice, ki jih delajo kapitalisti, oderuhi in njih zavezniki. — Pušpov, ki je nabiral po 5 stotink, je zbral 70 st., 30 -st. dodal K. 1 RAČIČE pri Podgradu. Strupena kača. — Osemnajstletno dekle Marija Lovrečič je šla dne IG. junija; nabirat jagode. Ko je brala jagode, je po neprevidnosti stopila kači na rep. Kača jo je -pičila tako hudo, d-a je revica drugi dan zvečer umrla v strašnih mukah. Pokojnica je bila pridna dekle, da bi jo lahko stavili drugim za zgled. To je pričala tudi številna udeležba pri pogrebu. Dež in naliv. Po dolgem čakanju smo dočakali blagodejen dež, kateri je zemljo dobro namočil. Ljudje so kar mrgoleli po njivah in hiteli presajati. Ko pa je dež prišel drugič', je bila nesreča. Toča je pokončala polje, velik naliv je odnašal zemljo z njiv, travnike pa zablatil s peskom, tako da ja škoda zelo velika. Domače napake. Naša mladina ima i-zobraževalno društvo z imenom »alkoholizem)). Prav dobro se v njem zabavajo. Trije mladeniči pa imajo še poseben odsek za ponočno razsajanje. Ta odsek stoji pod varstvom gospoda maršala, zato moramo drugi miroljubni državljani molčati, ker je politika prepovedana. ZGONIK. Gospodu županu povemo, da je uredništvo samo objavilo dotično notico v Malem listu. Da javno zagovarjate gosp. dr. Rum or j a, je dobro, da vemo. Sestavljamo ravno seznam v-seh dobrih dejanj, ki jih je storili ta gospod Slovencem, zlasti ubogim beguncem in bomo to reč razdelili med Kraševce, da bodo vedeli, koga ste hvalili. Kar se tiče računov, nas ne brigajo skriti računi po pisarnah; g. Baša Vam je -lani javno povedal, kako ste z denarjem delali In Vi ste bili tiho. Bodite še sedaj ! VIPAVA. V nekem laškem listu se jo pečal g. «L. D.» iz Vipave z občinskim svetom in z gospodarskimi zadevami naše občine. Glede na občinski svet pravi, da ima možgane od ščurkaJ. Pravi, da je med 15 svetovalci 10 krčmarjev, kar da ni zdravo, ker da ti skrbijo za svoje koristi. Potem se ukvarja dopisnik z gospodarskimi vprašanji. Poudarja potrebo po železniški zvezi z Gorico, ker dlaj morajo sedaj drva in les voziti do Ajdovščine. Obžaluje, da nima Vipava telefonske zveze in da je treba do Ajdovščine, kdor hoče govoriti z Gorico. Potrebna je železnica Ajdovščina - Vipava - Postojna. Pravi, da je dobila Vipava električno luč samo zato, ker jo je podarila zasebna tvrdka, županstvo pa da ni zganilo z mezincem. Tirja končno od županstva, da se začne bolj pečati z vprašanjem uravnave hudournikov, ki delajo veliko škodo dolini. Slednjič trdi, da ima župajistvo dosti sredstev, a/ da j-ih ni sposobno porabljati. Sv. KRIŽ pri Trstu. Na Petrovo se obhaja vsako leto velika cerkvena slovesnost s procesi/jo. Vse ulice, kjer je šla procesija so bil!o okrašene z zelenjem. Lep je bil pogled na številen cerkveni zbor, ki je korakal pred Najsvetejšim. Odspredaj pevke vso v narodni noši, odzadaj mladeniči in možje. Prepevali so pod spretnim vodstvom g. kateheta Škabarja najnovejšo evharistične pesmi. Pravijo, da ni v hližnji -in daljni tržaški okolici tako dobrega in izvežbanega cerkvenega zbora, ki si upa nastopiti v cerkvi z najtežjimi pesmimi. Glavno zaslugo ima gotovo g. župnik Furfian, ki so ne ustraši žrtev, da vzdržuje tak lep zbor. Križani so lahko ponosni na svoj cerkveni zbor. Popotnik. VOJSČICA. Dne 21. junija smo praznovali prvikrat po vojni shod sv. Vida, za katero slavnost gre čast našemu g. vikarju. — Prejšnji teden smo zakopali dobro gospodinjo Ivano Ferfolja, ki jo družina bridko pogreša. Naj počiva v miru! JANEŽEVO BRDO. Pri nas je 16 posestnikov. P-o novem spadamo pod Reško deželo (provincijo Karoaro). Dozd-aj smo imeli svojo lastno občino in župana že 60 let; v pretečenem predpustu je bila tudi ena civilna poroka, menda prva in zadnja. Vlada je namreč združila 6 malih občin diz okolice v eno občino s sedežem na Premu. V pretekli zimi smo naredili 1200 ni dolgo novo občinsko pot čez rebri, ker stara je bila strma in v slabem stanu; pri delu so nam pomagali nekaj tudi Preložci. Sedaj se pogovarjamo, da bi delali, most čez Reko; sedanji gospodar g. Tribo nam dovoli čez svoje posestvo tla za most in pot do državne ceste. Gospodarske težave. Pri nas smo imeli dosedaj glavne dohodke iz sadjereje, deloma iz živinoreje. Letos je -sadje pokazalo dobro. Toda ljudje tarnajo, kam bodo s češpljami, ki so naš glavni pridelek. Pri nas ima vsak posestnik svoj kotel za kuhanje žganja. Med vojno nam je Avstrija kotle pobrala; po končani vojni smo nabavljali nove za drag denar: 800 do 1000 Ur smo dajali za en kotel Po sedanjih postavah in uredbah pa se zopet vprašujemo: čemu so nam kotli, kaj naj z njimii naredimo? V prejšnjih Časih je v dobri letini vsak posestnik nakuhal 5 do 8 hi žganja, ga prodal in poplačal dolgove. Odpadke kuhanja smo devali v posode in z njimi prezimili prašiče, pa tudi govedi smo jih pokladali med rezanico in so ji teknili. Vse to je zdaj preč. — Kar je bilo lepšega -drevja: hrasti;, bukve, češnje, orehi in -drugo, je večinoma že šlo v bistriške žage, kmalu bomo izčrpani do kraja. Po čem je lira? Dne 30. junija si dal ali dobil: ca 100 dinarjev — 51.50 L. za 100 8. kron — 86.— L. xa 100 fr. frtuikev 180.— L. ta 100 šilingov — 410.— L., za 1 dolar — 29.15 L,, ta I funt — 142.25 L. Cerkvena umetnost - Dober tisk NOVA TRGOVINA ENRIC0 T0FF0LETT0 TRST, Via del Feaoe 4 Velika izbira slovenskih molitvenikov, nabožnih knjig, podobic, svetinj in in drugih nabožnih predmetov. Cerkvena obleka in potrebščine. KONKURENČNE CENE. GORICA, VRH PLA.CUTE, 13. Sfliaa slovenska tiskarna zadružne oblike. - Tiska časopise, knjige, vsakovrstne tiskovine za zasebnike in urade. Medmestni telefon štev. 253. Zadružna tiskarna Pekarna In alaSčičaraa Žerjal dc C.° („STELLA Dl MILANO") Via Ceollla Rltmayer it. 14 se priporoča cenj občinstvu v mestu in na deželi. - Sprejema naročila za postrežbo na dom. J* Andrej Purič itmuiHtuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininitiiiiiiiiuuiti Kevaiki mojster TRST IzarrSuJe Via Modla It. S stavbena del«. - - Železne »8»«fe In o mre* ja . TaJto£tnJa Szvrtitev. Štedilniki trs ek vrst. Izdeluje tudi železne rolettes. MMRmuniuiHMiuiiDmmMiHiuHtiiiiiiiitniiiiiiHiiHiiumHHfflniiniiiiiiiiil^ ljubljanska kreditna banka Podružnica u Jrstu: Yia DCXX Ottobre 11 Bracjavai naslov; Bancalubiana - Telefona: 5-18, 22-98 .«• ■ — ■ " 1 ’». .«> f PodmSnico: • • GORICA. Infkl, Cilji, (mmil). Umi], lit it«. - ; Hutter, MittifK. N. Sad. H M o ta g, S S 5> M O) 03 ■o ■S -O d Pi IS .S o OB S e V O s 3 M O Em a /a. > 0 © O d n •** £ Eh d ec JA N ** (9 > > >o 'O d 8 d O d ;d Slovenci! Kupujte samo pri Forcessinu!