GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA „BORIS KIDRIČ” KIDRIČEVO
Štev. 5
Maj 1972
LETNIK X.
PETINDVAJSETI MAJ — bilo je pred 80. leti, ko se je v zagorskem kraju Kumrovec na Hrvaškem rodil...
Prvi življenjski mejnik je bil postavljen in nihče takrat ni niti slutil, kaj bo mali Jožek nekoč postal...
In ni mu bilo z rožicami postlano ne v rani otroški in ne v poznejši mladeniški dobi, kot ni bilo večini revnih kmečkih sinov v sončnem Zagorju. Bila je to samo ena nepretrgana borba za obstoj in človeka vredno življenje. Taka je bila že od samega začetka življenjska pot mladega Josipa Broza ...
Od kovinarskega vajenca in delavca do strogega ilegalca in predvojnega revolucionarja — to je bila Njegova pot —
Življenjski izpit prvih revolucionarnih hotenj, izkušenj in dejanj, da bi naposled lahko stopil na čelo Komunistične partije Jugoslavije in v zgodovinsko usodnem trenutku popeljal vse jugoslovanske narode v krvavo in neenako borbo proti združenim okupator-
jem in domačim hlapcem — za socialno in narodnostno svobodo.
Josip Broz je postal TITO, osebnost, o kateri so že v času narodno-osvobodilnega boja spoštljivo govorili ne le prijatelji in zavezniki, marveč
tudi sovražniki. Tito je postal legendarni vojskovodja Sutjeske in Kozare —• vsesplošnega jugoslovanskega odpora in njegovih najmarkantnejših dosežkov. Svojo moč revolucionarja in humanista je črpal iz svojega trpččega ljudstva, v katerega je vedno ve-
roval in mu zaupal, zato je mogel tudi v najtežjih pogojih socialistične izgradnje po vojni popeljati svoje ljudstvo, svoje narode — med sedami in karibdami — novim delovnim uspehom nasproti. Nastala je nova Jugoslavija —•
ne več beraška in zaostala, marveč vedno bolj razvita in napredna. Na gospodarskih in družbenih dosežkih doma je Tito gradil tudi svoja prizadevanja in dejanja v mednarodnem in svetovnem merilu, zato ni slučaj, da je danes v svetu priznan kot najmar-
kantnejša osebnost in voditelj neodvisne socialistične Jugoslavije, a hkrati kot eden prvih borcev za uveljavljanje politike aktivnega sožitja in miru med narodi, kot vodilni svetovni politik.
Zato je vsakoletni Titov jubilej tudi naš praznik. Je praznik naših mladih, ki mu vsako leto poneso v Beograd štafetno palico mladosti iz najbolj oddaljenih krajev naše domovine — z najboljšimi Željami za njegovo srečo, zdravje in nove državniške u-spehe.
Ob letošnjem visokem — osemdesetletnem življenjskem jubileju, sprejmi, tovariš Tito, iskrene čestitke in najlepše pozdrave tudi od delovnega kolektiva aluminijskega giganta na Dravskem polju. Tudi mi Kidričevci Ti kličemo, kot milijoni Jugoslovanov: še na mnoga leta!
-arko
Titov in naš jubilej
Sprejeta so bila dopolnila statata, nova organizacija podjetja in sistemizacija delovnih mest
9. maja je bilo 17. zasedanje delavskega sveta. Za to sejo je bilo med elani delovne skupnosti veliko zanimanje zaradi tega, ker je bila na dnevnem redu razprava o novi organizaciji podjetja in sistemizaciji delovnih mest.
Odbor za organizacijo dela in sistemizacijo delovnih mest je več dni razpravljal o usklajevalnem delu, katerega so o-
Kopanje elektrolitske peči
pravili v. d. direktorjev tovarn in vodje sektorjev.
Postopek pred sprejemom nove organizacije dela in sistemizacije delovnih mest je bil naslednji:
Odbor za organizacijo dela in sistemizacijo je dal celotni akt o organizaciji in sistemizaciji, katerega, so pripravile službe podjetja, v razpravo članom delovne skupnosti že januarja. O tem aktu je bilo vloženih mnogo pripomb. Odbor je naprej razpravljal o teh pripombah, katere so podali posamezni člani delovne skupnosti, delovne skupina, organi upravljanja in družbeno-politične organizacije. Pri tem je odbor ugotovil, da celotna sistemizacija ni bila usklajena niti v okviru posameznih enot, še manj pa v okviru celotnega podjetja. Odbor je zaradi tega sprejel navodila za usklajevanje sistemizacije in je sestavil terminski plan za usklajevanje. Po tem planu je bilo potrebno najprej opraviti usklajevanje v okviru organizacij — tovarn in sektorjev — kar so opravili v.d. direktorjev tovarn in vodje sektorjev. Naslednja faza usklajevanja je bila v okviru tehničnega sektorja in skupnih služb. To u-sklajevanje so opravili v.d. direktorjev tovarn in pomočnik generalnega direktorja za teh-
nične službe, vodje sektorjev in pomočnik generalnega direktorja za skupne službe. Končna faza usklajevanja je bila na nivoju celotnega podjetja.
Po terminskem planu usklajevanja sistemizacije, katerega je sprejel odbor, bi moralo biti usklajevanje končano 28. februarja 1972. Usklajen predlog pa je bil odboru posredovan šele 10. aprila 1972.
Usklajeni predlog je obravnaval odbor s posameznimi vodji oz. v.d. direktorjev tovarn. Na skupnem sestanku se je najprej zedinil za makro organizacijo. Nadalje je odbor ugotovil, da bi bilo potrebno nekatere zahteve še proučiti, zato je vrnil predlog za celotno sistemizacijo sektorju za organizacijo in načrtovanje — z naročilom, da skupaj z usklajevalno ekipo pregleda pripombe odbora, zavzame stališče do njih in jih z ustrezno obrazložitvijo vrne odboru. — Prišlo je do soglasja med usklajevalno e-kipo in odborom.
Tako usklajeno sistemizacijo je odbor predlagal delavskemu svetu v razpravo in sprejem. —• Delavski svet je sprejel akt o sistemizaciji, ki se sestoji iz:
(Nadaljevanje na 5. strani)
Proizvajalec mora biti obveščen o svojem delu
V zadnjem času smo že nekajkrat pisali o pomembnosti obveščanja članov delovne skupnosti o določenih problemih v tovarni, kaj pomeni dobra informiranost proizvajalcev in kaj lahko prinese slaba informiranost ali kot temu pravimo: dezinformacije, ki ne le, da so lahko zelo usodne in nevarne za ves kolektiv, ampak imajo tudi še to slabo lastnost, da pri proizvajalcih zmanjšujejo voljo do dela.
Med take prav gotovo sodi tudi to, če proizvajalec ne ve, kaj je opravil na svojem delovnem mestu, kakšna je višina proizvodnje, kakšni so uresničeni normativi za določeni izdelek, kakšna je razlika med vloženim in dobljenim denarjem in podobno.
Ko govorimo in na veliko pišemo o tem, kako je treba povečati in poceniti proizvodnjo, pa povsem pozabljamo na tisto najbolj osnovno in pomembno, o čemer bi moral biti naš proizvajalec sproti obveščen, na delovnem mestu, kjer opravlja svoje delo. Ali pri nas res še vedno ni službe in določenih ljudi, ki bi vsaj enkrat na mesec v našem tovarniškem glasilu informirali proizvajalce o njihovih uspehih ali neuspehih, jim dali nekaj koristnih napotkov in navodil, kolikor teh pač lahko prenese naše tovarniško glasi-
lo. Ne vem, če je to povsem skladno z našimi prizadevanji za povečanje produktivnosti dela in proizvodnje ter za pocenitev lastne proizvodnje, če do danes proizvajalci še sploh ne vedo, kakšno je bilo poslovanje v prvih treh mesecih letošnjega leta.
Ne bi rekel, da je to kaka poslovna ali drugačna tajnost —• teh tajnosti imamo že kar precej in nedvomno je med njimi tudi precej takih, ki sploh niso nobene tajnosti.
Takšne in podobne tajnosti pa. ne vodijo k napredku in razvoju podjetja, če naš proizvajalec ne sme vedeti, kaj je v preteklem mesecu ali obdobju uspel ali neuspel storiti v proizvodnji glinice in aluminija. Taki podatki so po mojem nujni in potrebni, če seveda želimo, da sproti odpravljamo vse nepravilnosti, ki nas ovirajo v naših priza-
devanjih za čimugodnejše proizvodne rezultate.
Če analiziramo sistem takega informiranja za nekaj let nazaj, bomo morali brez prikrivanja dejstev priznati, da smo nekoč bili mnogo bolj obveščeni o gibanju proizvodnje v naših proizvodnih obratih in da so k temu tudi mnogo prispevali takoimenovani množični proizvodni sestanki po delovnih enotah, kateri pa so že nekaj časa žal povsem odpisani. Nekaj časa smo v Glinici imeli tudi vsakodnevne podatke o gibanju proizvodnje glinice, toda tudi tega danes ni več.
Morda nekdo meni, da ti podatki niso dosegli svojega smotra in namena in da niso več potrebni, toda osebno mislim povsem drugače.
Upam, da so drugod bolj na čistem, koliko so napravili, ker je pač način proizvod-
nje aluminija drugačen od proizvodnje glinice. Toda zelo pozitivno bi bilo, če bi vsaj občasno bili v našem tovarniškem glasilu ali morda na kakšen drugačen način proizvajalcem posredovani podatki o gibanju proizvodnje glinice in aluminija, o raznih problemih, ki ovirajo proizvodnjo v tovarni, problemih v zvezi s surovinami in ostalem materialu. Vsi ti podatki bi namreč povsem drugače vplivali na moralo proizvajalcev, ki so danes mnogokrat žal informirani precej pozno ali pa še celo povsem drugače, kot je resnica.
Nekoč smo se menda na nekem zboru že dogovorili, da bomo, razen v tovarniškem časopisu, naše proizvajalce obveščali tudi s takoimenova-nimi bilteni, ki bi naj občasno izpopolnili vrzel, ki je med eno in drugo številko »Aluminija«. Če bomo v bodoče uspeli to pomanjkljivost odpraviti, potem lahko mirno trdimo, da smo napravili veliko delo in da bo tudi odnos našega proizvajalca do lastnega dela drugačen kot doslej.
To bo zahtevalo mnogo dela, imelo pa bo velik učinek in korist!
F. M.
OD ODGOVORNIH SLUŽB SMO IZVEDELI
Upeljane so nove metode obračuna proizvodnje in nove metode planiranja, ki dajejo utrjen sistem poročanja. Za prvo tromesečje so podatki že znani. Kolektiv bo po svojih direktorjih informiran o finančnem stanju in o stanju proizvodnje (storilnosti).
To bo stalna metoda poročanja — mesečno ali tro-mesečno.
Uredniški odbor
Še eno odličje za člana našega kolektiva
Tovarišu Stojanu Kerblerju, dipl. ing., mojstru umetniške fotografije, je strokovna žirija 5. internacionalnega salona fotografije v Hong Kongu podelila zlato medaljo medameriške fotografske zveze — za fotografijo »Tržnica«.
Razstava je bila odprta od 4. do 16. maja.
Zlato medaljo P.SxA. podeljujejo za najboljšo fotografijo na razstavi. Prvič je bila podeljena na 4. internacionalnem salonu v Hong Kongu leta 1971.
Ob razstavi izda organizator vsakokrat mednarodni almanah z okrog 120 reprodukcijami v velikem formatu.
Uredniški odbor »ALUMINIJA« čestita tovarišu Stojanu za še en doseženi mednarodni uspeh.
TRŽNICA II
O ustavnih amandmajih in o njihovem pomenu je bilo že toliko napisanega in povedanega, da verjetno ni več med proizvajalci takega, ki vsaj globalno ne bi poznal pomena ustavnih amandmajev, njihovega pomena za samoupravljanje.
Kot nam je znano, moramo tudi pri nas posvetiti mnogo več pozornosti prav samoupravljanju, ki je izredno pomembno in važno za vso delovno organizacijo. Bližnje volitve v nove samoupravne organe nam nedvomno morajo pomeniti neko prelomnico v sistemu samoupravljanja, saj je prav od slednjega mogoče odvisno tudi poslovanje, tako samoupravnih organizacij združenega dela kot tovarne v celoti.
Med nami ne sme biti člana delovne skupnosti, kateremu bi naj bilo vseeno, kako bo v bodoče izgledala naša samoupravna shema, kajti upravljanje v takem smislu bi lahko bilo zmotno in usodno. Mnogokrat — do danes — so nam prav volitve v organe samoupravljanja pokazale, kako malo se menimo zanje in jih mnogi niti malo niso jemali resno. Zares nima nobenega pomena, če nekoga skušamo na vsak način pritegniti v delavski svet le zato, da zadostimo predpisanemu številu članov, pri tem pa že vnaprej dobro vemo, da od takih članov ne bomo imeli prav nobene koristi. Ce se spomnimo nazaj, bomo kaj kmalu ugotovili, da smo imeli v organih samoupravljanja mnogokrat ljudi, katerim poslovanje podjetja ni bilo niti malo v interesu, ampak so največkrat videli le svoje osebne koristi, pri čemer so seveda imeli dobro zaledje, saj sami prav gotovo ne bi zmogli določenih potez, ki so večkrat bile v popolnem nasprotju z velikimi prizadevanji celotnega kolektiva, da čimbolje prebrodi določeno krizo. Zakaj se vedno tako prepričljivo zapiramo vase s vero, da bo napočil tudi za nas čas, ko bo nekdo drug odločal o našem poslovanju, češ da bo tedaj precej bolje. Tako seveda omalovažujemo sistem samoupravljanja, ki bi res tudi mnogokrat moralo biti drugačno, kot je bilo. Če kdo redno in s pravičnim kritičnim posluhom sledi nekaterim sejam delavskega sveta, pa tudi svetov delovnih enot, potem mi
bo vsekakor pritrdil, da mnogi člani teh organov niti najmanj nimajo interesa, da bi nastopali tako, kot to od dobrih članov tudi pričakujemo, ampak se največkrat naslanjajo le na odločitve ostalih in potem mirno gledajo, kako rešujemo določene probleme v delovni enoti ali v podjetju kot celoti.
To nam vsem nalaga nalogo, da v učinkoviti predvoliv-ni akciji medsebojno temeljito razčistimo določene zadeve in se odločimo za take člane, ki bodo imeli popolno zaupanje svojih sodelavcev in ki bodo znali presoditi, kaj je in kaj ni v korist njihove enote ali tovarne. Zapirati oči pred določenimi konkretnimi problemi, je enako, kot sam sebi žagati vejo, na kateri sediš!
Trdno sem prepričan, da je med domala 2000-članskim kolektivom zadostno število sodelavcev, ki so nedvomno kos zahtevnemu in odgovornemu samoupravnemu delu. Beseda samoupravljanje ne pomeni (kot to morda mnogi mislijo) delati in odločati tako, kot pač kdo želi in kakor komu ugaja, ampak je samoupravljanje nekaj, čemur je treba dati prvo in dostojno mesto v poslovni politiki podjetja. Drugi še vedno oporekajo, češ, da nismo sposobni upravljati s takimi sredstvi, kot jih imamo, kar pa nikakor ne drži. To je bilo dokazano že tudi v našem delovnem kolektivu, ki ima že precejšnje izkušnje s tega področja, vendar pa jih žal v celoti vedno ne uresničuje. Mnoge slabosti in napake, ki so bile storjene, so prav tako vrgle slabo luč in sočasno tudi dokaj nezaupanja neposrednih proizvajalcev, ki so bili mnogo premalo informirani o delovanju samoupravnih in ostalih organov. Danes ni več nobena skrivnost, da je pred kolektiv treba stopiti z odprtimi kartami in mu povedati dejansko resnico, ne pa določene zadeve zamolčati ali pa jih tolmačiti po svoje, kar nato še dalje krha že tako majavo vero v pravičnost samoupravnih sklepov. Taki pojavi
so žal bili, saj se jih še vsi dobro spominjamo, žal pa nikoli nismo našli pravega neposrednega in odgovornega krivca, da bi ga lahko pokazali kolektivu. Se sreča, da je takih pojavov sicer malo, vendar pa so bili in zato ostaja le še odločnost tistega dela kolektiva, ki je voljan delovati v samoupravnih organih za. skupne koristi kolektiva. Dnevi, ki so še pred nami, bodo morali biti temeljito in koristno izkoriščeni, da bodo naša prizadevanja rodila tudi zaželene sadove pri kadrovanju.
Na teh sestankih bo prav tako potrebno razčistiti mnoge stvari, ki še vedno negativno vplivajo na uspešnost pri delovanju samoupravnih organov na vseh področjih in nivojih. Konkretno bo treba razčistiti zadevo o prihajanju na seje DS, CDS, ostalih komisij in odborov, t. j. kolektivnih izvršilnih organov, da se ne bi več ponavljalo tisto, kar je bilo mnogokrat dosedaj, ko član ni mogel na sejo, če je bil na delovnem mestu, čeprav bi mu
(Nadaljevanje na 6. strani)
Breme
O čem razpravlja vodstvo sindikata?
Na zadnjih sejah sekretariata OOS TGA je stekla beseda največ o neinformiranosti v podjetju, politični situaciji v podjetju glede na sklic izredne seje delavskega sveta, o udeležbi na športnih igrah aluminijcev v Šibeniku in o neresnosti članov sindikata — od delovne enote do občinskih forumov.
Zelo delovno pa je bilo 3. redno zasedanje TZS. Člani tega najvišjega organa sindikata v naši delovni skupnosti so skupno z vabljenimi tovariši, med njimi je bil tudi glavni direktor, predlagali svoje delo; zelo velika aktivnost se je pokazala pri bodočem konceptu organizacije tovarne — na to je namreč navezal sindikat svojo aktivnost po OOS v delovnih enotah. Glavni direktor je tehtno obrazložil
Prevoz glinice
predlog, po katerem bi naj bila tovarna v bodoče, pred sprejemom TOZD, sestavljena iz 4 OZD.
Na zasedanju pa se je tudi začela razprava o novih volitvah v samoupravne organe; sindikat bo po svojih organih usmeril svojo aktivnost v to, da bodo na novih volitvah evidentirani kot kandidati za nove člane vsi tisti neposredni proizvajalci in samouprav-ljalci, ki bodo pripravljeni kreirati bodoče delo in se spoprijeti z vsemi problemi, ki nas čakajo v bližnji prihodnosti.
Na sindikatu smo proučevali tudi nezadovoljivo ali pa celo napačno informiranje delavcev. Kdo je poklican za točno in pravočasno informiranje članov kolektiva, vemo Vemo tudi, da obstaja pji DS odbor za obveščanje, ki je prvi poklican, da rešuje v podjetju dezinformacije. In ne na koncu: vemo tudi, da ta odbor še ni imel seje in da še ni ukrenil ničesar. V podjetju se širijo govorice, da naj sindikat organizira boljšo komunikacijsko zvezo med vodstvom podjetja in delavci, toda vprašajmo se, kako? Kdo bo zagotovil točne in pravočasne informacije — podatke, kdo bo tisti, ki bo informacije pripravil in seveda, kako bo z njimi člane kolektiva obvestil. V sekretariatu sindikata imamo res za obveščanje odgovornega člana, toda njegov delokrog oz. relacija je: vodstvo sindikata — članstvo po delovnih enotah, s sindikalnim gradivom ali informacijami. Zato upamo pri sindikatu, da bo ta šibka točka »informiranje« v podjetju —
našla svoje mesto tudi pri odgovornih ljudeh in jih s svojo šibkostjo prepričala, da je informiranje zares imperativ samoupravi j an j a.
Opažamo tudi neresnost izvoljenih članov v razne komisije pri TZS. Kot primer navajamo odpisno komisijo, ki je bila izvoljena na predsedstvu sindikata v sestavi: Srečko Primožič, predsednik, in člana Milan Nežmah in Katarina Bednjički, ki svoje naloge iz kakršnihkoli razlogov ni opravila. Mnenja smo, da je to skrajno neresno, zato je bil sekretariat prisiljen imenovati novo komisijo v sestavi: Milan Milosavljevič — predsednik, Katarina Gegič in Ivan Firbas — člana.
Sekretariat je razpravljal tudi o neudeležbi predstavnika občinskega sindikalnega sveta Ptuj na 3. zasedanju TZS TGA. Menimo, da je ravnanje občinskih sindikalnih delavcev nepravilno, ker se takim vabilom ne odzovejo, četudi so jim bila poslana priporočeno. Prisiljeni smo tudi zahtevati, da nam odgovorni pri Občinskem sindikalnem svetu Ptuj dajo pojasnilo, zakaj je do tega prišlo. Tako ravnanje nam prinaša občutek, da imamo dva sindikata: občinskega in delavskega.
Upamo pa, da se take zadeve ne bodo več dogajale, kajti zavedamo se, da sindikat lahko nekaj pomeni le pod pogojem, da je sodelovanje in kontaktiranje z občinskim, republiškim in zveznim sindikalnim vodstvom zares odkrito in pristno.
Kidričevo, 9. maja 1972 SEKRETARIAT OOS TGA
Samoupravlfange
- na prvem mestu
NA ZBORU"SINDIKATA TGA:
Kako v delovnih enotah -delovni program - Bližnje
h' '1
Kako uresničujemo neposredne naloge
Na 3. redni seji Tovarniškega zbora sindikata TGA »Boris Kidrič« Kidričevo, ki je bila v sredini aprila, smo razpravljali predvsem o opravljenem delu v naši mandatni dobi, o delovanju OOS in aktivnosti v naslednjem obdobju, o predvidenih spremembah organizacije sindikata v TGA glede na spremembe v podjetju, o volitvah v samoupravne organe v TGA in o sistemizaciji delovnih mest.
V razpravi, ki je trajala do pozno popoldne, so člani zbora ocenili naloge, ki nas še čakajo, kot delo, katerega smo izvršili v tem času.
preostalem času še boljše in trdnejše.
Člani, ki so bili zadolženi za delo v posameznih KIO DS-a, zavestno opravljajo svoje po-
in manj sej sekretariata, ko je menil, da to ni pravilno, saj je laže tako funkcionalno kot praktično delo prilagajati manjši sredini in ga prenesti
Iz elektrolize
Po predsednikovem uvodnem poročilu je bila situacija v sindikatu TGA dosti bolj očitna in je pritegnila navzoče k sodelovanju in diskusiji.
Predsednik sindikata tov. Viktor Markovič, ki se je v svojem poročilu opiral na realno stanje, kakršno v podjetju trenutno je, je med drugim dejal:
Pri pregledu našega dosedanjega dela bi kot prvo poskušal analizirati delo oz. polletno delo, katerega smo načrtovali v PROGRAMU DELA OOS TGA — za mandatno obdobje 1971-1973. Program ste dobili lani v začetku našega dela. V 1. točki tega delovnega programa smo dali poudarek delu OOS v delovnih enotah, tako da bi to bilo čimbolj samostojno in učinkovito, da bi vzbudilo večji interes med člani.
Menim, da je tu dosežen pozitiven premik, vendar mislim, da še to ni tisti uspeh, katerega pričakujemo. Poseben problem je trenutna situacija pri organizacijskih spremembah podjetja. Potrebno bo še mnogo dela in angažiranj a^ Uspeh te angažiranosti pa bo odvisen tudi od vodstev 10 osnovnih organizacij sindikata v delovnih e-notah, od njihovega kreiranja sindikalnega dela in povezave s članstvom. Mislim, da smo uspeli vzpostaviti tesno zvezo med organi na nivoju OOS, da je tu doseženo popolno razumevanje in da ni nobenih nesporazumov ali medsebojnih problemov, ki bi onemogočali, da bi bilo to delo v
slanstvo in je zato čutiti sindikat na vsakem mestu. Rekel sem: čutiti, ker smo sedaj prišli do take ekstremne vrednosti našega dela, da lahko s konkretnimi akcijami to utrdimo in povečamo zaupanje članov.
Kakšno pa je to delo konkretno v posameznih OOS v DE, pa vam bom poskušal nakazati iz sprejetih poročil, ki so mi bila kot dokumentarna pomoč pri sestavljanju mojega poročila. Pričel bi kar pri delovanju
OOS DE GLINICA
Napisana je kritična beseda k temu, da OOS v tej DE ni odigrala popolnoma svoje vloge. Pri tem je poudarek, da so delno vzrok temu zaostajanju bistvene spremembe v organizaciji podjetja. To se verjetno pozna pri delovanju celotne sindikalne organizacije, saj še ni sprejet dokončen koncept organizacije tovarne — predlog za 4 OZD. Tu pa je še uveljavljanje ustavnih a-mandmajev, ki bodo nadalje vplivali na odnose med bodočimi TOZD. Nakazano je tudi vprašanje sistemizacije.
OOS Aluminij
V poročilu te OOS je izražena želja po tesnejšem sodelovanju s sekretariatom TZS. Tega si enako želimo vsi — na vseh nivojih sindikalnega dela; pri tem bi vas mogoče opomnil na zadnjo konferenco oz. občni zbor, ko je njen predsednik tov. Lah izrazil kritiko na račun tega, ker da je bilo preveč sej predsedstva
na ostale organe. Seveda pa je to delo pogojeno s tistimi vprašanji, ki so na nivoju podjetja, na nivoju sindikalnih forumov izven podjetja, pri delu samoupravnih organov in družbeno-političnih organizacij tovarne.
Vprašanja, ki se pojavljajo v OOS v DE, pa so manj znana, saj razen zastopanja posameznikov ni bilo nakazano, če pa je bilo, je bilo na račun kritike, na račun govoric, kar pa ne more prinesti želenega uspeha. Delo OOS v DE mora biti čimbolj samostojno; to je baza za reševanje sindikalnih problemov članstva, naj pa ne sloni samo na delu predsednika ali tajnika, ampak vseh članov 10. Če pade kritika na račun dela predsednika v OOS DE ali v tovarni, je to kritika celotnemu izvoljenemu organu. Vaše delo je volontersko — amatersko, odvisno je od interesa vseh nas, da smo pripravljeni sodelovati, pomagati in izpolnjevati naloge. Žal pa je opaziti tudi neenotna stališča pri sprejemanju sklepov na 10 in zelo pičlo aktivnost nosilcev skupnega dogovora; vsak hoče uveljaviti svoje. Na koncu poročila OOS Aluminij je kritika na račun dela predsednikov pododbora, da so bili ti bolj delegirani kot pa voljeni. To je življenjska izkušnja, ki se je pokazala na račun neresnosti, ko ste volili svoje predstavnike, obenem pa ponovna ugotovitev, da naj ne dela samo predsednik, ampak ves pododbor in celotna
OOS.
Delo v OOS Vzdrževanje
Podano je vprašanje množičnosti sestankov; v pretekli mandatni dobi sta bila dva, več jih ni bilo, ker jih članstvo ni zahtevalo. Imam občutek, da je zanimanje in kritika dela samo takrat aktualna, ko hoče nekdo zaščititi svoj položaj — svoje probleme. To je nezdrav odnos do dela in položaja sindikalne organizacije. V tem ne vidim u-speha, ampak bi naj bilo delo vedno aktualno, seveda pa je angažiranost zdaj večja — zdaj manjša, odvisno od problemov, ki nastajajo v podjetju ali izven njega.
V	poročilu je tudi kritično izraženo delo posameznih članov 10, ki predsedniku ne nudijo pomoči pri delu. Celo kritike na račun vodstva sindikata v OOS jih ne motijo. Velja ena ugotovitev, katero sem že omenil v zvezi z delom pododborov v Aluminiju. V poročilu pa je zastavljeno vprašanje sodelovanja članov DS, ki se ne povezujejo s svojimi volivci in so tudi nezainteresirani za delo sindikata.
OOS Osrednje službe
V	poročilu je nanizano konkretno — življenjsko delo
OOS.	Rešenih je precej problemov, katere so nakazali v lanskem letu ozf polletnem poročilu —• je pa ostalo vprašanje nepravilnega kadrovanja in premestitev na nova delovna mesta, kar ima za posledico zmanjšano aktivnost pri delu sindikata. To vsekakor drži tudi pri ostalih osnovnih organizacijah sindikata, saj to opažamo v vsej delovni skupnosti — v vseh organih, pri vseh zadolžitvah. Še vedno ni rešena bodoča organizacija podjetja, tudi v odnosu do sprememb statuta in uveljavitve ustavnih a-mandmajev, imamo pa še zadolžitve za nova delovna mesta.
Taka situacija je v tem času razumljiva, vendar jo je treba čimprej spremeniti, realizirati zastavljene naloge in preiti k dokončnemu delu. Celotna situacija je kaj malo
vzpodbudna za konkretno delo; to opažamo tudi pri delu vodstev v DE, ki obstajajo le še na papirju.
OOS Promet
V	poročilu je očiten interes za delo med člani DE, našli so skupno pot ob zbiranju pomoči, ob predlogih za pomoč obolelim članom. Razpravljali so tudi o sestavi akta o sistemizaciji; posamezniki govorijo, da te sistemizacije ne bomo mogli uresničiti v življenju. Sistemizacija je v nadaljevanju usklajevalnega postopka v odboru. O njeni vrednosti bomo sodili vsi, sprejeti pa jo mora ves kolektiv.
Je pa opazna pobuda, da se je sindikat začel ukvarjati pretežno s športom — vsaj eno priznanje našemu delu! Če je bilo opaziti v zadnjih zapisnikih, je odgovor v tem, da se pripravljamo na I. športne igre aluminijcev, ki bodo v Šibeniku koncem tega meseca. Je pa to eno od delovnih področij, kjer so sklepi lahko konkretni in aktivnost je res razgibana; to je področje, kjer je čutiti zainteresiranost članov kolektiva — športnikov. Organizacija sindikata pa je pogojena z organizacijskimi spremembami tovarne
OOS Energetika
Za to DE vemo, da se je razdelila na ostale DE, delo je bilo pri tem zmanjšano in nima tiste vrednosti, kot je bila dosedaj. Rešitev bo podana z novo organizacijo podjetja — glede števila OOS v TGA. V poročilu pa kljub temu kažejo interes za delo in željo za tisto mesto v sindikatu, ki bi jim; omogočalo nadaljnje uveljavljanje.
Toliko o poročilih iz osnovnih organizacij sindikata.
V	poročilih komisij je nakazano delo več ali manj odvisno od zastavljenih problemov in so komisije opravljale svoje delo sproti. Najbolj je bila aktivna komisija za šport, kulturo in rekreacijo. Posebej še na športnem področju.
Pod II. točko našega delovnega programa smo zapisali, (Nadaljevanje na 1. strani)
Nakladanje katodnih blokov
Spreleta so bila dopolnila statuta, nova organizaciia
sistemizacija delovnih mest
(Nadaljevanje s 1. strani)
—	pravilnika o organizaciji dela in sistemizaciji delovnih mest
—	organizacijskih shem podjetja in
—	sistemizacije delovnih mest
v obliki, kot je to predlagal odbor za organizacijo dela in sistemizacijo.
Delavski svet je naročil vršilcem dolžnosti direktorjev in vodjem sektorjev, da odgovorijo vsem, ki so podali pripombe k sistemizaciji.
—	DOPOLNITVE STATUTA
Hitro potem, ko je delavski svet sprejel predlog generalnega direktorja o reorganizaciji podjetja, je dal odbor za samoupravne odnose v razpravo spremembe in dopolnitve statuta. Te spremembe in dopolnitve vsebujejo le najnujnejše tekstualne popravke statuta, ki so potrebni za poslovanje ob novi organizaciji podjetja. Med razpravo se je pokazala potreba po drugačnem besedilu za spremembe in dopolnitev statuta, kot je bilo dano v razpravo, zato ga je odbor za samoupravne odnose priredil in prilagodil dejanskemu stanju nove organizacije in takšnega predlagal delavskemu svetu v sprejem.
Delavski svet je v celoti sprejel predlog odbora za samoupravne odnose.
—	RAZPIS VOLITEV
Delavski svet je razpisal volitve v centralni delavski svet in delavske svete organizacij združenega dela; te bodo 8. junija 1972 od 5. do 23. ure.
V novi centralni delavski svet bo izvoljenih 60 članov tako, da bo vsaka organizacija združenega dela izvolila po 15 članov, ki bodo delegati organizacije združenega dela v centralnem delavskem sve tu.
Vsaka organizacija združenega dela bo imela v bodoče 21-članski delavski svet.
Delavski svet je imenoval tudi volivno komisijo v sestavu: Gvidon Šalamon, predsednik, Frido Klančnik, namestnik, Katarina Perič in Katarina Kmetec, članici, Cilka Podbreznik in Katarina Bed-njički, namestnici članic.
Nadalje je delavski svet imenoval komisijo za sestavo volivnih imenikov v sestavi: Alenka Gorup, predsednik, in člana Jože Brglez in Frančka Lesjak ter namestnika: Marjana Toplek in Pavla Elsner.
Poročilo o delovanju delavskega sveta v pretekli mandatni dobi bo pripravila naslednja komisija: Ivan Beras, predsednik, in člana Anton Banko in Maks Šajn.
—	LETNO POROČILO SVD
Delavski svet se je seznanil z letnim poročilom službe varstva pri delu za leto 1971 in sprejel program ukrepov za izvajanje varstva pri delu za leto 1972 v obliki, kot ga je predložil odbor za varstvo pri delu.
—	IZGRADNJA HALDE
Za razširitev novega odlagališča rdečega blata je delavski svet odobril sredstva. Delavski svet se je na predlog odbora za proizvodnjo in poslovno politiko odločil za projekt halde variante »B«	—
Dravsko polje. Haldo bomo torej gradili v podaljšanju sedanje halde. Delavski svet je sočasno sklenil, da je projekt halde »Ptujska gora« zaključiti in odpisati dosedaj porabljena sredstva za ta projekt.
—	OSNOVNA SREDSTVA
Delavski svet je odobril sredstva za strelovodne naprave v Glinici v skupnem znesku okrog 170.000 din in za ureditev mazutnega kurjenja v Kalcinaciji I — okrog 680.000 din. Nadalje je sklenil, da bomo združili sredstva, ki so bila odobrena s posameznimi
sklepi delavskega sveta za razširitev livarne (11,400.000 din), nabavo žage Waldrich za livarno (2,050.000 din) in nabavo livnega stroja za zlitinske hlebčke (500.000 din) pod skupnim imenom: razširitev livarne.
—	DOTACIJE
Delavski svet je določil
500.000	din kot kvoto sredstev, katero lahko v letu 1972 porabimo za dotacije. Sredstva bremenijo sklad skupne porabe.
Odbor za družbeni standard bo izvedel predpisani postopek za razdelitev dotacij.
Na posebno prošnjo Godbene sekcije in nogometnega kluba »Aluminij« je delavski svet tema dvema organizacijama odobril po 30.000 din a-kontacije na dotacijo.
—	SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PRAVILNIKA O DODELJEVANJU STANOVANJ
S tem, ko je delavski svet sprejel spremembe in dopolnitve pravilnika o dodeljevanju stanovanj, ne bo potreben več dveletni delovni staž v podjetju, preden lahko član delovne skupnosti zaprosi za stanovanje. Nadaljnja sprememba pa je v tem, da delavcu, kateremu je bilo dodeljeno stanovanje, pa ga zaradi neopravičenih razlogov ne sprejme, organ za dodeljevanje stanovanj ne more dodeliti stanovanja pred potekom dveh let od odklonitve dodeljenega stanovanja.
—	SPREMEMBA PRAVILNIKA O KREDITIRANJU STANOVANJSKE IZGRADNJE
Spremeniti je bilo potrebno pravilnik o kreditiranju izgradnje, nakupa in adaptacij stanovanjskih hiš iz sklada skupne porabe — v toliko, da je možno koristiti odslej tudi sredstva, ki se obvezno stekajo v stanovanjski fond — za rekonstrukcijo stanovanjskih
hiš. Za rekonstrukcijo se pri tem štejejo vsa dela, s katerimi se poveča stanovanjska površina oziroma število stanovanjskih prostorov ali s katerimi se izboljšajo stanovanjske razmere — z uvedbo ali modernizacijo sanitarne oziroma ogrevalne opreme v stanovanjskih hišah in stanovanjih.
Pripombe skupine delavcev, da bi sočasno povečali naj-večjo mero kredita od 50.000 na 80.000 din, delavski svet ni sprejel, ampak je naročil odboru za družbeni standard, da naj na eni od prihodnjih sej razpravlja o tej pripombi in po potrebi uvede nov postopek za spremembo pravilnika.
—	V. NATEČAJ
Delavski svet je razpisal V. natečaj o dodelitvi posojila za izgradnjo in nakup stanovanjskih hiš. Za ta natečaj je določil 730.000 din. Natečaj je bil objavljen 10. maja 1972. Interesenti za posojila morajo vložiti prošnje za posojilo z vso predpisano dokumentacijo — v roku 30 dni od objave natečaja.
—	STANOVANJSKA IZGRADNJA
Delavski svet je sklenil, da je treba pri banki oročiti
1.020.000	din sredstev sklada skupne porabe, namenjenih za stanovanjsko izgradnjo — za dobo enega leta. Ta sklep je sprejel na predlog odbora za družbeni standard in generalnega direktorja podjetja; oba menita, da je v času oročitve treba proučiti možnost za izgradnjo družbenih stanovanj, katere bomo potrebovali za kadre našega podjetja oz. za eventualno izgradnjo vrstnih hišic, katero bi kreditiralo naše podjetje.
Delavski svet je nadalje rezerviral 300.000 din sredstev sklada skupne porabe; te bomo namenili za kreditiranje rekonstrukcije stanovanjskih hiš članov delovne skupnosti. Predlog natečaja bo pripravil odbor za družbeni standard.
Individualni izvršilni organi
Glavni direktor Pomoč. gl. dir. za skup. služ. Pomočnik gl. dir. za tehn. sl. Direktor tovarne aluminija Direktor glinice Direktor vzdrž. in del. sred. Direktor komerc. sektorja Direktor finančnega sektorja Direktor kadrov, soc. sektorja Direktor splošnega sektorja Direktor sekt. za org. in nač.
Centralni delavski svet
Kolektivni izvršilni organi Odbor za poslovno politiko Odbor za kadre, držb. stand.
in varstvo pri delu Odbor za samoupravne odnose in obveščanje Odbor za splošni ljud. odpor
DS		DS		DS		DS
OZD skup. služb		OZD tovarne glinice		OZD tovarne aluminija		OZD vzdrž. in del. sr.
i—IIO glav. direktor	—IIO direktor	—HO direktor	—IIO direktor
	KIO	—KIO	—KIO	KIO
Komisija za proizv. in poslovanje	Komisija za proizv. in poslovanje	Komisija za proizv. in poslovanje	Komisija za proizv. in poslovanje
Komisija za varstvo pri delu	Komisija za varstvo pri delu	Komisija za varstvo pri delu	Komisija za varstvo pri delu
Komisija za obrav. , kršitve del. dolž.	Komisija za obrav. kršitve del. dolž.	Komisija za obrav. kršitve del. dolž.	Komisija za obrav. kršitve del. dolž.
—	SPREMEMBA PRAVILNIKA O IZOBRAŽEVANJU IN STROKOVNEM IZPOPOLNJEVANJU
Po spremembah in dopolnitvah pravilnika o izobraževanju in strokovnem izpopolnjevanju, te je sprejel delavski svet, bo možno štipendirati že učence osmih razredov o-semletke v drugem polletju. Na ta način bi si zagotovili štipendiste za poklice, katere nujno potrebujemo (trenutno metalurške tehnike). S tem v zvezi je delavski svet tudi sklenil, da je treba razpisati 6 mest za štipendiste na srednji šoli — metalurška smer.
—	SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PRAVILNIKOV O DELITVI OSEBNIH DOHODKOV
Delavski svet je sprejel spremembe in dopolnitve pravilnikov o delitvi osebnih dq-hodkov vseh delovnih enot v obliki, kot je to predlagal odbor za organizacijo dela in sistemizacijo. Osebni dohodek za delo na dan tedenskega počitka — koledarska nedelja
—	bo . obračunavan -s 30 °/o pribitkom, — za delo na dan z zakonom določenega državnega praznika — s 50 % pribitkom, za nočno delo (med 22. in 6. uro naslednjega dne) pa s 25 °/o pribitkom na osebni dohodek.
V primeru, ko delavec v izmeni pri povprečno opravljenih mesečnih 184 urah dela ne prejme dodatka za nočno in nedeljsko delo v znesku 140 din, mu bo izplačano 140 din.
Odboru za organizacijo dela in sistemizacijo je delavski svet naročil, da pripravi predlog za rešitev vseh zadev s področja osebnih dohodkov, ki še iz kakršnegakoli razloga do dneva uveljavitve pravilnika o organizaciji dela in sistemizaciji delovnih mest niso bile rešene po sedanjem sistemu vrednotenja delovnih mest na podlagi točkovnega sistema •— najpozneje do 31. maja 1972.
—	IZKLJUČITEV IZ DELOVNE SKUPNOSTI
Na predlog komisije za obravnavo kršitev delovnih dolžnosti pri delavskem svetu, je delavski svet izključil iz delovne skupnosti Alojza Princ-la, prevzemalca surovin v glavnem skladišču.
—	RAZNO
Judito Kranjc, računovodjo obrata družbene prehrane, in Heleno Gašperič, knjigovodjo v tem obratu, je delavski svet pooblastil za sopodpisovanje listin obrata družbene prehrane v mejah samostojnih pravic obrata.
Ob koncu seje je delavski svet poslušal še odgovore na vprašanja, katera so člani delavskega sveta zastavili na prejšnjih sejah.
K. -n.
ZAHVALA
Vodstvo sindikata naše delovne skupnosti se topot zahvaljuje vsem tekmovalcem in članom vodstva potovanja za športni in fair nastop na tekmovališčih, za tovariško zastopanje naše delovne skupnosti na I. igrah aluminijcev. Naše iskrene čestitke ob tako visoki uvrstitvi — na II. mesto!
SEKRETARIAT OOS TGA
RADIOAMATERJI V NOVIH PROSTORIH
Radioamaterjem Kidričevega se je izpolnila dolgoletna želja in že nekaj mesecev lahko vzpostavljajo svoje zveze z novo sprejemno-oddajnopostajo — iz novih prostorov v naselju.
Naši tekmovalci
na prvih športnih igrah aluminijske Industrije Jugoslavije
29. in 30. aprila so bile v Šibeniku I. Športne igre proizvajalcev in predelovalcev aluminija Jugoslavije. Na igrah je sodelovalo skupno 6 delovnih kolektivov: TLM »Boris Kidrič« Šibenik, Energoinvest — aluminijski kombinat Mostar, Aluminijski kombinat Titograd, Valjarna bakra in aluminija »Slobodan Penezič-Krcun« Titovo Užice, Impol Slovenska Bistrica in TGA Kidričevo.
Čeprav obstaja radioamaterska sekcija radiokluba v Kidričevem že 5 let, dosedaj o njej ni bilo mnogo znanega. Do nedavnega so radioamaterji oddajali iz prostorov izobraževalnega centra, sekcija pa je štela le 5 radioamaterjev-telegrafistov, ker nečlani našega kolektiva niso imeli vstopa. S preselitvijo v nove prostore v naselju je odpadla ta ovira in v kratkem času nekaj mesecev je njihovo število že naraslo na 17 članov.
V soboto, 22. aprila, so se radioamaterji prvič javno predstavili širšemu krogu občanov. V mali, a prijetni in že z nekaj radioamaterskimi diplomami opremljeni sobi — nad dvorano Restavracije —-so zbranim članov tovarniškega odbora za narodno obrambo, predstavnikom delavskega sveta, sindikata, krajevne skupnosti, šole, pionirjem in ostalim gostom pokazali novo sprejemno-oddajno postajo in jim razložili svoje delo. Prostor je bil domala premajhen za vse, ki so se odzvali vabilu. »CQ, CQ, kliče YU3DEU«, je bilo nato slišati radioamaterja, ki je za oddajnikom z mikrofonom v roki pozival na 80-metrskem kratkem valu. in kmalu nato smo slišali iz zvočnika: »Pozor YU 3 DEU, kliče te YU 3 DDR, pri mikrofonu operator Jože iz Cirkulan. Pridi, prosim!«
In že je bila vzpostavljena zveza s sosednjo, tretjo sprejemno-oddajno. sekcijo ptujskega radiokluba, ki že 2 leti deluje v Cirkulanah. Po izmenjanih podatkih o slišnosti in pogojih na valovni dolžini so sledili pozdravi za vse pri-
Samoupra-vl|an|e - na prvem mestu
(Nadaljevanje s 3. strani) to lahko omogočili. Tako so seveda veljala nenapisana pravila — za ene tako, za druge drugače. Tu pa je tudi treba iskati delne vzroke za nesklepčne seje, predvsem svetov delovnih enot. V bodoče bo to moralo biti zadovoljivo reše-
sotne goste in zveza je bila zaključena.
Čez nekaj minut se je na ponoven klic YU 3 DEU oglasil radioamater iz okolice Ljubljane in tudi ta zveza je bila kmalu zapisana v dnevnik, v katerega radioamaterji zabeležijo vsako zvezo. In tako bi vzpostavljali zvezo za zvezo, kajti »z novo sprejem-no-odddajno postajo je mogoče ob vsakem času dobiti zve-zo z radioamaterskimi postajami po vsem svetu,« je bilo poudarjeno v poznejšem govoru zbranim gostom. To pa je tudi magnet, s katerim bodo privabili v svoje vrste predvsem šolsko mladino Kidričevega, so prepričani radioamaterji. Zato že pripravljajo 50-urni tečaj radiotehnike in telegrafije na šoli v Kidričevem. Začel se bo v jeseni. Tako —• računajo — bodo svoje vrste še bolj razširili, kajti radioamaterji niso in ne želijo biti zaprta organizacija, ampak bodo radi sprejeli v članstvo vsakogar, katerega njihovo delo zanima.
Na koncu je spregovoril še zastopnik občinskega oddelka za narodno obrambo. V svojem govoru je poudaril čedalje važnejšo vlogo, katero ima
radioamaterska organizacija v našem sistemu vseljudske obrambe. Minuli manever »Svoboda 71« je namreč pokazal, da so radioamaterji, ki z delom na svojih postajah neprestano utrjujejo in izpopolnjujejo svoje znanje, sposobni v kratkem obvladati delovno tehniko tudi na vseh modernih sredstvih za zvezo, katere ima naša armada. Na manevru »Svoboda 71« so bile v okoli 120 radijskih postajah radioamaterske posadke, ki so z znanjem in spretnostjo vzpostavile domala vse planirane zveze. Na vseh analizah po manevru so zato govorili o »odkritju radioamaterjev«, čeprav ni bilo prvič, da so tako pokazali svoje znanje.
Zanimivo srečanje z radioamaterji je hitro minevalo. Ob slovesu so nam zagotovili, da lahko še pridemo, kajti radi bodo povedali še več o svojem zanimivem delu. To velja tudi za druge, zato ponavljamo njihovo vabilo v radioamaterskem jeziku: »Pozor vsem, YU 3 DEU vas kliče. Pridite v naše vrste!«
Tekmovanje je bilo v malem nogometu, rokometu, odbojki, kegljanju, namiznem tenisu, streljanju in šahu. Skupno je na igrah sodelova-bo nad 400 tekmovalcev iz zgoraj imenovanih kolektivov.
V skupnem plasmanu so naši tekmovalci zasedli odlično
2.	mesto za domačim Šibenikom in pred ostalimi kolektivi, katerim je podobno tekmovanje vsakoletna tradicija, medtem ko je bilo to tekmovanje za naše tekmovalce prva večja preizkušnja na tem področju, odkar obstaja naš kolektiv.
Pohvalimo lahko vso našo ekipo, saj so se vsi maksimalno potrudili, dostojno in častno zastopali naš kolektiv.
Po posameznih disciplinah so med našimi bili najuspešnejši šahisti z osvojitvijo I.
mesta in zlate medalje. Doživeli so le en poraz in še ta v I. kolu proti Mostarju.
Nogometaši so osvojili II. mesto in srebrno medaljo. Odbojkarji, rokometaši in kegljači so osvojili 3. mesto in bronasto medaljo. Odbojkarji bi lahko z malo več športne sreče bili drugi; rokometaši so bili najbolj nesrečna ekipa,, saj sta se obe izgubljeni tekmi končali le z golom razlike.
Kegljači so zasedli slabša uvrstitev, kot smo pričakovali, vendar jim je to bilo prva tekmovanje in z njihovim u-spehom smo lahko kljub temu zadovoljni. Edini, ki so ostali brez medalje, so bili igralci namiznega tenisa in strelci. Medtem ko so namiznoteniški igralci zasedli solidno 4. mesto, so bili strelci diskvalificirani, čeprav so pa svojih rezultatih osvojili drugo mesto.
Tekmovalna komisija je imela po končanem tekma vanju burno sejo in je odia čila s 5:2 glasova, da so naši strelci diskvalificirani, čeprav je bilo pozneje ugotovljeno,, da so bile pri vseh ekipah nepravilnosti. Žal je tokrat iz-kupila krajši konec naša ekipa, kar je bila edina večja napaka oz. nepravilnost na tem tekmovanju. Upajmo, da se kaj podobnega na naslednjih igrah ne bo več pripetilo. (Nadaljevanje na zadnji str.)
Vabimo člane kolekti-33	va, ki lahko sprejmejo
■Ö	v mesecu juliju ali av-
gustu na stanovanje štu-dente-praktikante iz od-03	daljenejših krajev, naj
se javijo v kadrovsko-52	socialnem sektorju pod-
1_	jet ja, kjer bodo pobili
CL	natančnejše informacije.
-šah-
Gostje ob otvoritvi radioamaterske sekcije v Kidričevem
no. Prav gotovo bo treba rešiti tudi vprašanje sejnin, saj so, na primer, sedaj te dobivali člani DS, medtem ko to ni veljalo za člane svetov delovnih enot, kot da so ti manj vredni. Pri nadomestilih za izgubljeni) prosti čas je pač danes že prišlo tako daleč, da brez tega ne gre več. Če ta nadomestila dobivajo danes domala že povsod — v vsaki organizaciji, na občini, v raznih javnih ustanovah in društvih, potem je pač tako, da jih moramo uzakoniti tudi v našem statutu — toda za vse ena-
Izrežite - k prilogi!
ko, brez izjem, ali je to CDS ali pa DS in drugi kolektivni izvršilni organi.
Naloga, ki stoji pred nami, pred sindikatom in člani ZK, je zahtevna in odgovorna; zato ji moramo posvetiti vso pozornost in seveda odgovornost, kajti volitve samoupravnih organov morajo biti na prvem mestu pri nas v podjetju. Od tega, kako in kakšne člane bomo volili, je odvisno bodoče delovanje samoupravnih organov, zato bodimo kritični in zelo konkretni, brez vsakega slepomišenja, saj delamo za naše skupne interese, za naš nadaljnji razvoj in napredek, od katerega v bodočnosti tudi nekaj pričakujemo — vendar le na osnovi našega skupnega dela!	F. M.
Bližnje neposredne naloge
(Nadaljevanje s 4. strani)
da OOS TGA oblikuje politično delo in stališča do raznih nalog in problemov ter jih pravočasno posreduje OOS v ■delovnih enotah, samoupravnim organom in vodstvu podjetja. Nakazano je tudi obveščanje. Zato lahko mirno rečemo, da ga moramo še razvijati, doseči pa ga moramo tudi pri vseh izvoljenih sindikalnih organih, članih DS, članih KIO, ki sodelujejo v DS in v delovnih enotah.
Sodelovanje z ostalimi organizacijami, uskladitev pravilnikov in poslovnikov OOS TGA, politično sodelovanje sindikalnih organov TZS, delovanje komisij pri TZS, sistematično odpravljanje vrzeli pri neumestni kadrovski zasedbi, vprašanje stabilizacijskih ukrepov, organiziranje toplega obroka, področje športa in rekreacije, imenovanje kandidatov v samoupravne organe in družbenopolitične organizacije v TGA; sodelovanje na sejah v okviru sindikata v sestavi funkcionarjev OOS pa je bilo izvajano ob raznih konkretnih problemih, ki so se pojavljati pri našem delu.
Kaj več o tem bo povedal v svojem poročilu še podpredsednik tov. Debeljak.
V mojem nadaljevanju bi se dotaknil še sodelovanja z •Obč. sindikalnim svetom Ptuj in medobčinskim odborom za industrijo in rudarstvo. Menim, da je dosežen nek rezultat, ki pa je pogojen s trenutnimi problemi, obstaja sodelovanje na vseh sestankih, seminarjih in v akcijah. Pričakujemo pa skupno delo na področju ustavnih amandmajev; to ne predstavlja neke kampanjske naloge, kot smo slišali iz poročila ene od komisij.
Tesno in razumevajoče pa je sodelovanje z ZK, ZB in ZMS v naši tovarni. To je vsekakor treba pozdraviti, ker je to neobhodno potrebno pri vseh skupnih akcijah, pri reševanju perečih problemov in situacij, ki nastopajo ob določenih momentih. Tu bi še posebej poudaril naloge članov v sindikatih, ki so pogojene z razmerami po 21. seji predsedstva ZKS, 24. seji CK ZKS in 3. seji konference ZKS. Bistvena je njihova dolžnost, da se morajo v okviru ■sindikatov zavzemati tudi za izvajanje odnosov, katere nakazujejo ustavni amandmaji.
Dotaknil bi se še enega pro' blema ob tej priložnosti — to so govorice, pisanje anonimnih pisem na razne naslove. Zastopam stališče, ki je bilo sprejeto na izredni seji sekretariata v zvezi z anonimnim pismom in izredno sejo DS. Mislim, da se strinjate s temi stališči — to je eden od osnovnih virov dezinformirano-sti članov delovne skupnosti; dezinformacije pa širijo posamezniki. O tem je razpravljal tudi sekretariat ZK TGA in je zavzel podobna stališča.
Naše delo kreiramo s skupnimi močmi, ne dovolimo, da bodo posamezniki širili lažne informacije med člani. Informacije izhajajo predvsem iz tehnokratskih teženj posameznikov, ki niso zadovoljni s spremembo organizacije podjetja — delavci in strokovnjaki v proizvodnji namreč nimajo časa, nimajo virov informacij, da bi se s tem u-kvarjali. To pa lahko ima za posledico težke in nezdrave razmere v kolektivu, saj je zmanjšano zaupanje in med-
sebojno razumevanje — tako med proizvajalci kot strokovnjaki.
Podpredsednik ing. Stanko Debeljak je v svojem poročilu dejal naslednje:
Zadnji občni zbor OOS TGA, ki je bil 16. januarja 1971, je zadolžil sedanje predsedstvo, da pripravi delovni program na osnovi razprave na občnem zboru, zaključkov posebne komisije in sklepov, sprejetih na občnih zborih osnovnih organizacij sindikata v delovnih enotah. Naš zbor je na svoji 2. redni seji 31. avgusta 1971 navedeni delovni program tudi sprejel.
Ko danes ocenjujemo izvršitev sprejetih nalog znotraj naše sindikalne organizacije, lahko trdimo, da je bilo kljub nekaterim pomanjkljivostim delo naše organizacije pri reševanju mnogih, dokaj zapletenih nalog in problemov — uspešno.
Tovarniški zbor, predsedstvo, sekretariat in vodstvo OOS v delovnih enotah so bili večkrat postavljeni pred dokaj zahtevne naloge, ki so posledica sedanje, dokaj razgibane situacije v podjetju, povezane z novo organizacijo podjetja, pripravo sistemizacije, pravilnikom o delitvi o-sebnih dohodkov, proizvodnimi programi, perspektivo podjetja, nadaljnjim izpopolnjevanjem sistema obveščanja, razporeditvijo delavcev na nova delovna mesta itd.
Poleg navedenega so se pojavile še konfliktne situacije, ki so zahtevale hitre rešitve in politično zrelost. Ne trdim, da smo vse sprejete naloge opravili tako, kot naši člani želijo, kajti napake so prisotne in je o njih potrebno danes tukaj spregovoriti1. Menim, da moramo trezno pregledati; kaj smo do danes naredili in kaj še moramo storiti, da bodo člani sindikata imeli v svojo organizacijo večje zaupanje, da bodo spoznali, da so kritike na račun sindikata in njegovega vodstva večkrat neosnovane in ne ustrezajo resnici.
Pregled opravljenih nalog po delovnem programu
1.	Delo vodstva OOS TGA je bilo usmerjeno k vzpodbujanju OOS v delovnih enotah za samostojno in učinkovito delo. Pri tem sta se sekretariat in predsedstvo zavzemala za to, da so OOS bile seznanjene pravočasno z vsemi materiali in sklepi vodstva sindikata.
Kljub temu pa z uspehi, katere smo dosegali pri delu, ne moremo biti zadovoljni. Nekatere osnovne organizacije v DE so bile pri reševanju različnih problemov v svojih enotah dokaj pasivne. Menim, da je potrebno danes navedeni problem pasivnosti oceniti in sprejeti ustrezne sklepe.
2.	Sindikalna organizacija je skupaj z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami v podjetju konstruktivno sodelovala pri reševanju notranjih problemov podjetja in izoblikovala v večini primerov svoja stališča, katera je posredovala vodstvu podjetja in samoupravnim organom. Zaradi problemov, ki so se pojavljali trenutno, ni bilo mogoče ali. vsaj ne v vsakem primeru organizirati zbore
sindikata po delovnih enotah in razpravljati o sicer važnih vprašanjih.
Mislim, da bo v bodoče potrebno vprašanju neposredne razprave in sprejemanja sklepov na zborih sindikata posvetiti vso pozornost. V sindikal. organizaciji smo se trudili, da obveščanje našega članstva razvijemo v vseh ustreznih oblikah. Izpopolnitev obveščanja o bistvenih vprašanjih podjetja smo zahtevali tudi od samoupravnih organov. Priznati moramo, da smo dosegli pri tem glede na prejšnja leta uspeh, s katerim pa še ne moremo biti zadovoljni. Zato se bomo morali še naprej zavzemati za take oblike obveščanja, da bo vsak neposreden proizvajalec po najboljši poti obveščen o vseh važnih dogodkih v podjet-ju.
Menimo, da smo v sindikatu premalo storili, da bi izvoljeni funkcionarji v sindikatih in samoupravnih organih pravilno obveščali svoje članstvo oz. volivce o vseh važnih vprašanjih, o katerih razpravljamo tako v vodstvih sindikata kot v samoupravnih organih in da bi se pred sprejetjem važnih odločitev posvetovali s svojimi volivci.
Več smo dosegli pri druž-beno-politični vzgoji, predvsem vodstev OOS, saj so člani teh vodstev sodelovali na seminarjih o samoupravljanju, povezanih s sprejetjem XV. ustav, amandmaja in o uveljavljanju delavskih amandmajev v delovnih organizacijah. Tesno je bilo tudi sodelovanje sindikalne organizacije na-zven — s sindikalnimi organizacijami Ruše in Impol. V zadnjem času tudi sodelovanje s sindikati alumi-nijcev Jugoslavije.
3.	Urejeni in usklajeni so bili vsi^ pravilniki in poslovniki naše sindikalne organizacije.
4.	OOS je skrbela za zaščito svojih članov, pomagala socialno ogroženim članom v mejah obstoječih pravilnikov. Za sistematično delo na področju samoupravljanja, športa, rekreacije, kulture, tiska in zaščite delovnega človeka delujejo pri OOS strokovne komisije po delovnih enotah.
5.	Vprašanju kadrov in kadrovski politiki nasploh smo v sindikatih posvečali precej pozornosti, vendar z rezultati še ne moremo biti popolnoma zadovoljni. Mislim, da se bo, predvsem v sedanjem obdobju nove organizacije in sistemizacije, morala sindikalna organizacija temeljito vključiti v reševanje problemov v zvezi z zasedbo delovnih mest. Preprečiti moramo namreč ponavljanje starih napak, ki vzbujajo med člani sindikata upravičeno negodovanje.
6.	Predstavniki sindikata tudi aktivno sodelujejo v vseh KIO in delavskem svetu.
7.	V sindikatu smo se zavzemali tudi za uspešno organizacijo vodstva pri delu zdravstvene službe, ki naj v večji meri deluje v smeri preventive oz. preventivne dejavnosti. Precej truda je bilo vloženega v organizacijo toplega obroka v podjetju in za ureditev beni-ficiranega delovnega staža,
kar že urejamo, saj je že
Srečanje
podpisana ustrezna pogodba z odgovornimi dejavniki za sestavo elaborata.
8.	Na področju rekreacije in športa so bili doseženi vidni rezultati, saj smo organizirali medobratna tekmovanja, sodelovali na športnem srečanju v Rušah, sodelovali na nekaterih sindikalnih tekmovanjih v občini. Sodelovali smo tudi pri ustanovitvi športnih iger aluminij cev, ki bodo koncem tega meseca v Šibeniku. Skrbeli pa smo tudi za izletniško rekreacijo. V tem kratkem pregledu sem hotel podati prerez našega dela dosedaj. Mislim, da me boste v razpravi dopolnili in povedali, kje so rezultati dobri in kje ne. Prepričan pa sem, da bomo le z odkrito — tovariško razpravo prišli do skupnega cilja, ta pa je — pospešiti in izboljšati sindikalno delo, približati se članom v neposredni proizvodnji, kajti naloge, ki so še pred nami, ne bodo lahke in jih bomo lahko uspešno reševali le s skupnimi napori in s konstruktivnim sodelovanjem.
Naloge osnovne organizacije v letu 1972
Poleg nalog, ki so sprejete v dosedanjem delovnem programu, bo v teh nekaj mesecih do občnega zbora sindikata potrebno posvetiti posebno skrb naslednjim vprašanjem:
1.	Ureditvi sistemizacije in dokončnemu sprejemu nove organizacije podjetja. Pri urejanju navedenih vprašanj so bili določeni roki sicer zamujeni, vendar je bilo potrebno posvetiti vprašanju sistemizacije več časa, kot je bilo predvideno, predvsem zato, da bi realno ocenili delovna mesta na bazi sprejetih kriterijev in onemogočili nepravilnosti, ki so se pojavile v prvem predlogu. Sindikat je pri sistemizaciji dosedaj plodno sodeloval in mora tudi sedaj pri končnem sprejemanju akta skrbeti za to, da bo v skladu z interesi podjetja in članov kolektiva.
2.	Nujno potrebno je čimprej zasnovati in začeti uvajati metodologijo za vrednotenje delovnih mest. Sestavljanje pravilnika o osebnih dohodkih je odgovorna in zahtevna naloga, zato bo potrebno, da se v sindikatih temeljito pripravimo za izoblikovanje stališč glede na zastavljene kriterije in metodologijo. V razpravo moramo pritegniti slehernega člana sindikata.
3.	Zavzemati se moramo za to, da se bodo samoupravni odnosi nenehno razvijali v skladu z ustavnimi dopolnili (21., 22. in 23. ustavni
amandma), saj se ta ustavna dopolnila nanašajo na konstituiranje! temeljnih organizacij združenega dela, širšo afirmacijo samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja, uveljavljanje pravic delavcev, da sami neposredno odločajo o dohodku, o njegovi razporeditvi, proizvodnih programih itd. Od načrtne in stalne aktivnosti sindikata bo odvisna uspešnost pri premagovanju ovir pri uvajanju ustavnih dopolnil. Seveda pa te tako ključne naloge ni mogoče uresničevati stihijsko. Sindikat mora temeljito pretehtati svoja stališča in uveljaviti svoj politični vpliv v vseh fazah nastopanja samoupravnih rešitev, povezanih z ustanavljanjem TOZD in vlogo delavca — proizvajalca.
4.	Pred nami so volitve novih samoupravnih organov, zato je nujno potrebno, da se sindikat temeljito vključi v volivne priprave, predvsem v postopek kandidiranja. Zahtevati je treba, da bodo volitve čimprej razpisane, čeprav še nismo pričeli razpravo o TOZS.
5.	V naslednjem obdobju je treba nadaljevati z razvijanjem prijateljskih stikov s sindikalnimi organizacijami Tovarne dušika Ruše in Impolom iz Slovenske Bistrice, s sindikati delovnih organizacij, združenih v združenju aluminij cev. Seveda pa je potrebno tes-^ nejše sodelovanje z občin-skimi in republiškimi organi sindikata, posebno še z medobčinskim odborom za industrijo in rudarstvo. Dejstvo je, da se občinski sindikalni forumi premalo zanimajo za sindikalne organizacije. Zato bo na tem področju potrebno storiti kaj več.
6.	Naloge, ki so pred nami, so obširne in so v skladu z zaključki II. konference ZSJ. V sindikatih smo dolžni, da te naloge dosledno izvajamo. Pri tem delu je potrebna angažiranost vseh članov organov sindikata TGA, kakor tudi OOS v delovnih enotah.
Dosedanje izkušnje kažejo, da je v našem sindikatu zakoreninjena miselnost, da naj bo aktivnost IO in OOS odvisna od predsednikov in nekaterih delavoljnih posameznikov. S takim pristopom k delu pa ni mogoče pričakovati v našem preostalem mandatnem obdobju tistih rezultatov, katere člani sindikata upravičeno pričakujejo od svoje organizacije.
Kidričevo, 9. maja 1972
SEKRETARIAT TZS
Delavski svet Tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič«, Kidričevo je po 312. členu statuta TGA Kidričevo z dne 14. 7. 1971 na seji dne 9> 5. 1972 potem, ko je bil predlog v razpravi pri članih delovne skupnosti 15 dni, sprejel
DOPOLNITVE
STATUTA TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIČ«, KIDRIČEVO
I.	do IV.
DOPOLNILO I.
Organizacija podjetja
1.	Organizacije združenega dela, ki imajo s statutom določene samoupravne pravice, so:
Organizacija združenega dela — tovarna glinice Organizacija združenega dela — tovarna aluminija Organizacija združenega dela — vzdrževanje in delovna sredstva
Organizacija združenega dela — skupne službe Organizacija združenega dela (v nadaljnjem besedilu OZD):
—	opravlja naloge in zadeve, določene s statutom in drugimi splošnimi akti podjetja,
—■ razpolaga s skladi in sredstvi v obsegu in na način, določen s statutom in drugimi splošnimi akti,
—	sprejema sklepe o pravicah in dolžnostih iz delovnega razmerja v skladu s statutom in drugimi splošnimi akti podjetja,
—	ima organe upravljanja, ki so — delavski svet OZD, kolektivni izvršilni organi OZD in individualni izvršilni organ OZD,
—• sklicuje zbore delavcev OZD ter
—	opravlja po svojih organih ostale zadeve, določene s statutom in splošnimi akti podjetja.
2.	Organizacijo združenega dela — tovarno glinice sestavljajo naslednji oddelki in službe:
—	tehnološka priprava dela
—	operativna priprava dela —■ proizvodnja glinice in
—	proizvodnja pare.
Temeljne naloge organizacije združenega dela — tovarna glinice so:
—	proizvodnja glinice, proizvodnja pare in pripadajoče stranske dejavnosti ter
—	skrb za razvoj in racionalizacijo delovnih postopkov in delovnih sredstev v obstoječem proizvodnem procesu.
3.	Organizacijo združenega dela — tovarna aluminija sestavljajo naslednji oddelki in službe:
—	tehnološka priprava dela —■ operativna priprava dela
—	proizvodnja aluminija
—	predelava aluminija in —• elektroenergetika.
Temeljne naloge organizacije združenega dela — tovarna aluminija so:
—	proizvodnja elektrolitskega aluminija in stranskih proizvodov
—	vlivanje aluminija, proizvodnja livarskih zlitin, gnetnih zlitin in predzlitin
—	proizvodnja in skladiščenje anodne mase
—	razdeljevanje, usmerjanje in proizvodnja električne energije ter
—	skrb za razvoj in racionalizacijo delovnih postopkov in delovnih sredstev v obstoječem proizvodnem procesu.
4.	Organizacijo združenega dela — vzdrževanje in delovna sredstva sestavljajo naslednji oddelki in službe:
—	projekti va in konstrukcija
—	investicije
—	tehnološka priprava dela in
—	operativa vzdrževanja.
Temeljne naloge organizacije združenega dela — vzdrževanje in delovna sredstva so:
—	priprava in izvajanje vzdrževalnih del na objektih, strojih in'napravah podjetja
—	izdelovanje tehnično in ekonomsko obdelanih investicijskih elaboratov, programov in referatov
—• pribava odločb in dovoljenj za realizacijo elaboratov, programov in referatov
—	organizacija pregledov in revizije projektov
—	sodelovanje pri sklepanju pogodb za dobavo opreme in izgradnje objektov ter organizacija nadzora in prevzema
—	sodelovanje pri izdelavi pogonskih navodil za novo inštalirane naprave
—■ izdelovanje in naročanje izdelave načrtov in projektov ter
—	skrb za razvoj in racionalizacijo delovnih postopkov in delovnih sredstev.
5.	Organizacija združenega dela — skupne službe ima naslednje sektorje in službe:
—	komercialni sektor
—	finančni sektor
—	kadrovsko-socialni sektor
—■ sektor za organizacijo in načrtovanje
—	splošni sektor
—	elektronsko-računski center in
—	skupne tehnične službe: razvoj, promet, kontrola in služba varstva pri delu.
Temeljne naloge sektorjev so določene v statutu, in sicer:
—	za komercialni sektor v 50. členu, kjer se črta 3.,
4.	in 5. alinea
—	za finančni sektor v 51. členu
—- za kadrovsko socialni sektor v 52. členu
—	za sektor za organizacijo in načrtovanje v 53. členu
—	za splošni sektor v 55., 56. in 57. členu
—	za elektronsko-računski center v 43. členu Temeljne naloge tehničnih služb, ki so v sklopu skupnih tehničnih služb so:
— službe razvoja	—- obdelava strategije razvoja
podjetja kot celote
—	proučevanje podatkov o razvoju aluminijske industrije
—	opravljanje aplikativnih raziskav za uvajanje novih tehnoloških postopkov in širitvi obstoječih proizvodnih kapacitet v sodelovanju s proiz vodnimi OZD
—■ službe prometa —• opravljanje železniškega, cestnega in notranjega prometa za potrebe OZD
—	nakladanje in razkladanje tovora za OZD ter
—	vzdrževanje prevoznih sredstev
—	službe kontrole —izvajanje kontrole kvalitete
surovin, izdelkov in medfaznih proizvodov
—	razvijanje analitskih metod in predpisovanje postopkov kontrole ter
—	opravljanje raziskav za tehnološke procese OZD
—	službe varstva
pri delu	— določene v 42. členu statuta.
Podrobnejše dolžnosti in pravice organizacij združenega dela, sektorjev, obratov, služb, oddelkov, centra ter posameznih delovnih mest so določene v pravilniku o organizaciji dela in sistemizaciji delovnih mest.
DOPOLNILO II.
Samou pravlj an j e
. 1. DELAVSKI SVET se preimenuje v CENTRALNI DELAVSKI SVET (CDS).
SVETI DELOVNIH ENOT se preimenujejo v DELAVSKE SVETE ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA (DS OZD).
Kolektivni izvršilni organi svetov delovnih enot postanejo kolektivni izvršilni organi delavskih svetov organizacij združenega dela.
Naziv generalni direktor se preimenuje v naziv GLAVNI DIREKTOR.
Temu ustrezno se v statutu spremenijo vsi naslovi in nazivi.
2.	Centralni delavski svet šteje 60 članov, ki se izvolijo v OZD po delegatskem načelu, delavski sveti OZD pa po 21 članov, ki jih izvolijo OZD.
Organizacija združenega dela, določena z dopolnilom I, je volilna enota za volitve delegatov v centralni delavski svet.
V volilni enoti se izvoli 15 delegatov v centralni delavski svet.
Delavski svet organizacije združenega dela določi zbore delavcev, na katerih se predlagajo kandidatne liste za volitve delegatov za centralni delavski svet.
3.	Kolektivni izvršilni organi centralnega delavskega sveta so:
—	odbor za poslovno politiko
'—• odbor za kadre, družbeni standard in varstvo pri delu
—	odbor za samoupravne odnose in obveščanje
—	odbor za splošni ljudski odpor.
Kolektivni izvršilni organ ima pristojnosti in opravlja naloge, določene v statutu, in sicer:
—	odbor za poslovno politiko v 126. do 129. in 135. čl.
—	odbor za kadre, družbeni standard in varstvo pri delu v 130., 132. in 134. členu
—	direktor tovarne aluminija —■ za OZD tovarna aluminija
—	direktor vzdrževanja in delovnih sredstev — za —■ OZD vzdrževanje in delovna sredstva
ter imajo poleg pravic in dolžnosti, določenih v statutu za individualne izvršilne organe (člen 167 in 168) kot vodje OZD še pravice in dolžnosti, določene v statutu za vodje DE (člen 204, 205 in 206).
Glavni direktor lahko pooblasti individualne izvršilne organe, ki niso vodje OZD za opravljanje določenih dolžnosti in pravic vodje OZD.
7.	Poleg pravic in dolžnosti, določenih v 166. do 168. in 204. do 206. členu statuta imajo individualni izvršilni organi po posameznih področjih še naslednje pravice in dolžnosti:
a)	pomočnik glavnega direktorja za skupne službe: —• nadomestuje glavnega direktorja v njegovi odsotnosti (10. člen statuta)
—	podpisuje podjetje v okviru svojih pooblastil
—	usklajuje na svojem področju osebne dejavnike, odgovorne za realizacijo gospodarskih načrtov in poslovne politike podjetja in predlaga ukrepe za zagotovitev planske discipline in doseganje optimalnega ekonomskega uspeha podjetja
—	v okviru svojih pristojnosti skrbi za delovanje služb po sprejetih načrtih in predpisih, izdaja odločbe in druge akte, poroča organom upravljanja ter nadzoruje izvrševanje njihovih sklepov
—■ sklicuje posvete odgovornih delavcev s svojega področja, da zagotovi pravočasno in pravilno izpolnjevanje nalog ter za te naloge potrebno akci jsko enotnost
—	skrbi za racionalno porabo sredstev v okviru letnega gospodarskega načrta na svojem področju
—	skrbi za sodelovanje služb svojega področja z ostalimi sektorji in službami podjetja
—	predlaga glavnemu direktorju uvedbo postopka zaradi kršitev delovnih dolžnosti zoper vodilne in vodstvene delavce skupnih služb
opravlja naloge, za katere ga pooblasti glavni direktor ter ima za izvrševanje teh nalog pravice in dolžnosti individualnega izvršilnega' organa.
b)	Pomočnik glavnega direktorja za tehnične službe:
—	samostojno organizira, koordinira, vodi in nadzoruje izvrševanje produkcijske politike v okviru poslovne politike podjetja na področju proizvod-
nje, razvoja, prometa, kontrole, varstva pri delu, investicij in vzdrževanja (v nadaljnjem besedilu — tehnične službe)
skrbi na svojem področju za sodobno organizacijo dela
usklajuje na svojem področju osebne dejavnike, odgovorne za realizacijo gospodarskih načrtov in produkcijske politike ter predlaga ukrepe za zagotovitev planske discipline in doseganje optimalnega ekonomskega uspeha podjetja zagotavlja v okviru svojih pristojnosti delovanje služb po sprejetih načrtih in predpisih, izdaja odločbe in druge akte, poroča organom upravljanja ter zagotavlja in nadzoruje izvrševanje njihovih sklepov
sklicuje ožje in širše seje tehničnega kolegija, da zagotovi izvajanje produkcijske in poslovne politike ter organizacijsko in akcijsko enotnost posameznih služb, vodilnih in strokovnih delavcev skrbi za racionalno porabo sredstev v okviru letnega gospodarskega načrta na svojem področju skrbi za sodelovanje služb svojega področja z ostalimi sektorji in službami podjetja v okviru svojih pooblastil podpisuje podjetje odloča o službenem potovanju v domovini za vodilne in vodstvene delavce tehničnih služb ter predlaga kolektivnim izvršilnim organom službena potovanja v tujino za delavce tehničnih služb predlaga glavnemu direktorju uvedbo postopka zaradi kršitve delovnih dolžnosti zoper vodilne in vodstvene delavce tehničnih služb daje pristojnim organom pripombe in pojasnila k predlogu za imenovanje delavcev na vodilna in vodstvena delovna mesta v tehnični službi predlaga glavnemu direktorju najmanj enkrat letno oceno sposobnosti in uspešnosti dela vodilnih in vodstvenih delavcev tehničnih služb skrbi za stike s predstavniki drugih firm in za organizacijo sestankov z njimi glede vprašanj s področja tehničnih služb
opravlja naloge, za katere ga pooblasti organ u-pravljanja in glavni direktor ter ima za izvrševanje teh nalog pravice in dolžnosti individualnega izvršilnega organa
za svoje delo odgovarja glavnemu direktorju in organom upravljanja.
—	odbor za samoupravne odnose in obveščanje v 131. in 133. členu
—	odbor za splošni ljudski odpor v 137. členu.
Odbor ima predsednika in 10 članov.
Vsaka organizacija združenega dela delegira v odbor po dva člana; predsednika in dva člana odbora izvoli centralni delavski svet.
Za izvolitev predsednika in članov odbora za splošni ljudski odpor veljajo še določila iz 1. odst. 107. člena.
4.	Kolektivni izvršilni organi DS OZD so:
—	komisija za proizvodnjo in poslovanje
—	komisija za varstvo pri delu in
—	komisija za obravnavo kršitev delovne dolžnosti. Kolektivni izvršilni organ DS OZD ima pristojnosti in opravlja naloge, določene v statutu, in sicer:
—	komisija za proizvodnjo in poslovanje v 194., 195. in 198. členu
—	komisija za varstvo pri delu v 197. členu in
—	komisija za obravnavo kršitev delovne dolžnosti v 196. členu.
Komisija za proizvodnjo in poslovanje ter komisija za varstvo pri delu ima predsednika in 6 članov, komisija za obravnavo kršitev delovne dolžnosti pa predsednika in 2 člana ter prav toliko namestnikov. Delavski svet OZD izvoli predsednika in člane komisij ter njihove namestnike.
Individualni izvršilni organi
5.	Individualni izvršilni organi so razen glavnega direktorja še:
—• pomočnik glavnega direktorja za skupne službe —• pomočnik glavnega direktorja za tehnične službe —• direktor tovarne glinice —- direktor tovarne aluminija —• direktor vzdrževanja in delovnih sredstev —■ direktor komercialnega sektorja —• direktor finančnega sektorja
—	direktor-kadrovsko-socialnega sektorja
—	direktor sektorja za organizacijo in načrtovanje
—	direktor splošnega sektorja.
Pravice in dolžnosti individualnih izvršilnih organov so določene v statutu in pravilniku o organizaciji dela in sistemizaciji delovnih mest.
6.	Individualni izvršilni organi OZD, ki opravljajo tudi funkcije vodje OZD, So:
—	glavni direktor — za OZD skupne službe
—	direktor tovarne glinice — za OZD tovarna glinice
Taborniki si urejajo svoj dom
Taborniki odreda »Boris Kidrič«
V marcu so si izvolili novo vodstvo organizacije, za načelnika odreda IVANA KUSTECA, za starešino odreda IVANA LAMPRETA, za tajnika MIROTA KOVAČA in za blagajnika JANEZA SRŠENA. Sočasno so se tudi zahvalili dolgoletnemu starešini odreda IVANU MEZNARIČU, ki je mnogo let zelo uspešno vodil mlade tabornike pri njihovem delu, zelo aktiven pa je ostal tudi naprej, čeprav ne more več opravljati vidnejših aktivnih funkcij glede na svoja leta.
Taborniška organizacija je od Krajevne skupnosti Kidričevo dobila v upravljanje določen prostor, ki je namenjen le za taborniški odred »BORIS KIDRIČ«; ta si tukaj večkrat pripravi tabor in tako privaja mlade tabornike na napornejše taborniške veščine.
Novo vodstvo odreda si je takoj naložilo nalogo, da mora pričeti z aktivnim delom, tako upravičiti naziv svoje organizacije in tudi ime pokojnega BORISA KIDRIČA, po katerem se imenuje taborniški odred.
Najprej so se povezali s predstavniki SO Ptuj in garnizije JLA; tam so povedali svoje potrebe in želje, pa obelodanili svoj delovni program za letošnje leto.
In res so tudi uspeli v svojih prizadevanjih, da bi ime te organizacije ponesli tudi izven meja krajevne skupnosti, saj so dobili od Gozdnega gospodarstva Ptuj veliko kmečko hišo na Jelovicah nad Stopercami; ta je ostala prazna in ni služila več nobenemu namenu. Res, da je poslopje potrebno določenega
so zopet pričeli s svojim rednim
popravila, nakar bo lahko služilo kot dom taborniški organizaciji, vsekakor pa bo pozneje na voljo tudi izletnikom in vsem ostalim ljubiteljem narave in nedeljskih sprehodov v naravo.
Prav gotovo pa taborniška organizacija ne bo kos vsem problemom pri urejanju tega poslopja, zato z upanjem pričakuje delno pomoč od ostalih organizacij in ne nazadnje — tudi samoupravnih organov TGA, družbeno-poli-tičnih organizacij in KS iz naselja. Seveda bodo največ prav gotovo žrtvovali sami taborniki, ki bodo s prostovoljnim delom in drugimi prispevki pomagali delati in urejati dom, saj bodo zbirali star papir in odpadne predmete, da bi si tako pridobili potrebna sredstva za ureditev tega doma.
Da so se z vso vnemo in odgovornostjo lotili svojega dela, nam tudi pove petdnevno taborenje odreda »BORIS KIDRIČ« na Jelovicah od 27. aprila do
1.	maja, ko je 30 udeležencev te organizacije preživelo svoje taborniške dneve v tem delu prelepih haloških gričev.
Že prvi dan taborenja so se srečali s pripadniki JLA garnizije Ptuj, ki so mladim tabornikom pripravili predavanje o sodobni pešadijski oborožitvi, jim pokazali uporabo in lastnosti puške, puško-mitraljeza, ročnega metalca min, avtomata itd. Predavanje je bilo predvsem za mlade tabornike izredno privlačno in zanimivo, saj so se učili razstavljati razno orožje in so pri tem spoznali prednosti sodobne oborožitve, kar jim bo lahko v življenju zelo koristilo, pred-
delom.
vsem še moškim, ki bodo služili vojaški rok. Ce pa pri vsem tem upoštevamo tudi vlogo ostalih državljanov v o-kviru splošnega ljudskega odpora, potem nam mora biti jasno, kako pomembna je vloga taborniške organizacije — mladih tabornikov in tabornic.
Taborenje na partizanskih Jelovicah v Halozah je bilo zares enkratno doživetje za marsikaterega tabornika, saj so prav tukaj spoznali prave veščine taborniškega življenja. Že prvi večer so ob tabornem ognju sklenili, da bo takih taborenj še več — z željo, da bi se jih udeležilo še več mladih občanov. Mladi taborniki so v dneh taborenja na Jelpvicah že tudi pripravljali drva za zimo, čistili so prostore kmečke hiše, ki je sicer že v precej slabem stanju, vendar bo z dobro voljo in pomočjo lahko iz te kmetije nastal takšen taborniški dom, ki bo za izletnike in tabornike pomenil zares enkratno doživetje in svojstveno rekreacijo, ki bi naj postala dostopna prav za slehernega delovnega človeka.
Taborniki odreda »BORIS KIDRIČ« so v času svojega petdnevnega taborenja na Jelovicah med drugim priredili tudi dolg in utrudljiv štiriurnl pohod na Donačko goro — najvišjo gorsko točko v haloških planinskih vrhovih; pohoda so se udeležili domala vsi taborniki in njihovi starejši člani iz vodstvenega kadra. Ta precej naporen pohod so premagali prav vsi, nedvomno pa je najbolj izstopala mala petletna Nina KU-STEC, ki je to naporno štiriurno hojo
Ob zadnjem obisku na Luni (TV foto)
Kidričevo
Ugodna ocena postaje milice Kidričevo
Postaja milice Ptuj, oddelek Kidričevo, je med oddelki Gorišnica, Majšperk, Desternik in Videm, katerim je izrekel komandir postaje milice Ptuj Stane Širovnik za lani in za letošnje 4 mesece priznanje za uspešno opravljanje nalog s področja javne varnosti.
Po številu krvnih deliktov (404 v 1971) odpade teh na območje enote milice Kidričevo le 5,2 %, medtem ko jih je na območju drugih enot milice od 15,5 do 27 %>. Prednjačijo območja postaje milice Ptuj in območji enot Gorišnica in Majšperk.
KRAJEVNA SKUPNOST KIDRIČEVO S 3423 prebivalci
Krajevna skupnost Kidričevo je v skupini 7 skupnosti v občini Ptuj, ki imajo nad 3.Ü00 prebivalcev. Največ (12.575) jih ima krajevna skupnost Ptuj, potem Markovci (3.807), Gorišnica (3.739), Hajdina 3.732), Kidričevo (3.423), Videm (3.150) in Rogoznica (3.114). V drugih 18 krajevnih skupnostih pa je od 921 do 2.776 prebivalcev.
Za redno dejavnost, predvsem za financiranje funkcionalnih potreb (v proračunu za vse skupnosti 250.000 din) je zagotovljenih krajevni skupnosti Kidričevo 13.010 din, za sofinanciranje gradnje letnega kopališča pa je zagotovljenih Kidričevemu (od vseh 450.000 din) 20.000 din.
Je parkirni prostor res premajhen?
Med več sto avtomobilisti, člani našega kolektiva, je nekaj takih, ki še do danes niso opazili, da je parkirni prostor precej povečan in da je dovolj prostora za vsa vozila, le malo bolj »proti jugu«.
Mar res ne znamo biti vsaj toliko disciplinirani, da bi upoštevali osnovna pravila prometnih oznak in pustili prostor pred upravnim poslopjem prost za morebitne goste.
Če opazujemo zjutraj, nekaj minut pred sedmo (ali tudi po sedmi uri), neprijetno kreganje na parkirnem prostoru, opazimo, da so to vedno eni in isti vozniki, ki menijo, da za njih ne veljajo nobena pravila. Na opozorila vratarja reagirajo zelo ostro, ne izbirajo izrazov in mu dajo vedeti, da so oni »višjega ranga«.
Upam, da bo to obvestilo o povečanem parkirnem prostoru pomagalo, v nasprotnem primeru bomo v prihodnji številki objavili fotografijo lastnika in avta, pa ga tako predstavili celotnemu kolektivu in vsem ostalim bralcem ALUMINIJA.
Za tiste pa, katerim tudi ta ukrep ne bi segel »do živega«, bomo morali ubrati drugo pot, ki pa bo vsekakor povezana tudi s finančnimi stroški.
Splošna služba
prav tako sama uresničila kot vsi ostali njeni starejši vrstniki. Zato je ob koncu taborenja prejela tudi posebno pohvalo za vzdržljivost.
Med drugimi so bili pohvaljeni še Srečko BEK za kuharske veščine, Miran 2URAN in Marjan MAROH za vestnost pri opravljanju taborniških dolžnosti in Bogdan MUZEK za disciplino v taboru. Imeli so tudi tekmovanje v streljanju z zračno puško, v katerem je zmagala in zasedla I. mesto tabornica Marjana KRAMBERGER s 116 krogi, medtem ko je II. mesto s 115 krogi zasedel tabornik Miran 2URAN.
Po vsem tem lahko mirno trdimo, da je delo v taborniški organizaciji ponovno zaživelo tako, kot to lahko le želimo; najbolj razveseljivo pa je to, da je novo vodstvo pripravilo takšen delovni program taborniškega odreda, ki povsem ustreza tako mlajšim, kot tudi starejšim tabornikom. Prav je tudi, da so
starši le spoznali, kako je za njihove otroke taborniško življenje ne le poučno in zanimivo, ampak zelo koristno tudi za niihov nadaljnji razvoj, saj se prav v taborniški organizaciji naučijo marsikaj zanimivega iz narave, za kar drugače morda ne bi imeli nikoli priložnosti.
Ob koncu je treba poudariti še to,, da je pomoč garnizije JLA Ptuj za taborniški odred neprecenljivo pomembna in da se ji zato taborniški odred ir srca zahvaljuje za vso pomoč, podporo in sodelovanje — v želji, da bi bilo takšno ali še uspešnejše tudi v prihodnje. Enaka zahvala gre tudi_ Gozdnemu gospodarstvu Ptuj, ki je pokazalo vse razumevanje do te organizacije — seveda v okviru svojih možnosti.
Prepričani smo, da bomo o mladih tabornikih lahko še poročali!
F. M.
Iz drugih kolektivov
V prvomajski številki »ALUMINIJA«, tovarniškem glasilu TLM Šibenik, je bilo priobčeno tole zanimivo obvestilo:
NADOMESTILO ZA LETNI ODDIH
Predvčerajšnjim je bila seja DS, na kateri so sklenili, da bo v tem letu na naslov nadomestila za letni oddih (K-15) izplačan delavcem znesek 1.500 dinarjev — v treh obrokih.
Prvo izplačilo bo izvršeno za Prvi maj, ostali dve pa za Dan republike in za Novo leto.
Pravico do tega nadomestila imajo vsi delavci, ki so dosegli pravico za letni dopust v tem letu.
Pravico do nadomestila imajo tudi vajenci na praktičnem delu; višina nadomestila je odvisna od števila let praktičnega dela, kot sledi: za I. leto 100 din, za II. leto 150 din in za III. leto 200 din.
ZAHVALA
Tovarniški zbor sindikata TGA »Boris Kidrič« Kidričevo se zahvaljuje vsem sodelujočim, ki so pomagali pri kreiranju proslave delavskega praznika —
1. maja.
Zahvala velja:
#	Folklorni skupini »VINKO KORŽE« iz Cirkovec
#	Otroškemu vrtcu Kidričevo
#	Osnovni šoli Kidričevo.
Kadričevo, 9. maja 1972
ZA TOVARNIŠKI ZBOR SINDIKATA: VIKTOR MARKOVIČ
Nasi tekmovalci
(Nadaljevanje s 6. strani) Domačini so se potrudili in dobro pripravili to srečanje šestih največjih kolektivov proizvajalcev in predelovalcev aluminija. Tudi naši tekmo-
valci so bili zadovoljni, navezali so prijateljske stike z vsemi sodelujočimi in si ob koncu zaželeli vso srečo in nasvidenje prihodnje leto — v Mostarju.
Rezultati naših tekmovalcev:
MALI NOGOMET :	
Kidričevo — Mostar	4:1
Kidričevo — Impol	3:1
Šibenik — Kidričevo	3:1
Kidričevo — Titovo Užice	5:3
Titograd — Kidričevo	1:0
ROKOMET: Mostar — Kidričevo	11:10
Kidričevo — Impol	15:3
Šibenik — Kidričevo	7:6
Kidričevo — Titovo Užice	7:7
Kidričevo — Titograd	23:7
ODBOJKA: Kidričevo — Mostar	2:0
Impol — Kidričevo	2:1
Kidričevo — Šibenik	2:0
Titovo Užice — Kidričevo	2:0
Kidričevo— Titograd	2:0
NAMIZNI TENIS:	
Mostar — Kidričevo	5:1
Impol — Kidričevo	5:0
Šibenik — Kidričevo	5:0
Kidričevo — Titovo Užice	5:3
Kidričevo — Titograd	5:0
SAH	
Mostar — Kidričevo	3:2
Kidričevo — Impol	4:1
Kidričevo — Šibenik	4:1
Kidričevo — Titovo Užice	4:1
Kidričevo — Titograd	3,5:1,5
KEGLJANJE:
1.	Šibenik	2.322
2.	Impol	2.316
3.	Kidričevo	2.197
4.	Titograd	2.052
STRELJANJE:
1.	Impol
2.	Titograd
3.	Mostar
4.	Šibenik
5.	Titovo Užice
6.	Kidričevo
772 krogov 736 krogov 710 krogov 588 krogov 569 krogov 356 krogov
Našim strelcem je bil priznan samo rezultat prvega dne tekmovanja, medtem ko so bili drugi dan diskvalificirani. Po rezultatih bi osvojili 2. mesto.
SKUPNI VRSTNI RED PO VSEH DISCIPLINAH:
1. TLM »B. Kidrič«, Šibenik	34 točk
2. TGA »B. Kidrič«, Kidričevo	27 točk
3.	IMPOL, Slovenska Bistrica 27 točk
4.	»Slobodan Penezič«, T. Užice 22 točk
5.	Energoinvest, al. kom. Mostar 21 točk
6.	Aluminijski komb. Titograd 17 točk
Žlender — Rižner
IZDAJA DELAVSKI SVET TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIČ« KIDRIČEVO UREDNIŠKI ODBOR:
Franc Vrlič — predsednik, člani: Stojan Kerbler, dipl. inž., Franc Kolarič, Milan Nežmah, Janez Sukič in odgovorni urednik tovarniškega časopisa Stane Tonejc, dipl. inž.
Tisk: ZGP »Pomurski tisk« v Murski Soboti.
Rokopisov in slik ne vračamo.
c)	Vodja OZD:
—	odloča o nabavi osnovnih sredstev do vrednosti
5.000	dinarjev v okviru kvote, določene z letnim gospodarskim načrtom
—• samostojno organizira, koordinira, vodi in nadzoruje izvrševanje produkcijske politike v okviru poslovne politike podjetja na svojem področju —■ usklajuje na svojem področju osebne dejavnike odgovorne za realizacijo gospodarskih načrtov in produkcijske politike ter predlaga ukrepe za zagotovitev planske discipline in doseganje optimalnega ekonomskega uspeha svoje OZD in podjetja kot celote
—	sklicuje posvete odgovornih delavcev s svojega področja, da zagotovi izvajanje produkcijske in poslovne politike ter organizacijsko in akcijsko enotnost posameznih služb in strokovnih delavcev.
DOPOLNILO III.
Vodilna delovna mesta v podjetju so:
—	glavni direktor
—■ pomočnik glavnega direktorja za skupne službe
—	pomočnik glavnega direktorja za tehnične službe
—	direktor tovarne glinice
—■ direktor tovarne aluminija
—	direktor vzdrževanja in delovnih sredstev
—	direktor komercialnega sektorja —■ direktor finančnega sektorja
—	direktor kadrovsko-socialnega sektorja
—	direktor sektorja za organizacijo in načrtovanje
—	direktor splošnega sektorja.
Vodilni delavci ne morejo biti izvoljeni v centralni delavski svet in delavski svet OZD.
Delavci na delovnih mestih, ki po teh dopolnilih niso več vodilna delovna mesta, izgubijo svojstvo vodilnih delavcev z dnem uveljavitve teh dopolnitev.
DOPOLNILO IV.
Z uveljavitvijo dopolnil I. do IV. prenehajo veljati vse tiste določbe statuta, ki so v nasprotju s temi dopolnili.
Ta dopolnila začnejo veljati osmi dan po objavi. Objavijo pa se takoj po sprejemu.
Kidričevo, dne 9. maja 1972
Predsednik DS:
Ivan Beras, s. r.