Morala inflacije
Zdravilo, ki se je že nekajkrat izkazalo za povsem neuspešno, smo vendarle spet predpisali našemu težko bolnemu gospodarstvu. Zvezni izvršni svet je namreč 23. decembra sprejel sklep o ponovni za-mrznitvi cen za dobo šestih mesecev, s čimer se je spet zatekel k dobro preizkušenemu receptu, kako vsaj delno zaustaviti inflacijo, hkrati pa je s tem priz-nal, da nima drugih zdravil za zdravljenje te bolezni, ali pa so — če jih ima — povsem neučinkovita.
Povod za takšno odločitev je bilo nedvomno spoznanje, da je inflacija v lanskem letu znašala po uradnih podatkih okrog 60 odstotkov, po nekaterih izračunih pa celo več. Ker je dobro znano delovanje tako imenovanainflacijske spirale, je obstajala pov-sem resna nevamost, da bi obseg inflacije kaj kmalu začeli pisati s trimestnim številom, kar pa bi bilo v popolnem neskladju z vsemi predvidevanji v antiin-flacijskem programu, ki je del dolgoročnega pro-grama gospodarske stabilizacije.
Odmevi na odločitev zvezne vlade so izredno šte-vilni in raznovrstni. Tržni inšpektorji imajo polne roke dela, ko pregledujejo, ali so v veljavi pravilne cene, kajti kršilcev je izredno veliko. Iz številnih delovnih organizacij prihajajo vesti, kaj bo ta ukrep pomenil za njihove polletne gospodarske rezultate in povsem očitno je že, da bo obseg izgub v letošnjem letu na-• raščal s še hitrejšo stopnjo kot doslej.
Seveda se ob vsem tem zastavlja tudi vprašanje, ali je naša gospodarska politika, ki je v dobršni meri tudi posledica zahtev mednarodnega denarnega sklada, pravilno naravnana, če pa se v gospodar-stvu pojavljajo takšni odkloni, povsem nasprotni od pričakovanih in želenih. Ali se nam ni politika vode- • nja realnega tečaja dinarja in visokih obrestnih mer vrnila kot bumerang v obliki visoke inflacije, kar se-veda — če želimo nadaljevati s sedanjo prakso — vodi k še večjemu padcu tečaja dinarja in še višjim obrestnim meram?
Kratek odgovor je lahko takle: klasične ekonom-ske teorije v sodobnem gospodarstvu velikokrat ne veljajo več. Očitno ne morejo veljati niti pri nas, še posebej zato ne, ker tržne zakonitosti veljajo le na nekaterih področjih (kot na primer pri devizah in do-mačem denarju), medtem ko na drugih o njih ni ne duha ne sluha, hkrati pa tudi ni ustreznih sankcij za vse tiste, ki slabo gospodarijo Parcialni posegi v go-spodarstvo, ločeni od koordinirane splošne ak-tivnosti za izboljšanje stanja, pač ne morejo po-magati in potegniti voza iz težav. Tako je tudi z za-mrznitvijo cen, s politiko tečaja dinarja, pa z obrest-nimi merami Seveda še zdaleč ne trdimo, da to niso pravi ukrepi, a so žal osamljeni in nekoordinirani z drugimi aktivnostmi gospodarske politike. O kakšni celoviti reformi pa še vse bolj šepetamo kot glasno razmišljamo.
A ker smo že začeli tale sestavek s cenami, ga še končajmo — z mislijo enega slovenskih gospodar-stvenikov, ki pravi, da je inflacija v veliki meri tudi moralno vprašanje. Pri tem je mislil, da v marsikateri organizaciji bolj povečajo cene, kot bi bilo potrebno — iz previdnosti, da jih ne bi presenetil kak nepriča-kovan ukrep, kakršen je zamrznitev cen. In če samo nadaljujemo to njegovo trditev: če je to res problem morale, potem ga pač ni mogoče rešiti samo z ukrepi ekonomske politike.