386                                                                 Listek.
G. dr. Jožef Rakei se je naselil kot zdravnik v Velikovci. — Operni pevec g Jožef Tertnik je sklenil pogodbo z dvornim gledališčem v Mannheimu za štiri leta. Njega podpornik grof Esterliazv je plačal potrebno vsoto, da se je razveljavila prejšnja njegova pogodba z gledališčem v Bremenu. — Skladatelj g. Hr. Volarič je iz Kozane premeščen v Devin. — Skladatelja g. Ivana pl. Zajca je imenovalo mesto Karlovec zaradi njega zaslug za hrvaško in jugoslovansko glasbo v obče svojim   častnim članom.
»Kratkij obzor slovčnskoj literaturv« na vseučilišči v — Harkovu. Slovenci nismo vajeni, da bi se zgodovina naše književnosti predavala na vseučiliščih. Zanimalo bode po takem naše rojake, da se je slišal vsaj »kratek pregled« našega duševnega delovanja, ne sicer v Avstriji, ali na Ruskem. Iz prijateljskega pisma posnemljemo, da si je 5/17. marca t. 1. v Harkovu izbral ta predmet za predavanje na poskušnjo izvrsten ruski slavist, Boris M. Ljapunov; imel je prav lep uspeh in je sedaj že docent omenjenega  vseučilišča.                                                                                                            —r—
Zanimljive številke iz dvojezične dežele. Deželni zbor gališki je v tem letu razdal rusinskim zavodom te-le podpore: Za izdajo rusinskih šolskih knjig 4.200 gld., časopisu »Učytel« 500 gld., časopisu »Poslannvk« 400 gld., časopisu »Dzvinok« (za otroke) 100 gld., »Historični biblioteki« 50° gld., društvu »Prošvita« (podobno našemu Mohorjevemu) 1.500., rnsinskemu gledališču 7.250 gld., pevskemu društvu »Bojan« 200 gld., in še raznim drugim društvom, med njimi akademičnim in rokodelskemu »Zorja«. Podobnih številk bi se dalo nabrati tudi drugje. Kaj se pa stori v naših dvojezičnih deželah za duševne potrebe slovenskega ndroda? Ponosni Nemci se ne sramujejo pobirati naših siromaških grošev zase, na nas pa niti ne mislijo. Sicer pa moramo biti pravični in priznati, da jim mi dajemo tudi malo prilike, naj pokažejo, kako bi ravnali z našimi prošnjami. Naša politika je večkrat dekla-matorična in preteoretična. Res je pri nas še ta križ, da smo strašno razkosani, toda vsaj v štajerskem in goriškem deželnem zboru bi se moralo poskušati, da se kaj več pribori na korist duševnih potreb našega naroda. Razven domačih društev naj bi se oglašala tudi ona, ki delujejo za vse Slovence. Očitanju, da se denar ne bode pošiljal v druge dežele, lahko se izogne s tem, da se ustanove* primerne podružnice. Naše dramatično društvo n. pr. mora vender delovati na to, da nam ustvari vsaj jedno dobro slovensko gledališko družbo, ki bode nastopala   tudi v drugih mestih in sicer   ne   samo  na Kranjskem!
Spomenik Radeckega na Dunaji so kar najslovesneje odkrili dne" 24. malega travna. Postavljen je na trgu »Am Hof« z licem proti kreditnemu zavodu in kaže Radeckega visoko na konji, kako drži z levico za uzde, desnico pa dviga, kakor bi dajal povelja. Na poduožka sprednji strani plove bronast dvoglavni orel, in nad njim se čita v zlatih črkah Grillparzerjev stih: »In deinem Lager ist Oesterreich,« Na podnožka desni strani je bronast relief, kažoč Radeckega v vojnem svetu z generali Hess, Schonhals, d'Aspre, Wratislaw in Thuru , na levi strdni pa je vpodobljen prizor z dne* 12. sušca 1849. leta, ko vojaki po proglašenem premirji navdušeno pozdravljajo svojega »očeta«. Na zadnji strdni, proti poslopju državnega vojnega ministerstva, bere se nemški napis: »Feldmaršal grof Radecky, porojeu dne 2. listopada 1766. leta, umrl dne* 5. prosinca 1858. leta.« — Spomenik je zvršil prof. Gašper vitez pl. Zumbusch, arhitektonsko zgradbo pa po njega načrtu arhitekt prof. Jurij Niemann. Kip s konjem, ornamentne nadrob-nosti in verige okolo spomenika je vlila delavnica kiparja, cesarskega svetovalca in profesorja Fr. Piinningerja. Ves spomenik meri   104 m,   kip s konjem sam  5'48  m.
Iz pariškega »Salona«. Gospodičina Ivana Kobilca je kakor lani razstavila v »Salonu« na Champs de Mars dve sliki, o katerih so poročali francoski in drugi listi jako laskavo.    Jedna teh slik kaže dva igrajoča otroka in je slika v  »plein-airu«,   druga