Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70 %
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177
PODUREDNISTVO:
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	. .	Lir	13.000
Letna inozemstvo ....	»	18.000
Letna Inozemstvo, USA	dol.	25
Poštno čekovni račun:	štev.	24/12410
{
Wi
Leto XXXII. - Štev. 21 (1604)
Gorica - četrtek 22. maja 1980 - Trst
Posamezna številka lir 300
Vse osveščajoči Goriška občina in Slovenci
in družeči Duh
Binkošti so praznik modrosti. So resnični Plaznik Sv. Duha, ki neosveščene osvesti, razprte združi. Binkošti so praznik premagovanja zablod in ovir, so božje duhovno dejanje, ki razcepljeno človeštvo v znamenju Sv. Duha vodi v povezanost, vzajemnost in mir. Jezusov poslovilni govor Pred njegovim trpljenjem na križu in bin-koštni ognjeni duhovni dogodek sta nepo-sredno povezana. Jezus je namreč poznal zlo razcepljenosti in usodnost tistih prepadov, ki bi mogli razdvojiti tudi njegove učence.
Zato ni čudno, da so prav binkošti tista odskočita deska v popolnoma novi poduhovljeni čas krščanske vsečloveške povezanosti. V znamenju Sv. Duha in z binkošt-nirn ognjenim žigom, vžganim v odprte duše človeštva, stopa v svet nova spoznavna kategorija. Raznovrstni jeziki morejo sedaj najti pot v duhovno enotnost, morje tistih, ki verujejo, je sedaj kot eno srce ,n ena duša.
Božji Duh je človeštvo stalno vznemiril in spodbujal. Saj je resnični korektor stare človeške zablode, puhle samozadost-ne trmoglavosti, ki se ne ozira na želje ln Potrebe soljudi, ki bivajo in trpijo z nami, ne da bi na to sobivanje in sotrplje-nie dovolj zavestno pomislili.
Človeški značaj je bil velikokrat resnič-n° v pravem nasprotju z binkoštnim duhovnim sporočilom. Oblastniški del člove-skega značaja je skušal vedno znova vla-in soditi velikemu delu človeštva. Člo-Ve$ka zgodovina ves čas zelo nazorno pri-P°veduje o zmotah človeškega vedenja in Zablodah človeškega značaja, ki ga ni raz-svetlii bodrilni mir Sv. Duha.
Skozi vso človeško zgodovino se kot rde-c"a nit iz resnične krvi in iz resničnega trPljenja vleče trnjeva pot nečloveških bojev med najraznovrstnejšimi oblastniki in Zanesenjaki, ki so na svojih pohodih v ob-^ast in nadoblast vedno znova potegnili v smrt nešteto nedolžnih in miroljubnih, a °d njih odvisnih in prestrašenih ljudi, mladih fantov in očetov, mož in žena. Žalostne matere tako včeraj kot tudi danes Jokajo na grobovih umrlih in ubitih sinov ln mož, očetov in bratov, žrtev zasleplje-neSa in neoduhovljenega časa, nabitega z električno ubijalno silo razvratnih in ne-Preračunljivih oblastnikov.
Cim več pa je v zraku razbeljene slepote, loliko bolj je v dušah posameznikov navzoča nepomirljiva in nepremagljiva sila Duha, ki vedno znova kliče k duhovni Osveščenosti, k spokoju miru in ljubezni, k človeški vzajemnosti in nadnaravni duhovni enotnosti. Božji Duh deluje ves čas, tudi sredi teh naših stisk in nevarnosti, kot tisti nevidni, a vseprisotni večni u-stvarjalec, ki vodi vedno znova padlo človeštvo iz vseh prepirov in vojn v dobo, k° bo smisel binkoštnega veselega sporo-čila dokončno človeško potrjen in zemelj-sk° izpoljen.
Lev Detela
*>rva konferenca vietnamskih škofov
pod -vodstvom hanojskega nadškofa in kardinala Trinh Van Gana so se katoliški ® °fje Vietnama prvič zbrali na svojo škotsko konferenco. Ob rtej priložnosti so ,laPisali za vernike skupno pastirsko pismo, t/ ikaterem jih spodbujajo k dejav-^ veri in delu za prospeh domovine. Ob °ncu konference je vse njene udeležence ^Prejel vietnamski predsednik Pham Van °ng.
Slovesnosti v čast sv. Bernardina Sienskega
V	mestu Aquila hranijo svetnišike ostan-e sv. Bernardina Sienskega. Letos so v ®testu velike slovesnosti. Sv. oče je obljubi da se jih bo tudi sam udeležil, ver-'letno meseca avgusta. Takrat se bo po-zPel tudi na najvišji vrh v Apeninih, Gran Sasso.
Vsa povojna leta smo že poudarjali, da imamo v svoji narodno obrambni dejavnosti istočasno veiliko in malo sredstev za svoje delovanje. Kultura, gospodarstvo, socialne pobude — vse to se med našo skupnostjo stalno prepleta. Vse to pa ima (tudi svoj politični prizvok. Ne smemo namreč misliti, da ima manjšinska politika svoje ozke strankarske interese in karakteristike. Zamejska politika je vse kaj bolj širokega in globljega. Je predvsem skrb za ohranitev narodne identitete ogrožene manjšinske skupnosti. Poleg tega pa mora seveda sloneti na nekih splošnih načehh, ki izhajajo iz zgodovinskih tradicij našega naroda. Te so predvsem ljubezen in spoštovanje idealov svobode in demokracije, kot so jih poznale že starodavne karantanske 'tradicije. Nato spoštovanje glavnih duhovnih vrednot, ki jih je sprejel slovenski narod v teku zgodovinskega razvoja in pomenijo že samo osnovo narodnega telesa. Današnji čas pa terja predvsem trdno vero in boj za tisto pestro družabno ureditev, slonečo na političnem pluralizmu, ki edini lahko zagotavlja resničen napredek nekemu narodu in širši človeški skupnosti.
Naš sedanji trenutek mora imeti vse to stalno pred seboj, mora to vemo odražati. Vsakdanja politična prizadevanja naših političnih predstavništev so tudi sad tega naziranja in te miselnosti. V teku naše narodne zgodovine smo to že preverili. Primorska je vse to še posebej preverila in izkusila, saj je ves čas narodnega prebujenja do težke borbe in odpora proti fašizmu znala pokazati svoj življenjski ponos, svojo voljo do življenja. Primorsko slovensko ljudstvo je reklo vedno »ne« vsakemu tudi novejšemu poskusu totalitarne miselnosti, ki bi pomenil utesnitev našega življenja in njegovo novo suženjstvo.
Danes se v naši zamejski stvarnosti soočamo z vsemi temi problemi. Eni bolj, drugi manj nam stalno prihajajo pred nas. Morda se vedno ne moremo dovolj aktivno ubadati z načelnimi problemi — kar pa še ne pomeni, da jih nimamo stalno pred očmi v vsem našem stvarnem delovanju. In prav volitve pomenijo tudi važen in odgovoren mejnik v takem javno narodnopolitičnem delovanju. Zato naj se tu na kratko pomudimo ob njih in ob pomenu, ki ga imajo zlasti za nas goriške Slovence.
SLOVENSKA PRISOTNOST V GORICI
Več je izvoljenih organov, ki so za nas izredno pomembni, eden še posebej. To je občinski svet v Gorici. Ta pomeni za našo skupnost vse kaj več, kot morda pomeni za naše italijansko govoreče sodržavljane. Zavedati se namreč moramo, da imamo prav v tem telesu enega izmed forumov, ki ima svojo posebno' težo.
Slovenska politična stranka v Italiji danes nima svojega parlamentarnega predstavništva, iki bi iga sicer po pravičnejših volilnih zakonih morala imeti (glej zadevne zakonske določbe za Dolino Aaosto). Najvišje predstavništvo Slovenske skupnosti je danes v deželnem svetu Furlanije-Julijske Benečije. Ta je seveda izredno pomembno voljeno telo, ki igra nenadomestljivo vlogo pri delu za manjšinsko stvarnost. Seveda pa moramo tu spet omejiti naše razmišljanje na ožja področja. Pokrajinski sveti so po današnji zakonodaji izgubili veliko nalog, tako da jim zlasti od ustanovitve dežel ostaja zelo malo funkcij. Zato pa so vse važnejše prav občinske uprave. Prav občinska uprava glavnega mesta pokrajine — v našem primeru Gorice — je zato temeljnega pomena.
V	goriškem občinskem svetu se že od konca vojne sem, od prvih volitev s slovensko listo z lipovo vejico — od SDZ do Slovenske skupnosti — bije morda v ožjem pomenu najvažnejši boj za manjšinske pravice. »In še se boj za pravdo v njih-zrcali« — beremo v neki pesmi o goriškem gradu in njegovih dvoranah, tistem gradu, ki je leta po vojni bil pozorišče hudih bojev za priznanje pravic Slovenom naše
občine. Slovenski svetovalci so pod znakom lipove vejice vodili trd boj, ki je bil v tistih napetih časih verjetno ostrejši in nevarnejši kot je to danes. Zato gre njim vsa čast, da so takrat tako živo izkazovali slovensko prisotnost v našem mestu. Vsi ti so vodili svoj boj in s tem dali pobudo mlajši generaciji za nove boje in napore. Novi časi so prinesli nato druge oblike političnega delovanja, a to še ne pomeni, da se je pretrgal tisti nevidni člen, ki je ostal vsem skupen.
KAJ HOČEMO DANES
Naš politični trenutek zahteva od nas spet močne prisotnosti v tem forumu, ki je goriški občinski svet. V njem so slovenski svetovalci pod znakom lipove vejice tudi v zadnjih letih vodili neenak boj za uveljavitev slovenske narodne skupnosti v goriškem mestu in občini sploh. S svojim delovanjem so skušali nadaljevati pred leti začeto delo. Srečali so se z neštetimi problemi, ki jih vedno srečujejo predstavniki manjšinskih strank. Vseeno pa je jasno, da se je ta boj izplačal in da se bo izplačal tudi — jutri!
Slovensko politično življenje na Goriškem označujejo različne faze in etape. Vedno pa kaže ta neko močno in odločno življenjsko voljo, ki mora prav v slovenskem samostojnem nastopu najti svojo pravo podobo! Če smo znali vsakemu ob-
dobju najti primerne oblike dela — to je sicer vprašanje zase. Vsekakor pa so bili poskusi v tem smislu vedno naravnani v iskanje pravilnih, ustreznih in času najbolj odgovarjajočih oblik dela.
Novi časi zahtevajo novih prijemov. Zato pa še ne pomeni to, da zahteva tudi, naj bi zavrgli to, kar je vredno, da ostane. Zavedati se namreč moramo, da ostaja slej ko prej veljavna splošna smer naše zamejske politike, ki je predvsem samostojnost in demokratični pluralizem. Brez teh bistvenih silnic bi tudi celotna politična zgradba naše slovenske stranke enostavno propadla!
Kar smo prej zgoraj navedli s posebnim ozirom na pomen goriške občine in slovenske politične prisotnosti v občinskem svetu — to vse posebej velja za sedanji in bodoči narodni trenutek. Za celotno problematiko naše zamejske skupnosti.
Naj te misli prispevajo tudi k osvetlitvi v sedanjem političnem trenutku, ko se bomo v kratkem odločali o nadaljnjih izbirah za petletje 1980-1985 v naših občinskih upravah. Gre za pomembne korake, ki jih moramo z veliko politično zrelostjo vrednotiti in tudi zato z vso odgovornostjo sprejeti svoje odločitve. Mislimo pa, da za zavednega pripadnika manjšinske skupnosti izbira vsekakor ne more in ne sme biti težka.
Spectator
Mednarodni kongres o sv. Katarini Sienski
V	nedeljo 18. maja se je svetogorsko svetišče napolnilo z verniki slovenskih župnij iz goriške nadškofije. Največ jih je bilo iz goriškega mesta, kjer bo v slovenski duhovniji pri Sv. Ivanu prvi nadškofov pastoralni obisk. Romanje je imelo prav ta namen: da nas duhovno pripravi na ta obisk.
Romanje na Sv. goro pomeni neke vrste žrtev, saj je pot od Prevala do vrha vedno slabša. Krajevne oblasti so gluhe na prošnje, da se jo popravi. Vendar se naši ljudje te ovire niso ustrašili. Mnogi so prišli peš, ne le s Prevala ali iz Solkana, ampak celo iz same Gorice. Razveseljivo je bilo ugotoviti, da se je romanja udeležila mladina v velikem številu. Tudi mlade družine z otroki so bile številne.
Ob 16. uri po našem času se je pričela koncelebrirana sv. maša. S škofovim vikarjem dr. Oskarjem Simčičem so soma-ševali dekanpredsednik slovenskega področja Marjan Komjanc, prof. Stanko Jeri-cijo in kaplan pri Sv. Ivanu Marjan Mar-kezič, msgr. Fr. Močnik pa je vodil vso slovesnost. Ljudje pa so opazili, da ni bilo dušnih pastirjev s podeželja.
Po evangeliju je dr. Simčič prebral pismo nadškofa Cocolina, v katerem je rečeno:
Dragi slovenski verniki! Globoko cenim vašo pobudo, da bi poromali na Sv. goro in na poseben način prosili Devico Marijo za uspeh skorajšnjega pastirskega obiska po slovenskih župnijah.
Prav rad bi želel biti danes z vami pred oltarjem svetogorske Kraljice, a mi ni mogoče zaradi prej sprejetih obveznosti. Skupaj z vami bi rad Mariji izročil bodisi osebne zadeve, bodisi naše pastirske teža-vej še posebej pa v njene roke zaupal prihodnost naše krajevne Cerkve.
Marija se nam nudi kot čudovit vzor vere in poslušnosti božji volji. Verovala je Gospodovi besedi in ji odgovorila z daritvijo same sebe. S tem je omogočila prihod Rešitelja v naš svet in z njim njegovega kraljestva miru in sprave.
Z obiskom vaših župnijskih občestev vam želi škof pomagati, da ponovno odkrijete dar vere, ki ste ga prejeli pri krstu in ponovno nanj odgovorite s prenovljenim življenjem, ki naj jasneje odseva zvestobo Kristusu in njegovi blagove-sti. Le-ta zvestoba lahko naredi iz skupnosti kristjanov Kristusovo Cerkev, kjer se vsi čutijo otroci istega nebeškega Očta in bratje med seboj.
Edini jezuit v Romuniji obsojen
67-letni pater Michael Godo, ki upravlja župnijo Baile Herculane, je trenuteno edini jezuit, ki živi v Romuniji. Konec aprila letos ga je sodišče v Caransebesu obsodilo na šest mesecev zapora in na visoko globo, češ da je zbiral denar brez dovoljenja. Pater je namreč hotel graditi novo cerkev, pa je začel zbirati denar zanjo. Nabrani denar so mu odvzeli.
:
ih :!:■ I'V !i
Rmaiie ttrnAft Ml m Sv. nn
Marijin zgled nas tudi vabi, naj ponovno odkrijemo poslanstvo, ki je nam kristjanom zaupano. Le-to lahko tako povzamemo: našemu svetu prinašati Kristusa in pogumno oznanjati njegovo blagovest, ki je blagovest rešitve in osvoboditve sleherne zasužnjenosti.
Ako se bo naša Cerkev trudila, da življenjsko udejstvi poslanstvo, ki ji je zaupano, bodo v njej rasli starši, ki se zavedajo svoje vzgojne naloge, rasli bodo mladi ljudje, ki se ne bodo bali odzvati se tudi duhovniškemu ali redovniškemu poklicu kot pogumnemu izrazu ljubezni do Boga in do sočloveka. Skupno prosimo Kristusovo in našo Mater, da odkrijemo svoj poklic v tej tako usodni uri za Cerkev.
Vsaka župnija naj se potrudi, da se dobro pripravi na pastirski obisk. V veselem pričakovanju, da se srečamo, kličem Gospodov blagoslov nad vaše delo in nad vsakega izmed vas in vaših dragih.
Peter Cocolin, nadškof
Po branju pisma je dr. Simčič spregovoril o Materi božji, ki naj bo ne samo naša pomočnica, temveč tudi zgled naše vere. Na Sv. goro romamo, sledeč stopinjam našdh prednikov, ki so verovali in upali. Ne molimo zato le zase, temveč tudi po namenih in za potrebe Gerkve, to pot še posebej za uspeh nadškofovih du-šnopastirskih obiskov.
K sv. obhajilu je praktično pristopila vsa cerkev. Čuvarji svetišča, patri frančiškani, so prenekateremu omogočili spravo z Bogom, saj imajo romarski kraji tudi to poslanstvo.
Po maši so se dobili pred cerkvijo znanci z vseh strani. Tak pomenek v času, ko se nam vsem nekam mudi, blagodejno vpliva na duha in srce. Bolj sproščen se človek vrača v svoje vsakdanje okolje. Zato Bogu hvala za lepo srečanje pri sveto-gorski Devici!
Kip sv. Katarine Slenske v bližini trga sv. Petra v Rimu
Za letošnji god sv. Katarine Sienske,
29.	aprila, je bil v Rimu mednarodni kongres, ki je bil posvečen 600-letrtici smrti svetnice, ki je umrla 29. aprila 1380. Udeleženci kongresa so poleg iz Italije bili iz ZDA, Kanade, Kolumbije, Ekvadorja, Angole in Avstralije. Na njem so prišla na vrsto razna vprašanja današnjega časa, n. pr. žena in politika, žena in družba, laiki v Cerkvi ter ekumenizem.
Sv. Katarina Sienska se je kot zrelo dekle odločila za spokorno življenje po smernicah sv. Dominika. Pozneje je zbrala okoli sebe številno skupino ljudi, ki jih je vodila v duhovnosti in navajala na dela krščanske ljubezni. Posredovala je pogosto med papežem in vladarji, posegala je v reformo Cerkve in uspešno nastopala kot razsodnica v mnogih svetnih sporih. S svojim vplivom na papeža Gregorja XI. je dosegla, da se je vrnil iz Avignona v južni Franciji v Rim. Narekovala je številna pisma, sestavila 25 molitev in spisala »Knjigo božjega nauka«. To je pogovor med človekom, ki moli, in Bogom.
Za svetnico jo je razglasil papež Pij II. leta 1461, za zavetnico Italije Pij XII. leta 1939, za cerkveno učiteljico skupaj s sv. Terezijo iz A vile pa papež Pavel VI.
Teološki oooovori v Odesi
Pred veliko nočjo so se v Odesi ob črnem morju končali teološki pogovori med zastopniki ruske pravoslavne in katoliške Cerkve. Vodila sta jih pravoslavni metropolit Filaret in kardinal Willebrands. Taki pogovori so že bili leta 1967 v Leningradu, leta 1970 v Bariju, leta 1973 v Zagorsku pri Moskvi in 'leta 1975 v Trentu.
Zadnji pogovori so se začeli s počastitvijo Matere božje v odeškem samostanu. Nato se je precej razpravljalo o razvoju škofij na Vzhodu in Zahodu. Govor je potekal tudi o tem, kakšno mesto naj ima ženska v ruskem pravoslavju in katoliški Cerkvi. Obe Cerkvi vztrajata na tem, da po zgledu apostolov ne podeljujeta mašniškega posvečenja ženskam, pač pa sta za to, da dobijo ženske mesto v raznih odgovornih nalogah v Cerkvi. Zlasti ostaja pomembna vloga žene kot matere in vzgojiteljice.
Po končanih pogovorih v Odesi so se udeleženci ustavili za dva dni pri metropolitu Filaretu v Kijevu, potem pa jih je sprejel v Moskvi še ruski patriarh Pi-men. Obiskali so tudi semenišče in duhovno akademijo v Zagorsku.
■	V Beogradu in po vsej Srbiji so doživeli v nedeljo 18. maja nekaj po 21. uri močan potres, ki je imel žarišče v pogorju Kopaonik 170 km južno od Beograda in je dosegel jakost 8. stopnje po Mercallijevi lestvici. K sreči ni bilo smrtnih žrtev, gmotna škoda pa je precejšnja.
Paieti Pivci VI. in Jnez Pivel H. i iuboHi mklicib
Kadar nekateri slišijo, da je treba kaj narediti za duhovne poklice, si takoj mislijo: To pa je izključna zadeva duhovnikov. Ti naj poskrbijo, da bodo šli fantje v bogoslovje in dekleta v kakšen red. Molijo pa naj v ta namen redovniki in redovnice, ki imajo predvsem ta cilj, da veliko molijo. Molitev naj se še priporoči bolnikom in kakšnim pobožnim starim ljudem.
Taksno mišljenje je popolnoma zgrešeno. Za poklice morajo delati vsi kristjani brez izjeme. Saj duhovniki niso postali samo zase, marveč za vse ljudi, da jih učijo verskih resnic, darujejo zanje sv. mašo, delijo svete zakramente, jih vzgajajo in vodijo na poti do zveličanja. To je učil zadnji vatikanski koncil. Njegove sklepe je začel najprej izvajati papež Pavel VI. in za njim isto uči sedanji papež Janez Pavel II.
Da bi molitev za duhovne poklice postala nekaj trajnega, je Pavel VI. že prve mesece svojega vladanja določil za vsako leto svetovni dan molitve v ta namen. Poudarjal je, da mora ta molitev imeti prednost pred vsemi drugimi molitvami. Ko navaja razloge zanjo, se najprej sklicuje na Kristusa, ki je celo noč molil, preden je izbral 12 apostolov in je potem naročil: »Žetev je velika, delavcev pa malo. Prosite torej Gospoda žetve, da pošlje delavcev na svojo žetev.« Dalje pravi, da je ta molitev potrebna, ker gre za nadnaraven poklic, ki ima svoj prvi izvor v Bogu. Vsak poklic v Cerkvi je božji dar, vsak poklic duhovnika je milost, ki po svoji naravi zahteva, da je treba zanj prositi. Gre za to, da postanemo ljudje deležni božjega odrešenja, gre za človekove najvišje do-
brine in duhovnik ima pri tem odločilno vlogo, da te dobrine posreduje ljudem.
Sedanji poglavar Cerkve Janez Pavel II. ob vsaki priložnosti priporoča škofom, duhovnikom, staršem, mladini, celo otrokom, da kaj store za duhovne poklice. Za molitev navaja vedno nove nagibe. Prositi je treba, da Bog pokliče delavce v svoj vinograd, kakor je Kristus poklical apostole, vsakega na svoj način. Tako tudi danes Bog kliče vsakega drugače.
Ko mladi molijo za duhovne poklice, naj se resno vprašajo, če niso morda tudi oni med poklicanimi. Ko drugi molijo, naj se ne zadovoljijo samo s ponižnimi in gorečimi prošnjami. Tudi ti naj se vprašajo, če bi mogli še kaj drugega narediti v svojem položaju, v razmerah, v katerih živijo, za mlade fante, da se usmerjajo na duhovniški poklic. Treba jih je reševati slabih vplivov. Poskrbeti, da se trudijo za globlje versko življenje. Navajati jih na apostolsko delovanje. Pavel VI. in Janez Pavel II. izrecno ponavljata potrebo in korist malih semenišč, dobrega tiska, duhovnih obnov, duhpvnih vaj, verskih mladinskih organizacij. Vse to vodi mlade ljudi do duhovnih poklicev.
Po nauku teh dveh papežev so duhovni poklici zadeva vse Cerkve, vsake škofije, vsakega posameznega kristjana. In ni dovolj, če se za poklice moli včasih, moliti je treba pogosto. Molitev za poklice mora biti trajna, ker v vseh časih potrebujemo duhovnikov. Ta molitev mora zavzemati prvo mesto, ker gre za najvišje, najdražje, najpotrebnejše, kar človek potrebuje, da doseže zadnji cilj svojega življenja — popolno srečo pri Bogu. JOŽE PREŠEREN
Doberdobski zbor v Milanu
»Coro sloveno. II coro sloveno di Dober-do si esibisce oggi alle ore 16.30 al Centro culturale San Fedele in piazza San Fedele«. Tako je v nedeljo 18. maja javil milanski dnevnik »II Giomale«, ki ga ureja Indro Montanelli.
Doberdobski mešani zbor »Hrast« je res preteklo nedeljo nastopil, kot omenja milanski dnevnik. Šel je v Milan na povabilo tamkajšnje slovenske verske skupnosti, ki se že veliko let zbira vsako drugo nedeljo v mesecu k skupni maši in prijateljskemu srečanju po maši. Že v tretje se je pa zgodilo, da so v maju povabili tudi pevski zbor iz Primorske na to srečanje.
Ker pri cerkvi sv. Tomaža, kjer imajo svojo mesečno mašo, ni primerne dvorane za nastop zborov, si »sposodijo« cerkev San Fedele, kjer je poleg cerkve tudi primerna dvorana. Zato je tudi doberdobski zbor v nedeljo (pel v tej cerkvi najprej pri maši ob 16. uri, nato pa imel koncert v bližnji dvorani. Prvo takšno srečanje je bilo leta 1978 in je bil gost moški zbor »Mirko Filej«, lani je šel v Milan cerkveni pevski zbor iz Vrtojbe, letos so se odločili Doberdobcd.
Milanski rojaki so se izredno potrudili, da je srečanje v vsakem oziru uspelo. Napravili so veliko propagando in oskrbeli tudi obvestilo v dnevnikih in po zasebni radijski postaji. Gotovo je tudi propaganda pomagala, da je bila tako pri maši kot pri koncertu več udeležencev kot lani ali predlanskim. Prišli so od vsepovsod širne Lombardije, saj naši rojaki živijo danes pretežno izven Milana samega. Bili so navzoči Slovenci, a tudi lepo število Italijanov, ki so jih pripeljale na koncert slovenske žene ali družinski prijatelji. Prav zato je bilo napovedovanje med koncer tom dvojezično. Povejmo še, da je celotno srečanje v cenkvi in dvorani registriral sin pok. Ivota Mugerlija za neko privatno radijsko postajo v Lombardiji.
Somaševala sta Jurij Rode, ki prihaja iz Rima maševat za rojake v Milanu, in dr. Kazimir Huhar, ki je kot predsednik ZSKP spremljal doberdobske pevce. Zbor je med mašo pel in med drugim pri obhajilu izvajal Handlov Aleluja. Dirigiral je Karlo Lavrenčič, na orgle ga je spremljal Hilarij Lavrenčič.
Sledil je koncert v dvorani. Doberdobci so pripravili 16 pesmi, od katerih dve po-lifonski, ostale po iz slovenske glasbene zakladnice. Zbor poznamo z njegovih nastopov na Cecilijanki in na reviji Primorska poje, pa tudi z drugih nastopov. Zato bi bilo odveč govoriti o umetniški višini njih izvajanja. Z doživeto besedo je spored povezovala prof. Franka Ferletič. Ljudje so občudovali tudi veliko število mladih pevcev, ki nastopajo v tem zboru. Ob zaključku koncerta so bile razne zahvale, pevci sami pa so v trajen spomin po-
klonili inž. Oskarju Blažiču in s tem vsej slovenski verski skupnosti v Milanu dva majhna kraška kapnika na marmornatem podstavku.
Slovenci bi ne bili Slovenci, če se ne bi srečali po maši in koncertu sicer ne pod lipo, temveč v prostorih kulturnega centra San Fedele, ki ga vodijo jezuiti. Tu so se sprostili vseh skrbi in obzirov ob bogati postrežbi milanskih žena. Tako so se sprostili, da je bilo slovo šele po 21. uri s prav težkim srcem pri enih kot pri drugih. Domov so se seveda vrnili, ko so že petelini peli v novi dan.
Povejmo še, da so si vrli Doberdobci dopoldne ogledali glavne znamenitosti Milana pod vodstvom inž. Blažiča. Prejšnja leta je glavno skrb z organiziranjem teh srečanj nosil Bruno Sferza, letos je to skrb prevzel inž. Blažič, ker je Bruno zaradi dela izven Milana.
Gotovo so slična srečanja koristna za vse. Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici, ki je prevzela del stroškov za to gostovanje in ga pomagala organizirati, bo gotovo s takimi pobudami nadaljevala.
Tm BO JEM
M Sv. oče Janez Pavel II. je v nedeljo 18. maja dopolnil 60 let življenja. Sv. mašo je opravil na trgu sv. Petra, kjer ga je sprejela ogromna množica vernikov. Zlasti številni so bili ognjiščarji {focolarini), ki so se prav za to priložnost zbrali v Rimu na svoje srečanje. Med drugimi so se ga udeležili tudi slovenski mladinci iz Gorice. Popoldne je sv. oče obiskal župnijo Kristusa Kralja. Neki slaščičar iz tistega področja mu je ob tej priložnosti poklonil za njegov rojstni dan torto, težko 105 kg. Na njej je upodobil papežev grb z napisom »Totus tuus« (ves tvoj) in voščilo v latinščini »Ad multos annos« (na mnoga leta). Papež je. torto sprejel pod pogojem, da se jo razdeli med otroke župnije.
M V Neaplju so se zbrali zunanji ministri devetih zahodnoevropskih držav, ki se stavljajo Evropsko gospodarsko skupnost in sklenili, da začno izvajati v četrtek 22. maja gospodarske sankcije zoper Iran, ker ta do sedaj ni hotel izpustiti ameriških talcev. Vse pogodbe, ki so bile sklenjene po
4.	novembru 1979 (dan zajetja talcev), so razveljavljene, prav tako prevažanje blaga prek ozemlja držav EGS. Vendar je bila enotnost teh držav kmalu razbita. Angleška vlada je na silen pritisk parlamenta sklenila, da ostanejo v veljavi vse doslej sklenjene pogodbe z Iranom. Pristala je le na to, da po 22. maju ne bo sklepala novih pogodb. Medtem pa ostaja usoda ameriških talcev nespremenjena.
■ V Rimu je bil aretiran podravnatelj tajne službe Sisde Silvano Russomanno, odvisen od samega notranjega ministra. Ze dalj časa je izdajal izredno pomembne tajnosti iz raznih policijskih preiskav. Odkrili so ga v zvezi z objavo daljših odlomkov sodnij skega zapisnika zasliševanj skesanega terorista Pecija. Te odlomke je objavil po posredovanju Russomamna časnikar rimskega dnevnika »II Messaggero« Fabio Isman. Zaradi objave uradnih tajnosti je bil Isman- aretiran, oba pa bosta sojena na bližnjem procesu.
■ V Jugoslaviji je 15. maja prevzel na podlagi 328. člena ustave predsedstvo države Cvijetin Mijatovič, ki zastopa Bosno in Hercegovino, podpredsednik predsedstva pa je postal Sergej Kraigher, predstavnik SR Slovenije. Prihodnje leto 15. maja bo on postal za eno leto predsednik Jugoslavije.
H Presenečenje je vzbudilo v svetovni javnosti nekajurno srečanje Brežnjeva s francoskim predsednikom d’Estaingom. Sestala sta se v gradu Wilanow pri Varšavi. Na sestanku sta obravnavala pobade, ki težijo k popuščanju napetosti v Evropi, rešitvi afganistanske krize in obnovi razgovora med Vzhodom in Zahodom.
■ Po 17 letih so bile v južnoameriški državi Peru spet predsedniške volitve, ki so potekle brez incidentov. Izvoljen je bil ar hitekt Fernando Belaunde Terry, ki je zbral 42,4 % glasov. Istega predsednika so vojaki zrušili 3. oktobra 1968 in potem bolj ali manj uspešno vodili državo do zadnjih volitev.
Up slovenske Cerkve
■ Spominske slovesnosti od 25. obletnici podpisa avstrijske državne pogodbe, ki je bila na gradu Belvedere na Dunaju, so se udeležili vsi štirje zunanji ministri držav podpisnic pogodbe: ZDA, Sovjetske zr/eze, Vel. Britanije in Francije. Pri tem je prišlo do prvega uradnega stika po afganistanski krizi med zunanjima ministroma ZDA Muskiem in SZ Gromikom. Pogovor je trajal cele tri ure in je obsegal Iran, Afganistan, olimpiado v Moskvi, naftno oskrbo in dialog Sever-Jug.
■ V Avstriji je bil ponovno izvoljen za državnega predsednika Rudolf Kirschla-ger. Politično neodvisen je kandidiral na listi socialistične stranke. Avstrijska ljudska stranka ni to pot postavila svojega uradnega kandidata, zato so mnogi njeni člani podprli Kirschlagerja, ki je praktičen katoličan. Zanj so strnjeno volili tudi koroški Slovenci, saj se je Kirschlager ponovno izrekel za njihove pravice in oprostil sodnega postopka nekatere Slovence, ki so bili zaradi svojih protestnih akcij postavljeni pred sodišče. Kirschlager je prejel 80 % oddanih glasov, kandidat liberalno usmerjene svobodnjaške stranke W. Gredler 17 %, neonacist N. Burger, ki je bil v Italiji zaradi terorističnih dejanj na Južnem Tirolskem obsojen na dosmrtno ječo, pa 140.000 glasov, tj. 3,2%.
■ Ob 25-letnici varšavskega pakta so se v Varšavi zbrali najvišji, voditelji sedmih
Skoro neverjetno se nam je zdelo, ko smo v Katoliškem glasu z dne 8. maja' brali novico in jo potem še večkrat slišali v radijskih obvestilih, da bo iz matične domovine prišlo na obsk v Trst 140 bogoslovcev s svojimi profesorji.
140 bogoslovcev?! — smo podvomili. Ali ni morda tiskarski škrat, ki se v naši atomski dobi tako rad poigrava posebno s številkami v tisku porinil pred številko 40 enojko? Zakaj v primeri z našo, v tem oziru izsušeno zamejsko Cerkvijo, je tudi 40 kar lepo število. Ne. Tokrat nagajivi škrat ni pomešal številk, saj smo v intervjuju slišali, da je v treh slovenskih škofijah 200 bogoslovcev in da Cerkev tudi v bodočnost gleda z optimizmom.
Zaradi nepredvidenih zaprek vsi res niso mogli priti; prišlo pa jih je 100. Sami mladi, veseli in radostnojasni obrazi! Videli smo jih v cerkvi sv. Jakoba, poslušali njihovo petje in občudovali dolgo vrsto mladih ljudi, ko so pobožno in zbrarto pristopali ik sv. obhajilu. Gledali smo jih, ko so po zajtrku sedli v svoje avtobuse in se .odpeljali v bližnji Gradež, od tam pa z ladjicami na otoček Barbano, da se poklonijo Materi Mariji.
Ko so se z molitvijo in pesmijo od Nje poslovili, jih je vodila pot v Bazovico, da tudi bolnikom, ki so bili zbrani tam, prinesejo žarek veselja in radosti v žalostna, preizkušena in premnogokrat zapuščena in osamljena srca. Kdo naj se drugim razda-
ja, če ne mladost? In ti mladi bogoslovci, ki so si izbrali poklic sv. Pavla, ki je želel biti vsem vse — so se z vsakim prijaznim pogledom, nasmehom in besedo zares razdajali, zakaj mogočno in blažilno kakor balzam je vplivala na prisotne skupina stotih, ki so se odzvali božjemu klicu, da smo v tihoti srca v pogovoru z Jezusom iskreno prosili: Gospod, varuj in podpiraj jih na poti proti težavnemu, a obenem tako vzvišenemu oilju!
Zvečer smo jih občudovali v dvorani Marijinega doma v ulici Risorta. (Škoda, da je dvorana za take prireditve premajhna!) S kakšno poglobljeno resnostjo so recitatorji navajali globoke odlomke pesnikov in pisateljev v iskanju Boga! In kako prepričljivo so podali življenjsko problematiko mladega rodu v dramatičnem prikazu Stanka Cajnkarja Potopljeni svet! Kar nismo se mogli ločiti od njih poduhovljenih obrazov.
Po končani prireditvi so izven programa zapeli nekaj narodnih pesmi in staro, a vedno sodobno Marija, skoz življenje...
Ob gledanju in poslušanju teh vrlih mladeničev se nam je nehote vsiljevala misel: Videli smo up in radost slovenske Cerkve v matični domovini! In spomnili smo se Kristusovih besed: »Ti si Peter-Skala, in na to skalo bom sezidal svojo Cerkev. In peklenska vrata je ne bodo premagala.«
T. C.
S TRŽAŠKEGA
članic te vojaške zveze. Sovjetsko delegacijo so predstavljali sam Brežnjev, ministrski predsednik Kosigin ter zunanji minister Gromiko. Na zasedanju, ki je trajalo dva dni, je bila sprejeta resolucija, ki v sedmih točkah navaja poglede na vprašanja razoroževanja, krepitve miru ter varnosti v Evropi in po svetu.
■ V Islamabadu v Pakistanu so se sestali predstavniki 39 islamskih držav in palestinske osvobodilne organizacije. Večina udeležencev je potrdila stališče, da je edina možnost za rešitev afganistanske krize brezpogojni in popolni umik sovjetskih čet iz Afganistana. Zastopnik Irana je tudi odločno nasprotoval ponovni vključitvi Afganistana med člane islamske konference, iz katere je bil izključen letos januarja.
■ V črnski četrti mesta Miami na Floridi (ZDA) je prišlo do silnih nemirov, potem ko je krajevno sodišče oprostilo štiri belo polte civiliste, ki so pred časom do smrti pretepli črnopoltega zavarovalnega agenta. Demonstranti so napravili za več milijard dolarjev škode. Ubitih je bilo 16 oseb, ranjenih pa 370.
Pok. dr. Bogo Senčar
V	petek 16. maja so pokopali v začasen grob pri Sv. Ani v Trstu v pričakovanju, da se pridruži svojim dragim v Sežani, sodnika in pravnika dr. Boga Senčarja. Njegov lik je z izbranimi besedami v ponedeljek 19. maja orisal na večeru Društva slovenskih izobražencev v Trstu njegov predsednik Sergij Pahor.
Skoro pred 72 leti se je rodil v Trbovljah, a že mlad se je s svojo družino preselil na Primorsko, v Sežano in Senožeče. Študiral je v škofovih zavodih v Št. Vidu pri Ljubljani, pravo pa je doštudiral v Ljubljani. Nato je služboval v raznih krajih in se kot sodnik povsod izkazal s svojo pravičnostjo. Po vojni ga je pot privedla z družino v Trst. Želel se je posvetiti delu za slovensko manjšino, toda tisti čas in takratne oblasti temu niso bili naklonjeni. Preselil se je v Kanado, a ne za dolgo. Vrnil se je v naše kraje. Imel je še voljo, da se je znova lotil študija in tako pred 15 leti ponovno diplomiral v jusu. Potem pa se je poslovno posvetil svojemu konjičku, filateliji in tudi v tem pokazal svoje veliko znanje.
Za kulturno in prosvetno delo je bil dovzeten že iz mladih nog. Kot velik prijatelj petja je že v Ljubljani sodeloval v Akademskem zboru, po vojni pa se je v Trstu pridružil pevskemu zboru »Škrjanček« in postal tudi njegov predsednik. Kot jurist je bil od ustanovitve član društva »Pravnik«. Nekaj izrednega je bil njegov nastop na eni naših najlepših Prešernovih proslav, ko je prikazal lik pesnika-jurista v zares izvirno zamišljenem in izpeljanem ter dokumentiranem govoru. Večkrat je predaval v Slovenskem kulturnem klubu in Društvu slovenskih izobražencev. Vse pa je znal popestriti s kako vedro in hudomušno pripombo.
Za Sergijem Pahorjem je podal topel oseben spomin v sočnih besedah časnikar Saša Martelanc, čemur se je pridružil prav tako z občutenimi besedami še prof. Alojz Rebula, - j k
Tržaško romanje na Koroško h Gospe Sveti
Prvo Marijino svetišče pri .Gospe Sveti je postavil in posvetil Marijinemu vnebovzetju škof Modest, ki je sredi 8. stoletja na prošnjo slovenskega kneza Hotimira prišel v Karantanijo. Ta cerkev mu je služila kot stolnica za slovesna škofovska bogoslužna opravila, predvsem pa je bila žarišče misijonske dejavnosti in Marijinega češčenja. Ohranila se je nad 600 let.
Sedanje veličastno romarsko svetišče so zgradili v 15. stoletju. Spada med najbolj značilne gotske stvaritve tega stoletja. Ima dva mogočna zvonika, ki sta kot dva prsta, ,ki kažeta proti nebesom. V severnem zvoniku je znani največji zvon koroške dežele iz leta 1687, ki tehta 6.700 kg in ki že skoro 300 let mogočno doni Mariji v slavo. Ta zvon je tako velik in tako težak, da ga en sam človek ne more zvoniti. Zdaj je na električni pogon. In kadar zapoje, ga vsakdo s strmenjem posluša.
Cerkev je pokrita s škrilastimi ploščami. Ko so po požaru leta 1671 obnavljali streho, so porabili zanjo 129.110 škrilastih ploščic. Vsa južna stran cerkve je polna reliefov in znamenitih kamnov. Edinstven je relief, ki predstavlja rimski poštni voz.
Cerkev ima tri podolgovate ladje. Strop glavne ladje je poslikan s freskami. Ob straneh so stebri z oboki, ki ločijo glavno ladjo od stranskih. Srednja in desna ladja imata bogate križne oboke, leva pa zvezdnate.
V	glavnem oltarju je Marijina podoba iz leta 1425. Nihče ne ve, kdo jo je naredil, je pa tako lepa, da človek ostrmi pred njo in jo gleda in zopet gleda, pa se nikoli ne naveliča.
Gospa Sveta je bila že v davnih stoletjih zelo obiskovano božjepotno svetišče. Z vseh strani so tjakaj romali. Imeli so tudi do 100 romanj in do 3.000 maš na leto. Pater Odilo piše: »Nobena zgodovina ne bo mogla povedati, koliko tolažbe in milosti je Marija pri Gospe Sveti skozi dolga stoletja naklonila našemu ljudstvu.«
Marijine znamke
V	letih 1969-1980 je izdalo 115 držav na svetu znamke z Marijino podobo. Na teh znamkah je 1.640 razinih motivov v 564 serijah.
Marijina cerkev pri Gospe Sveti na Koroškem. Na ta za Slovence vedno častitljivi kraj bodo poromali tržaški Slovenci v petek 29. avgusta
Poimenovanje ulic v sovodenlski občini
Med slovenske občine na Goriškem, ki se že 35 let borijo za poimenovanje svojih ulic po zaslužnih slovenskih možeh, spada tudi sovodenjska občina. V tej občini je do danes poimenovanih 29 ulic, 16 pa bi jih moralo biti preimenovanih in sicer v Sovodnjah ulice Škrtlje, nadškof F. B. Sedej, Prvi maj, Srečko Kosovel, 25. april, Fran Levstik, Fran Erjavec; v Rupi ulice France Prešeren, Bazovica in Sv. Marko; na Peči ulice Vipava, Ivan Pregelj in Dragotin Kette; v Gabrjah ulici Simon Gregorčič in Ivan Cankar; v Rubijah ulica Primož Trubar; Vrh sv. Mihaela ne pozna uličnega poimenovanja, temveč so tam hiše le oštevilčene.
Na obSnski seji v aprilu 1976 je župan Češčut poročal, da so pristojni organi zavrnili občinski predlog glede preimenovanja ulic. Tako ne bi smelo priti v poštev inie pesnika Srečka Kosovela, ker da je umri premlad, da bi se bil uveljavil. Očitno starost 22 let (1904-1926) za te organe še ne pomeni zrelosti, da bi nekdo nekaj trajnega ustvaril.
Ob tisti priložnosti so iste oblasti dovolile občinski upravi, da lahko preimenuje dve ulici, sedanjo ex Imporo v ulico 1. maja, ulico Guido Nori pa v Bazoviško ulico. Zgleda, da ves toliko opevani Osimski sporazum ni prav nič ganil omenjenih organov, da bi postali bolj odprti do zahtev slovenske manjšine, tudi glede poimenovala po zaslužnih slovenskih možeh ne. Prav je imel svetovalec SSk, ko je na seji v decembru 1975 ob navdušenih izjavah v zvezi z Osimskim sporazumom, ki naj bi Prinesel vrsto koristi za našo manjšino, iznesel svoje utemeljene pomisleke.
Svetovalci SSk so stalno pritiskali na to, da bi se problem poimenovanja ulic premaknil z mrtrve točke. Izrabili so skoro vsako sejo in glasovalne izjave ob vsakoletnih proračunih, da so opozorili na ta Problem. Toda odgovor, ki so ga pri svojih intervencijah prejemali, je bil vedno isti: Pristojne oblasti tega ne dovolijo (upaj-m0 cla ne v duhu Osimskega sporazuma!). Konkretnih korakov pa občinska uprava napravila, saj ni niti izpeljala sklepa, ki ga je občinski svet sprejel že leta 1972. Kronika s seje 30. januarja 1974 pravi dobesedno:
Občinski svet je nato sklenil poimenovati v skladu s slovenskim duhom nekate-re ulice in trge v Sovodnjah, Rupi, Gabrjah, na Peči in v Rubijah. Ta sklep so sprejeli v skladu z resolucijo, ki jo je občinski svet odobril na seji 27. decembra lQni, s katero protestira proti odločitvi Prosvetnega ministrstva, da sovodenjski °bčinski svet ne more uresničiti svojega sklepa o poimenovanju ulic in trgov v skladu z narodnimi potrebami. Svetovalci so potrdili sklep občinskega sveta od leta ■^972 glede poimenovanja ulic ter pozvali, nai se ga odobri najkasneje v Šestih mesecih. V nasprotnem primeru bo občinska uPrava tablice z novimi imeni ulic in trsov sama namestila.
Seveda se to nii zgodilo. Zato nas je tem kolj presenetilo, ko smo v Primorskem dnevniku od 1. maja letos brali, da bo občinska uprava v Doberdobu namestila 23 dvojezičnih napisov ulic z novimi poimenovanji. Ustanova za zgodovino domovine je sicer zavrnila več imen, toda po dopisovanju doberdobskega odbora z njo je ^a ustanova umaknila nekatere svoje pri-Pombe. Sklep občinskega sveta je nato ro-171 al na pokrajinski nadzorni odbor, kjer
so sejni sklep občine Doberdob odobrili zaradi zapadlosti roka.
Pri vsem tem se sprašujemo, ali res ni mogoče v Sovodnjah doseči tega, kar je v Doberdobu postala stvarnost?
Z GORIŠKEGA
Srečanje z bolniki
V soboto 17. maja je bil lep praznik za naše bolnike. V Zavodu sv. Družine se jih je zbralo prav veliko število. Vsi seveda niso prišli, ker nekateri imajo še vedno nekak strah pred sličnimi pobudami. »Kaj bodo rekli, če me vidijo bolno ali bolnega?« Nič ne bodo rakli, saj je bolezen najbolj človeška zadeva.
Tisti, ki so prišli, so napolnili kapelo. Maševal je g. Cvetko Žbogar, petje pa je bilo ljudsko. Mnogi bolniki in zdravi so pristopili tudi k sv. obhajilu.
Po maši je bilo družabno srečanje v dvorani ob kapeli. Sestre so vse bolnike postregle s pecivom in pijačo. Oni so bili ta dan njihovi gostje. Za zabavo je igral ansambel Veselih Števerjancev, ki so bolnikom za dobro voljo povedali tudi nekaj šaljivih dovtipov. »Še in še bi poslusai-A,« je rekla neka udeleženka. Je pač bilo lepo doživetje za ljudi, ki tolikokrat nimajo nobene družbe.
Pri organiziranju tega srečanja bolnikov so pomagale poleg šolskih sester še sestre Čudodelne svetinje na korzu in številni člani slovenske župnije, ki so radi dali svojo pomoč pri prevozu bolnikov, postrežbi in vsem ostalem. Uspelo srečanje gotovo ne bo ostalo brez nadaljevanja v prihodnje.
Slikarski ex tempore v Štandrežu
V okviru Praznika špargljev se bo vršil v štandrežu v nedeljo 25. maja slikarski ex tempore. Začetek žigosanja bo ob 16. uri na dvorišču prosvetnega doma »Anton Gregorčič«. Risalne pole je treba oddati do 18.30 istega dne.
Tehnika in tema sta prosti. Vsak naj prinese s seboj risalne potrebščine. Risalne pole udeleženci prejmejo na prireditvenem prostoru. Tekmovanja se lahko udeležijo otroci, ki obiskujejo vrtec, osnovnošolci in dijaki nižjih srednjih šol. Udeleženci bodo razdeljeni v štiri skupine: otroški vrtec, prvi in drugi razred osnovne šole, tretji, četrti in peti razred osnovne šole in nižja srednja.
Posebna tričlanska komisija bo ocenila vse risbe in sestavila prednostne lestvice. Prve tri uvrščene risbe iz vsake skupine bodo nagrajene; prve uvrščene iz vsake skupine prejmejo pokal, ostale druge nagrade.
Nagrajevanje bo v nedeljo 1. junija ob
11.30	v prostorih prosvetnega doma »Anton Gregorčič« v štandrežu.
V MARIJINEM DOMU V ROJANU bo v nedeljo 25. maja ob 19. obletnici odprtja Doma
PRIREDITEV
Nastopijo vsi otroci osnovne šole s prizori in petjem. Na sporedu je tudi srečolov. Začetek ob 17. uri.
PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE vabi 24., 25. in 26. maja na
Praznik češenj
Sobota 24. maja: ob 16. uri odprtje kioskov; od 20. do 24. ure
prosta zabava z ansamblom The Lords.
Nedelja 25. maja: ob 14. uri odprtje kioskov; ob 16. uri začetek kulturnega programa; nastopili bodo:
domači mešani pevski zbor; domači otroški pevski zbor »Slovenski šopek«;
® mešani pevski zbor »Jadran« iz Milj;
■ moški pevski zbor »Tabor« z Opčin;
H koncert godbe na pihala iz Ricmanj.
Od 20. do 24. ure prosta zabava z ansamblom The Lords.
V ponedeljek 26. maja: ob 16. uri odprtje kioskov; od 20. do 24. ure prosta zabava z godbo na pihala iz Boljunca.
Delovali bodo dobro založeni kioski s čevapčiči, klobasami in domačim vinom. V primeru slabega vremena bo praznik v soboto 31. maja in v nedeLJo 1. junija.
B
m
Upravne volitve na Tržaškem
Če smo s seboj zadovoljni, je to zato, ker si dovolj ne sprašujemo vesti (bi. Leopold Mandič).
um...................................     mini....»mm..........mulim......Hum......minimum........................
V sredo 14. maja je potekel rok za vlaganje kandidatnih list za pokrajinske volitve ter obnovitev občinskih svetov v Devinu^Nabrežini, Dolini, Zgoniku, Repentabru in Miljah. Volitve za tržaško občino so bile leta 1978.
Za tržaški pokrajinski svet se je prijavilo deset list po tem vrstnem redu: PCI, MSI, PRI, PSDI, Lista za Trst, PLI, Gibanje za neodvisnost, PSI, Slovenska skupnost in DC.
Na volitvah za občinski svet v Nabrežini bo nastopilo kar devet list in sicer: PCI, SSk, Lista za Devin-Nabrežino, MSI, PST, PRI, PLI, PSDI in DC.
V občini Dolina so bile predložene naslednje liste: PCI, PRI, PLI, PSDI, SSk, PSI in DC.
Za izvolitev petnajstih občinskih svetovalcev se je v občini Zgonik predstavilo kar pet kandidatnih list: Napredna lista (PCI + PSI),PSDI, PLI, DC in SSk.
Tudi v občini Repentabor bo prvič nastopilo kar četvero list in sicer: Napredna lista (PCI + PSI), PSDI, PLI in SSk.
Kot je razvidno iz gornjih podatkov, se nekatere vsedržavne italijanske stranke, kot so PLI, PSDI, prvič predstavljajo v dveh najmanjših občinah na Tržaškem, tj. v Zgoniku in Repentabru. To jim je o-mogočil zakon, po katerem strankam, ki so zastopane v parlamentu, ni treba določenega števila podpisnikov, kandidati pa so lahko tudi nedomačini.
Slovenski skupnosti — kot edini slovenski politični stranki, ki deluje na deželni ravni — ta olajšava ni bila priznana. Zato je morala zbrati nad 400 podpisnikov volivcev, da se je lahko predstavila na pokrajinskih volitvah, ter več desetin podpisnikov v posameznih občinah. Vse to je seveda povezano z velikim organizacijskim in finančnim naporom, pa čeprav ni SSk deležna nikakršne javne podpore, katero uživajo vsedržavne stranke.
(3)
Ekumenski romarji ** Trsta in Gorice
na škofovskem posvečenju
PRI SESTRAH KALUDŽERICAH
Po kosilu pri sestrah na Višegradu nam Prednica obljubi, da nam bo dala na razpolago samostanski kombi za popoldanske obiske. Dež kar noče prenehati, zato hvaležno ponudbo sprejmemo.
Pravoslavne sestre kaludžerice ne stanujejo daleč od slovenskih sester, zato Se v sestrski ljubezni večkrat obiskujejo 'n medsebojno pomagajo. Samostan stoji n>°d samim zelenjem in vrtovi. Le od da-
leč
Prihaja do njih mestni ropot.
^a cerkvenih vratih nas sprejme pravoslavna redovnica, vsa tesno zavita v čr-n*no. Obraz ji je bled, pokašljuje. Odpre £atr> cerkev. Kmalu pride sestra prednica. Zgovorna je, prijazna. Razkaže nam lepe reske, gg v Naj svetejše za ikonostasom nani odpre vrata in pokaže velik božji 2'ob v cerkvi. Na ogrodjih popravljajo 'karji freske.
“N®, ne,« nam odgovori, ko jo vpraša-rn°' gredo ta popravila na državne
stroške, »vse nam dajo ljudje. Tudi cerkev smo si sezidali z darovi ljudstva.«
Na nasprotni strani je samostan. Tudi tu imajo lepo kapelo, kjer hranijo Najsvetejše za bolnike. Pokažejo nam veliko obednico. Rade bi nas postregle, a se nam mudi. Kako živijo, povprašujemo sestro šoferko in njeno spremljevalko.
»Zemljo obdelujejo, živijo pa silno skromno in držijo najstrožji post, skoro samo ob kruhu in vodi. Tega vse ne zmorejo. Zato je med njimi mnogo bolnih, druge pa počasi hirajo. Vendar vztrajajo. Živi zgled nam katoličanom!«
Čakajo nas še sestre usmiljenke na Dedinjah. Povsod ista prijaznost in želja, da bi še prišli. Ne čutijo domotožja in bi se sploh ne vrnile več rade v Slovenijo, vendar jim obisk iz domovine veliko pomeni.
Drvimo dalje imimo belega Titovega dvorca, pogreznjenega v pomladno zelenje. Čudovit mir in lepota prve pomladi vladata tu. Straže v lepih modrih uniformah so razvrščene okoli predsednikove rezidence. Ne daleč je tudi bivši kraljevi dvorec, sedaj, spremenjen v vojašnico.
Noči se. Promet je velik, kot na primer v Parizu. Beograda ne moremo primerjati
ne z Rimom ne z Milanom. Tu so široke, ravne ulice, drevoredi, parki, da bi se človek v njih izgubil. Titova ulica sega v nedogled kot pariški Campes Elisees. Naša sestra vodi spretno svoj kombi in nič ne zaostaja za drugimi. Na rahli vzpetini že stoji dograjen beli mavzolej — poslednji dom za predsednika Tita. Noč je že, ko se vrnemo v samostan na Višegradu.
»Gospod nadškof vas je iskal!« nam sporoči sestra prednica ob prihodu. Žalost na naših obrazih je morala biti res velika, da nas je takoj potolažila:
»Na postajo grede vas bo sestra peljala na škofijo. Tam vas bo sprejel, tako nam je naročil!«
Tako smo veseli, da nam še večerja ne tekne. Slovo od dobrih sester je prisrčno. Bog naj jim povrne, bolj kot za hrano in prenočišče še za prijazen sprejem in zglede junaštva in zvestobe, s katerimi so nas obogatile. 250 slovenskih redovnic deluje sedaj na vzhodu in jugu države. Božji načrti so res nedoumljivi. Kamen, ki so ga zidarji v Sloveniji zavrgli, je postal vogelni kamen velike zgradbe. Tudi na ruševinah lahko vzklije najbujnejša pomlad.
(Drugič naprej)
Kljub temu bo SSk samostojno nastopila tudi na teh volitvah in s tem pokazala, da tu obstajamo slovenski volivci, ki se nočemo skrivati pod okriljem italijanskih strank. Zato pomeni glasovanje na volitvah za Slovensko skupnost ponovno pričevanje politične prisotnosti slovenske manjšine v Italiji in s tem potrditev zahteve po njeni vsestranski zaščiti.
Kandidati SSk za pokrajinske volitve v Trstu
PAHOR LICIA - I. okrožje (mestno sre-šče-staro mesto).
SIMČIČ TOMAŽ - II. okrožje (Terezijanska četrt).
JEVNIKAR MARJAN - III. okrožje (Ko-lonja-Škorklja).
PAVLICA PAVEL - IV. okrožje (ul. Bat-tisti-Bošket).
PODGORNIK LEOPOLD - V. okrožje (ul. Carducci-Coroneo).
PODGORNIK LEOPOLD - VI. okrožje (Stara mitnica).
VOLK SANTINA - VII. okrožje (Mitnica, Sv. Jakob-Pončana).
MAGAJNA NADJA - VIII. okrožje (Sv. Vid).
KALUŽA FRANC - IX. okrožje (Sv. Vid.-Sv. Andrej).
GLAVIC SILVANA - X. okrožje (Sv. Vid,-Sv. Jakob).
LISJAK STOJAN - XI. okrožje (Pončana).
DEBELIŠ ALOJZ - XII. okrožje (Čarbo-la-Costalunga).
DEBELIŠ ALOJZ - XIII. okrožje (Skedenj).
ŽERJAL EDI - XIV. okrožje (Sv. Ana-ul. Flavia).
SLAMA BORIS - XV. okrožje (Campa-nelle).
GERDOL JOŽKO - XVI. okrožje (Rocol-Lonjer).
ŠKRINJAR DRAGO - XVII. okrožje (Sv. Jakob).
SEDMAK ZMAGA - XVIII. okrožje (Nova mitnica).
CERNIC NINKO - XIX. okrožje (ulica D’Annunzio-Montebello).
SLOKAR JURIJ - XX. okrožje (Kjadin-Sv. Alojz).
VOLPI FRANKO - XXI. okrožje (Kjadin-Rocol).
BAK VLADIMIR - XXII. okrožje (Sv. Ivan).
SOSIC-DREOSSI LOJZKA - XXIII. o-krožje (Vrdela-Školjet).
MAMOLO HUMBERT - XXIV. okrožje (Rojan).
ŠPANGER-PERTOT PINA - XXV. okrožje (Greta).
PERTOT DANILO - XXVI. okrožje (Barko vi je).
SOSIČ MILAN - XXVII. okrožje (Opči-ne-Padriče-Lonjer).
HAREJ ZORKO - okrožje Nabrežina -Zgonik - Repentabor.
ŠAVRON DANILO - okrožje Milje.
TUL ALOJZ - okrožje Dolina - Bazovica -Zavije - Sv. Sergij.
SSk je doslej izvolila pokrajinskega svetovalca v okrožju Devin-Nabrežina, v katerem kandidira dr. Zorko Harej.
Kandidati SSk za občinske volitve v Devinu-Nabrežini
TERČON Antek - tehnični asistent Sesljan
BREZIGAR Bojan - časnikar - Prosek BRECELJ Ivan - obrtnik - Devin ANTONIČ Janez - kmetovalec - Cerovi j e VARLI Miloš - cvetličar - Slivno neodvisen
DEVETAK Stanislav - ohrtnik - Nabrežina neodvisen
GRUDEN Stanko - kmetovalec - Mavhinje JEZ Janko - ravnatelj v pokoju - Sesljan KRALJ Ivo - delavec - Slivno KRALJ Simon - učitelj - Slivno LEGIŠA Alenka - visokošolka - Devin LEGIŠA Marija - visokošolka - Devin LUPINC Danilo - kmetovalec - Praprot PERTOT Vojko - delavec - Sesljan neodvisen
PERTOT Gregor - radijski napovedovalec Nabrežina
RADOVIČ Mirko - kmetovalec - Nabrežina TERČON Ivan - kmetovalec - Mavhinje TERČON Marinka - profesorica Nabrežina USSAI Savo - uradnik - Nabrežina ŽBOGAR Orlando - nameščenec - Dot in
Kandidati SSk za občinske volitve v Dolini
MAHNIČ Sergij •
GOMBAČ Boris	'
SLAVEC Branko
TUL Alojz
ZAHAR Mario
METLIKA Silvester
GIORGI (JURJEVIČ) Albin
ZAHAR Stevo
RAŽEM Milan
KOCJAN CIC Valentin
CURMAN Mirko
PETAROS Glavko
TERCIC-ZAFRAN Darinka
VODOPIVEC Srečko
ZOBEC Bogomil
REHAR Adriano
CORBATTI (HRVATIC) Stojan
STRAIN Josip
ZOBEC Adelka
ŠAVRON Danilo
Kandidati SSk za občinske volitve v Zgoniku
GRUDEN Jožko ŽIVEC Boris MILIČ Bruno MILIC Mario MILIC Jože GRUDEN Zdravko ŠTOLFA Srečko ŠKRLJ Just GRUDEN Srečko BRIŠCAK Miro ŽIVEC Srečko KOCMAN Janko
Kandidati SSk za občinske volitve na Repentabru
MILIC Alojz GUŠTIN Milko ŠKABAR Karlo COK Boris GUŠTIN Karlo THEUERSCHUH Marinka ŠKABAR Romano GUŠTIN Edvard KOMAR Rado
BERTOLINO Bruno - neodvisen BIZJAK-CERNUTA Marija PAHOR Sergij
Zahvala
Duhovska zveza se iskreno zahvaljuje g. škofu Bellomiju za prisotnost in vzpodbudne besede, škofovemu vikarju dr. L. Škerlu, Francu Boletu za lepo pridigo, Zvezi cerkvenih pevskih zborov za doživeto petje, društvu Slokad za gmotno pomoč, msgr. Marjanu Zivicu in bazovskim lup■ Ijanom za cerkev, ki so nam jo dali na razpolago in za dobro postrežbo v Slom škovem domu, msgr. dr. Prešernu in bo goslovcem iz Slovenije, bazovskemu in sve tokriškemu otroškemu zboru za lepo pet je, skavtom in vsem, ki so kakor koli po magali pri srečanju z bolnimi in onemogli mi v nedeljo 18. maja v Bazovici.
Alenki in Igorju Tuta ob rojstvu JASNE
iskrene čestitke, novorojenki pa prisrčna voščila za srečno pot skozi življenje.
Družini Ban in Bratuž
■	V Neaplju so pripadniki Rdečih brigad ubili 49-letnega Pina Amata, deželnega odbornika za proračun in člana vsedržavnega sveta DC, v katerega je bil izvoljen kot pripadnik Andreottijeve struje. Zapušča ženo in dva mladoletna sinova. Takoj po atentatu so se policijske sile vrgle na zasledovanje teroristov in končno ujele vse štiri napadalce: tri moške in eno žensko. Eden od njih je bil ranjen.
Kandidati Slovenske skupnosti za volitve v goriški občini
1. Bratuž Andrej - profesor
2. Paulin Damjan - uradnik
3. Špacapan Bernard - zdravnik
4. Terpin Marjan - trgovec
5. Bednarik Marjan - profesor
6. Bensa Silvan - kmetovalec
7. Bizaj Franc - kmetovalec
8. Bolčina Ivan - učitelj
9. Brajnik Marko - delavec
10. Brajnik Dušan - kmetovalec
11. Brešan Vladimir - uradnik
12. Breščak Marjan - tehnik
13. Bukovec Marko - univ. študent
14. Cemic Igor - trgovec
15. Cernic Marjan - zobotehnik
16. Cotič Štefan - študent
17. Debenjak Maks - upokojenec
18. Franko Igor - zobozdravnik
19. Hlede Viljem - delovodja
20. Jarc Milan - profesor
21. Klanjšček Niko - tehnični asistent
22. Klanjšček Zdravko - podjetnik
23. Koršič-čotar Marilka - farmacevtka
24. Makuc Andrej - odvetnik
25. Močnik Hubert - profesor
26. Mučič Mario - tehnik
27. Pavio Lucijam - delavec
28. Piščanc Zora - uradnica
29. Pod-veršič Franc - gostilničar
30. Prašnik Viktor - obrtnik
31. Radinja Silvan, kmetovalec
32. Rijavec Peter - študent
33. Rustja Goran - univ. študent
34. Sfiligoj Jožef - delavec
35. Špacapan Mirko - zdravnik
36. Šturm Vladimir - profesor
37. Tabaj Božidar - obrtnik
38. Valentinčič Emil - nameščenec
39. Valentinčič Ivan - delavec
40. Žgavec Franka - nameščenka
Lista SSk v Sovodnjah
1. Devetak Remo, Vrh - delavec
2. Tomšič Branko, Sovodnje - delavec
3. Tomšič Ivo, Sovodnje - delavec
4. Paoletti Cvetko, Peč - delavec
5. Pavletič Oskar, Rupa - profesor
6. Maraž Jožef, Rupa - delavec
7. Marušič Štefan, Sovodnje - upokojenec
8. Kovic Ivo, Rupa - delavec
9. Florenin Ivo, Peč - delavec
10. Devetak Ludvik, Vrh - delavec
11. Černič Branislav, Gabrje - delavec
12. Černič Benjamin, Vrh - delavec
Lista SSk v Števerjanu
Nosilec liste Slovenske skupnosti je dosedanji župan Stanislav Klanjšček, ostali kandidati pa so: Anka Černič, Hadrijan Koršič, Boris Hladnik, Simon Komjanc, Alojz Mužič, Aleš Pintar, Jožef Prinčič, Armando Skok, Jožef Simčič, Emil Terpin, Ciril Terpin.
Slovenska skupnost vabi na VOLILNI SHOD v sredo 28. maja ob 21. uri v Katoliškem domu v Gorici, na katerem bo predstavitev kandidatov in programa za upravne volitve.
Dan staršev
V	nedeljo 1. junija bo slovenska župnija sv. Ivana v Gorici priredila Dan staršev. Program bo naslednji: Dopoldne ob 10. uri sv. maša na Placuti; pri maši bo pel mladinski zbor »Kekec«. Popoldne ob 16.30 v Katoliškem domu najprej kulturni program. Zbor »Kekec« bo zaključil nastop. Poleg tega bodo v dvorani nastopile še druge skupine mladih, ki se zbirajo v Katoliškem domu. Po kulturnem programu bodo igre na prostem tako za mlade kot za starejše. Deloval bo tudi bar s pijačo in jedačo. Starši, vabljeni že danes!
Pokopali smo Renerjevo mamo
Pok. Terezijo Rener roj. Grmek smo v Gorici poznali kot Renerjevo mamo. Da so ji pri ikrstu dali ime Terezija, je malokdo vedel. Sedaj je ni več med nami; pobrala jo je predvsem starostna onemoglost, saj je dopolnila 89 let.
Pokojnica je bila doma s Štjaka. Od tam je med zadnjo vojni prišla v-Komen s sinom Milkom in hčerko Marijo. Kol ostale Komence je tudi njo zadala usoda, da je morala s sinom in hčerko 15. februarja 1944 v izgnanstvo v Nemčijo. Bivali so v Neumarkt Oberpfalzu. V ‘tem taborišču se je na poseben način izkazala njena dobrota. Mirna, potrpežljiva, pripravljena pomagati in deliti s trpečimi, če
V ŠTANDREŽU
Praznik špargljev
Sobota 24. maja
ob 20. uri otvoritev in prosta zabava
Nedelja 25. maja
ob 16. uri slikarski ex tempore
ob 19.30 nastop mladinske folklorne skupine od Sv. Roka in štandreškega mladinskega zbora. Sledi ples.
Sobota 31. maja
zvečer plesna zabava
Nedelja 1. junija
ob 11.30 nagrajevanje ex tempore ob 19.30 nastop pevskih zborov
ter Čehova veseloigra »JUBILEJ« v izvedbi PD Štandrež. Sledi plesna zabava.
Na voljo bodo odlični špargltfi ter domača jedača in pijača.
Za lačne po svetu: Ema U„ Mavhinje 4.000; N. N., Trst v spomin pok. Ernesta
je kaj imela. Polna zaupanja in lepega zgleda za vso okolico.
Julija 1945 se je vrnila iz internacije ter se ustavila v Gorici. Tu je nato ostala do smrti. Zadnja leta se je je lotila težka arterioskleroza, da skoraj ni mogla več govoriti, ostala pa ji je molitev. Kakor ji je to pomagalo, da se je srečna in živa vrnila s svojimi iz žalostnega taborišča v Neumarktu, ji je še bolj pomagalo, da se je srečna preselila v večno svobodo. Dopolnilo se je tudi v njej, kar stoji v svetem pismu: »Njih upanje je polno neumrljivosti.«
Bog ji daj večni mir. Sinovom in hčeri naše sožalje.
Volilni shodi Slovenske skupnosti na Goriškem
V ponedeljek 26. maja:
— ob 21. uri v RUPI (pri vodnjaku);
— ob 21.30 v GABRJAH (pri vodnjaku).
V sredo 28. maja ob 21. uri:
— v Katoliškem domu v GORICI predstavitev kandidatov in programa za Goriško.
V nedeljo 1. junija ob 11.30:
— v Števerjanu na trgu.
Pojasnilo Mladinskega odbora SKGZ
Prejeli smo s prošnjo za objavo:
List »Klapa« in njegova priloga sta vzbudila med ljudmi val ogorčenja in negodovanja. Ker se tudi nam zdi pisanje lista in njegove priloge popolnoma neumestno, se čutimo dolžni, da tudi mi povemo s tem v zvezi svoje mnenje.
Mladinski odbor SKGZ se zavzema za vedno boljše razumevanje in sodelovanje med laično in katoliško mladino. Za Slovence, ki živimo v Italiji, je spoštljiv dialog med mladimi različnih nazorov temeljni kamen enotnosti Slovencev, ki se v Italiji borimo za svoje narodnostne pravice, hkrati se nam zdi, da ne bomo mogli ustvariti boljše družbe, če ne bomo sodelovali v duhu medsebojnega razumevanja in spoštovanja naše družbene različnosti (ideologije, vere, čustev in podobno).
V	tem duhu delujemo med našo mladino, v tem duhu morajo delovati naše mladinske organizacije.
Dokaz takšne volje je tudi naša pobuda za ustanovitev Enotne mladinske komisije za goriško pokrajino, ki jo sestavljajo naslednje politične komponente: Mladinska sekcija Slovenske skupnosti (SSk), Zveza komunistične mladine Italije (ZKMI), Zveza socialistične mladine Italije (ZSMI), Mladina Sveta slovenskih organizacij (SSO) in Mladinski odbor Slovenske kulturno gospodarske zveze (SKGZ).
Iz zelo jasnih razlogov torej ne moremo sprejemati in zatorej odklanjamo tako pisanje lista Klapa (in priloge), ki je iz moralnih in verskih čustev žaljivo do mladine, ki deluje v slovenskih katoliških organizacijah.
Iskreno upamo, da bodo pisci omenjenega lista spoznali, da je spoštovanje in vrednotenje drugih isto kot spoštovanje in vrednotenje samega sebe. Verjamemo tudi, da bodo vsi mladi nadaljevali naše skupno delo in da bomo skupno uveljavljali vrednote medsebojnega spoštovanja, spoznavanja, dogovarjanja, razumevanja in prizadevanja za pravičnejšo in boljšo bodočnost.
Gorica, 20. maja 1980
Mladinski odbor SKGZ Predsednik: Igor Komel ★
Veliko je stalo Kristusa, da te je rešil. Prav je, da stane tudi tebe! (bi. Leopold Mandič).
★
ROMANJE V LISIEUX IN OBISK PARIZA. Ker se je javilo za to romanje malo več oseb kot jih sprejme en avtobus (58 oseb), zaključujemo vpisovanje. Nekateri od vpisanih še niso plačali niti vpisnine
50.000	lir. Če tega ne bodo storili do 31. maja, bomo to smatrali, da ne nameravajo potovati in jih bomo črtali iz seznama prijavljencev. Potovanje traja sedem dni, od sobote 26. julija do vključno petka 1. avgusta. Cena je 360.000 lir, ki jo je treba poravnati najkasneje do 30. junija. Potovalna agencija IOT prosi, da zaradi deviznih predpisov vsakdo takoj sporoči naši upravi kraj in datum rojstva. Sprejemamo še pogojne prijave za primer, da bo kdo od prijavljenih odstopil oz. ga bomo mi črtali zaradi neizpolnjenih obveznosti.
OBVESTILA
Vpisovanje v slovenske državne otroške vrtce v Pevmi, Podgori, Štandrežu, Sovodnjah, Rupi, Ronkah in Doberdobu bo od 20. do 27. maja v jutranjih urah od
8.30	do 12.30. Prijavijo naj se tudi že vpisani. Obrazec prošnje in vsa navodila dobite na sedežu omenjenih šol.
Pri jezuitih v Gorici (Stella Matutina) bo v soboto 24. maja ob 15.30 konferenca z naslovom »Kristjani za soudeležbo pri družbenem vodenju šole«. Uvodno predavanje bo imel prof. Mazzoni iz Milana. Sledili bodo koreferati in debata. Predmet predavanja je važen za vse šole, tudi naše slovenske, ker gre za to, kako uresničiti in izvajati soudeležbo pri vodenju šole, kakor predvidevajo poverjeni dekreti. Zato priporočamo udeležbo vsem, ki se za šolo zanimajo.
Uprizoritev drame L. Cijaka »Neurje« v
izvedbi SSG iz Trsta bo v četrtek 22. maja ob 21. uri v dvorani »A. Gregorčič« v Štandrežu, v petek 23. maja ob 20.30 v Katoliškem domu v Gorici in v soboto 24. maja ob 20.30 v Sedejevem domu v Števerjanu, prihodnji teden v četrtek 29. maja ob 20.30 pa še v župnijski dvorani v Doberdobu.
V Katoliškem domu v Gorici bo SSG iz
Trsta uprizorilo v petek 30. maja dramsko delo Slawomirja Mrožeka »Tango«. Igra je za goriški abonma in zadnja v tej gledališki sezoni.
V Društvu slov. izobražencev v Trstu, ul. Donizetti 3 bo v ponedeljek 26. maja ob 20.30 predstavitev nove šolske knjige Berilo II od prvih začetkov romantike avtorjev M. Šaha in prof. R. Petarosa.
Društvo naravoslovcev in tehnikov vabi vse člane in prijatelje na predavanje tehnika Računskega centra in univ. prof. Matjaža Hmeljaka »Računalniki danes«. Predavanje bo v petek 30. maja v prostorih Slovenske prosvete, ul. Donizetti 3, Trst. Začetek ob 20. uri.
Vabilo vsem narodnim nošam. Poimenovanje škedenjske osnovne šole po domačinu Ivanu Grbcu sovpade z uvodom v proslave 200-letnice, odkar se je začel šolski pouk v okolici Trsta. Začetek je bil ravno v Škednju. Zato želijo Škedenj-ci slovesno proslaviti ta dan z udeležbo vseh narodnih noš pri jutranji maši kakor popoldne pri prireditvi ob poimenovanju šole. Narodne noše se bodo zbrale v nedeljo 1. junija ob 9.30 v poslopju, Kjer je začel šolski pouk leta 1780 in bodo nato v sprevodu šle v cerkev. Poslopje je na trgu pred škedenjsko cerkvijo.
DAROVI
Za Katoliški dom: M. K. 25.000; N. N. 15.000; K. M. 50.000; Marijina družba
20.000 lir.
Za SSk: N. N. iz Sovodenj 10.000 lir.
Za onkološki center: družini Dornik in Hlede iz Števerjana v spomin Jerka Be-retta 40.000 lir.
Za ACM: M. F., Gorica 2.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: družina Ana Makuc namesto cvetja na grob Stanka Plesničarja 10.000; N. N. 20.000 lir.
Za skupnost Družina Opčine: Kristina z Opčin namesto cvetja na grob Ivana Kalca
10.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: Lorenzini v spomin Ottone 1.000; N. N. 10.000; Antonija Sosič za uboge 10.000; Zoran Sosič ob krstu sinčka Martina 20.000 lir.
Za cerkev v Sv. Križu: Marina in družina Baučer namesto cvetja na grob moža in očeta Leopolda 200.000 lir.
N. N., Mavhinje: za domačo cerkev 3.000, za Katoliški glas 3.000 in za kapelo p. Leopolda 5.000 lir.
Za misijon p. V. Kosa: N. N., Opčine
15.000 lir.
Rahle 10.000 lir.
Za misijone: N. N., Trst v spomin pok. prijateljice Marije Rahle 10.000, Bogomila Švab pa 30.000 lir.
Popravek: Ob poroki sina Andreja darujeta Otilija in Emil Valantič za zbor Marijine družbe 40.000 in ne 4.000 kakor je bilo pomotoma objavljeno.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Spori;
Prvenstvo 3. divizije OLYMPIA - MARIANO 3 : 1 (15 : 2, 15 : 12, 14 : 16, 15 : 4)
OLYMPIA - MUŠ 3 : 1
(15 : 2, 15 : 5, 11 : 15, 15 : 13)
OLYMPIA - ITALCANTIERI (Tržič) 3 : 0 (15 : 9, 15 : 6, 15 : 11)
Goriška Olvmpia vztrajno zmaguje. V nedeljo je premagala Tržičane, prej pa še dve ekipi iz goriške okolice. Pri vseh tekmah je opaziti podoben potek: prvi set je za nasprotnike veliko presenečenje, v ostalih pa se ti vztrajno branijo, končno pa klonijo. Analize posameznih tekem so si izredno podobne. 01ympia nam na vsakem srečanju ponovno dokazuje, da je dosegla blestečo formo in da se je rešila neuigranosti, bojazni, tehničnih pomanjkljivosti, ki so pripomogle k temu, da so Goričani izgubili vse tekme prvega kola. Igrali so: Sirk, Devetak, Rustja, Terpin, Pola, Tommasi, Uršič, Makuc. - G. R.
IZŠEL JE »PASTIRČEK« ŠTEV. 8
Novosti v Katoliški knjigarni
1. Toussaint Hočevar: Slovenski družbmi razvoj. Založba Prometej. Cena 8.500 lir. Avtor knjige je profesor ekonomije na univerzi v New Orleansu, ZDA. Občasno je predaval tudi na univerzah v Ljubljani in Mariboru. Tehtno, aktualno delo sodi v roke slehernega razmišljajočega Slovenca, še posebej pa družboslovca.
2. Mirko Ramovš: Plesat me pelji. Izdala Cankarjeva založba v Ljubljani, 416 strani velikega formata, cena 34.500 lir. Je to absolutna novost na knjižnem trgu. V knjigi avtor razpravlja o pojmu ljudskega plesa, o njegovi vlogi, predstavi iplesne oblike, glasbeno spremljavo in plesno izrazje, nato prikaže vrste plesov in njih razširjenost. Sledijo opisi skupinskih plesov (33), otroških plesov (7) in parnih plesov (66). Dodana je glasba za te plese in skice, kako se izvajajo.
3. Ivo Jelerčič: Pevsko izročilo Primorske. Izdalo ZTT, 224 strani, cena 8.000 liir.
V	knjigi obravnava avtor slovensko zborovsko pasem do druge svetovne vojne, prikaže njen delež v okvirih društvenega in glasbenega življenja Primorske ter njen vpliv v primorskem in slovenskem prostoru.
Radio Trst A oddaja na srednjem valu 305,9 m ali 981 Khz in na ultrakratkih valovih s frekvenčno modulacijo od 96,1 Mhz do 103,9 Mhz. Glavne frekvence so: vzhodna Benečija 96,1, Gorica 98,3, Rezija in Kanalska dolina 100,7, Videm 101,9; Trst 103,9.
Časnikarski programi ob nedeljah: Poročila ob 8., 13., 19; kratka poročila ob
11., 14.; novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 11., 14., 19.15. Ob 8.30 kmetijska oddaja, ob 9. uri sv. maša.
časnikarski programi od ponedeljka do sobote: Poročila ob 7., 8., 10., 13., 15.30, 19. Kratka poročila ob 9., 11.30, 17., 18. Novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 8., 14., 19.15.
Spored od 25. do 31. maja 1980 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 10.00 Poslušali boste. 10.30 Oddaja o Benečiji. 11.00 Mladinski oder: »Velika gala predstava«. 11.30 Nabožna glasba.
12.00 Narodnostni trenutek... 15.00 Nedeljsko popoldne: »Mesečnik«, variete; šport, glasba ter neposredni prenosi naših prireditev.
Ponedeljek: 8.10 Ženska stran neba. 9.00 Glasbena matineja. 10.10 Koncert. 11.30 Socialna problematika. 12.00 Poslušajmo film, ponovitev. 12.45 Deželna volilna tribuna.
13.20 Letošnja Primorska poje. 14.10 Otroško okence: »Zdaj pa zapojmo!«. 14.30 Roman »Tihi Don«. 15.00 Glasbeni ping pong.
17.00 Kulturna kronika. 17.10 V našem prostoru: godalni kvartet »Boccherini«; glasbeni drobiž; kulturno pismo.
Torek: 8.10 Goriške podobe. 9.00 Glasbena matineja. 10.10 Koncert. 11.30 Človek in zdravje. 12.00 Kulturni dogodki in Četrtkova srečanja, ponovitev. 12.45 Deželna volilna tribuna. 14.10 Odraslim prepovedano!
15.00 Glasbeni popoldan za mladino. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 V našem prostoru: godalni kvartet »Boccherini«; sestanek z Borutom Lesjakom; komedija »Gibigian-na«.
Sreda: 8.10 Poslanstvo Ciril-Metodove šole. 9.00 Glasbena matineja. 10.10 Koncert.
11.30 Umetnost dobre kuhinje. 12.00 Pod Matajurjan. 12.45 Deželna volilna tribuna.
13.20 Naši zbori. 14.10 Pesem mladih 1980.
14.30 Roman »Tihi Don«. 15.00 Glasbeni popoldan za mladino. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mladi izvajalci; Narodnostni...; Kulturne rubrike naših časopisov; Slovenska književnost v Italiji.
Četrtek: 8.10 Človek v sodobni družbi.
9.00 Glasbena matineja. 10.10 Koncert. 10.45 Oddaja za drugo stopnjo osnovne šole.
11.30 Naša pristna vina. 12.00 Mikrofon v razredu. 12.30 Jugosl. pevci. 12.45 Deželna volilna tribuna. 14.10 Otroško okence: »Tomi na obisku«. 14.30 Mladi pisci. 14.45 Odmevi iz Sicilije. 15.00 Glasbeni popoldan za mladino. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Skladbe slov. avtorjev; Kulturni dogodki; Četrtkova srečanja.
Petek: 8.10 Iz sveta folklore. 9.00 Glasbena matineja. 10.10 Koncert. 11.00 Oddaja za srednjo šolo. 11.20 Glasba. 11.30 Osebna vozila danes. 12.00 Na goriškem valu. 12.45 Deželna volilna tribuna. 13.20 Zborovska glasba. 14.10 Otroško okence: »Kje je napaka?«. 14.30 Roman »Tihi Don«. 15.00 Glasbeni popoldan za mladino. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba; »Dvignjena zavesa«; Slovenski priimki v Furlaniji in na Goriškem.
Sobota: 8.10 Potovanje v Ameriko. 10.10 Koncert. 11.30 Čoln - šport in razvedrilo.
12.00 Glasnik Kanalske doline. 14.10 Iz zakladnice slovenske mladinske littrature.
14.30 Glasbeni popoldan za mladino. 16.30 Poslušali boste. 17.10 Slovenski zbori na ploščah; Na goriškem valu, ponovitev; Portreti naših igralcev: Lojzka Lombar. 18.45 Vera in naš čas.
OGLASI
£a vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, k temu dodati 14 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame
Terezije Grmek vd. Rener
se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na zadnji poti in vsem, ki so z nami sočustvovali. Posebna zahvala msgr. Oskarju Simčiču, msgr. Francu Močniku in g. Stanku Jericiju za pogrebni obred.
Svojci
Gorica, 21. maja 1980