SVOBODNA SLOV
ASO (LETO) XXIV. (18)
No. (štev.) 37
BSLOVBNIA LIBRE
BUENOS AIRES
16. septembra 1965
II. vatikanski koncil
V torek, 14. septembra, se je. v Rimu v baziliki sv. Petra pričelo četrto in zadnje zasedanje II. vatikanskega koncila. Ta cerkveni zbor je bil sklical, kot vemo, pokojni papež Janez XXIII. in se je začel s prvim rednim zasedanjem v oktobru 1962 ter se je odtlej vsako leto v jesenskem času vršilo novo zasedanje z udeležbo okrog 2500 škofov z vsega sveta. Na letošnjem zasedanju, ki se o njem še ne ve, kdaj se bo zaključilo, bo koncil sklepal o zelo važnih zadevah, ki si jih je zastavil v svojem programu. Med temi sta zlasti vprašanje o svobodi vere in o Cerkvi v sodobnem svetu.
že odmev, ki ga je našel v svetovni javnosti, kaže koncil kot dogodek svetovnega pomena. Seveda ta pomen razumevajo vsak iz svoje ideologije različno
Iz dežel komunističnega območja je. bilo slišati glas, da Cerkev skuša spet kako pridobiti izgubljene socialno-poli tične pozicije, ki jih je uživala v srednjem veku. Kakor je to mišljeno, je pač svojevoljna razlaga, ki ne vidi preko tesnega obzidja dialektičnega materializma. Tudi ne upošteva dejanske realnosti danes v Cerkvi .Saj vidimo prav nasprotno, kako se posebej ob koncilu v njej uveljavlja duh preprostosti, ko Cerkev namerno zapušča svojo nekdanjo vzvišenost in ponuja svojo roko vsem ljudem dobre volje in prihaja mednje služit in reševat. Prav danes, se zdi, nastopa Cerkev posebej v duhu Kristusovih besed: „Nisem prišel, da bi se mi streglo, ampak da bi stregel ... “
Splošno svet ne spremlja z neraz-položenjem ,ampak v veliki meri s simpatijo potek koncila, pričakujoč koristnih sadov pri reševanju današnjih splošno človeških problemov. Cerkev je danes pač priznana za izredno moralno silo v svetu:
Ob zasledovanju poteka koncila javnost splošno ostaja le pri vnanjostih, ki večkrat celo otežkočujejo, da bi videli globlje in mogli razkriti pravo jedro sekularnega dogodka. Tako kažejo na nepredviden potek koncila, da se obrača marsikaj drugače in bolj počasi in bolj zapleteno, kot so si predstavljali organizatorji koncila. (Je to pač edinstveno svetovno zborovanje, za katero nihče nima osebnih izkušenj. Od zadnjega koncila je poteklo že skoro sto let.) Opozarjajo na nesoglasja med različnimi strujami na koncilu in na primere ostrejših nastopov. (A konservativna in napredna struja sta koristni, ker kot organa tradicije in razvoja druga drugo kontrolirata in sta zanesljiv pogoj zdravega napredka.) Kažejo na pojave nediscipliniranosti in novotar-skih, zanesljivemu nauku nevarnih nazorov, ki se pojavljajo v zvezi s koncilom. Včasih se v časnikarstvu vse to pretirava in prikrojuje v obliki senzacije. (V resnici je malokateri koncil v zgodovini Cerkve potekal v takem redu kot sedanji.)	I
Ljudje, ki verujemo v Boga, verujemo tudi v njegovo očetovsko previdnost, ki čuva nad vsem in posebej nad človekom. Posebna očetovska previdnost čuva nad Cerkvijo, navadno pravimo:
Cerkev vodi sv. Duh. To uči o sebi Cerkev in nam naroča verovati. Posebej jo božja previdnost vodi z vesoljnim koncilom, ki je poleg papeža najvišja avtoriteta v Cerkvf in je v določenih primerih po vodstvu iste previdnosti v učenju nezmoten. Ta bo tudi tokrat, kot je bilo v prejšnjih koncilih, Cerkev uspešno usmeril, da bo v našem času izvršila svoje poslanstvo v svetu. To bo v dobro duš, pa tudi v dobro današnjega človeka sploh. Tudi ta koncil bo verjetno mejnik nove -dobe.
Vsi domnevni neugodni pojavi ob koncilu tega ne bodo preprečili, ampak Bog morda prav po njih pripravlja sa dove koncila. Kot za vso zgodovino, tudi tu velja, da Bog piše v vijugah, a piše vedno prav.
Papež Pavel VI. je o tem dejal: „Ni J napeta tišina, treba dajati preveč važnosti trenutnimi
Vedno večji obsegi vojne med Indijo in Pakistanom
Izbruh vojnega stanja med Indijo in bili zlasti pri mestih Ferozepore, Sial-
Pakistanom je predmet pozornosti in razprav po vseh državah na svetu, zlasti v Organizaciji združenih narodov, ki je poslala v Pakistan in Indijo svojega glavnega tajnika U Thanta, da bi s svojim osebnim posredovanjem zaustavil sovražnosti. Dosedaj se mu to ni posrečilo.
Pa je povsem upravičeno to zanimanje in zaskrbljenost za nadaljnjo ohranitev svetovnega miru. Kajti tokrat sta se spopadla dva velikana. Indija s področjem 3,289.000 kv. km in 450 milijoni prebivalcev, ter Pakistan z 945 kv. km, na katerih živi 100 milijonov ljudi. Prestolnica Indije je New Delhi s 3 milijoni prebivalcev, Pakistan pa ima začasno prestolnico v mestu Rawalpingi s 350.000 prebivalci. Ko bo zgrajena nova prestolnica Islamabad, se bo- pakistanska vlada iz Ravvalpingija preselila vanjo. In kar je še bolj tragično: obe državi sta članici britanske skupnosti narodov, Pakistan pa je tudi povsem v demokratskem bloku držav, kajti član je Centralne in Daljnovzhodne azijsKe obrambne skupnosti CENTO in SEATO, Indija je pa tako pod prejšnjim predsednikom Nehrujem, kakor pod sedanjim šastrijem v zboru takoimenovanih nevezanih držav in je vedno vzdrževala prijateljske stike z Moskvo.
Boj med obema državama gre za Kašmir, ki obsega 240 kv. km in ima pretežno muslimansko prebivalstvo kot Pakistan. Čeprav ima Indija nad tri milijone kv. km in nad 450 milijonov ljudi, ji vse to še ni zadosti in si hoče priključiti še Kašmir. Temu se je Pakistan upiral vseh dosedanjih 17 let neodvisnega državnega življenja. In za Kašmir se sedaj med obema državama tudi bije boj na življenje in smrt.
Boji postajajo vedno bolj krvavi. Obe strani se poslužujeta vseh vrst Orožja. Na frontah z obeh strani grme topovi, na bojišča se v dolgih kolonah s hreščečim hrupom pomikajo težki tanki in sejejo smrt naokoli, v zraku so neprestano letala in s strojnicami kose življenja pod seboj na bojišču, v notranjosti držav pa odmetavajo zažigalne in razdiralne bombe na vojaška in industrijska središča. Obstreljujejo tudi vlake, ki dovažajo ojačanja na bojišča, kakor tudi kolone avtomobilov.
Indijci se začetnih uspehov- ob vdoru v Pakistan niso dolgo veselili, kajti Pakistanci so jih s silovitim protinapadom vrgli nazaj ter jih neprestano potiskajo na indijsko ozemlje. Izgube na obeh straneh so velike. Krvavi boji so
kot, v Kašmirju in v puščavi Sind. Vsled splošnega umika na bojišču v zahodnem Pakistanu je indijska vlada izdala svojemu letalstvu ukaz za bombardiranje mest v Vzhodnem Pakistanu.
Med tem, ko se na bojišču boji nadaljujejo z vso srditostjo in odločnostjo, so v teku prizadevanja raznih držav, da bi sovražnosti prenehale, kajti po mnenju svetovnega tiska bo sedanje stanje, če ZN, ZDA in britanska skupnost narodov ne bodo uspeli vzpostaviti miru, privedlo do splošne vojne.
Izgledi za mirno rešitev spora so zelo skromni. Kajti Pakistan je glavnemu tajniku ZN sporočil naslednje zahteve za ustavitev bojev: 1. ustavite-' bojev. Pakistan in Indija naj umakneta iz Kašmirja svoje vojaške posadke, 2. za vzdrževanje miru naj pridejo v Kašmir oddelki ZN, sestavljeni iz afriških in azijskih narodov; 3. po treh mesecih od dneva prenehanja bojev, naj bo v Kašmirju plebiscit, v katerem naj se ljudstvo izrazi ali hoče, da je Kašmir priključen Pakistanu ali Indiji.
V	Indiji o kakem plebiscitu nočejo nič slišati, še predno je v New Delhi prišel U Thant, je predsednik Indije Radhakrišman objavil indijske pogoje za ustavitev Sovražnosti. Ti so: Pakistan mora svoje oddelke umakniti za razmejitveno črto. V bodoče pa morajo ZN Indiji zagotoviti, da Pakistanci ne bodo več obnavljali napadov v Kašmirju. O plebiscitu niti besedice!
V	oboroženem spopadu med Indijo in Pakistanom so velike demokratske države ZDA, Anglija in Francija, objavile, da bodo strogo nevtralne. Vse te države so zato tudi ustavile vsako vojaško pomoč obema državama. Pakistanu pa je .priskočila na pomoč že Turčija. In to z orožjem. Isto bo storil Iran. Indonezija je prav tako objavila, da bo podpirala Pakistan v njegovem boju proti Indiji. Na stran Pakistana se je postavila tudi Kitajska. Zanjo mislijo, da bo skušala zaplesti v vojno v tem delu sveta zlasti Ameriko, ki je objavila, da bi v primeru, če bi Kitajska napadla Indijo, ne mogla več estati nevtralna. V tem primeru bi se morale Združene ameriške države boriti na dveh frontah v Aziji: v Vietnamu in v Indiji.
Zato si Amerika in Anglija tako močno prizadevata, da bi obe državi le pripravili do tega, da bi z orožjem ne reševali več svojih spornih vprašanj.
Obema državama ponuja svoje posredovanje tudi Sovjetska zveza.
Takega mnenja so tudi kubanski emigranti. Ti zatrjujejo, da način kako so se na ameriški pritisk znebili generala Wessina y Wessina, daje prednosti komunistom, ki so dominikansko politično krizo temeljito izkoristili za pojačanje svojih položajev. V tem času so imeli priložnost, da so se dobro založili z orožjem, ki so ga že pred časom skrili in ga tudi sedaj ne bodo vrnili vojski.
Da je odstranitev generala Wessina y Wessina zmaga komunistov potrjuje tudi veselje v njihovem taboru, ko so v mestnem delu, ki ga imajo zasedenega konstitucialisti, priredili poulične manifestacije. Komunisti se v tem taboru čutijo že tako močne, da so morali konstitucialisti na njihov pritisk zahtevati od začasnega predsednika odstranitev vseh vplivnejših vojaških osebnosti, ki so bile v štabu generala Wessina y Wessina ter Imberta Bareira. Garcia Godoy na njihovo zahtevo ni pristal ter si je za svojega vojnega mi-
nistra izbral visokega častnika prav iz štaba obeh generalov.
V Dominikanski republiki poznavalci tamkajšnjih razmer sodijo, da bo imel Garcia Godoy težko stališče. Povzročali mu ga bodo komunisti z izrabljanjem svobode. Zato ne izključujejo možnosti, da bo moral prej ali slej nastopiti proti njim. Tedaj se bo pa videlo, kako bodo na vladne odredbe odgovorili komunisti s svojimi sopotniki.
Garcia Godoy si bo prizadeval, da bo ljudem z dejanji skušal prikazati, da je ljudstvu v svobodi mogoče pripraviti lepše življenje kot pa pod komunistično diktaturo. Zato bo najprej začel reševati gospodarstvo z izvajanjem velikih javnih del. Za njihovo izvedbo ima že na razpolago ameriško pomoč v višini 20 milijonov dolarjev, domačega kredita pa 10 milijonov pesov. S temi deli hoče ublažiti veliko gospodarsko krizo in siromaštvo med ljudstvom, ker bodo ljudje prišli zopet do kruha in rednih prejemkov.
Nevarna igra v Dominikanski republiki
Začasni predsednik Dominikanske republike Garcia Godoy je v svojem prizadevanju za čimprejšnje pomirjenje v državi od obeh vojaških skupin zahteval izpolnitev tistih določil sklenjenega dogovora, ki govore o razorožitvi civilnega prebivalstva ter vrnitvi vojaštva v vojašnice.
Glavna osebnost vojaške skupine, ki se je borila proti konstitucialistom, general Wessin y Wessin, je stavil pogoj, da bo položil orožje, kadar bodo to storili komunisti. Komunisti pa tega niso hoteli storiti, ampak so od začasnega predsednika zahtevali, da mora generala Wessina y Wessina odstaviti. Če se to ne zgodi, orožja ne bodo izročili in se tudi ne bodo razšli. Tako so na-glašali.
V takem položaju se je Garcia Go-
govoricam in zunanjim odmevom, v čemer je le videz koncila. Naj skuša pogled vere za tem odkriti pravo vsebino koncila, ki je skrivnost. Usmerjanje sv. Duha ni takoj opazno skozi grmado dogodkov, ki so le materialna prvina koncila. Mi vemo, da je koncil milostni čas, odločilen trenutek v času, ki ga živi Cerkev; je v zgodovini kot udarec ure, ko je pred njim in takoj za njim
F. G.
doy zatekel na pomoč k Amerikancem, ki so najprej ponujali generalu Wessina y Wessinu velike dolarske vsote, če se umakne v inozemstvo, kjer bi dobil važno mesto. Vse te ponudbe je Wessin y Wessin zavračal. Zato so Amerikanci proti njemu uporabili silo. Enostavno so 'ga ugrabili, pod vojaško stražo ga v noči prejšnji četrtek odpeljali iz stanovanja na letališče, kjer je bil že pripravljen helikopter, ki je zastraženega Wessina y Wessina odpeljal najprej v Panamo, nato pa v soboto v Miami v ZDA.
Med tem je začasni predsednik Dominikanske republike Garcia Godoy objavil, da še je general Wessin y Wessin umaknil iz vojske in da je .imenovan za dominikanskega kozula v Miami v ZDA.
General Wessin y Wessin je po pri hodu v omenjeno ameriško mesto izjavil na vprašanje časnikarjev, če je res, da bo v Miami dominikanski konzul, naslednje: „Mislim, da bo nekaj takega. Sem so me pač poslali.'“ Podrobnosti, kako se je to zgodilo, ni povedal. Na vprašanje, če je še general, je pa izjavil: „Še vedno sem general dominikanske vojske, ker mi generalskega čina doslej še niso vzeli. Na vsak način pa je to, kar se je z menoj zgodilo v Dominikanski republiki, zmaga komunistov.“
Zadnje obdobje Vatikanskega koncila
Ob navzočnosti 2500 škofov, diplomatskih predstavnikov 90 držav na svetu in 98 opazovalcev raznih nekatoli-šikih ver, je papež začel s koncelebri-rano mašo s 26 kardinali in nadškofi zadnje obdobje vatikanskega koncila. Med koncelebranti sta bila tudi buenos-aireški nadškof kardinal Caggiano in poljski primas Wiszinsky.
Nato je pa papež v govoru naslovil
plamteč poziv, da bi se vojna končala in da bi se povrnila medsebojno spoštovanje in sloga med ljudi, da bi znova zavladal mir in- vedno tudi zmagoval. Sporočil je koncilskim očetom, da je v smislu želja koncila ustanovil škofovsko sinodo, ki jo bo po potrebi skliceval na posvet.
Končno je omenjal tudi svoj skorajšnji obisk ZN.
Nevrestani Stoji v Vietnamu
Zadnja dva tedna sta bila tedna največjih ameriških izgub v Južnem Vietnamu. Padlo je 69 Amerikancev, ranjenih je bilo 326, pogrešanih pa 110. Južni Vietnamci so imeli 180 mrtvih, 500 ranjenih, 30 pogrešanih. Komunistične izgube so znašale 580 mrtvih.
Na kraju, kjer so ameriške čete pred dobrimi 11 dnevi dosegle največji uspeh v dosedanjem vojskovanju v Južnem Vietnamu, je nenadoma 500 oboroženih kom. gverilcev napadlo južnovietnam-sko posadko ter jo uničilo. Življenje je izgubilo vseh 100 članov te voj. baze.
V odgovor za ta poraz so Amerikanci in Južni Vietnamci silovito bombardirali komunistične baze po pragozdovih ter jim povzročili velike izgube. Prešli so tudi v splošno ofenzivo. Južnoviet-namski minister Tran Van Do je pa za-
grozil, da bodo južnovietnamska letala začela napadati tudi industrijska središča v Severnem Vietnamu. Kajti sedanja vojna ni nobena državljanska vojna, ampak prava vojna med Severnim in Južnim Vietnamom.
To se je začelo že dogajati, kajti ameriška in južnovietnamska letala so močno bombardirala industrijska in vojaška središča globoko v Severnem Vietnamu. Nekatera celo samo 50 km od meje Severnega Vietnama s kom. Kitajsko. Kako siloviti morajo biti letalski napadi najbolje potrjuje dejstvo, da jih je bilo samo v enem dnevu 159. V zadnjih dneh so Amerikanci pripeljali v Južni Vietnam 20.000 vojakov, ki so izvežbani za gverilsko vojskovanje s helikopterji Tako imajo sedaj Amerikanci v Južnem Vietnamu nad
125.000	mož.
I Z
T E D N
T E
I ■
Papež Pavel VI. je izdal novo encikliko Misterium Fidei — Misterij vere. V njej med drugim znova poudarja resnično navzočnost Jezusa Kristusa v Evharistiji. Priporoča vernikom pogosto prejemanje sv. obhajila, škofom pa naroča naj ohranao čistost vere med verniki, ki so jim zaupani.
V	Vatikanu so objavili, da bo papež Pavel VI. dne 4. oktobra t. 1. obiskal Združene narode v New Yorku. Papežev prihod na ameriško področje je prvi obisk papežev ameriški polobli. Če se bo ob tem obisku sedežu ZN papež sestal tudi z ameriškim predsednikom Johnsonom, še ni bilo objavljeno. Doslej je znano samo to, da bo poleg obiska ZN imel mašo v enem največjih newyorskih stadionov.
V	Peruju so imele vladne vojaške in policijske sile v času od 12. junija do 12. avgusta 8 oboroženih spopadov s komunističnimi gverilci. Na vladni strani je bilo 19 mrtvih, na komunistični pa 40. Nekateri optimisti, ki podcenjujejo komunistično nevarnost, zatrjujejo, da v Peruju ni več komunističnih gverilcev kot 200, čeprav havanska in moskovska radijska postaja vsako noč govorita o velikih njihovih uspehih. Biv. predsednik Manuel Odria je pa prav zaradi gverilcev ostro napadel vlado ter ji očita brezbrižnost, zaradi katere se je zgodilo, da je npr. v ministrstvu za vzgojo več komunistov zasedlo odgovorna mesta. Po njegovih trditvah se pojavljajo oboroženi komunistični gverilci kar v devetih perujskih
provincah od ekvatorske do bolivijske meje. Izvežbali so jih ter jim tudi pošiljajo pomoč iz Kube, Moskve in Kitajske. Minister za vzgojo Carlos Cueto Fernandini je priznal, da navedbe in-terpelanta Manuela Odrije glede njegovega resora odgovarjajo resnici, ter da je zaradi tega že odredil preiskavo.
Zaradi tega vprašanje je perujska vlada tudi odstopila.
V	zvezi z nastopanjem komunističnih gverilcev v Peruju je predstavnik ameriškega zun. ministrstva izjavil, da dejstvo, da komunisti sedaj nastopajo v Peruju, ne pomeni, da komunistična nevarnost ne obstoja tudi za ostale južnoameriške države, kajti vse so v načrtu za komunistično prevratno akcijo.
V	Organizaciji združenih narodov so 1. septembra zaključili 19. redno zasedanje ZN. Skupina predstavnikov 33 držav, ki razpravljajo o vprašanjih, ki so v zvezi z vzdrževanjem Organizacije združenih narodov, je soglasno sklenila, da se lahko skliče glavna skupščina te ustanove, ker ni nevarnosti, da bi katera država zahtevala strogo izvajanje določil (čl. 19 ustanovne listine ZN. To določilo namreč določa, da izgube tiste države, ki so v zaostanku s plačilom dolžnih prispevkov za daljšo dobo, ;kot je dopustna, glasovalno pravico. V zaostanku s plačilom prispevkov ZN je pa veliko držav. Glavna dolžnica je Sovjetska zveza.
Britanski zunanji minister Mihael Stewart bo prihodnjo pomlad obiskal Argentino, čile in Peru.
Stran 2
SYOBODHA SL07OUA
'JČAT SVtT
Anica Kralj
Ciciban — cicifuj ali dober dan?
Nepričakovan obisk. Mama v zadregi:
„Oh, ta otrok! Poglejte ga kako je umazan! Ves dan kričim: „Pusti vodo, pusti zemljo! — pa nič ne pomaga.“
Nacek skrije rokici in gleda žalostno. Morda si misli: „Kako, da mamica ne razume, da je to najlepša igra?“
In res, Nacek ima pray! Lepo je packati po blatu in graditi mostičice čez mlakuže. Juh! Kako je lepo.A mama se jezi, ker ji potem v hiši vse zamaže.
Uboga mama, ubogi Nacek! Taki prizori so se še stokrat ponovili, dokler se ni mamici posrečilo najti zdravilo. Nacek je dolžil za god knjigo o Cicibanu. Mama mu je vse pesmice pre-čitala, a njemu je bila najbolj všeč ona o Cicibanu in ptički. In glej čudo! Sama ni mogla verjeti, da bo besede ptičke, ki je grajala fantka zaradi umazanih rok, vzel tako za res. Po vsaki igri na vrtu jo je namreč Nacek ubral v kopalnico. Namršenih obrvi je brundal: „Cicifuj, cicifuj, fej in fuj!“ A kmalu nato je že stal pred mamico, odprl čiste dlani, svetlo gledal in zategnil: ^Ciciban, dober dan!“
Mama je vedela, da je treba „železo kovati, dokler je gorko“, zato ga je vsakokrat vneto pohvalila.
Danes so za Nacka čiste roke že kar navada. In. . . navada je železna srajca.
Ljubezen do snage se začne v družini. In' samo mame vedo koliko potrpljenja . je treba, da se otroka navadi na telesno snago in, da mu sčasoma postane čisto telo nujnost skoraj kakor zrak.
V prvih letih ima čez otrokovo telo vso oblast le mama. Polagoma začne otrok sodelovati. Že pri kopanju hoče pomagati s tem, da si sam namili nogice in rokice. To so iprvi koraki za samostojno skrb telesne snage.
Ko začne hoditi v šolo, bi rad sam vse opravil, a mama ve, da je navada natančnega umivanja za življenje velike važnosti. Zato ga nadzoruje, svetuje in razlaga.
Kopanje s toplo vodo v kadi je za otroka priporočljivo vsaj dvakrat na teden, a prha je potrebna vsak dan, posebno še otroku, ki že hodi v šolo in se veliko giblje. Zdravniki priporočajo toplo prho, a svetujejo navaditi otroka tudi na mrzlo. Začnemo s tem, da zmočimo telo z mrzlo vlažno gobo, nato nekoliko bolj mokro in končno za hip pod mrzlo prho. To je dobro za poživitev, najbolj pa za utrjevanje proti prehladom.
Umivanje glave je potrebno vsak teden ali vsaj dvakrat na mesec. Ni pametno si močiti las pri česanju, je celo škodljivo. Krtačenje las' dobro sto-
Brezno je med nami1
ri, ker očisti prhljaj in poživi lasišče. Ščetko je treba skrbno snažiti.
'Roke in noge so najbolj izpostavljene nesnagi, zato so pa tudi najbolj potrebne pažnje.
Z rokami se dotikamo stvari, ki so, posebno na vožnjah, pisarnah, šolah in trgovinah lahko nositeljice bacilov. Zato naj bo naše prvo dejanje, ko pridemo domov — to velja za otroke in odrasle — umivanje rok z milom. Otroci morajo dobiti to navado, ki je zlata vredna za vse življenje.
Zadeva z nogami je bolj zapletena. Dnevno umivanje nog in dnevna menjava nogavic je nujno potrebno naj stane še toliko truda in nevolje. Posebno pri fantkih je treba to zahtevati, da jim prihranimo, v fantovski dobi lahko neprijetne in nerodne trenutke. Živimo v deželi, ki je topla in vlažna in noge to zelo občutijo. •
Važni so tudi nohti. Pri fantkih naj bodo s ščetko očiščeni in kratko ostriženi, pri deklicah nekoliko daljši in lepo zaokroženi. Otrok se mora sramovati umazanih in neostriženih nohtov.
Jasno, da tudi nosu posvetimo pažnjo, ki mu po vsej pravici gre. O svečkah pod nosom beremo le v zafrkljivih povesticah. Vendar v izdatno pomoč proti njim bo vedno čist robec v žepu.
Posebno pažnjo bi morali posvetiti zobem. , Zdravo zobovje je večkrat plačilo za skrb, ki smo mu jo posvetili že v zgodnji mladosti.
Po tretjem letu mora otrok že k zobozdravniku na pregled. Pred njim ne govorimo o zobnih bolečinah, posebno pa ne o bolečem izdiranju zob.
Darujmo otroku že zgodaj zobno ščetko in naučimo ga jo pravilno uporabljati. Zobe naj si umije po vsaki hrani. To opravilo mu je všeč, ker se čuti važnega in odgovornega.
Tudi hrana je važna za dobro zobovje. Priporočljivo je: mleko, sadje (suho in sveže), meso, maslo, jajca in ribe. Zelo zdravo je ribje olje.
Kaj pa sladkor? Ne škoduje, celo potreben je za mišice. Bolje kakor sladkorčke, dajmo otrokom rozine, fige in orehe. Uporabljajmo med in nerafiniran sladkor.
časi se spreminjajo. Ljudje hočejo biti zdravi in lepe zunanjosti. Danes ne vidimo več ljudi brez zob,umazana obleka je redkost, posebno v mestu.
Ker živimo v vlažnem in toplem podnebju, posvečamo tudi zato več pažnje telesni snagi, in tako, je prav. A. včasih je treba celo telesni snagi pomagati, posebno poleti, ko se potimo. Uporaba dišav in dezodorantov je, posebno v poletnem času, nujno potrebna. Kdor se ne strinja s tem, naj pomisli na obzirnost, ki jo je dolžan sosedu poleg katerega sedi ali stoji. Tudi to je dolžnost do bližnjega.
S?
V Svobodni Sloveniji smo svoj čas poročali o veliki mednarodni konferenci, ki je bila pod okriljem Združenih narodov letos meseca februarja v New Yorku.
Pripravil jo je center za študij demokratskih ustanov pod predsedstvom Roberta M. Hutchinsa v Kaliforniji, ki preučuje notranje ameriške in svetovne probleme ter. njihove velike spremembe zlasti v drugi polovici XX. stoletja.
Ker so vsa ta vprašanja tudi predmet enciklike Mir na zemlji papeža Janeza XXIII., ki je bila objavljena v aprilu leta 1963, so sklicatelji mednarodnega srečanja politikov, znanstvenikov, sociologov, gospodarstvenikov in kulturnih delavcev, prav to encikliko postavili za osnovo in izhodišče vsega razpravljanja o vzrokih sedanje razklanosti in nestabilnosti v svetu, za pravičnejšo razdelitev naravnih dobrin in za utrditev miru na svetu ter mirnega sožitja med narodi.
y vsem je prišlo na mednarodno zborovanje nad 2000 pomembnih osebnosti iz vseh delov sveta. Nanjo so bili po* vabljeni tudi socialisti in komunisti. Tako je bil med udeleženci med drugimi uglednimi socialističnimi osebnostmi predsednik italijanske socialistične stranie Pietro Nenni, od sovjetskih komunistov sta bila med drugim urednik Pravde Inizemcev ter sovjetski zgodovinar Žukov. Zastopane so bile dalje vse gla vne vere in navzoči so bili številni znanstveniki ter strokovnjaki za posamezna
tt	i komentarista dala povod, da je konč-
I no spregovorila, tudi napoved upor-Slovenca. Med udeleženci z ameriške njgke dejavnosti po sindikatih. Glavni
vprašanja.
Zanimivo in čudno naključje je naneslo, da sta se na tem velikem mednarodnem zborovanju srečala tudi dva
strani je bil tudi dr. Peter Remec, vse-učiliški profesor na Pordham univerzi v New Yorku in član vodstva SLS, iz domovine je pa prišla na zborovanje Vida Tomšičeva, članica zunanjepolitičnega odbora zvezne skupščine in vplivna funkcionarka v vodstvu slovenske in jugoslovanske komunistične p artije ter Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. Je tudi predsednica društva komunističnih žena.
Čeprav je bilo veliko udeležencev na tej konferenci, sta se oba Slovenca kmalu dobila. Po predstavitvi in izmenjavi običajnih vljudnostnih pozdravov, sta navezala takoj razgovor o vprašanjih, ki so na dnevnem redu mednarodne konference, kakor tudi na sedanje razmere doma pod komunisti. V tem razgovoru je Vida Tomšičeva g. dr. Petra Remca, ki se je kot znano, močno uveljavil v ameriškem znanstvenem svetu in je kot večkratni doktor postal tudi profesor .na vseučilišču Fordham v New Yorku, nagovarjala, naj bi se raje vrnil domov ter svojo ( znanstveno usposobljenost s široko svetovno razgledanostjo razvijal v domovini, kakor da bi živel še naprej v Združenih ameriških državah.
Na to povabilo Vide Tomšičeve je g. dr. Peter Remec odgovoril takole:
„Dvanajst tisoč domobrancev je bilo pobitih. Po vseh pojmih je to množični umor. To je velika rana na slovenskem narodnem telesu. Brezno je med nami. Tisti, ki so zločin storili, še niso pokazali ne znamenj obžalovanja, ne volje, da bi kaj popravili.“
Poročilo v Ameriški domovini navaja, ,;da potem nista več o tem govorila“.
Iz življenja in dogajanja v Argentini
BRALI SMO
Zaskrbljujoče svarilo škofa Jenka
V majski številki verskega lista Družina, ki edini sme izhajati v omejeni nakladi v domovini, je škof msgr. Janez Jenko, ki je kot znano apostolski administrator slovenskih delov škofij Trst, Reka in Gorica, objavil pismo „Marija in čistost“. V njem razpravlja o številnih splavih, ki so začeli ogrožati že sam obstoj slovenskega naroda. Tako pravi nadpastir:
„Pretresti nas mora v dno duše žalostno stanje, ki vlada glede spoštovanja življenjskih skrivnosti med našim ljudstvom. V „Primorskih novicah“ od
2.	aprila 1965 na strani 10 pod naslovom „Zaskrbljujoče za naše žene“ so navedeni porazni podatki: ‘Na obalnem področju postaja vse bolj zaskrbljujoče vedno večje število žena, ki se zatekajo k splavom. Na vsem področju Primorske beležijo povprečno 28 splavov na tisoč žena, kar je znatno nad republiškim povprečjem. Republiško povprečje je namreč 18 na tisoč žena.. . Pojav je treba pripisati ekonomsko-socialnim činiteljem, kot sta neurejeno stanovanjsko vprašanje, otroško varstvo in podobno, zaradi česar si žene ne želijo več otrok.’
Po mojem mišljenju pa je glavni vzrok zavestnega in hotenega ubijanja pod-
mladka slovenskega naroda, upad krščanske vere in morale ter prodor praktičnega materialističnega duha v široke plasti našega naroda, v čemer me potrjujejo žalostne statistike iz Švedske in Švice, ki se odlikujeta po viso-ker življenjskem standardu. Naša rešitev je: naši fantje in dekleta, naša mladina naj se množično navdušujejo pod okriljem majniške Kraljice — Brezmadežne za velike ideale čistosti, veselja	volje do življenja, pripravljenosti
na	‘ve in odpovedi, kajti še vedno
vel	paradoksalna trditev Kristusova:
Kdor	hoče svoje življenje rešiti, ga bo
izgubil, kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo našel.“
MHIMMWHMBHMmmiBmWWI
Predsednika Bolivije general O Vando in Barrientos sta na tiskovni konferenci izjavila, da se je več izgnanih komunističnih sindikalistov vrnilo iz Argentine in Paraguays v Bolivijo, kjer so z Veli znova rovariti med rudarji v rudarskih revirjih. Bolivijska vlada jo v rudarska področja poslala nove oddelka vojske.
P e! ivi iška predsednika sta zaradi verj■■■	sli, da bodo komunisti skušali
tudi v Boliviji nastopati z gverilci, zelo poostrila določila zakona o zaščiti dr-
Giuseppe Saragat v Argentini
Italijanski predsedni Giuseppe Saragat je na obisku v Južni Ameriki.
Doslej je bil že v Brasilu in Uruguayu, v sredo jekpa prišel z italijansko, križarko Andrea Doria v Argentino. V pristanišču ga je sprejel dr. Artur Illia s podpredsednikom republike dr Pere-ttem, ministri zvezne vlade in ostalimi visokimi državnimi civilnimi ter vojaškimi osebnostmi in cerkvenimi dostojanstveniki.
Med svojim bivanjem v Argentini bo imel Saragat več razgovorov z argentinskim predsednikom, italijanski zun. minister Amintore Fanfani pa z argent, zun. min. dr. Zavalo Ortizom.
Po zaključnem obisku bo o razgovorih obeh predsednikov izdano skupno poročilo
Saragat ho iz Buenos Airesa odpotoval v petek dopoldne z letalom v Čile.
Po tej državi bo napravil obiske še Pe ruju in Venezueli.
Odstop predsednika krščansko demokratske stranke
O krizi kršč. demokratske stranke v Argentini smo že poročali. Traja že dalj časa. Lahko rečemo, da zlasti od tedaj, ko je sedanje njeno vodstvo objavilo „odprtje proti peronistom“. Tedaj so vplivne osebnosti v stranki nastopile odločno proti taki preusmeritvi krščansko demokratske stranke. Proti mnenju strankinega vodstva, da je treba čimprej priti na oblast, četudi s pomočjo peronistov, So nastopili preizkušeni krščanski demokrati ter zahtevali da se mora stranka najprej utrditi s svojim programom med ljustvom. Po vsej državi, po vseh krajih in obratih mora razpresti svoje organizacije ter se tako naravno razvijati z lastnimi močmi in s svojim lastnim programom.
Zaradi filoperonistične politike, ki jo je vodilo strankino vodstvo, je precej uglednih osebnosti stranko zapustilo, drugi so vztrajali v njej zgolj iz discipline, niso pa hoteli prevzeti nobenih mest.
Kriza v stranki se je vedno poglabljala. Iz vseh strani države so vedno bolj pogosto prihajale zahteve, naj bi odstopilo vse sedanje vodstvo stranke in ustvarilo tako možnost, da bi v vodstvo prišli novi ljudje, ki bi stranko v bodoče vodili po pravi poti. Spričo takega stanja je te dni — neposredno pred konvencijo stranke, ki se bo začela ta petek v Cordobi — predsednik stranke dr. Horacij Sueldo odstopil. V izjavi časnikarjem je dejal, da je njegova ostavka nepreklicljiva, prav tako vseh članov strankinega vodstva, ki bodo predložene konvenciji. Dr Sueldo j nastopanje proti komunistom.
njega vodstva stranke ne bo sprejel nobenega mesta v novem strankinem vodstvu, .kajti ostavke da podajajo prav zato, da bi strankinim funkcionarjem omogočili določiti tak program, ki ^ga zahtevajo sedanje razmere v Argentini za njegovo izvedbo pa izbrati take ljudi, ki razumejo zahteve sedanjega časa ter jim bodo v izvrševanju strankinega programa tudi kos.
Še o izjavi generala Onganije Izjava glavnega poveljnika argentinske vojske graia Juana Onganije v brazilski prestolnici Brasilia in po vrnitvi v Argentino v Buenos Airesu, da morata argentinska in brazilska vojska nastopati trdno povezani za obrambo demokratskih svoboščin pred komunistično nevarnostjo, so ponekod razumeli tako, da je gral Ongania v Brazilu še tudi podpisal zadevno tajno pogodbo, kar so pa zanikali v obeh državah. Toda kljub temu je nastal v Uruguayu pravi vihar. Nekateri so smatrali, da je omenjena izjava naperjena proti U-ruguhyu, da predstavlja vmešavanje v uruguayske notranje zadeve ip. Vsa stvar je šla tako daleč, da je uruguay-ska vlada celo odpovedala udeležbo ene uruguyske vojne ladje v manevrih argentinske vojne mornarice. Tudi v Čilu so se dvignili glasovi proti Onganijevi izjavi. Pa ne samo tam, v sami Argentini jih je bilo dosti, ki so nastopili proti njej, češ, da ustvarja „ideološke bloke“. Ni treba velike bistroumnosti, da človek lahko takoj spozna kdo je bil za tako gonjo proti glavnemu poveljniku argent, vojske, spričo nastopanja komunističnih gverilcev v Peruju, v Venezueli, Boliviji in Kolumbiji.
In prav komunistična nevarnost, ki se je v zadnjem času povečala v državah latinske Amerike, je bila, ki je narekovala generalu Onganiji, da je kot glavni poveljnik argentinske vojske spregovoril odločne besede proti komunizmu in vsem tistim, ki podcenjujejo njegovo nevarnost: „Tega drznega, zvitega in krutega sovražnika ne bomo prepričali z donečo retoriko, ki vsebuje priznavanje storjenih napak, niti ne z napovedovanjem ukrepov za zboljšanja v nekem utopističnem vzdušju miroljubnega sožitja“, je naglašal gral Ongania.
Nedeljski komentarist v listu La Nación navaja, da v argentinski vojski niso z odobravanjem sprejeli dejstva, da je zadnja debata o širjenju terori stične dejavnosti v poslanski zbornici, ter debata, ki jo je izzvala v senatu interpelacija senatorja Gelsija, ostala brez potrebnih sklepov za odločnejše
tajnik CGT je namreč v navodilih sindikatom o izvajanju nove etape bojnega načrta naročal: „Ta trenutek se začenja upor. Imamo sovražnika, ki hladnokrvno pripravlja napad proti narodu in zato ne moremo več delati improvizacij. Sindikalno gibanje dela politiko in jo bo delalo, ker nismo sodelavci sedanje države. Uporniki smo in nas ni mogoče pomiriti s sedanjim sistemom V nobeni državi se revolucija ne začne, če pred njo ni ustvatjeno revolucionarno vzdušje. Mi smo edini narod na svetu, ki dela revolucijo na površju“.
Komentarist v listu La Nación zaključuje svoje poročilo z vprašanjem:
„Ali ni tq zadosti?“
10 letnica osvobodilne revolucije
Proslave 10 letnice osvobodilne revolucije ne nadaljujejo. Vsak dan sc predavanja in govori o pomenu teh zgodovinskih dogodkov. Govorniki 36 dotikajo tudi sedanje argentinske stvarnosti. Nastopajo odločno proti peronistom, ki dvigajo glavo, prav tako. pa tudi proti komunistom. Zlasti ostra sta bila pisatelj Jorge Luis Borges in general Toranzo Monterò. Prvi je med drugim navajal: „So med nami ljudje, ki nam svetujejo naj bi pozabili in ki govore o integraciji. Če bi mi to storili, bi bili sokrivci. Kajti krivci za izgone, tatvine, zapiranje ljudi, ponižanja in zlasti moralni razkroj, se še niso spokorili za svoje krivice. Mi sami sebi ne smemo odvzemati časti s ponujanjem roke, dokler gornji krivci ostanejo zvesti svoji barbarski slabosti“. Gral Federico Toranzo Monterò je pa v svojem govoru med drugim navajal: „Nevarnost je tu. Ne samo peronisti. Če vlada ne bo izpolnila svojih obveznosti, se bodo težki časi, tj. drugo obdobje revolucije ponovilo prej kot v dveh letih. Ta se bo pa imenovala revolucija dostojnosti in narodne skupnosti.“
Spominske proslave bodo dosegle vrhunec danes in jutri. Danes bodo izkazali čast poveljniku osvobodilne revolucije generalu Lonardiju pred njegovo grobnico. Govorili bodo dr. Alberto Mercier, dr. Luis F. Monetta in general Carlos Severo Toranzo Monterò. Jutri v petek, na samo deseto obletnico začetka osvobodilne revolucije bo na Leonardijev grob položil venec minister za narodno obrambo dr. Leopoldo Suarez, ob navzočnosti glavnih poveljnikov vojske, mornarice in letalstva ter častnih oddelkov oboroženih sil, zvečer tega dne bo pa govoril na velikem ljudskem zborovanju v Luna Parku admiral Izak Rojas. Glavne spominske slavnosti oboroženih sil bodo: vojske v topniški vojaški šoli Eduardo Lonardi v Cordobi, mornarice v pomorski bazi Rio Santiago in letalstva v letalski bazi Moron.
je naglasil, da ne on ne nihče iz seda- j Vojski je po mnenju omenjenega
IZ TEDNA V TEDEN
(Nadaljevanje s 1. strani)
General De Gaulle je na tiskovni konferenci naglašal, da je zahodno evropska obrambna skupnost potrebna in bo potrebna še dolgo let, vendar je dopuščal možnost, da bo Francija leta 1969, ko bo prenehal veljati sedanji dogovor o njeni ureditvi, izstopila iz nje. De Gaullova izjava je med članicami zahodnoevropske obrambne skupnosti izzvala razne komentarje. Strniti jih je možno v ugotoyitev, da obstoj te skupnosti zaradi De Gaulla ne sme priti v nevarnost. De Gaulle je na tiskovni konferenci tudi izjavil, da bo še pred dvema mesecema povedal če bo kandidat pri predsedniških volitvah dne 5. decembra ali ne.
V	Kairu so objavili, da so aretirani člani prepovedane muslimanske teror,-stične organizacije Muslimansko bratstvo nameravali umoriti ameriškega veleposlanika, da bi poslabšali stike med obema državama. Zatem pa naj bi enaka usoda doletela tudi sovjetskega, angleškega in francoskega poslanika.
Paraguayski notranji minister je izjavil, da so vojaški oddelki uničili gverilski oddelek komunistov v Andih.
V	Varšavi so v novi pala,či britanskega veleposlaništva odkrili vzidane tajne prisluškovalne naprave.
V	Diisseldorfu v Zahodni Nemčiji je sodišče obsodilo 9 biv. nacistov za zločine v medvojnem koncentracijskem taborišču Treblinka na Poljskem. Glavni štirje obtoženci so dobili za usmrtitev
300.000	Judov dosmrtno ječo.

■as
Za ljudi pod Gorjanci se nihče ne zmeni. To je razvidno iz pritožbe v ljubljanskem „Delu“, kjer je zapisano: „Dovolj je, da samo omeniš prebivalcu Stopič ali okoliških vasi pod Gorjanci trgovino in preskrbo, pa jih boste slišali: ‘Samo besedičimo o enakopravnosti vseh občanov .Kako je to v praksi? Vi v Novem mestu in drugih potrošnih središčih si lahko kupite vse potrebščine v neposredni bližini.. Mi „Podgorci“ smo izjema. 33 vasi našega območja nima gostilne, 28 vasi se o skrbuje v sto-; piski trgovini, ki že dolgo ne zasluži tega imena. Po kruh hodimo v Novo mesto in nas tako stane 300 dinarjev. Da, 120 dinarjev za kruh in 180 za avtobus. Z mesom je ista. Večji stroški in zapravljanje časa. Mi doma še denarja ne moremo zapraviti’.“ Pisec pritožbe navaja, da taki očitki niso od včeraj, ampak prihajajo ljudje z njimi že več let, toda vse prošnje so bob ob steno. Stanje je tako, da s.e npr. v Stopičah ne domačin ne tujec ne moreta nikjer okrepčati ter da si morajo zato prosvetni delavci v tem kraju ali sami pripravljati hrano, ali se pa voziti na hrano v 7 km oddaljeno Novo mesto, če imajo seveda čas. Iz takega postopanja sedanjih oblasti z ljudmi je razvidno, kako nič se ne brigajo komunistični oblastniki za potrebe ljudstva.
V Novem mestu so odkrili velike zlorabe v bolniškem socialnem skrbstvu. „Zdravih“ bolnikov je bilo v zadnjem času toliko, da so z izostankom od dela in z izdatki za zdravljenje povzročali skupnosti dnevno škodo 1 milijon in sto tisoč dinarjev.
Anton Janša, prvi čebelar cesarice Marije Terezije v biv. Avstriji, je dobil v svojem rojstnem kraju Breznici pod Stolom svojstven spomenik, čebelarsko društvo iz Radovljice je skupno s krajevnim čebelarskim društvom in zavodom za spomeniško varstvo v Kranju obnovilo že več kot 200 let star Janšev čebelnjak. Slovesnost je bila 15. avgusta.
Zveza naravnih zdravilišč in zdraviliških krajev v Sloveniji ter zveza av strijskih bolniških blagajn sta podrsal dolgoročno pogodbo o pošiljanju avstrij skih bolniških zavarovancev na zdrav ljenje v Rogaško Slatino. Po pogodbi bodo avstrijski bolniški zavarovanci osta jali na zdravljenju v Rogaški Slatini po 21 dni skozi vse leto za ceno 99 šilingov za 1 oskrbovalni dan.
Skozi Ljubljano v letnih mesecih potuje po podatkih Slovenske turistične zveze 10.000 turistov v glavnem v
'cmeri p roti morju. Nekateri od teh se za dan, dva tudi ustavijo v Ljubljani. Takih izletnikov je do 800. Med
gosti je največ Nemcev, Avstrijcev in Angležev.
V založbi Slovenske Matice v Ljubljani so izšli Shakespearejevi Soneti v prevodu Janeza Menarta,
Umrli so. V Ljubljani: Antonija Vrabec roj. Renčelj, vdova, Lojze Kepee, žel. uradnik v p., Katarina Pogačnik roj. Premože, Pepi Debevec, natakarica v p., Marjeta Grum, upok. Tob. tov., France Omejc, prof. Minka Skaberne, ped. svetnica, Jože Ivanc, upok., Ivan Kunst, predmetni učitelj v p., Rozalija Koman, trg. poslovodkinja v p., Ana Pirnat, roj. Kolenc, vdova po šolskem upravitelju, Stane Pišljar, pom. direktorja ekonomske . srednje šole, Marija Šega roj. Zakrajšek, Antonija Gracar, Dušan Rebec, dijak, Ivana Aleš roj. Petrič, Irena Počivavšek roj. Uher, Katarina Berdon roj. Družina, Anton Bizjak, upok., Janko Levičar, ravnatelj v p., Mimi Triller, uradnica mestne hranilnice v p., Rezka Šušteršič roj. Vintar, Saša Horjak, Franja Ogrin, Angela , Carl roj. Zupan, vdova po kavarnarju, Cecilija Findeisien roj. Brišnik, vdova po bivšem konzularnem tajniku, Maksimilijan Žagar, upok., Antonija Hirš roj. Župančič, biv. trgovka, Toni Debevec, pečar, Lojze Zdravje, Josip Medica, biv. veleposestnik in lesni, industrialec., Ivan Marzidovšek, pek v p., Viktor šrnitek, natakar v p. in Katarina Verbič, vdova Krajšek roj. Hribernik v Dravljah, Lucija Smolej v Begunjah, Ludvik Žagar, strojevodja v p. v Novem mestu, Miha Osolnik, kopač v črni, Stane Globokar v Žalni, Franc čmak, livar v Polzeli, Nuša Smerdu roj. Papež, prof. telesne vzgoje v Novem mestu, Mirko šmonkar, miličnik v Novem mestu, Ida Simonšek v Celju, Jože Markovič, vodovodni inštalater v Št. Vidu pri Stični, Ludvik Ramšak, livar v Gornjem Gradu, Matevž Gartner v Škofji Loki, Vojko. Humek, ind. inženir v Mariboru, Žarko Bole, višji komercialist v Kranju, Marija Pečar roj. Močnik v Črnučah, Miroslav Kirnik, inženir ladjedelnice Uljanik v Puli, Franja Judež, biv. pos. in gost. iz Rov pri Zagorju, Jelica Veselič roj. Grilc, upravnica lekarne v Ormožu, Rozalija Dobrajc roj. Dorn v Celju, Jože Volk, upok. v Šmartnem pri Litiji, dr. Karol Kolarič v Mariboru, Angelca Dobrajc roj. Oset v Celju, Lado Benkovič, nadučitelj v p. v Celju, Milan Hadolin, kontrolor v Zabu-kovici pri Žalcu, Jožefa Ovca rojTVdin v Blagovici, Anton Erjavšek v Tržiču in Frančiška Jaklič v Vel. Laščah.
SLOVENCI VARGENTINI
BUENOS AIRES
Proslava skavtskega dneva
V nedeljo, dne 12. septembra, letos je praznovala Zveza slovenskih skavtov v Slomškovem domu v Ramos Mejii svoj praznik ustanovitve svetovne skavtske organizacije.
Ramoška skavtska skupina je že v soboto postavila lično taborišče z vsemi tabornimi objekti, ter so skavti že
v noči od sobote na nedeljo taborili v šotorih.
V nedeljo pa so prispeli skavti in skavtinje iz vseh skupin, in popoldne ob štirih se je zbrala velika četa skavtov in skavtinj pred jamborom, kjer so slovesno dvignili na drog argentinsko in slovensko zastavo ob igranju obeh himen.
Za tem je spregovoril skavtom in gostom šef slovenskega skavtizma g.
Marijan Trtnik, ter orisal pomen tega praznika. Starši in gostje pa so posedli ob skavtem taborišču in prisostvovali igram, ki so jih izvajali skavti in skavtinje. Za tem so se zbrali vsi skavti ob tabornem ognju, ki so ga .prižgali z baklami skavti in skavtinje, v zastopstvu vsak svoje edinice. Ko je vzplamtel ogenj, so zapeli v zboru skavtsko himno, na kar jih je pozdravil načelnik Bodnar Andrej in pozval pripravnike, da pristopijo k polaganju slovesne skavtske obljube. Pred praporom Zveze slovenskih skavtov se je postavila vrsta 8 skavtov in 4 skavtinj, ki so slovesno podali skavtsko obljubo, ki jo je sprejel šef skavtav. Za tem so posedli ob tabornem ognju in prepevali slovenske pesmi in izvajali zanimive šaljive točke. Ob pol 8. uri je šef skavtov povabil vse skavte, skavtinje in starše v dvorano,’ kjer so sedli k mizam z jestvinami, ki so jih pripravili. starši našim skavtom. Ob pol deveti uri zvečer so se vsi, starši in skavti veseli in dobro razpoloženi vračali na svoje domove.
Ob tej priliki je bila izražena želja, naj bi .skavti večkrat pripravili take nastope in povabili nanje tudi širšo javnost.
Osebne novice
Družinska sreča: V družini Milana Magistra in njegove žene ge. Olge Pri jatelj v Ramos Mejii sta se rodila sinček in hčerka. Družino Janeza Sušnika in njegove žene ge. Lojzke roj. Koprivec v Carapachayu je razveselila hčerka V cerkvi sv. Marjete v Boulogne Sur Mer jo je krstil na ime Kristina Alojzija g. Albin Avguštin, za botra sta bila Miha Klemen in njegova gospa Angelca roj. Koprivec. V družini Antona Prešička in njegove življenjske družice ge. Majde roj. Žurga v Mira-marju imajo veselje s hčerkico Marijo Antonijo. Pravtako je hčerkica povečala družinsko srečo Jožeta Tuška in njegove žene ge. Jožice roj. Tomazin. Srečnim družinam naše čestitke.
MENDOZA
Prosvetni večer v spomin 20. obletnice
Društvo Slovencev v Mendozi je v letošnji prosvetni program vključilo niz prireditev, ki naj bi dopolnjevale spomin na 20. obletnico naše največje narodne tragedije in odhoda iz domovine.
V začetku julija smo se po besedah pesnika Župančiča v njegovi najlepši domovinski pesnitvi Dirmi: „Hodil po zemlji sem naši in pil nje bolesti...“ oddolžili spominu tistih, ki so v borbi proti zločinskemu komunizmu žrtvovali svoja življenja za rešitev slovenske domovine. Poročali smo že, da smo imeli pod vodstvom tukajšnjega nadškofa koncelebrirano spominsko mašo, nato pa smo pred spomenikom generala San Martina ob navzočnosti mendoške javnosti ter predstavnikov civilnih ter vojaških oblasti javno izpovedali svojo obsodbo nad brezbožnim komunizmom.
Zadnjo nedeljo v avgustu pa smo se zbrali v našem Domu. Tokrat smo pa uživali nad lepoto naše domače grude. Vsa prireditev prosvetnega večera je bila pod Župančičevim drugim citatom iz Dume: „Hodil po zemlji sem naši in pil nje prelesti.. Gledali smo na platnu okoli 100 izbranih posnetkov iz za-padnega dela Slovenije. Posamezne slike je pomenljivo razlagalo po zvočnika besedilo, ki je bilo vzeto iz slovenskega književnega gradiva, kar so naši pesniki in pisatelji najlepšega izpovedali o slovenski zemlji v najvzvišenejši umetniški obliki. Slikam in besedilu je dajala še poseben poudarek smiselno odbrana spremljajoča glasba.
Nekateri prizori so bili res izredno
„čas je, da postanemo dosledni“
Pod gornjim naslovom je ing. Leo Knez v ljubljanskem „Delu“ objavil pričujoči prikaz sedanjega težkega stanja v domovini ob izvajanju odredb za ozdravitev gospodarstva. Za deset tisoč milijardno izgubo v gospodarstvu so krivi sedanji komunistični oblastniki. Pa se jih ing. Kfiez ne upa klicati pred sodišče, da bi jih kaznovalo tako. kakor zahteva za tiste, ki bi znova izrabljali stisko ljudstva z „gospodarskim kriminalom“.
Znova Se potrjuje: Komunistični oblastniki dopuščajo kritiko v gospodarstvu, nikdar pa ne v politiki. Zato se doslej še ni zgodilo, da bi se kdo drznil kritizirati početje nosilcev 'komunistične diktature, pa čeprav je njihovo delo škodljivo za narod in državo.
Vse kaže, da je bila naša gospodarska reforma uzakonjena pet minut pred dvanajsto uro. Zakaj, če bi nas razen elementarnih nezgod kar naprej obremenjevale še razne gospodarsko neutemeljene investicije in pa izgube slabo vodenih podjetij, ki smo jih morali občani kriti z regresi ter bi zraven kar v nedogled iz družbenih sredstev krili tudi gospodarski kriminal, bi morali prej ali slej doživeti ne samo gospodarski polom, ampak tudi moralno in politično katastrofo.
Kadar je v prejšnjih dobah kako podjetje postalo zaradi megalomanije lastnika insolventno, je moralo napovedati konkurz in je prišlo, kot so takrat rekli ljudje, „na boben“. Upravi-
telji takoimenovane konkurzne mase so najprej ugotoviti poslovne izgube, nato pa so iskali načine za sanacijo. Dokler so obstajale še takoimenovane zadruge z neomejeno zavezo, ki so bile pozneje prepovedane, so morali vso škodo prevzeti nase upniki in dolžniki, neglede na to, kakšen je bil njihov delež pri zadrugi in ali so bili za polom kaj sokrivi ali ne. Starejši generaciji Ljubljančanov je še dobro v spominu finančni polom neke posojilnice, pri katerem je splošno znani gostilničar Čad, ki je imel gostilno pod Rožnikom, izgubil vse, ker si je nekoč sposodil pri tej posojilnici nekaj tisoč goldinarjev.
Tudi socialistična država je v neki meri taka zadruga z neomejeno zavezo.
Če gre po zlu, morajo kriti vsi kreditno sposobni državljani te izgube, zato pa imajo pravico in dolžnost, da so pri gospodarjenju vedno budno na straži m da vedno še pravočasno povzdignejo svoj glas in protest, brž ko opazijo, da nekaj ne poteka v redu. Pri nas pa so postali ljudje zadnje čase preveč lagodni, da bi kaj ukrenili, češ, to mene ne briga, ne bom se izpostavljal v javnost'. Pri vsakem oderuškem navijanju cen so samo zmajevali z rameni, potem pa zabavljali na veliko, valeč krivdo na ta ali oni forum, v katerem so sami sedeli kot funkcionarji
Iz besed podpredsednika zveznega izvršnega sveta smo zvedeli, da ima naše gospodarstvo približno bilijon dinarjev nepokritih izgub ali tisoč milijard. Nekaj sto milijard gre na račun potresne katastrofe v Skopju in pa poplav v Vojvodini, na Hrvatskem in v Sloveniji, ostale milijarde pa se nanašajo na dosedanje nesmotrno gospodarjenje, ki nam je izčrpalo vse rezervne fonde.
Da krijejo vsi državljani v socialistično urejeni državi vse izgube, ki so nastale spričo višje sile, je samo ob sebi umevno, ne glede na to, ali je to
učinkoviti. Pretreslo nas je n. pr., ko smo se poslovili od naše bele Ljubljane, po Cankarju „matere vseh sladkosti in botrice prešernih ur,“ in ob pogledu na Sorško polje poslušali Jenka: „Pozdravljeno bodi, Sorško polje... Al’ sem ti še znanec, Sorško polje ? ker dolgo se nisva videla že. In jaz sem spremenil lice, obraz, ker .naju ločila kraj sta in čas.“ In nam je glas iz zvočnika tako neizprosno zastavil vprašanje: „Tudi nas že 20 let ločita kraj in čas !... Ali pa smo v svoji notranjosti še ostali — isti? Ali bi nas Domovina še prepoznala, če bi se pogledali z njo iz oči v oči ?“.. . ;
Ob pogledu na najlepše kraje iz škofjeloškega predela smo skoraj do ganotja prevzeti poslušali Tavčarja: „Zemlja domača — ni prazna beseda! Del mojega življenja je; in če se mi vzame zemlja, se mi je vzelo tudi življenje...“ In ob prizoru z naše cvetoče grude spomladi nam je skrivnostno šepetal Župančič: „Čul sem, kako je zvenelo moje srce: Sveta si, zemlja, in blagor mu, komur plodiš...“
Srce nam je spet zaigralo, ko smo med fantovskim petjem na vasi gledali našo kmečko hišo in nam je pesnik govoril: „...nagelj iz oken lij; zelen se po steni — znamenje fantom, ko hodijo mimo, znamenje tajno za noč...“
In Pregelj, nam je ob pogledu na naše ljubljene Brezje privabil solze v oči med opisom romarske nedelje. In še smo obiskali pašnike ovčarja Marka;, pa Črtomirjevo domačijo in ob Kugy-jevih besedah kraljestvo Triglavskih jezer in med Finžgarjevim pozdravom Triglavu kraljestvo pravljičnega Zlatoroga; prisluškovali smo v Trenti s Ku-gyjem. bučanju Soče in z Gregorčičem doživljali proroške napovedi: „Takrat se spomni, bistra Soča...“ In še smo s Pregljem obiskali svetogorsko .Marijo ter z njim in Jenkom obstali ob naši
SLOVENCI
V s ah teden ena
SANJAV SPOMIN
Igor
Noč
in zvezda obroč.
Spi Tdomačija.
Molk jo ovija.
Sameva mlin v sanjav spomin.
Le jez šumi, kot da ihti.
Adriji. Pa mimo Kranjske gore smo pohiteli mimo Žabnic, si naložili višarsko poleno in se! povzpeli k Mariji na Gori Prisostvovali smo ziijanskemu štehva-nju, obiskaji smo Rož in Baško jezero ter izročili koroške brate Gospe sveti...
Starejši smo poživljali spomine na naše nekdanje življenje doma; mlajšim pa sta se brez dvoma zbudila ponos in zanimanje za domovino naših dedov, za našo prelepo in nepozabno Slovenijo.
Prireditev je privabila v naš Dom zares vse tiste, ki jim je pri srcu misel na rodno grudo in skrb za naš mladi rod, da tudi v tujini še slovenski ostane.
V	bližnji bodočnosti bo sledil še drugi del — obisk po vzhodnem delu Slovenije.
V	programu pa je tudi še pevski nastop našega zbora, ki pripravlja večer slovenske domorodne pesmi. In za letošnje mladinske dneve v oktobru so pa tudi naši fantje in dekleta sklenili svoje vsakoletno zborovanje posvetiti spominu 20. obletnice. G. dr. Brumen se je odzval njihovi prošnji in jim bo prišel predavat o vprašanju odnosa našega mladega rodu v emigraciji do stare domovine Slovenije in do nove dežele, v kateri si zdaj kujejo svojo bodočnost
_______ Bb
PO SVETU
ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE
„Studia Slovenica“ je bralcem Sv. Slovenije znana. Je to slovenska kulturna ustanova v Združenih ameriških državah, ki si je nadela prvenstveno nalogo, da -z znanstvenimi publikacijami iz slovenskega političnega in gospodarskega ter kulturnega življenja seznanja anglosaksonski svet s Slovenci in njihovo’ usodo.
Nedavno je izšla v tej založbi nova knjiga z naslovom „The structure of -the Slovenian Economy 1848—1963“ Knjigo je napisal Toussaint Hočevar iz New Yorka. Obsega 280 strani. Cena broširani knjigi je 5 dolarjev, vezani pa 7 dolarjev. Naročila je naslavljati na naslov: P. O. Box 232, New York 32, N. Y.
Družabna prireditev Društva slovenskih protikomunističnih borcev v Clevelandu je bila dne 22. avgusta na Slovenski pristavi. Čeprav je vreme malo nagajalo prav v prvih popoldanskih urah, je bila udeležba na družabni prireditvi kar zadovoljiva.
Prvo presenečenje je udeležencem družabne prireditve napravil okrajni av-ditor Ralph Perk, ki je na zabavo prišel s svojim helikopterjem ter se z njim spustil na pristavsko zemljišče. Ob prihodu ga je pozdravil predsednik odbo-
ra Slovenske pristave Jernej Slak, za njim pa tudi predsednik in tajnik Zveze DSPB gg. Karel Mauser in Jože Me-laher. Okrajni avditor Perk je imel nato nagovor na slovenske protikomunistične borce. Družabne prireditve slov. protikomunističnih borcev se je udeležil tudi mestni svetnik Edmund Turk.
Družabno prireditev Društva slov. protikom. borcev je s svojim obiskom počastil tudi predsednik NO za Slovenijo g. dr. Miha Krek. Z njim so bili še gg. Ivan Avsenek, urednik Ameriške domovine Vinko Lipovec ter prof. Janez Sever.
V Lemontu je dne 14. avgusta umrl slovenski frančiškan p. Pij Petrič. Rajni pater je bil rojen 1. 1899 v vasi Rav-nance pri Suhorju v Beli Krajini. V ZDA je prišel 1. 1920. Najprej je delal v raznih tovarnah, 1. 1928 pa vstopil v frančiškanski red. V duhovnika je bil posvečen 1. 1935. Kot kaplan je deloval v Chicagu in Johnstownu, bil več let župnik pri Sv. Cirilu na Osmi v Nev Yorku; leta 1950 je bil prestavljen v Lemont, kjer je pomagal v dušnem pastirstvu po okoliških farah. Dne 19. avgusta so ga pokopali na lemontskem frančiškanskem pokopališču.
P. Štefan Savinšek, župnik v slovenski fari’v Aurori, Minnesota, je 25.
komu prav ali ne. Manj umevno pa je, da krijejo tudi izgube, ki so nastale zaradi slabega gospodarstva posameznih gospodarskih enot v tej ali oni republiki in občini. Pri nas pa ni kapitalistov, ki bi lahko to plačali iz svojih sredstev in tudi po toči zvoniti je brez koristi.
Nujno je torej, da morajo plačati te izgube vsi kreditno sposobni državljani, ki jih je v naši državi približno 9,5 milijona.
Naše statistike nam povedo, da imamo v Jugoslaviji danes okoli 19 milijonov duš, od katerih je polovica aktivnih, t. j. takih, ki delajo in ustvarjajo presežno vrednost, druga polovica pa vzdrževanih, to je otrok, invalidov, nezaposlenih, onemoglih, starčkov oziroma upokojencev.
Če razdelimo naše izgube na vse aktivne državljane enako, pride na vsakega 105.263 dinarjev.
Najhitrejša in najbolj enostavna sanacija našega gospodarstva bi bila ta, da bi vsak izmed 9,5 milijona aktivnih državljanov plačal državi ta znesek na mah ali pa v 12 mesečnih obrokih po 8.755 din. Seveda bi morali biti vsi prepričani, da bo poslej naše gospodarstvo zares vodeno tako, kot zahtevata dva
poglavitna principa: prvič, čimveč in boljše boš delal, tem več boš dobil in, drugič, kolikor zaslužiš, toliko lahko tudi porabiš.
Ta principa, ki veljata tako za državo kot celoto, pa tudi za vsakega posameznika, sta stara, kot je staro človeštvo. Zato se človek, ki malo trezno misli, ne more dovolj čuditi našim ekonomistom, ki vse to šele sedaj po 20 letih ugotavljajo in' tudi objavljajo kot nekakšno novo spoznanje.
Ta način pokritja izgub pa v državnem merilu ni izvedljiv, četudi bi bil mnogim najljubši. Zakaj mi imamo tudi mednarodne obveznosti ter se take zadeve vedno rešujejo z devalvacijo valute kot plačilnega sredstva. Če smo torej razvrednotili naš dinar, moramo imeti za ta ukrep tudi neko pokritje, ki nam ga daje načrtna inflacija. Leta prizadene vse državljane brez razlike enako, seveda samo relativno, ne pa absolutno. Z inflacijo je torej nastal največji problem v tem, kako sedaj uskladiti to relativno in absolutno obremenitev državljanov, da ne bodo preveč trpeli drugi odnosi državljanov do državne skupnosti, ki imajo moralni (Nadaljevanje na 4. strani)
S L 0 V č H C i PO SVETU
(Nadaljevanje s 3. strani)
avgusta praznoval 50-letnico svojega življenja. Jubilant je brat pokojnega slovenskega pisatelja Slavka Savinska, ki so ga nacisti med vojno ustrelili na Banjici pri Beogradu. P. Štefan je končal gimnazijske študije v minoritskem semenišču v Ptuju in Zagrebu, bogoslovje pa v bogoslovnem učilišču v Splitu. V duhovnika ga je posvetil v šibe-niški katedrali tamkajšnji škof dr. Mileta, ki je bil tudi član minoritskega reda. V dušnem pastirstvu je jubilant deloval v Ptuju v minoritski župniji sv. Petra in Pavla. Ob okupaciji so ga nacisti z ostalimi kapucini najprej zaprli in mučili v ptujskih ječah, nato pa izgnali na Hrvaško, odkoder se je vrnil v Ljubljano in nato ostali vojni čas prebil v župniji sv. Mihaela na Barju v Ljubljani. Po dveh letih begunstva v Avstriji in Italiji je odšel v ZDA, kjer je najprej deloval v slovenski župniji sv. Janeza Krstnika v Milwaukee, po-
pad, ki dejansko ni nikoli resno ogrožal nasprotnega vratarja. Gole za Internazionale sta zabila Španec Peiro in Mazzola (2).
Če bo v povratni tekmi v Avellanedi zmagal Independiente, bo odločilna tekma v Čilu ali Peruju. Morda bo letos Interju uspelo, kar ni lani uspelo Inde-pendienteju. Po zmagi v Buenos Airesu, bi zadoščal neodločen rezultat za osvojitev pokala.
X. damsko južnoameriško prvenstvo
v košarki je bilo zaključeno preteklo nedeljo v Rio de Janeiro. Prvo mesto je osvojila ekipa Brasila, drugo Peru, tretje pa Argentina. Sodelovale so še ekipe Čila, Ekvadorja in Paragvaja.
V Aleksandriji v Egiptu je bilo prvenstvo v plavalnem maratonu na 40 km. Prvo mesto je zasedel Egipčan Ha-fani, drugo pa Italijan Trovaglio. Med 23 tekmovalci sta nastopila tudi Argentinca Reta (12. mesto), dočirn je znani Camarero moral odstopiti zaradi krčev osem kilometrov pred ciljem.
Nogometni škandal v Jugoslaviji. Po večmesečni preiskavi je Jugoslovanska nogometna zveza izrekla hudo ka-zn za tri prvoligaške klube: Hajduk, I iz Splita, Željezničar iz Sarajeva in zneje v Calumet, Michigan in naposled ' Trešnjevko iz Zagreba. V lanskem
zal v prvi tekmi tiste povezanosti in j Imamo veliko možnosti, da deluje-; 9. obletnica Našega doma v San Ju-moči. kot lani. Posebno je odpovedal na- j mo. Smo mladina, ki čuti, živi in deluje j stu bo dne 1Ü. oktobra 1965.
je prišel v Auroro, kjer vodi slovensko župnijo.
Na Slovenski pristavi so 4. julija odprli slovensko knjižnico v spomin dr. Hinka Lobeta.
ANGLIJA
G. dr. Ljubo Sire, član Narodnega ■odbora za Slovenijo, ki je doslej deloval na univerzi v mestu Dundee na Škotskem, je postal docent na univerzi v Glasgowu. čestitamo in želimo mnogo uspehov.
Spominska proslava za 20-Ietnico slovenske narodne tragedie je bila 5 junija v Bedfordu. Najprej je bila sv. maša, nato pa spominska akademija v mestnem gledališču.
„Naš dom“ v Londonu je že 10 let središče Slovencev v angleški prestolnici. Ta jubilej so proslavili z zahvalno pesmijo dne 13. junija v slov. kapeli
PO ŠPORTNEM SVETU
Internazionale : Independiente 3:1
V prvi finalni tekmi za nogometni pokal „Dva svetova“, ki je skoraj nov naslov za svetovnega klubskega prvaka (mehiški klubi so namreč protestirali proti nekdanjemu nazivu), je v sredo, 8. septembra milanski klub premagal argentinski klub Independiente iz Ave-llanede. Argentinski klub letos ni poka-
prvenstvu je bil Hajduk na tem, da izpade iz prve zvezne lige. Pa je vodstvo Hajduka podkupilo vodstvi omenjenih klubov, naj vplivajo na svoje igralce, da bi igrali malomarno. To se je res zgodilo in je Hajduk obstal v ligi. Toda vratar Sarajeva Planinič je razkril to zadevo. Po preiskavi je disciplinsko so-dišče prejšnji mesec degradiralo vse tri klube v drugo zvezno ligo, nekaj članov vodstev teh klubov pa je dosmrtno diskvalificiralo. Tako bo letos menda v prvi jugoslovanski nogometni ligi samo 13 klubov, namesto dosedanjih 16.
Slovenski atleti v Gorici, člani slovenskega kluba Olympia, se kar pridno udejstvujejo na raznih tekmovanjih v juniorski skupini. Tako je najboljši go-riški mladinski metalec diska Edi Pod-berščak potrdil svoje prvo mesto v deželi in ponovno zasedel prvi mesti z metom 43 m in 42,49. Tudi nekdanji Lanuščan Bernard Špacapan pridno nastopa v raznih tekih in je dosegel v teku na 250 m čas 36,1.
Vestnik SFZ
Letošnji sestanki so posvečeni vzgo ji. Pokazali smo smernice, kako sešiti probleme, a rešitev mora dobiti posameznik sam s čitanjem, v razgovoru ali v debati. Naša skupnost zahteva popolno formacijo vsakega posameznika. Zavedajmo se, da nismo ekonomska emigracija. Šli smo od doma, da ohranimo vero in svobodo, trdno prepričani v naše ideale. Za našo idejo se je borilo in padlo 12.000 fantov.
svobodno. Mladina v domovini nima svobode, ki po naravnih zakonih pripà da vsem ljudem.
Ko imamo na razpolago vsa sredstva, jih moramo izrabiti. Organizirajmo prireditve, sodelujmo še bolj aktivno pri organizacijah. Mladina se zaveda svojega poslanstva: mladinska dneva v San Justu in Lanusu, športna tekmovanja, predstava dvajsetletnice našega zdomstva. To so izrazi našega notranjega prepričanja. Pokažimo svetu, kaj je zmožna slovenska mladina!
Mladinski športni dnevi: nogomet: 19. septembra se bosta odigrali dve tekmi. Pomerila se bosta moštvi La-nusa in Moro na v Lanusu ob 19.30, in v San Martinu moštvi San Martina in San Justa. — Telovadne vaje bodo v nedeljo, 19. septembra ob 14 v zavodu Don Bosco. Dobimo se pri cerkvi.
OBVESTILA
Deveti kulturni večer Slovenske kulturne akcije bo v soboto dne 18. septembra 1965 ob 19 v salonu Bullrich. Sarandi 41, Capital. Na sporedu bodo trije filmi, ki jih je posodila francoska ambasada,in sicer o Marcelu Proustu, Pavlu Valeryju in Andreju Gidu. Uvodni komentar bo podal g. Ruda Jurčec.
Slovenski srednješolski tečaj bo v soboto, 25. septembra od 15.30 do 19.30 v Slovenski hiši.
Sestanek naraščajnikov iz Castelar-ja, Morona in Capitala bo v soboto, 18. septembra, ob 15.30 na Pristavi.
Mladenke in naraščajnice SDO San Martin imajo sestanek in vajo za mladinski nastop v nedeljo, 19. 9. po maši.
DSPB v Argentini se bo poklonilo spominu padlih junakov s Turjaka in Grčaric v nedeljo, 19. t. m., pred spomenikom v Slovenski hiši po sv. maši ob 9.30.
DSPB v Argentini javlja svojemu članstvu, da bo prihodnji redni IX. tabor 14. novembra ob 9 na Pristavi v Castelarju.
Dekleta! V soboto, 18. septembra, ob 14.30 v Slovenski hiši vaja za vsa nastopajoča dekleta na mladinskem dnevu
Celodnevna proslava četrte obletnice blagoslovitve v Slomškovem domu bo v 1 nedeljo, 19. septembra. V primeru slabega vremena pa naslednjo nedeljo. 26.
človek v vsemirju je naslov zanimivega predavanja, ki ga bo imel g. J. Hafner na prosvetnem večeru v soboto, 25. septembra ob 8 zvečer v Slomškovem domu.
Stereofonski aparat v vrednosti nad 30.000 pesov je nagrada velikega nagradnega žrebanja, ki se bo vršilo ob obletnici Slomškovega doma. Z nakupom srečk boste podprli kulturno delo in deležni možnosti, da postanete • srečen. lastnik odlične naprave.
ESL3VENIA LIBRE
Editor responsabl«: Milos Stars Redaetor: José Kroselj Redaction y Administration : Ramón Falcón 4158, Buenos Airea T. E. 69-9503 Argentina
CORREO ARGENTINO Central B	FRANQUEO PAGADO Concesióa N’ 5775
	TARIFA REDUCEDA Coneesión N* 3824
Registro Nacional d« la Probatori Intelectual No. 817.086	
Naročnina Svobodne Slovenije za lato 1965: za Argentino $ 1000.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, za pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev.
Talleres Gràficos Vilko S. R. L., Estadoe Unidos 425, Bs. Airee. T. E. 33-7213
Za varno naložbo denarja za ugodna posojila
vam je na razpolago
SLOVENSKA HRANILNICA
(C. C. „S. L. O. G. A.“ Ltda.)
3Ü. Z O. Z.
Naprodaj zemljišče
v Villa Adelina (B. Arza)
2 kvadri od kolektivov štev. 1, 5 in 4 ter šest kvadrov od ceste Panamericana.
Vprašati na naslovu Mangrullo 221	B. Tanque
Villa Adelina
Bartolome Mitre 97 in Moreno, Ramos Mejia T. E. 658-6574
\
Uradne ure: ob torkih od 18—20 ob sobotahod 16—20
Dežurna služba odbornikov ob nedeljah od 9—11
Nedelja, 2©. septembra Toča® ©1» 15.3© SLOVENSKI DOM V SAN MARTINU
Nikar ne pozabite!
Z nakuipom srečke za 200 pesov lahko pri „rifi“/za Slovensko hišo dne 24. septembra zadenete 10 0.000 pesSov!
4?	A
❖
0
1
S I
i IV. PEVSKO GLASBENA PRIREDITEV
♦
I v kolemht Satirado Corazón (nasproti doma)
S
£ Nastopijo: - ’ove.nski pevski zbor, mladinski zbor, mladinski orkester,
♦ harmonikarska šola, instrumentalni sekstet in tercet, vokalni oktet,
^	solo pevci, igralci na klavirju in drugih instrumentih.
26. IX. ob 15. uri
Naš tlom v San Jnstu
VELIKA
MLADINSKA
TDMBOLA
In dobitki?
1.	tombola: moderna kuhinjska oprava
2.	tombola: kolo
3.	tombola: mešalnik
in še nadaljnih 20 bogatih dobitkov Kupujte tablice — cena samo 30 pesov!
Nastopi nad 120 oseb
Prosimo za točnost !
NEDELJA, 3. oktobra
SLOVENSKI DOM V SAN MARTINU
Ob 15. uri
VELIKA SANMARTINSKA TOMBOLA
Glavni dobitek: prvovrsten TELEVIZIJSKI APARAT in še 20 TOMBOL ter IOO ČINKVINOV
Po končani tomboli DRUŽARNA PRIREDITEV, pri kateri igra
MOULIN ROUGE
Dr. FRANC KNAVS
ODVETNIK
Lavalle 1290, p. 12, of. 2, Capital T. E. 35-2271 Uradne ure 17—20
Na telefonu tudi dopoldne
JAVNI NOTAR
Francisco Rani Cascante
Escribano Publico Pta. baja, ofic. 2 Cangallo 1642	Buenos Aires
T. E. 35-8827

ČAS JE, DA POSTANEMO DOSLEDNI
(Nadaljevanje s 3. strani)
značaj. Proučujejo torej vprašanje, kako z zvišanjem dohodkov paralizirati novo draginjo pri aktivnih in upokojenih delavcih, ter kako omiliti odvzem denarja tistim, ki so svoje prihranke zaupali bankam z vero v naš gospodarski sistem.
Ni nobenega dvoma, da je rešitev teh problemov izredno težavna naloga odgovornih činiteljev, da se bo vse to opravilo pravilno in pošteno. Zakaj od pravilne rešitve je odvisen naš bodoči jugoslovanski patriotizem.
Seveda bo moral pri tem vsak aktivni državljan utrpeti izgubo 105.263 din, tako ali drugače, da bo moral malo znižati že pridobljeni življenjski standard. Nesmiselno je torej trditi, da bo pri tem kdo izvzet, razen, če se bodo pojavili novi špekulanti, ki bodo znali tudi to ljudsko žrtev izkoristiti za svoje žepe. Le-ti pa se morajo zavedati, da bodo ljudje sedaj bolj budni, kot so bili doslej, in da utegnejo za razne goljufe in prevarante ter gospodarske kriminalce zahtevati tudi smrtno kazen, če se bodo hoteli še tudi potem okoriščati
z ljudskim premoženjem in tako že čez nekaj let izzvati še drugo devalvacijo našega dinarja, če imamo sedaj v Sloveniji vsak teden po 5 mrtvih, zaradi avtomobilskih nesreč, ne bo za naš narod prav nobene škode, če bomo imeli še po enega justificiranca.
Po logiki pa ta naša planirana inflacija ne more trajati kar v nedogled. Naši ekonomisti nam morajo pošteno povedati, kdaj bodo odplačane vse milijarde za oškodovance po potresu in poplavljence ter vse -ostale izgube in kdaj bodo nujno potrebni rezervni skladi tudi dosegli planirano višino.
Ko bo nastopil ta trenutek, se bodo morale cene naših proizvodov formirati po dejanski proizvodni ceni, povečani za davščine, ki so plačilo za uživanje civilizacije. Pri tem bosta morala nastopiti z vso nujnostjo oba že omenjena gospodarska principa, katerima se bo sama od sebe pridružila še konkurenca, ki bo dokončno zregulirala cene na pravo /nero.
Formirati te cene v primerjavi s cenami v inozemstvu je tudi nesmisel, ki ne more imeti na domačem trgu nobene ! koristi. Vsak narod si proizvaja potroš-
ne dobrine tako, kot zna in more. Saj tudi dohodke dober gospodar bolje izkoristi za svojo družino kot slab gospodar, in tudi pridelovanje žita bo v žitorodnih krajih vedno cenejše, kotikje na kraških tleh, kot bo tudi pitna voda v Beogradu vedno za nekaj deset dinarjev po kubiku dražja, kot npr. v Ljubljani.
Vsi želimo in upamo, da bo naše gospodarstvo po tej veliki sanaciji funkcioniralo pravilno. Vendar pa tega ne bomo dosegli, če se ne bomo zavedali, da je samoupravljanje prazna beseda, če ljudje nimajo znanja in moralne vzgoje. Za naše splošno in strokovno šolstvo je treba več žrtvovati kot doslej, zakaj nove investicije v industrijo imajo samo takrat svoj smisel, če industrija razpolaga z dobro izšolanim kadrom, ki ne ustvarja presežne vrednosti z garanjem, ampak z visoko produktivnostjo, in ki z vsakim kilogramom materiala prodaja tudi svoje znanje, veščino in svojo fantazijo. V Sloveniji pa danes nepismenost raste in je tudi število otrok, ki so dokončali osemletko, v nekaterih naših občinah v odstotkih tako nizko, da postaja že zaskrbljujoče. Tz šolarjev, ki niso dokončali niti osem-
letke in znajo komaj kaj brati, pa ne bomo dobili več visokokvalificiranih delavcev, ampak bomo dobili iz njih samo proletariat, ki ga bomo morali izvažati kot nekvalificirano delovno silo v druge razvitejše države.
Prav tako bo treba revidirati tudi naš kazenski zakonik, da ne bo gospodarske kriminalce obravnaval samo z rokavicami, ampak jih bo pošiljal na trdo družbeno koristno delo za mnogo let, v skrajnem primeru pa tudi pred puške.
Če bodo naši ljudje prepričani o tem, da bo odslej naprej naše gospodarstvo vodeno tako, kot zahtevata omenjena dva principa in o čemer so sanjali nasi idealisti, ki so svoja življenja položili domovini na oltar v osvobodilnem boju, potem se bodo ljudje laže sprijaznili s to veliko kolektivno žrtvijo, ki pa mora biti res zadnja, če nas ne bodo prizadele nove elementarne nesreče.
Za bralce „Dela“ bi bilo zelo zaželeno, če bi spregovorili o tem najboij aktualnem vprašanju kako bolj strokovno besedo, da jo bodo ljudje tudi razumeli in da ne bodo -dajali samo izjav v oblikah, ki so nam poznane iz grške zgodovine slavnih preroških Delf.
SLOMŠKOV DOM, Castelli 28, Ramos Mejia
ibvešča vse rojake, ds bo v nedeljo, 19. sept.
PROSLAVA
IV. obletnice ustanovit ve s sledečim sporedom:
Ob 10: POZDRAV in dviganje zastav ; KJE DOM JE MOJ — MOJ OČKA IMA KONJČA DVA --ZDRAVICA; poje šola A. M. SLOMŠKA pod vodstvom dč. Anice Šemrov
OB 20-LETNICI NAŠEGA ZDOMSTVA — govori g. dr. Jože Krivec
SVETA MAŠA s cerkvenim govorom č. g. J. Kalana — poje ramoški cerkveni zbor; vodi g. Gabriel Čamernik
Ob 12: KOSILO in prilika za ogled RAZSTAVE učencev in slovenskih skavtov. Med opoldanskim odmorom pesmi SLOVENSKE GIMNAZIJE V CELOVCU (zvočni trak)
Ob 15: Pozdrav in SLAVNOSTNI GOVOR — predsednik Slomškovega doma g. Marijan Šifrer Prikaz PODOB IZ SLOVENSKE ZGODOVINE: USTOLIČENJE in KRST; besedilo: univ. prof. dr. Tine Debeljak; režija g. Franci Holosan in ga. Ema Kessler Blejčeva; scena: g. Franc Vresnik VENČEK NARODNIH — poje SPZ GALLUS, vodi g. dr. Julij Savelli
Nastop SLOVENSKE HARMONIKARSKE ŠOLE pod vodstvom g. V. Jenka DEKLIŠKA VAJA in NASTOP SKAVTOV
Šaljiva točka in PROSTA ZABAVA
Po-leg drugih dobrot in dobre kapljice.-bodo že v soboto in nedeljo na razpolago DOMAČE KOLINE.
VSI LEPO VABLJENI!