TELEFON: 8876 CORTLAKDT. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. Entered m Seoond-Olui Matter, September 81, 1813, the Poet Office at New York, N. Y., imder tbe Act Oongna of March S, 1871, TELEFON: 8876 COBTLANDT, NO. 163. ~ ŠTEV. 163. NEW YORK, FRIDAY, JULY 13, 1917. — PETEK, 13. JXJLUA. 1917. VOLUIOB XXV. LETNIK XXV. Slovenski vojaki -ooo- Chisholm, Minil., julija. — 4*The Tribuno H. J. Harrington jih je spremil v Duhu h, Mo. — <;«»tovo je že lniMf^o slovenskih mladenirev prostovoljno stopilo v artnado Združenih držav, <*;a se bore lia jh.ziv nagega |»mlshlnika Wilsoiia za svoImmIo narodov, in kar j«* fKisebuo velikega ]x»mena za nas. za svoliodo — malih narodov. m««d kater«- se prištevamo tudi ini Slo-vene i. Sloven«-i j »a«*- ne ven*». kaj pomeni beseda svoboda; ne vemo. k:«k«» j«- sladka. Saj svolmde še nismo okusili nikdar. Po-lnšali -.m«« avstrijsko-oprsko. nemško-hunsko v!ad«i in mislili smo. da .to mora biti tak«». I>ali smo eesar-jn. kar j«- hil«» cesarjevega in ]HM~utiU smo se dobro, ako smo n»«»j*li služiti preavitlemu eesarju. Malokateri je |N^leda) v |M»litik«» in se mu je zaželelo prostosti, STobode. Mnogi Slovenei. ki so pa v manjšini, se vprieo teh ^iuantskih lx»j»-v in v času. ko ves svet zahteva demokracijo. -e vedno zavzemajo za avstrijskega eesarja in zahtevajo, da Slovenei še dalje ostanemo pod nemško vlado Habsburžana.. Onim, ki si to želijo, prav iz srca privoščimo, da bi se njihovega* hrbta do njih smrti ovijal bič žandarjev avstrijskega eesarja. Prepričani pa smo, da je sedaj prišel čas, da te sreče ne bodo več deležni v naši slovenski domovini. Kolo časa se vrti; prišel bo tudi za slovenski narod dan, ki mu bo prinesel svobodo, pa če si je tudi nekateri ne žele. Dani se že in — vi spite... Naši bratje se bore proti svoji volji za nemške cilje; marsikateri naših bratov se je že povaljal v svoji krvi za nemške stremljenje. Padli so proti svoji volji. Želeli so, da padejo v bojo proti Avstriji in ne za — Avstrijo. Mnogo naših rojakov, ko so bili enkrat vjeti, se bori na strani zaveznikov proti Avstriji in Nemčiji. To je edini pravi boj proti avtokraciji in boj za svobodo in demo-k rac i jo sveta. Tudi mi Slovenei bomo imeli delež v bojih za svobodo, dasi smo podaniki one države, ki vodi boj proti — svobodi. Tudi v Ameriki je še mnogo Slovencev, ki se zavedajo velikega pomena sedanje titanske borbe in so po-nuddi svoje moči in če treba, tudi svojo kri za svobodo Amerike in svobodo vseh narodov sveta. V različnih časopisih vedno najdemo mnogo imen, ki spominjajo na Slovence. Da pa se moremo po sedanji vojni tudi Slovenci pokazati, da siuo, dasi majhen narod, prispevali svoj delež za svetovno svobodo in da moremo dokaati, da smo zaslužili svobodo in da nam ne bo podarjena, ali pa celo — vsiljena, zato prosimo vse rojake, da nam vedno poročajo, kdaj je kak slovenski mladenič stopil v armado Združenih držav. Sporočite nam imena onih, ki se že zdaj nahajajo v ameriški armadi, kakor tudi onih, ki bodo še stopili prostovoljno, ali pa IkmIo poklicani pod orožje. Imena bomo priobčevali v našem listu in jih bomo obenem hranili kot dokaz, da smo tudi Slovenci bili v svetovni vojni na strani onih držav, ki so se borile za svetovno demokracijo. —--ooo- Hollweg resigniraL NEK NEMŠKI ČASOPIS POROČA, DA JE NEMŠKI DRŽAVNI KANCLER RESIGNIRAL. — NIKDO ŠE NE VE TAČNO, KAKŠEN POLOŽAJ JE ZDAJ V NEMČIJI. — V BERLIN JE DOSPEL NEMŠKI PRE ST0L0NA8LEDNIK, KI SE BO UDELEŽIL SEJ KRONSKEGA SVETA. — ERZBEROER NI BIL PRI AVSTRIJSKEMU CESARJU KAROLU. Washington, D. C., 12. julija. — Poslanik Združenih odkancler. Te informacije vsebujejo tudi poročila "Koelnisehe Volkszeitung" ter poleg tega tudi vest, da bo v pondeljek resigniralo še pet pruskih ministrov. Novo ministrstvo bo izvedlo reforme na podlagi splo- 7« ■Me*; • •sfSp 2 i ■ iSfc^ .ti * CCHTUl MC«I »NOTO KMV(CC. M(W VOWS. ZIMMERMANN. NEMŠKI ZUNANJI TAJNIK. Belgijsko mučeništvo. Nemiri na zapadu. Republikanci v Pekingu. Republikanske čete so vkorakale v Peking. — Pričakujejo, da se cesar odpove. Čang-Hsun obkoljen. Washington, I). C Kitajsko poslaništvo je prejelo po- Današnje por«m-i 1« tudi pravi da je odstopil zunanji minister tir. Wu Ting-Fang zaradi bolezni. — Predsednik je resignacijo sprejel Dr. Wu je že prej večkrat resigniral, toda resignacija ni bila sprejeta ; ker je pa sedaj republika ; preživla svojo krizo, bo dr. Wu 12. julija. — smel zapustiti svoj urad. Preiskava bo brez dvojbe doka- roeilo. da so republikanske čete zala, od kod je Cang imel svojo vkorakale v Peking; s tem se na- podporo. znanja, da se je kitajsko monarhi-sticno gibanje popolnoma ponesrečilo. To je v zadnjih dveh tednih prvo poročilo, ki je prišlo iz kitajskega zunanjega ministrstva. — Druga in poslednja odpoved cesarja se pričakuje vsak eas. V naj- 22. junija je vprašal japonsko vlado, kako se bo zadržala nasproti Kitajski, ako zopet postane ce sarstvo. Japonska je odgovorila da se ne mara vmešavati v kitajske notranje zadeve. Pred nekaj dnevi so prišle vesti iz Japonske, da je v Cangovi politiki igral velike krajšem času bodo tudi aretirali uIogo nemški denar. Nemci so ho-generala Cang-Hsuna, ki je povzročil vse te zapletljaje in ki se teli povzročiti na Kitajskem nesporazumi jen je, da bi bilo Kitaj-sedaj nahaja pod varstvom novega ski ncmogoče vmešati se v vojno predsednika. x . , ' London, Anglija, 12. julija. — Can*Ii*m se je umaknil v ee- Reuter>v poro?evalec iz Sanglia sarsko mesto, ki je Kitajeu sveto Njegove čete vedno dezertirajo. Bejr je popolnoma nemogoč, kajti ja pravi, da so "Severno-kitajskt dnevne novice" trdile, da je Nem čija plačala monarhističnega vodi vse štiri železnice ki peljejo iz me- te]ja Oang-Hsuna in da so~nemški sta. straž i jo republikanski vojaki in kitajski uradniki so mneija, da se bo sedaj Kitajska rešila monar-hističnega voditelja, ki je bil nasprotnik republike od njenega postanka. Cang-IIsun tiuli ni več v stanu, da bi zvršil svojo grožnjo in po-žgal svetišča v mestu. Ker so ga njegove čete tudi že večinoma zapustile. mu tudi ni mogoče drugače pobegnili kot skrivoma. Poročila na poslaništvo ne pove-__ lo jasno, ako se je prejšnji predsednik Li, ki je iskal zavetja v ja- Zavezniške pogodbe, ponskem poslaništvu, vrnil v svoj urad. ali pa ako opravlja službo London, Anglija. 12. julija. — predsednika Feng-Kuo-C'ang. Do Anglija je na zahtevo Rusije dovo-m ne vajo tudi. da Li ne bo več da se revidirajo pogodbe med prevzel predsedništva. agenti poskušali podkupiti kitajske poslance, da bi glasovali proti temu. da bi Kitajska šla v vojne proti Nemčiji. Omenjeni lis* Midi pravi, da je nemška banka Pekingu potrošil? miljon taelov za agitaeijo proti ministrskimi predsedniku Tuan-Ci Ju, ki j«' bil potem odstavljen. — Tudi drugi Nemci na Kitajskem so izdali mnogo denarja, da bi napra vili v deželi zmešnjave. zavezniki. Bern, 12. julija. — Vossische Zeitung" poroea, da je nemški državni kancler vložil svojo resignacijo, katere pa dozdaj cesar še ni sprejel in je ni podpisal. Volilne reforme, katere nameravajo uvesti, ne bodo veljale samo za rasa vlade sedanjega nemškega cesarja, pač pa tudi za časa njegovih naslednikov. Cesar je pozval v Berlin kronprinca, ki se bo udeležil sej kronskega sveta. Pri tej priliki se bo natančno določilo razmere med vlado in zastopniki nemškega ljudstva. Amsterdam, 12. julija. — Cesar Viljem se je v sredo dolgo časa posvetoval z državnim kanclerjem o politični situaciji. Prestolonaslednik je dospel s fronte v Berlin, kjer se je udeležil seje kronskega sveta. Neka poluradna brzojavka z Dunaja naznanja, da vodja nemškega centruma, Erzberger, ni bil zadnji čas na Dunaju. Vsled tega so vse vesti, ki naznanjajo, da je konferiral z avstrijskim cesarjem, gole izmišljotine. ^ Nemški rajhstag, ki se je hotel v sredo sestati, bo naj brže toliko časa počakal, da bodo končane seje proračunskega odseka. ["Flril, 12. julija. — Pruska postava glede volilnih reform bo bazirala na podlagi enake volilne pravice. Skrajno surovo ravnanje. — Sili-' i0 'mL^ ~ Trpii0 - L w- w- RAZŠIRJAJO NEMIKE. — HOČEJO VSTA-Mesa, nb mj^a ne dob*. VITI INDUSTKUO. - O SITUACIJI SE POBOCA Havre, Franeija. 12. julija. _ VOJNEMU TAJNIKU. — ZAHTEVAJO VOJAŠTVO. Belgijska vlada je dobila zaneslji- ~ DEPORTACUA V TOVORNIH VOZOVIH. — PO-va poročila, da Nemei sistematično BEGNILI BODO V MEHIKO. z v>o krutiKtjo ravnajo z Belgij<-i.' -oOo- la jih prisilijo, da delajo ,,, W Washington, D. C., 12. julija. - Vojnemu tajniku Prenašati morajo najv^je tr*' B?kerju st.-le Sl>or,H*il°' da Industrial Workers of llu-Ijenje. Xe dobivajo zadostne razširjajo po zapadnih državah nemire. ne: zadenejo jih v*e različne kaz-\ Ore se za to, da bi vstavili industrijo, zlasti tako, ki m: iMaii morajo pod najtežjimi je namenjena v prvi vrsti za izdelovanje vojnili potreb- o j i. po i kateri ni [marsikdo o- ---in. Delovanje agitatorjev se je tako razširilo, da kra-maira m umrje. U%tah r>a tak4> • *i» , , . v,,,. Mh.„„. ............ iiiwpiNohni za J.°V,'e '!rarw ?blastl ne l,,oreJ° ve" "»»vladati položa- 'elo. »ituaeija je tako resna, da že zahtevajo zvezno vo- Zjutraj dobivajo r»o eno frr-tino' .lUStVO. lina neko kavi podobno pijačo.f Vojni tajnik Baker je prejel poročilo, da so T. W. W. kipa je kuhana iz želoda. Opoldne že vstavili industrijo in terorizirajo delavstvo v sever-t J Z v-^ihUhe; t j° kl,haj0JZ noni delu držaw Idaho. V ve.jem delu Montane, poseb- r>e>e je \i-a^in iz krompirja. Za* , . . , . . * večerjo jim dajo pe^no litra ..^ke no .fnTTe* v ^"»vi Washington. Arizona m po neka-i^ii. ki jo ;ki nikdar obrati »vat i. Zdaj pa ^red« I. \V. W. po deželi in organizi- rat^t^ih^ - ^ da se jim pridružijo in pu- lobivajo večerja in i»rikrajšajo jim r še dmsre jedi. ako ^ branijo .le { »le'avei ne marajo pustiti dela. jim grozijo, da nti za N'lmv. jbodo )>ožgaIi seno in žito. Prebivalstvo ]k> deželi je v ve- !>;. jih bolj |H»nižajo i., l« jib'likein strahu, da ne bi porušili njihovih i>oslopij. Šerifi in jihP<> P01^1 več vzdržati reda, kajti situacija se ^ o privedejo 1, kolu. Tu Hža aliarhijL postavljeni vremenu: vročim m r> i . . . mrazu in burji, kakor je pač letni j leaker dobiva redno porodila, toda zveznega vojaštva eas. Pri kolu ostanejo privezani po ne poslal prej, dokler posamezni governerji za to 110 več dni. Pri tem zmanjšujejo mno- J/rosijo. žino hrane, tako, da .slednjič dobiva kaznjenec na dva dni toliko hrane, kolikor je je prej dobival na dan. Drusra kazen je tako imenovana turška kopelj. Sina nekega trgovca iz Antwerpena so zaprli skupno 7. nekaterimi njegovimi tovariši v majhno sobo, ki so jo razgreli -do zelo visoke temperature. V sobi je bilo le toliko prodora., da je vsakdo mogel stati in se je le s težavo mogel obrniti okoli. Ostali so v tem prostoru 24 ur. Pustili "So jih, da so šli v neko bližnjo tovarno, kje-r so jih vprašali, ako želijo delati Ko niso hoteli sprejeti dela, jih je vojaška straža gnala na polje, slekli so jim suknjiče, vzeli jim klobuke in čevlje in morali So v snegu in viharju prebiti na prostem ves lan in celo noč. Dobili pa niso ni-kake jedi, ne pijače in bilo je strogo prepovedano gibati se. Neka teri so pod tem trpljenjem omedleli in naslednji dan so vse poslali v bolnišnico. Sin tega trgovca je bil močan in ^drav, ko je bil odpeljan v Nemčijo Po kratkem času so ga poslali nazaj ; toda bil je popolnoma shujšan in ni imel nikake moči. Vsled p rest ali h muk je kmalu nato umrl. Podal je popolno izjavo o nemškem brezsrčnem ravnanju zdravniku, ki ga je zdravil; to izjavo je poslal zdravnik belgijski vladi. Dva vojaka iz Havre, brata Le-bri-s, ki sta ubežala iz nemškega jetništva, potrjujeta trpljenje turške kopelji. Mnogokrat se dogodi, da postavijo Belgijce v vrsto in jih po-strelijo s strojnimi puškami. Po nekaterih krajih morajo Bel-gijei ob najslabšem vremenu in v najhujši zimi delati v močvirnih krajih. Na sebi imajo samo hlače in predpasnik ter lesena obuvala. Hrane pa ne dobe ves dan. Pazniki vjetnikov morejo ravnati z nesrečneži, kakor se jim poljubi. Bijejo jih s puškinimi kopiti, včasih rabijo tiuca bajonet. Zelo velika je umrljivost med temi vjetnikL Poznano je mnogo imen takih, ki so umrli v jetnilrtvu. Imajo slaba stanovanja, pičlo In slabo hrane, med seboj m na krizo v NVinf-iji, se dviga eno dejstvo jasno in odločno. * 'r sai*s k a nentška vlada se nahaja sedaj v svojem )a 11 j 4 -1«■ domu v defenzivnem stanju ter je ]>risiljena pe-. :tt i se na konkreten način z rastočim nezadovoljstvom nemškega naroda. Omen jen je t»fieijelnega kozla v osebi državnega kan-e. lar ja, dr. Ziminermanua ali dr. Helfferieha ali pa sprejem volilne reforme more imeti le začasen efekt ali uči-ii' k, kajti nobena sila ne obstaja sedaj, potom katere bi bila nemška vlada v stanu dati nemškemu narodu eno stvar, ki je potrebna za zopetno ustanovitev prejšnje solidarnosti. Kaj takega bi mogla nčiniti le zmaga in zmaga je sedaj popolnoma nemogoča stvar. Sedanje stanje nemškega duha in razpoloženja zna-e i prvo stopnjo nemškega — poraza. Dosedaj so bili kajzerjevi državniki v stanu odgovarjati na vsa tozadevna vprašanja z običajno formulo: — Oglejte si zemljevid! Neme i so se ozirali na zemljevid mesece in mesece, ko so si vedno bolj stiskali pasove krog trebuha ter se pri lagojevali novim pomanjkanjem. Sedaj pa zemljevid ni še nadalje v stanu vzbujati v Xemeih navdušenje za nadaljne žrtve. Nemški narod je pričel spoznavati, da njega vlada le množi število sovražnikov, ne da bi dala sploh kaj v povračilo za vedno rasto-'V slabe šanse. Kampanja s podmorskimi čolni ni rodila uspehov, ki jih je pričakovalo od nje. Po petih mesecih tega voje-vanja je Anglija prav tako oddaljena od izstradanja kot je bila kedaj. Pred petimi meseci je zagotavljala nemška vlada svojemu narodu, cla je zmaga potoni brezobzirnega vojeva-nja s podmorskimi čolni tako neizogibna, da si Nemčija lahko privošči vstop Združenih držav v vojno, s čemur dobi na morju prosto roko. Podmorski čolni pa niso mogli doseči pričakovanih uspehov in vse finančne, vojaške in ekonomske sile Zdr. držav s» je vrglo na tehtnico na strani zaveznikov. Rusija se je v vojaškem smislu rehabilitirala, Anglija in Francija sta dobili novega impulza vsled vstopa Združenih držav v vojno, nezadovoljstvo v Avstriji se je s+ahio večalo in vse obljube nemške vlade glede zmage so splavale po vodi. — Razpoloženje naroda najde svoj odmev v morali armad, ki se bore sedaj le še s senco prejšnje moči in navdušenja, kar kažejo zadnji dogodki na iztočni in zapad-lii fronti. Dokler je bila odločilna nemška zmaga vrjetna ali vsaj možna, se niso bale nemške čete nikakili žrtev. To razj ml oženje pa postaja vedno slabše in slabše. < elega naroda se ne more brezkončno varati in slepariti glede možnosti zmage v vojni. Dočim so izvojevalc nemške čete uspeh za uspehom, je bil nemški narod v stanu verjeti vse, kar so mu pri jx> vedo vali vladajoči razredi. Stvar pa postane takoj drugačna, ko se izpremeni vojna v neprestano,serijo defenzivnih dejanj ter se vrne nasprotnik k naskoku z novim ognjem in novo odločnostjo. — Ni je dežele na svetu, ki bi bila tako dovzetna za du-? slovno manipulacijo kot ravno Nemčija, a tudi nemški zmožnosti za brezkončno in brezpogojno vero so stavljene gotove meje in iz izvajanj nemškega časopisja je razvidno, da se je že dospelo do teh meja. ('im bolj se bo večal ekonomski in vojaški pritisk, — tem večja bo splošna narodna vznemirjenost in to brez ozira na politična zdravilna sredstva, katera nameravajo uporabiti kajzer in njegovi zaslepljeni svetovalci. Nemčija je že poražena v tej vojni, v kolikor pridejo vpoštcv prvotni cilji tega svetovnega konflikta. Nemški narod v splošnem pa je tudi pričel to spoznavati ter uravnavati po tem svoje postopanje. Ko pa bo nemški narod to situacijo razumel v polnem obsegu, potem ne bo mir vec daleč. -ooo- •mnBIH S£ HA "GLAS NAHODA", Dincvirac v združenih državah. Dopis. Bridgeport, Ohio. Malo kdaj je citati kak dopis iz naše uia.se]bine v nase ni vrlem dnevniku. Žal, da moram tudi sedaj {HJiročafti le slabe novice. Dne 2b. junija je tukaj umrla J osi pan a Sinior>eič, soproga obče priljubljenega rojaka Franka Si-monroea. Pokojna je bolehala nad mesec dni na želodčnem kauier.u ter v zadnjem ea.su trpela grozne muke. Na tad ravni ko v nasvet se je ptidvrgla operaciji, ki jej pa ni redila ži\ Ijenja ter je morala zapustiti ta svet v najlepši dobi svojega življenja, liiia je stara šele :>4 lot in zapuftea tukaj soproga ter sedem nedorastJih otrok v starosti od enega do 14 let. Poleg teh zapušča v stari domovini v vasi šufla, iuira Stari Log. kjer je bila rojena, starise in e:*o sestro v Ameriki nekje v Brooklyn«, N. Y., Ntiri brate. Nje«o dekliško ime je biio Kingkof. Pokojrlica je bila članica tukajšnjega ženskega društva sv. A'ne št. 123 KSK-J, ki ji je priredilo lep pogreb, kateri se je vršil dne 1. julija, popoldne po cerkvenih obredih na katoliško pokopališče sv. Antona na Blaine, Ohio. Poleg drtušlva, b kateremu je spadala. so se pogreba vdole/.ila tudi sledeča društva: sv. Barbare št 2:$ KSKJ z zastavami, postaja št. 19 sv. Barbare, Edinost štev. .1 ŠNPJ, Dobri linaitje št. :!S SDPZ ter mnogo drugega občinstva. Nad vse pretresljiv je bil pri odprtem grobu pogled na potrtega soproga iai male otročiče, ki so izgubili najdražje, kar ima otrok na tem svetu. Nobeno oko ni ostalo suho. ko se j«- krstu pogrezal;« v grob. Otroci pa so še zadnjikrat klicali svojo drago mamo Kruta je res usoda človeška; neiapros-ijiva, neusmiljena je smrt, ne prizanese nikomur. Prizor, ki so j nudili navzočim, je nepopisljiv. Pokojna je bila skrbna gospodinja in vestna mati ter splošno priljubljena v tukajšnji naselbini. Tem pototn izražam soprogu in otrokom iiad bridko izgubo žene m matere globoko sožalje; nepozabni pokojnici pa večni mir nad zvezdami. Tukurj jc zopet dokaz, kako po trebna so društva tudi za ženske ker smrt ne vpraša za spol in ne za zaposlenost. Ako mož ostane k majhnimi otroki, kot je ta slu-čiaj eden iamed mnogih, je pomi 1 ovanja vreden revež; posebno pa. če še 'ni od nikoder inobene pomoči. Zato^je dolžnost vsake ženske že kot martere, da spada v društvo in s tem že vsaj nekoliko preskrbi pomoč v slučaju smrti. Kar se dela in zaslužka tiče. gre zdaj s polno paro po tukajšnjih preinogorovih in zaslužek je še precej ipovoljen, ko bi le dnaiginja malo odnehala : ali ta je pa ravno taka kot kaka 'bolezen, ki prid*1 naenkrat, zapusti človeka pa le počasi. Mogoče bodo naši gospodje zdravniki v "VVashingtonu le našli kako zdravilo zoper to na rodno bolezen; vsaj poskušajo že dolgo časa. H koncu pozdravljam vse. ki se slovenskega prepričanja. Mihael Hočevar. Dežela je več kot zlato. V eni najbolj temnih perijod Državljanske vojne se je oglasi'. Mr. C. Bond, odvetnik iz Chieaga in prijatelj predsednika Lineolna pri slednjem, ko se je mudil v Washingrtonu. Takoj po pozdravni je vprašal predsednik: — Povejte mi, kaj misli -narod v IHinoisu glede te vojne? Mr. Bond je odgovoril: — Gospod predsednik, gotovo sc spominjate Ameriške hiše v Ot tavvi? (Najvišje sodišče rz Illinois*, je imelo svija zasedanja v tem po slopju). No. bil sem tam preteki teden ter naletel v nekem hotelir na skupino ljudi, ki je živahno raz pravljalo o* vojni. Približal sem se skupini .ter zapazil moža, ki j> glasno govoril ter pri tem mahal z rokama. Govoril je glede zlat® ter rekel, da stoji sedaj na 210 i* da bo šla cela dežela k vragu. Ta koj nato pa se je obrnil proti govorniku mlad fcl-—z mteligent nim obrazom ter rekel: — Zlato? Kaj veste vi glede zla ta T Ne vrjamem, da ste ga sploh kedaj videli in tudi ne vrjamem da imate sedaj pri sebi en eel dolar. Naj cre zlato k vragu. Boljše pa bi storili, če bi pomagali dobit to vojno ter rešiti deželo propada' — Gospod predsednik, jaz mislim. da je to način, kako mialijr ljudje t UKotaira o tej »>Mi .1. Iz Ruskega Rostova. Mesto Rostov leži ob reki Don, v južno-iztočni Rusiji. V tem mestu se je vršilo pred kratkim eno najbolj čudnih zborovanj v svetovni zgodovini. — namreč veliko zborovanje tatov in vlomilcev, ki so zahtevali svoj delež pri vladi in u-stToju nove, proste Rusije. Mogoče gra ni mesta v Rusiji, ki bi bil bolje sličen kaJcemu tipičnemu ameriškemu mestu, kot je ravno Rostov ob Donu, ki leži trinajst milj nad izlivom velike reke v A-zovsko morje. Tujec, ki koraka po glavni cesti v mestu, je presenečen vsled dej-steva, da je na obeh straneh ceste več ameriških in angleških pro-dajal-en kot pa ruskih. To mesto je namreč veliko točišče žito proizvajajoče Rusije ter se poroča, da ga izven Marseilles ni mesta na svetu, v katero bi se uvedlo toliko poljedelskega orodja kot ravno v Ro. stor in njega pristanišče. Rostov je zabavno in nakupovalno središče za stotine proviincijal-nih mest, ki so raztresena po juž-! no-iztočni Rusiji iai iz teh mest pri-! iiajajo zabave željni ljudje v Rostov po'treh železnicah, ki odhajajo s te točke proti severozapadu, severo-iztoku, in jugo-iiztoku, nam reč proti Kavkazu. Ko pridejo ti obiskovalci in kupci v Rostov, ne dobijo le tam blaga iz Amerike, Anglije in Nemčije; nudi se jim tudi užitek, da vidijo gledališke družbe, katere se privede tjakaj z velikimi stroški iz Moskve in Petrograda. Ta pravilna gledišča pa nimajo niti zdaleč toiiko obiskovalcev kot pa ducat ali več kiuo-palač, ki so vsaki večer natlačeno polne. Najbolj priljubljeni so francoski filmi. ki so polili melodramatičnih prizorov, umorov, da se ježe človeku lasje in živih opisovanj domačih sporov. Prebivalstvo Rostova se jc tekom zadnjih štirideset let. skoro potrojilo. Sedaj je glede števila prebivalstva deveto mesto v evrop ski Rusiji. Oe ne bo revolucija prekrižala vse račune, bo Rostov leti, 1937 tretje največje mesto v repu bliki. ki bo prekašalo celo Odese Ta naravnost presenetljiva rast pa se je izvršila kljub dejstvu, da je pristanišče iz van redno plitvo in da se vsld tega ladje, ki prinašajo različne poljedelske stroje in 'druge poljedelske predmete ter odvažajo velikanske zaloge žita, ne morejo približati mestu samemu. — Struge reke se namreč ni poglobilo, kar bi bilo naravnost neprecen I ji ve vrednosti. Raz ven tega pa je rek Don zamrznjena skozi 100 dni v letu. Z izjemo Kijeva in Odese je Rostov najboljše zgrajeno mesto v južni Rusiji, a se glede cerkva in katedral ne odlikuje poseono, kajti obe največji sta le neroden posnetek Sv. Vazilija in Odrešeniko-vekatedrale v Moskvi. Cestni železniški sistem v mestu ima v rokah neka belgijska akcijska družba. Vozovi te dužbe pa so jako na slabem glasu, kajti pozo-rišče so vel'ike delavnosti tatov in drugih čednih obrtnikov. — Kako slavno mesto je v tem oziru, nam priča zborovanje, ki smo ga že o-menili in ki se je vršilo v tem mestu. Med glavne industrije Rostova je šteti ladjedelnice, parne mline, tobačne tovarne, topilnice za železo, tvornice mila, destilerije, zvo-narne, žage in papirnice. Ob gotovih časih leta se poveča prebivalstvo za, celih 60,000 delavcev, kamere se privede od zunaj, da nalagajo žito na plave in ladje. Vse kaže. da je angleški jezik bolj priljubljen kot pa francoski ili nemški ter tvori glavni prostovoljni predmet v šolah. Popolnoma po načinu Zapada najdejo ženske dela ta ko v uradih kot v tvorni-ah. Rostov leži 772 milj južno-iz točno od Moskve. VI STE BREZ GLAVE AKO NE SKRBITE ZA SVOJE N00E. ' enrriial nkw« wot« acrv«^ m«w yoimc1 ~ _____ m NEMŠKI SOCJALIST SCHEIDEMANN. United Fruit Company, [ Cocchijevo priznanje. Kje je Srb? Veliko ameriških ladij se bo re-kviriralo za prevažanje čet in provizijo preko Atlantika. To bo seveda imelo za posledico izpremembe v naši prekmurski trgovini, iz vzemši Evropo. Ena pomorska služba pa je. ki prav posebno zasluži da se jo goji in vzdrži, v koliko* je to vzdrža-vanje združipivo z vojaškimi in mornariškimi potreba mi Združenih držav. Ta pomorska služba je ona United Fruit Company v Centralni Ameriki. 3! on roe doktrina je bila v veljavi skoro celo stoletje. Varna jamstva te doktrine pa niso besede di^ žavnikov in tudi ne sila oboroževanja. Varna jamstva te doktrine st. vezi simpatije, ki nas družijo in vezejo z narodi lasitinske Amerike. Te vezi simpatije se je Izprea-lo s pomočjo komunikacijskih črt. ki nas družijo z njimi in potoni izmenjave naših produktov z njihovimi. Evropa je prevladovala glede trgovine v -Južni Ameriki, ker ni vstal noben Amerikanec ter ustanovil med Severno in Južno Ameriko ist^ pomorsko službo, Ki obstaja med Evropo in Južno Ameriko. Hitreje in včasih celo ceneje je potovati iz New Yorka v Rio de Janeiro preko Londona ali Ham burga kot pa potovati naravnost, po železnici ali z ladjo. Stvar pa ni ista glede Centralne Amerike in Zapadne Indije. Prikle nilo se je obe deželi na nas s celim omrežjem ameriških transportacij-skih črt in s pomočjo intenzivne ameriške trgovine. Glavni nosilec te trgovine, v kolikor prideta vp<* štev Jamaica in Centralna Amerika. pa je bila United Fruit Company. Pa miki. ki prinašajo k nam banane, odvažajo iz naših krajev vse vrste ameriških proizvodov. — Za potnike v obeh smereh je vse preskrbljeno ter imajo na razpolago vse mogoče udobnosti. Ta družba je bila morda najbolj mogočni posamezni faktor pri izboljšanju vse-ameriškega razmerja. Vsako izločenje vsakega posameznega teh parnikov bi pomenilo oslabljenje našega upliva v krajih, kjer sploh ne smemo dopustiti, da bi se naš upliv oslabil. Je pa še neka druga stvar, ki je vredno razmisleka. Banana je hrana revnega moža. Preteklo leto se je importiralo v Združene države šest bilijonov banan. Solnce in deat tropičnih krajev proizvajata brez človeškega posledovanja naravnoftt nevrjetue množice tega sadeža. Ne more se varčevati z ladjami, ki od-vtžajo banane med svet. V Zdru žene države pa se jih lahko spravi v tolikih množinah, da se da lahko velike drage hrane na razpolago evropskim zaveznikom. Politični in ekonomski razlogi zahtevajo od nas, da »mo nad vse previdni glede eventualnega pre-kinjenja parob rod nega prometa s Centralno Ameriko. Mnogo mož ne skrbi za noge in so brez glave. Mi vsi imamo le dve nogi in dobro moramo za nje skrbeti. Kaj boste napravili ako vam ; odpovedo. Ai ne veste, da potem ne boste mogli več delati? Samo pomislite! Ako se vam noge pote, srbijo, so utrujene, mehurjaste, ali rastejo odrastki, kurja očesa, to povzroči vsahnenje živcev na nogah. Ne čakajte, da vsahnejo, temveč rabite PEDISIN takoj. Pedisin je edino zdravilo za noge Ne dovoli utrujen ja, rasti mehurjev. odrastkov ali kurjih očes. Vaše noge potrebujejo Pedisin in nič drugega. Ni potreba neprijetnih kopelj, nobenih posebnosti. Vi potrebujete le Pedisin. Ena velika družinska škatlja, zadostuje za več mescev in stane le $1.00. Pošljite naročilo na tale naslov: i GROWN PHARMACY 2812 E. 79th St,. E., Cleveland, O. ; hiju stavila vprašanja, katera je poslala ameriška vlada. Zunanji mn.ister je obljubil, da bo storil vse. kar je v njegovi moči, da se zadeva hitreje reši in da se vstreže Združenim državam, posebno v tem trenotkh. ko se je vrnila laška ko misija, ki je bila v Ameriki deležna tako veličastnega sprejema. Crugerjeva je zavrgla življenje, ko je zahteval molčečnost. — Nato jo ie ubil. Ali ga bo Italija izročila? Švedska zopet protestira. Stockholm. Švedsko. 12. julija. Švedska je obvestila svojega poslanika na berlinskem dvoru, da naj protestira proti potapljanju Šved skifc ribiških ladij. Cocehijeva izjava v jasni luči kaže korupcijo newyorske policije, ki ni mogla najti trupla Crugerje-ve, ko je š<- ležalo v jami pokrito samo z zabojem. Ko so detektivi prišli v Cocchijevo klet. so Coechi-j ju samo stavili nekaj vprašanj, toda kleti niso preiskali, d as i bi ka.t lahko zadeli na mrtvo truplo, ako bi preobrnili le en zaboj, ki se je nahajal v kleti. Cocchi je priznal, da se je Cru-gerjeva obupno branila. Ko jo j t pahnil v klet, je bila še vedno pri zavesti in ji ji* rekel: ''Prosim vas. ne povejte nikf* mur nič o tem, ker imam ženo in dva otroka."' "Toda ona je šf- dalje klicala policijo", pravi Coeehi. Ker sem se bal, da se bo izvedelo in s strahom v svojem srcu sem jo vdaril trikrat po glavi in sem jo nato vrgel v jamo, v levem kotu kleti. Najprej sem položil v jamo glavo; potem pa sem truplo z nori!m» zadevo Cru-gerjeve. toda šel bom, kamorkoli ce popelje sled." Storilo se bo vse. karkoli dovoljuje mednarodno p*ravo. da bo italijanska vlada izročila morilca A-nieriki. Joseph W. Grigg, ki zastopa v Italiji newyorsko policijo, je šei k laškemu ministru zunanjih zadev. Ponovno ca je prosil, da bi se Coc- Francosko bojišče. London, Anglija, 12. julija. — Na belgijskem bojišču se boji z vso silo nadaljujejo, dasiravno niso Nemei obnovili napadov, na obrežje, niti niso Angleži izvršili ni-kakega protinapada. Nemci s težkimi topovi bombardirajo belgijske zakope. med tem ko so angleški zrakoplove! izvršili več poletov za nemško bojno črto in so povzročili mnogo škode. Ves dan ni bilo -nikakili infasnte-rijskili bojev na francoski fronti, pač pa so Francozi odbili dva sovražna nočna napada blizu Verdu na. Mnogokrat so Nemci poskušali prodirati proti hribu štv. :i()4 pa večino so bili odbiti. Tudi pri Che-min des Dames so Francozi odbili nemški napad. Vse izgube, katere so imeli Angleži pri zadnji nemški ofenzivi, znašajo 1800 mož med temi so tudi v jetniki. Vsak, ki se je registriraj dne 5. junija se mora sam pobrigati za sledeče: 1. Poizvejte številko okraja za oproščeni e, v katerem živite. 2. Poizvejte, kje se nahaja glavni stan komisije za oproščeni e za okraj, v katerem živite. 3. Poizvejte, če vam je dala lokalna komisija novo številko. V slučaju, da se je to zgodilo, poizvejte, katera številka je to. 4. Poizvejte, kdaj bo štetje končano, če se to še ni zgodilo, ter poizvejte svojo lastno številko v čimkrajšem času. . 5. Poizvejte, kakorhitro se bo vršilo žrebanje v Waahig-tonu, če je bila vaša številka izžrebana. 6. Poizvejte, kje se morate iaviti v slučaju, da ie bila vaša številka izžrebana ne glede r\fi to, če ste dobili po pošti o tem obvestilo ali ne. 7. Predstavite se osebno na določeni dan pri krajevni komisiji in sicor ne glede na to, da ste telesno sposobni ali ne. 8. Če nameravate zahtevati oproščenje, pripravite vse potrebno za to pravočasno, kajti va^ zahtevo je treba vpisati pri krajevni komisiji tekom sedmih dni potem, ko ste bili vpoklicani. Zapomnite si pa predvsem, da ie vse to vaša lastna zadeva. — Vi niste na noben način izvzeti, brez ozii-a na to, kdo ali kaj ste, dokler vas niso preiskali. Ne more se vas oprostiti ali izvzeti, dokler niste zahtevali odproščenja ali odpusta. Ne bodo vas izvzeli ali odpustili avtomatično, zato ketr ste poročeni ali radi vaše službe. Lahko dobite naenkrat poziv da odidete v vežbalno taborišče; lahko se tndi zgodi, da vas smatrajo za dezerter-ja, razen če ste zadostili vsem postavnim določbam, tikajo, čim se tega žrebanja. GI AS NAEOKC/13. JTTt. 191? Normalni potek ruske revolucije. Iz poročil« ameriškega poročevalca. Je koafcjcijske vlade v monarhistična, dočim jp bila levi- končalo prvi del revolu-u vedi o drug i del. To m\ i zsroddo brez naporov in oktobrasti, iiii ea več ali manj revolueijonarna. Središče so zavzemali tak oz van i možje tipa Rodianka irtmh slučajev,! ku šidlovskija, možje, ka.tere se in tiučkova in Miljukova.Umatra sedaj za skrajno konse-i-i / n i I u <4» Nevi tudi veliko i vativne in ki tvorijo sedaj eks-r jenji. V splošnem govor tremno desnico v novem redu j'- • !a stvar izvanredito! stvari. Vse, kar je tvorilo desno upadla. Koalicija je zdru- tftran od središča, se labko pusti najbolj mogočne stran- I zasedaj na strani. To je bila kon-K.t-iji ter se je ;h4oži1o pre- fitzna skupina organizacij in vsak Ij za vlado, ki bo človek je tvoril fivojo lasrtno aju trajala do skli- stranko. Nekateri so se združili dajne skupščine. s progresivnim blokom tekom vojne, da vstavijo delavno večino. J>-vieo od središča sta zavzemali dve močni stranki, namreč takozvani kadeti, stranka Milju-vlada uiiva podpo-lkova ter kombinacija soeijaliltov izmed takozvanili »«i delavcev. Še v dneh pred revo- ce j 1 nde*i tflii r srečnem slu MMijt zakon Vaak pameten du ae vprašuj. dosti DKM'1 »o t«-r pri i človek v Petrogra-e le to, če I »o vlada tla nadaljuje z voj if kooečno varno v \ 11 i>šč i m. \ U> > tih naj dobit i oz vati i uiemi • ohranili srvojo dolbro voljo, d očim je revolueijonarni odbor vojakov in delavcev le prevzel iz njih rok vso vladno moč. - Tekom zadnjih dveh tednov pred oživotvorjemjem nove koalicijske vlade se je nahajala dejanska vlada Rusije, vsa resnična oblast, v rokah izvrševalnega odbora, delegatov delavcev in vojakov. Provi»zoričaa vlada je ponovno izjavila, da hoče storiti vse. kar zahteva ruski narod, da pa ni nobene p<»ti, po kiiieri bi se dalo izraza resnični volji večine ruskega naroda. Odbor delegatov delavcev in vojakov sam ni mogel tegu povedati, kajti nahajal se je sam v stanju ugibanja in valovanja. Vsled t»'ga jo nadvse čudno, kakv> je mogla ohraniti vlada celo sen-eo vladanja. Končno pa ni mogla storiti niti tega. Tez koč a jc ležala v naravi stvari same. Odbor delegatov vojakov in delavcev je bil ^postavljen vsem mogočim viplivom. Celo lastni izvrševalni odbor ni vedel, na kakem stališču stoji danes in na kakem bo stal jutri. Ko se je prvič spravilo na površje koalicijsko vprawanje, je ispadlo prvo glasovanje 2:1 glasovi za in 22 proti. Končno pa je bilo sklenjeno. uspevno do- kadeti in socijalisti ter satvar jo vrxiia delo. Sedaj je odvisno v^jsJa nuprej tako daleč, da se je <>d 11; tia, kako nn»čiki bodo "bolj (Ustvarilo koalicijsko vlado. To pa šiviki" jti <-e morejo spraviti naj ni bila navadna siraiikareka ali površje nekaj, ob kar bi se apo delna razjwtija, temveč boj za lakitiia Ui,\n ko-ilieijaka vlada prineipije. ki t*. prišel na površje poročevalcem, da se odbor dele-• htilj««r\ iki so delili pri svojib prejalLsl.j tudi v bodočnoOi. Kia- ga tov delavcev in vojakov ne mo-n^mnh podporo od strani ruskih »Ni, ki predstavljajo progresivne i/„lmi«iimt\ ki so s» v mili iz Ame- meščane v Rusiji, se zavzemajo za rikf >v n-e. Franeijc in Anulij**. j demokratično ,j>olitično Rusijo, ki /fh> radikalni ter pro-j dočim ne «pci'.abijo socijalisli niti »jo *v»..je tukajšnje, namreč pe-'za trenutek, da hočejo Rusijo tu-tn ^r.i]-. --•• brate, naj ne pripuste,i«H socijalno in družabno zrevolu-zdrsiiila nazaj v rc- i cijonirati in da se nahajajo zdaj ko ali plutokrarčno re-'v koalicijski vladi le z namenom, v,), ki se *iri v deželah, i tla obstaja vlada sploh še naprej, prej poiskali zavetja : d očim so obrnjene vse njihove si-, ■i J/javljajo, da ne sene'le proti cilju soeijalne revolucije srti iz ene vrste despo-1na Ruskem. ii K us i puh ki« r »Ij; 1 1 Ri tiz.mu v «iruy takoj preobrii" <1 nižal »ni h,s1 » praktičnim ur liat ičuih teorij »k nat-iu, na. nei noma delajo akeua imel ii >rziral ljudje hitro i pri mir . Zahtevajo, da se, 1'dali so se v toliko, da more > ves kapitalistični priti ta soeijalna revolucija na re m ter s** prične s d en in miresi način potom ustavo-sničevanjeiu socia ldajne skupščine. "Maniševiki"' I)»-jstvo, da se na- in boljševiki'' pa imajo skupni na riKia, lUBCUOtU s ! mhiuo najbolj nazadnja-aiaroda. ki jih je , v temi ter bruta-jo vojske. To so V 1 t je v sploh Nt v ar liaMj, v \ojni. jih zanima leikončui cilj. da poinetejo s kapi-t. da jii i je vojna na jH)ti in|taJizmom. Razlikujejo se le v tn-ha raditega na vsak na j sredstvih, katere nameravajo u-itu\ iti jo, in nicer na uspešenporabljat i, in *4 manjše viki" so . če nn go>*e, če ne, pa tudi! voljni izvršiti stvar poiiaisi in •uhih>cu. 1'ri tem pa poiiol- progresivno, pozabljajo na dejstva, daj y onyl burnih dneh revolucije so bili oni. ki so prvi nastopili kot voditelji revolucij ona me stranke, povečini člani ekstreinne .levice v dumi ali možje, ki so bili ki pridejo P1*"! kandidati za ta mesta, ker niso tke, napolnjene s kkun-i ri-j- na p«Aršje vsled delavnosti zrakom. earske ntske vlade. Varnostni od- o pa je najti med ! |K,r dume pa je bil na dnigi strani par najodličnejšil kadeti z majhnim pridatkom lin>ije, navdaja vse i oktobrLstoV. Tako je šlo prav wl idi 1«'| prvega pričetka za politirno moč. . : ja jjC>j za politično moč se je vodilo v Tavriški palači v prvih par dueli, dočim sta oba odbora zborovala v različnih krilih istega poslopja ter prišla končno do sporazuma, Socijalistična organizacija je takoj postala zaiana polna vojakov, je postala znana pod imenom odbora re, noče in da seaie bo nikdar pridružil buržuazijski provizorični vladi. Naslednji dan pa je stala Rusija pred za vršen i m dejstvom. Zgodovina teh dveh mesecev je zgodovina rnaraščanja revolucijo-narnega duha, katero naraščanje se izraža v odboru delegatov vojakov in delavcev. To je bilo po-n a rod esi je in posplošenje vladne sil<>. Prehod moči v tabor delavske in vojaške delegacije fpa je kazal, da ni bila ruska revolucija le za-rotniški državni preobrat, strmo-gi a vi jen je vlade, temveč v resnici 'dravo in stalno naraščanje revolucionarnega duha in razpoloženja. Oživotvorjoaije. koalicijske vlade pa ni na noben način vstavilo naraščanja tega libanja ter ga ne more vstaviti nobena stvar. Rusija, sledi norm:Llnemu poteku vseh velikih revolucij. Ostala ho »ijativikl iov vse ioI Ti atizem, ki v ne lirtga za stvari, lanjo&tjo ui d^>sego juti je nimajo nika-koalicijske vlade ter uspehe. " Vsled tega si >, da mečejo vladnemu a jrhI kola. Dasiravno sedanjem času zelo težko kmen,>m kaj prerokovati o ltusiji, jej š«» tem te/ga za poročevalec. Mtaoe> a zu 4«»le ki moramo pošiljata svoja poroči la preko Sibirije in Pacifika. Pri' pi >< an sem pa p«i*olnoma. aikcijo. Oni pa, ki so i", t zbil i to vlado, sede sedaj v vladi mirni ter iif izerleda. kot da je še več ljudi, ki bi bili še dosti »nočni, tla razhijejo le razbrjalee. Med izgnanci, ki so se vrnili sedaj v Rusijo, jih je dosti, ki so prif-eli molčati, kajti spoznali so, da ni prav posebno varit t boriti ««' z novimi možmi, ki so prišli na krenilo. Najslabše pa se godi v tem slut'iyu oniui, ki so prišli iz Nemčije ter skušajo povHod govoriti v prilog Nemčije. Politični ustroj in sestav Rusije je sorazmerno lahko umeti. Vendar pa se je v zadnjem času pojavilo toliko stranski li struj, da *> človek v njih res težko spefcna. V nasieti .pa Ita-Ijanka ter ^ardmi dama na francoskem dvoru. .Mladi dečko je pričel svoje življenje slabo, kajti bil je zadnji otrok štev Hue družine ne preveč bogatega očeta. "l>a pa je bila ■stvar *»e slabša, je bil telesno slaboten in pohabljen, vsled česar je bil vedno predmet dovtipov in surovosti drugih mladičev. Pozneje, ko je donastel do mla-dcniski- dobe, je prišel najhujši uda ree. Kvgein je bil ves neumen na vojaštvo. fcdini cilj in hret>enenje njegovega življenja je bilo {xi-stati vojak. Sanjal je o vojaški slavi, dočim je hotela njegova družina, da po«taoe duhovnik. Konečno jm se mu je vendar posrečilo pregovoriti očeta, da mu je dovolil vstop v armado. Kakor hitro pa je imel očetovo dovoljenje, sc je pojavila še veliko večja zapreka med Evgenom in njegovim ciljem. Vladar Francije je bii takrat Ludovik XIV. Ta kralj je sovražil Kvgenovo mterter. Vsled tega je iz golega maščevanja odklonil sprejem Kvgena v 1'raiicosko armado. Tudi kraljev prvi minister je sovražil Ev gena ter ga javno osmešil. Ob istem času pa se Ludovik polastil Kvgenovega družinskega .premoženja ter odpusti! njegovo nuaiter iz dvorske službe. Karijera Kvgena je bila vsled tega tuiičena prav pri prvem po-čeitku. Prepovedalo se mu je vstop na dvor in v armado. Kadar so ga srečavali drugi plemenitaši, so mu kazali hrbte. Vse to pa se mu je pripetilo brez najmanjše njegove krivde. Radi njega je bila osramočena in izgnana z dvora tudi njegova mati, ,kar ga je še hujše bolelo kot njegova lastna nesrečia. Vsled tega so bila francoska tla prevroča zanj in odšel je v pregnanstvo. Mesto da bi postal vsled teh razočaranj apatičen, je Kvgen še bolj trdno sklenil, da izvede svoj niačrt in uspe. Sklenil je še več. Hotel se je namreč osvetiti nad kraljem, ki niu je zabranil kari-jero v domovini ter žalil njegovo ZASTONJ Zdravniška knjižica * Kažipot k zdravju. Ta knjižica pove enostavno, kako se nekatere bolezni, kakor je sifilis ali zastrupije-nje krvi, mozolji, kožne bolezni, stare rane, živčna slabost, moška onemoglost, semeno-tok, mehurne in ledvične teškoce, nalezljive in druge moške ter ženske bolezni na spolno-urinarnih organih, vspešno zdravijo privatno doma in z majhnimi stroški. Pove tudi o našem vspeSnem zdravljenju dnigih bolezni, kakor so nerednosti želodca in jeter, žolčnica, zapeka, zlata čila, revmatizem, katar, naduha in slične teškoče. ALI TRPITE na katerent izmed sledečili simptomov: bolečine v križu, bolečine v 7.gibih, glavobol, izguba apetita, kisloba v želodcu, po vračanje hrane, bljuvanje, žolčno riganje, nečist jezik, smrdeča sapa, izguba spanja, slabo sanje, slabost in nagla razburjenost, nervoznost in razdr.H/.enost, onemoglost ob jutrih, črni kolobarji pod očmi, sramežljivost in izogibanje družbe, nemarnost, bpjazen in srčna toga? — Ti simptomi so znamenje, da vaš telesni sistem ni V redu in da potrebujete zdravniških nasvetov in pomoči. Naša brezplačna knjižica vam peve dejstva glede teh simptomov in teško«; pove vam tudi o našem zdravljenju, ki pomaga moškim do zdravja, moči in svežosti, da so zopet možje. Zaloga znanosti je in vsebuje nasvete in podatke, katere bi moral znati vsak moški in vsaka ženska, posebno pa tisti, ki se nameravajo ženiti. Iz nje lahko spoznate vzroke svoi^ga trpljenja in kako bi se vaše teškoče obvladale, čitajte to knjižico, kažipot k zdravju, in okoristite se z njo. Pošl|ite ta kupon še danes. DR. J. RUSSELL PRICE CO.. SlOOO Madisou A Clinton St«.. Chicago. II!. Cenjeni doktorji:—Pošljite mi takoj vašo zdravniško knjižico popolnoma sastonj in poštnine prosto. Ime............................................................. Stev. in ulica ali Box No...................................... Mesto . . . Država .....................^ in postala vedno bolj revolucijo- J mater. narna, dokler cie bo končno sila Zapustil je Francijo. Avstrijski počivala zavestno v rokah vsake-1 cesar je bil njegov daljni sorod-v deželi. To se pa do/daj še n;|nik in k temu se je napotil mladi fikov in delavcev. Pod tem imenom jc bil odbor v nadalje znan t«-r je rastel na moči. dokler m po dveh mesecih postal močnejši kot provizorična vlada ter se ga je po klicalo, da sodeluje pri vstvarje nju koalicijske provizorične vlade. — V splošnem se lahko reče, da je postajala tekom prvih dveh meseeev revolucije ekstromna levica, najbolj revolueijonarni del R«iš-jc, vedno močnejša ter tudi rasla po itevilu na naravnost ogromen način. Kadeti in oktobristi, ki so kontrolirali provizorično vlado, •niso imeli več za seboj pretežne večine naroda. Bili so sicer skupina odličnih in sposobnih mož. mogoče ena najboljših vlad, kar se jih je kdaj sestalo na svetu, vendar pa niso mogli napredovati s tako brzino kot je napredoval narod sam. Ovirala jih je predvsem odgovornost, ki so jo imeli in prevzeli napram narodu. Kljub temu pa je bilo nadvse značilno, kako so bili v stanu izpremeniti se v par tednih iz skupine mož, voljnih, da poslujejo kot ministri acodilo. Zgt>di se kili ko celo, da bo ostala ruska revolucija prav tako ma-, lo krvava kot je oila dozdaj, a tudi brez ozira na to se giba vidno v določeni smeri od svojega prvega pričetka. Zopet no strmoglavi jenje sedanje vlade se bode marsikateremu zdelo neprimerno, a to le za trenutek, ali kakor da bi tak preobrat ne moral pomeniti kake katastrofe. Ker pa ise središče oile pomika vedno bolj proti proietarijatu —: dia rabimo ruski splošni izraz —. je povsem naravno, da se bodo izvršile -še na-daljne izpremembe v vladi. To pa ne j Himen i, da bi morala dežela vsled tega priti v propast. Prehod sile v roke naroda bi ne imel ni-kakih slabih posledic, če bi se ne nahajala Rusija v vojni, ker pa se nahaja, ima celo gibanje tudi par xelo resnih str:ifni in to radi zaveznikov Rusije. V kolikor pri de vpo&tev Rusija, je dozdaj trpela le radi svoje disorganizaeije. Kakorhitro pa 4>o armada zopet, organizirana in aktivna, se lahko Iz manjša zunanje zlo ter izvrši obenem notranjo izpreniembo v de m o kratic nem smislu. Z izvajanji srno hoteli le namkr v dni pred revolucijo, iz česar bo pod kakim drugim carjem, v sku-Lcvidno. odkod prihajajo sedanje jfiino mož, ki so predstavljali iz rastru je. | žito demokratično vlado. Korak je dajala precej doferojza korakom so se stalno in brez saldržka v klanjali vsaki ter i»ri tem odo mgnanec ter ga prosil za mesto v avstrijski armhtfji. Cesar je sprejel ponudl>o Kvgena ter ga imenoval kapitanom v nekem konjeniškem polku. To je bilo najbolj pametno dejanja, kar jih je kdaj storil kak avstrijski cesar, — dejanje, vsled katerega je izpreme-nila zgododna svoj tek ter se je preobrazil zemljevid Evrope. Vsled svoje neustrašene hrabrosti ter odličnih vojaških sposobnosti se je Evgen hitro pope-njal vedno višje in višje v avstrijski službi. Kralj Ludovik XIV. je čul o njegovem napredovanju ter ga sklenil še enkrat ponižati. Poslal mu je kratko poročilo, v katerem ga je pozval, naj se takoj vrne v Fataincijo, ker bi bil drugače izgnan za celo življenje. Princ Evgen pa je prav • na kratko odgovoril: "Vrnil se bon- niti, da revolucije še ni konec in da se bo nadaljevala, dokler ne l>o prišla Rusija na kamen it i temelj. Vstop soeijalistov v pro vi-zorično vlado in koncentracija sile v koalicijskem provizoričnem kabinetu kaie, v kateri smeri se giba celi razvoj. V tej smeri pa se pomika še vedno naprej. Imejte hladno J v svoji trgovini. Električni veternik napravi hlad v vaši trgovini. Naredi cirkulacijo zraka in prežene w muhe in bacilje. Zadovoljili f boste odjemalce in samega sebe ako rabite električni veternik. To ne stane preveč in rabi le malo moči. The New York Edison Company At Yntr Strvtct G«c«al Offices: Irving Place and 15th Street Branch Office Show Rooms lor the Convenience of the Public S SSfSs*«, I ______ I '51 I !6thS<«et mlrSSL^ I »«4We* 4*4 Street j 15 E 125th Street AD wrnmum 3*2 £ 149th Stmt i m ■T iift neki daji v Francijo, a takrat 11a čelu invazijske armade!'' V teku par let je postal jyine Evgen generalni m.ijor v avstrijski armada ter bil velik ljubljenec avstrijskega cesarja. To svoje novo stališče je uporabil za to, da zveže Avstrijo z drugimi državami m proti Franciji. Ludovik XIV., ki je postni vznemirjen, je ponudil princu Evgenu maršalsko palico Francije, če pusti Avstrijsko službo ter se vrne domov. Evgen pa mu je poslal žaljivo odklonitev ter podvojil svoje napore, da doseže spor med Avstrijo in Francijo. Os vet a nad francoskim kraljem se je že pričela. Avstrija in Turčija sta se nahajali takrat v vojni. Vedne turške invazije so pretile, da se raztegnejo po celem kontinentu. Evgen pa se je sprijel na čelu avstrijskih čet z % veliko močnejšo turško amnado pri Zcnti, 1. 1607. .jjo uničil ter prisilil sultana, da jo sklenil mirovno pogodbo. Pozneje je oblegal lici grad, katero anesto je branila šestkrat j močnejša turška posadka kot pa je mla. oblegovalna armada. Vzel je trdnjavo z naskokom ter prisilil posadko, da se jc udala. Pričel jc nato pohod proti Carigradu samemu, ko je prosi! sultan zopet za mir. Konečno se je posrečilo princu Evgenu, 47, let Plača pekom $33 do $44 na mote plača kuhom $38 na metre plača me »ar jem $36 na mesec Urad rekrutaeije: vogal 39th Street in 6th Ave., New York. $ Iz starega Egipta. Stari Egipčani so trgali žito prav pri klasju ter pozneje porezali slamo prav piri tleh ter jo položili. To je bila slaana, katere Fa-rao ni hotel dati Izraelcem. Ker Sb jim ni dovolilo, so bili Izraele1! prisiljeni pobirati strn. kar je bila zt lo težka stvar, kajti slama je bila preje odrezana skoro prav do ko- ____- - ^ . .....-'-rt • S JUL. 1917. Danica. M aJ o mestni prizori. — (Nadaljevanje.) 4 Povem vam, ta prevzetna Danica je tiha voda, ki pa tem glo-bočj« dere! K j, da bi ve vse* vedele... !*' je ,g<»vorila. Regina skrivnostno. "Kaj, kaj?" so «»e oglasile naenkrat v*e tri. "Zakaj ne poveš.' Nam vendar lahko vse raupas!'' vabi j ali s seboj ceio še število sorodnikov in rastnih parasitov. — Neko razbrzdano veselje se je polotilo Jelemčevih: Danica je ob strani elegantnega Mirka kar plavala v blaženosti ter tolsti obraz •Jelenčevke je žarel nalik polni luni. Stari Jelenee pa je zmajeval z glavo radi teh razkošnih zabav in uprav luknlske potratnosti. On edini je vedel, da ima skoro tretjino imetka "na upanju", tretjino dohodkov pa mu požro hčeri ne in soprogine toalete ter ngene >ani< a ini je vedno vse za-j raznovrstne muhe, katere se me- ira upala; zato t«*re pe svati dov&ti... T U Piv« ▼•det... "A, a liki je v< vem o njej reči, ka-!ngavajo vsak teden, Jelenee edini, wmijtvn o njej pripove- -lasi no bil bistroumen mož, je čn-Tiwlu to vam rečem, daj til. da je njegovo bogastvoele že »ljunil pri d njo, če bi i bolj navideszno. Opozoril je na to I svojo lahkomišljeno ženo parkrat, — Hinavka! — Saj se a ona je brla gluha za vse oponii-10 nHo, tla ni \se zlato.i ne. češ: l>aniea se imenitno omoži r ne tako »veti na tej D®niei!"iin zopet bomo na konju. hit«i je pravil brat.'* sani zašel v veliko gmotno zadre- V kleti praviš?! To je škan-lgo. v najkrajši dobi poravnanje k;»tert mora izvedeti Pivee visokega in že zastarelega dolga, kilo je ^ bil?*' je vpraševalajs*ieer ukaže sodnijsiko zapreti pro-lovedna Breznikova z obrazom j da ja lino. Krida je bila tu. (večje ogorvewwrti. j Prepaden se je obrnil Jelenee O. ptl»č« ! Veste, on...*" irjdo zeta s prošnjo, naj mu pcwnore ton* j«- napravila s prstom ne- iz hipne zadrege, ker bi itak iskal kulaeijo. Potem pa si je,drugod zaman tolike pomoči. — kakor najbolj stidljiva Pivec je v prvem trenutku osup-. rin e m obraz in zopet sik- radi take prošnje; portem pa iti cm k r»l a lev* z ! iJi Mt^i« ko obljubil, da kmc m likioi M škandal Talnmi gledam m, a kričale Tuka propaliea! --- V ij takega! — l'h, ne po — V lie« ji pij« so pripove-j je mimo in kratko i hoče pisati očetu, e so začudene izt>ulile| A nekaj dni eateim je dobila Da-j»a začele tekati po Za- ritea sledeče pismo r ter vile roke. — "Tak| Ve-leeenjena gospiea! Ze teden dni po najini zaroki mi je poslala neznana žeii&ka roka anonimno pismo, v katerem ma je "kot ndama iprijateljn a" na dolgo in ši-roko popisala Vaše Ijubezeni-ske razmere /. dijaki in pisa-či. Vašo nezvestobo do sodnega pristava Tomšiča in — neko strastno razvado, kateri nr morem dati imena... Počel kom s«tn smatral vse pi^a-reiije za podlost in malomest-no spletko; žal, da sem se. jHiizvedujoč pri Vaših (vsaj biw»h! * prijateljicah, uveril <» po|M»Wu istinitOKti onih anonimnih podatkov... Priznati mi morate, da se*u prisiljtni že i/ ozira na neiz-ku.ljei»o Cvist in neoskrunjeno iau** svoje rodbine pretrgati v»ako nadaljno zvezo z Vašo hišo. Žiil in i je, da moram pre kJieati svojo Vam dano besedo, a varan sem bil pri vsej zadevi 1«. jaz. Izvolite obvestiti o tem pismu i svoje cenjene stariše! Že danes na večer odpotujem Ipo očetovem naročilu v Trst in se vrnem morda šele za mesec dni. Toliko v potrebno informa-eijo glede n»daljnega ravnanja napram sicer udaueinu Mirku Pivcu. • *e kdaj ogovori \oji sveti jezi. *"In kaj je Počela včasih s ti stim študentom Progsrjem, ve ; st**4 je vprašala zo|»et Regrua J "V zal. m loga... brrr!1' *'I>a, da!" je odgovorila Olga I ''Hm, f'iv<*u moramo eestitMti. ko M poroči ,s tako čestito devieo! Ha, lia!" In |»rij»leljiee so se smejale i/. vsega grla. bo teč ndušiti s tem h v o jo zavist ter netile druga dru ari sovraštvo do amagomrtiie tek movulke. .. Zmenile »o se, ose strima Daničina. je prišla. Tesno je objela svojo |«*ijateljieo, o ka teri je malo prej trosila največje, podlosti, in jo ^Miljubila. Daikic":ii je bila vinjena do solz; plakali flta »>be .. Olxnoviki sta tvoje *'po*MMtritualvo" ter m iznova za-prrsegli '*večnorna in ponižana, t* se j** oglasila bahato Jeleu-f "Ravno v pravem trenutku čevka. "Vse je 4>ripravljeno: po- sem potegnil svoj vrat iz zanj-hk&vo, perilo, obleke, poaoda, vse. ke! ' je pravil Mirko, smehljaje vse... Kuhati zna tudi nekoliko. komisarju Silvestrovqga veče-— pa «wij ji ne ho treba sami; —; **a na plesnem venčku v taborski w\ati takiMo ne. Na ghisoviru jHčitaJniei. "Tako ste mi hvalili eai-l»rava umeUiiea in plesati zna ka-lkrat pri "Veselem Kranjcu1-' to nobena druga. No. pravcata rodbino, a vse je piskavo, Francoski letalec se je vrnil. Pariz, Francija, 11. julija. — Major Antoine Paillard. eden francoskih letaleev, ki je bombardiral Ted* jti dni pdzneje pa je bil rfca -1 Kruppove tovarne v Essenu in ki se ni povrnil, je. kakor se sedaj poroča, srečno pristal nekje na Nkttdko. * 'Takoj MMtaticš. Danica i To vam rečem, resno ne začnem tu naJomka dama *iwi»o lu« — Kb, toliko aniolnikdar voe — za šalo pa še; -žrtvovati za tvojo izomiko in 'imam tudi vedno več sreče!" oliko!" j "Čestitam!" mu je odgovori! In Danica je razkazovala prija 'stari komisar ne voljen, ker se mu twlji» . ma svojo veiiko iiirko je skazil eileu najlepših načrtov, krd, zalogo najfinejšega perila Pivec ga ni poslušal. Hitel je rjuh, roi v rv, sraje. spodnjih kril. (zopet k notarjevi kodrolasi Ju-i»og-*vie. hlač; — v^ega na kupe *tini. kateri se je ves večer laskwl Obiskovalki pa sta pretipavaH roj ter plenal i njo, da se je potil ka hvalili v*e ter vsako posel>ej.| mlatič o sveti Marjeti, polni cadivijenja in čestitanja. V tKtrh tednih je bil vedno le trgovaki pomočnik v prodajal niči. Saj domači mo imeli toliko opravka i nakifpovaaijtMii in urejevanjem Daničine bale! Oeetokrat mo napravili »lete v taborsko okoli-eo in v I Ljubljano ter ostajali po me.- dni "na kmetih", kamor bo Nizozemskem. IŠČE SE več mož za sekanje kemikalnih drv za Gray Chemical Co. Lep udad les brez vrhov in grmov. Dobra hrana in plača. Za nadalj-ua pojasnila pišite na: Frank Grzina, R. F. D. 3, Coudesport, Pa. (13-16—7) ae % ženinom vozili v kočijah, je •»•je s teboj polne kode potic, svinjine, f>et«iuli puranov in rac ter «de legije buteljk najdražjih vui. HoteM no Pivcu amponovati. ki je Bilo je okoli polnoči. V sobi, v kateri sta spal a Jeleneeva zakonska, «e je vršil ta-le dvogovor: "Torej m trgovskim pomočnikom Dolinarjern tudi ni aiič, praviš ? sSpreten človek je in na jesen m||>re svojo prodajalno. — Pro-kleto! Skoda za tistega zajca, katerega sem kupil takrart nalašč xa večerjo! Koliko viua smo popiii iu koliko govoričili, da bi prijel bolezni, kar se jih more lotiti človeškega telesa. Uravnal je zlomi je no nogo ali roko, zdravil bolezni oči, ušes in grla. Bil je cm, ki je pomagal trpeči ženski skozi dolino smrti 5n on, ki je prvi dvignil malo rdečo stvarico ter naznanil, da je priše? na svet nov član človeške družbe. Hišni zdravnik iz prejšnih časov je bil svetnik. Bil je mogočen faktor v zadevah številnih domov. V njegovem spominu so živele nešte-vilne skrivnosti možkih in žensk, ki so mu bile svete in katerih bi ne izdal pod nobenim pogojem. Njegovo polje delovanja je bilo giad-ko in brez vefrikih zaprek. Kljub temu pa je delal dobro, uspešno in predvsem zvesto. Družinski ali hišni zdratvnik pa je živel v dobi, ki hitro in brez prestanka izginja. Na njegovo mesto pa so stopili kot že rečeno špecijalistL Tiha godba za bolnike. Neka čikaŠka družba je nasto-»pila s "tiho godbo", s katero naj bi se vedrilo bolnike v bolnišnicah, ne da bi se pri tem povzro-aio najmanjšega šuma. Vsak bolnik se lahko sam zase odloČi, če •hoče poslušteti godbo ali ne in če bolnik noče, mu ne pride na uho niti najmanjši cjvok. Mehanizem obstaja iz fonogra-fa, ki je v zvezi s telefonskimi prenašale!, ki so zopet'speljani v posamezne sobe in k posameznim posteljam. Vsak bolnik, ki hoče poslušati godbo, dvigne takozvani "receiver" ali slušalko, ter posluša godbo, ki prihaja iz fono- «Taf*. Poskusi, katere se je vprizorilo s tem novim aparatom, so se baše Prati draginji. Predsednik Wilson pravi, da se mora določiti cene živilom. — Po nje-govern mnenju bodo cene živil odločevale o zmagi in porasn Amerike. — Dobiček in patriotizem ni-mata ničesar skupnega. — Lastniki pcemogorovov in tovarnarji Washington, D. C., 11. julija. — Predsednik Wilson je imel danes govor, namenjen lastnfckom pre-mogorovov in tovarnarjem. Med drugim je rekel tudi slede, če: — "Vlada Združenih držav namerava določiti cene. Poskušali bo mo določiti eene, s katerimi bo narod popolnoma zadovoljen. Dovolite mi, da povem svoje mnenje. Umevno je, da mora vlada za vse. kar kupi pošteno in pravično plačati. Vse potrebščine bomo plačali tako, da bodo imeli tovarnarji zadosten dobiček in da bodo mogli svoje delavce pošteno in zadostno plačati. Ivazvoj industrije moramo podpirati, kajti za izvršitev velike naloge, ki smo si jo nadeli, je industrija nad vse potrebna. Patriotizem nima nobenega o-pravka z dobički. V dneh največje skušnje, ko pošiljamo tJisoče in tisoče naših mladih mož preko morja, kjer bodo služili pravični stvari, ne bo gotovo nikogar, ki bi si hotel kovati iz svojega dela dobiček. Iz patriotizma ne sme ni kdo kovati denarja. Ce dajejo naši možje in mladeniči za visoki ciij svoje Življenje. se bodo tudi oni, ki so doma, odpovedali iz istega vzroka svojim dobičkom. Tovarnarji in lastniki rudnikov, ali mislite, da morate biti plačani da morate biti podkupljeni, če žrtvujete nekaj, kar vas ne stane niti kapljice krvi in niti ene solze; Ali mislite, da morate pri trgovini, katero sklenete, istisniti največje cene od mož, ki se bore na bojiščih, od mož, ki so pustdli doma svoje žene in svoje otroke ? Ne, tega ne! Tega ni mogoče misliti. Bodisi je vaš patriotizem tak kot je patriotizem Amerikancev, ki prelivajo na evropskih bojih svojo kri, čt> pa ni tak. se pa sploh ne sme imenovati patriotizem. Nikdar ne smemo imenovati patriotizma in dobičkov v istJi sapi. Sedanja in prihodnja generacija bo morala plačevati velike davice, da bo plačala stiroške za to vojno. Pazite torej, da bo narod za vsak dolar, ki ga izda, dobil blago, ki je vredno en dolar. Prav dobro veste, kakšen odgovor pričakuje v tej zadevi naroet od vas in jaz prav dobro vem, kakšen odgovor mu boste dali. Cene, določene za narod, se morajo v seh ozirih strinjati s cenami, določenimi za vlado. Cene pomenijo našo zmago ali naš poraz. Cene bodo odločile, če bo Amerika dobila prvo mesto med svobodnimi svetovnimi narodi, ali če bo propadla in postala moč diruge-ga reda. To je dan obračuna in vsak mož se mora zavedati tega obračuna. Jaz pričakujem in sem uverjen. da bodo vsi možje na moji strani in da se vsi strinjajo z mojim načrtom. Nikdo, ki misli samo nase, ne more bitd deležen časti. Dober želodec. General Komilov. Petzrograd, Rusija, 12. julija. — Malokdo ima tako zalnimivo karje-ro kot general Kornilov, zmagovalec v Galiciji. Star je 46 let. Bil je sin velike pa skrajno revne družine vaškega pisarja, ki je bil kozak v Zapadni Sibiriji in čegar dom je bila majhna koča. V svoji prvi mladosti je delal v gozdu. Ko je bil star 13 let, je kot samouk napravil izpit, da je mogel stopiti v sibirsko vojaško šolo, v katero so po navadi sprejemali samo sinove bogatih starišev. Kornilov je pozneje postal častnik v armadi v Turkestanu in je v japonski vojni postal poikovrfik ter dobil križec sv. »rurija. Kot zelo spretnega stratega se je kazal, ko je kril po porazu pri Mukdenu u-mikanje Kuropatkinove armade. Po vojni je potoval po Turkestanu, Kavkazu in Evropi. Pisal je več knjig o Turkestanu in Srednji Atfiji. Govori vse evropske jezike, ravno tako tudi perzijski in kitajski jezik ter mnogo narečij Srednje Azije. V početku sedanje vojne je bil imenovan za poveljnika 48. divizije in je 1915 kril umikanje ruske glavne vojske iz Galicije. Pri tej priliki je bil ranjen in vjet. Sovražnik ga je počastil s tem, da mu je vrnil njegov meč. V prerznem begu se mu je posrečilo rešitfi se iz avstrijskega vjetništva in je zopet prišel do ruske armade. Pozneje je dobil poveljstvo nad 8. armado, ki se je tako zelo skazala v sedanjih bojih v Galiciji. NAŠI ZASTOPNIKI, kateri so pooblaSčeDi pobirati naročnino za dnevnik "Glas Naroda". Naročnina za "Glas Naroda" je: za celo leto $3.50, za pol leta $2.00 in zu Četrt leti pa $1.00. Vsak zastopnik izda potrdilo za svoto, katero je prejel in jili rojakom priporočamo. San Francisco, CaL: Jakob Lovšin. Denver, Celo.: Liouis AndolSek in Prank Skral**e. Leadville, Colo.: .Terry Jamnik. Pueblo, Colo.: Peter Culig, John Germ. Frank Janesh in A. Kocbevar. Salida, Colo, in okolica: Loui. Costello. Somerset, Colo.: Math. Kernely. Clinton, Ind.: Lambert Bolskar. Indianapolis, Ind.: Alois Rudman. Aurora, 111.: Martin Jurkas in Jer nej B. VerblC. Chicago, III.: Jos. BostiC, Jos. Blish in Frank Jurjovec. Depue, HL in okolica: A. MeZnarich. Joliet, I1L: Frank Banibieh, Anto. Bambieh, Frank Laurieh, A. Obersts.t in John Zaletel. La Salle, 111.: Matija Komp. Livingston, HI.: Mih. Cirar. Nokomis, III. in okolica: Math. Galshek. North Chicago, 111. in okolica: Anton Kobal in Math. Ogrin. So. Chicago, 111.: Frank Čerae. Springfield, III.: Matija BarboriC. Waukegan, 111. in okoliea: Math. Ogrin in Frank Petkovgek. Cherokee, Kans.: Frank Rež. nik. Kolumbus, Kans.: Joe Knaeflc. Franklin, Kans.: Frank Leskovec. Frontenac, Kans. in okoliea: Ruk Firm in Frank Kerne. Kansas City, Kans.: Geo. Bajuk in Peter Schneller. Mineral, Kans.: Frank AuguStln. Ringo, Kans.: Mike Pencil. Kitzmiller, Md. in okoliea: Frank Vodopivee. Baltic, Mich.: M. D. Likovieh. Calumet, Mich, in okoliea: M. F. Kobe, Martin Rade In Pavel Shaltz. Detroit, Mich.: Jos. Glasich. Manlfltlque, Midi. In okolica: Jinn Kotzian. Chishotm, Minn.: Frank Govie, Jak. Petrich in K. Zgonc. Ely, Minn, in okoliea: Ivan Gonie, Jos. J. Peshel, Anton Poljanec In Louta M. PernSek. Eveletk, Minn.: Lonis Govie in Jur'.j Kotze. Gilbert, Minn, in okoliea: L. Veael. Hibbing, Minn.: Ivan PonSe. Kitzville, Minn, in okoliea: Joe Adamich. McKinley, Minn, in okoliea: Fr. Bojr. New Duluth, Minn.: John Jerina. Sartell, Minn, in okoliea: F. TriUer. Virginia, Minn.: Frank Hrovatich. St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. East Helena, Mont, in okoliea: Fran* Petrich. Klein, Mont.: Gregor Zobec. Great Falls, Mont.: Math. Urlch. Roundup, Mont.: Toma3 Paul in. Dawson, N. Mex.: Mike Krivec. Gowanda, N. V.: Karl Sterniša. Little Falls, N. ¥.: Frank Gregorka in Jernej Per. Barberton, O. In okolica: Math. Kramar. Bridgeport, O.: Frank HoCevar. Collimvood, O.: Math. SJapnlk fn John Malovrb. Cleveland, O.: Frank Sakser, Jak.»b Debevc, Chas. Karlinger, J. Marin'ii\ Frank M eh, John Proctor in Jakob Resnik. Lorain, 0. in okoliea: Frank Anzel -, Louis Balant in J. KumSe. Xiles. O.: Frank Kogovšek. Youngstoivn, 0.: Anton Kikelj. Oregon City.Oreg.: M. Justin In J Misley. Allegheny, Pa.: M. Klarieh. Ambridge, Pa.: Frank Jak.se. Besemer, Pa.: Louis Hribar. Broughton, Pa in okoliea: Anton Ipavec. Burdine, Pa. In okolica: John Demšar. Canonsburg, Pa.: John Koklich. Cecil, Pa. in okoliea: Mike KoCev? r. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk, Vid | RovanSek in Jos. Turk. | Claridge, Pa.: Anton Jerina in Anton Kozoglov. Dunlo, Pa. In okolica: Joseph Sun >r. Export, Pa.: Louis SupanClC in Fr Treliets. Forest City, Pa.: Mat. Kamin, Frank Irf*iten in K. Zalar. Farell, Pa.: Anton ValentinCiC. GreenKburg, Pa. in okoliea: Franc Novak. Hostetter, Pa. In okoUca: Frank Jordan. Johnstown, Pa. John Polane. Luzerne, Pa. in okoliea: Anton Osolnik. Manor, Pa. in okoliea: Fr. DnmSar. Moon Run, Pa.: Frank MaCek in Fr. PodmilSek. Pittsburgh, Pa. in okoliea: 0. R. Jakobicb, Z. Jakshe, Klarieh JIat., I. Magister, I. Podvasnik in Jos. PogaCar. Reading, Pa. in okoliea: Fr. Špehar. South Bethlehem, Penna.: Jernej Koprivxek. Steelton, Pa,: Anton Hien. Turtle Creek, Pa. in okoUca: Frank ehifrer. Tyre, Pa. in okoliea: Alois Tolar. West Newton, Pa.: Josip Jovan. Willoek, Pa.: J. Peternel. Murray, L'tah in okolica: J. Kastelie. Tooele, Utah: Anton Palčič. Black Diamond, Wash.: G. J. Porenta. Davis, W. Va. in okoliea: Jobj Brosieh in John Tav2eIJ. Thomas, W. Va. in okoliea: Korenchan. Milwaukee, Wis.: Aug. Collander « Josip Tratnik. Sheboygan, Wis.: Anton lie, Mart'n Kos. John Stampfel in Heronin Svetilu. West Allis, Wis.: Anton Dem^r iu Frank Skok. t Rock Springs, W50.: Frank Forin-m. A. Justin, Valentin Marcina In Val. Stelich. Frank Gabrenja In Chicago, 111., 11. julija. — J. H. Hopkins iz New Yorka, ki je visok 6 čevljev in 7 palcev ter tehta 240 funtov, je v jedi še vedno champion. Na letnem pikniku Bookmetov je zopet dobil prvenstvo med onimi, ki največ pojedo. Pojedel je štiri kokoši, več porcij solate in eno galcxno sladoleda (ice creame). Proti večeru pa je izjavil, da, je lačen in naročil si je celo večerjo, katero je tudi pojedel. Carjevo premoženje. Fetrograd, Rusija, 11. julija. — Prejšnji ruskf ear Nikolaj je prosil provizarieno vlado, da bi mu dovolila delež pri svobodnem posojilu. Prejšnji car je izjavil, da je njegov dežel pri posojilu odvisen od tega, ako bo ruska vlada skrbela za njegovo družino. Pravi, da znaša njegovo premoženje 900 tiisoč rabljev ; carica ima en miijon rabljev; sin Aleksij poldrag miijon rabljev; hči Ohra 3 mil jone rnfcljev in drage njegove hčere do 2 miljona rabljev. To je skupno 8 miljonov rabljev, ali manj kot 2 mčljona dolarjev. mmm M -^fif .........m.;™*«- — -rw f/i I ................. MODERNO UREJENA Tiskarna Glas Naroda VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE FO NIZKIH CENAH. m m m DELO OKUSNO • •• IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. • • • UNUSKO ORGANIZIRANA. • « • POSEBNOST SO: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D. VSA NAROČILA POŠLJITE NA: Slovenic Publishing Gom 83 Oortlmdt BL, New Ymk, M. T. m L GLAS Ni 13. JUTi. 1917. l§t Jugoslovanski S Katol, Jednota Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minn sedež v ELY, MINN. CTLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, R. F. D. No. 1, Cone-miugh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106, Pearl Ave., Lorain, Ohio. Glavni tajnik: JOSEPH PISTILER Ely, Minn. Glavni blagajnik: GEO. L. BROZIČH, Ely, Minn-Blagajnik N. S.: LOUIS COSTELLO, Sali'da, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dp. JOSEPH V. GRAHEK, S43 East Ohio Street. Pittsburgh, Pa. NADZORNIKI: JOHN GOUZE, Box 105, Ely, Minn. ANTHONY MOTZ, 964' Avenue "M'\ So. Chicago, I1L JOHN VAROOA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh. Pa. POROTNIKI: GEO. J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Wash. LEONARD SLABODN'IK, Box 480, Ely, Minn MAT. POGORELO, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago. DL GOSPODARSKI ODBOR: fOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St, Calumet, Mich. JOHN MOVERN, 483 Mesaba Ave., Duluth, Minn. JOHN RUPNIK, Box 24, S. R.. Delmont, Pa. ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN, G024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK SKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver, Colo. FRANK KOCHEVAR, Box 38C, Gilbert, Minn. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne poiiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pri-tožb« pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali ueuradna pisma od strani članov se ne bode odralo. Druitveno glasilo: "G L A S NARODA". — Morda— Menim pa, da si izkušaj pridobiti o vsaki stvari samostojno sodbo! Gospod doktor, ne poznam vašega značaja, niti vaših nazorov in vzorov, in neprevidna bi bila. ako bi takoj | verjela, ko bi mi kdo rekel: Dr. Strnad je popolen mož! — ali pa celo: — Dr.tStrnad je lopov! — A Rezika! — je vzkliknila doktorica pri zadnji hčerkini besedi. meneč, da bo Strnad užaljen. — Vidi se ti. da si danes prvi«" v tuji.. , — Nikakor, milostiva! — je branil Strnad Reziko, kateremu je izredno ugajala odločna in od kritosrčna govoriea Rezikina. — Popolnoma se zlagam z izjavo gospiee hčerke. Vsakdo prouča-vaj po možnosti vse sam. da si more ustvariti neodvisno sodbo! Tako je prav. Veseli me le, da ču-jem iz tako lepih ust tako nenadno odkritosrčne besede! — Gospod doktor, glejte, moj oče in mati sta me naučila govoriti vsikdar naravnost, brez prikrivanja lice v lice! — Gospica. u ver jam vas, da sem in da bodem le hvaležen, ako ostanete tudi napram meni vedno taka! Priznavam, da sem privajen po svojem mnogoletnem ob čevanju v najrazličnejših krogih dunajskih skoro samo galantnih fraz in ljubeznivih poklonov, a v istini ljubim resnico in pripro-stost! — Torej sprava! — je dejala posredujoča gospa doktoriea. V tem hipu je zadonel po salonu valček "n Strnad je odve-del Reziko na ples. In plesal je neumorno ves večer z Reziko. z učiteljico in z vsemi gospieami tako srečen in dobre volje kot — pred leti v Ronaeherjevi dvorani — — — Največ pa je kramljal z Reziko. — Dr. Strnad. (Nadaljevanje). I se je izključno svojim in jih dovršil z dobrim Le za končni rigoroz bilo pripraviti za kar si — ljubljansko bolnieo. Posveti študijam uspehom, se mu je je odločil Kot profesorjev prijatelj je prišel noeoj i on na večerno zabavo. Kakor po navadi se je dolgočasil silno v t«-j filisterski dražbi, ironično se sruejal bahatosti dveh kup eev i debelimi verigami pri uri iu i dvema, tremi prstani na vsakem prstu — zeval pri pesniški »apitniei mladega gospodiča ter I obžaloval prijatelja profesorja, ki j t, je moral s hvaležnim nasmehlja-jem poslušati neslanosti različnih tetk in striičkov, doeiin je sedela t»fi»io tik njega živahna zaročenka. Strnad je sedel mej profesorjevo sestri eno, ki je bila mestna učiteljica, in gospo Račjčevko. — Da hi vendar že začel ta p!««*! — vzdihnila nakrat učiteljica polglasno. obrnjena k iiu»li"e«Vmu Strnadu. — Vi rad« plešete, gospiea? — Oh, za življenje rada! Ples je moja najljubša zabava. In vi jroMpod doktor? — Preti dvema letoma sem plesal veliko, sedaj pa ne... Nave-liea se človek vsega. — Oh. moški ste čudaki — vsi jeduaki! Tako mladi, pa ste na veličani že vnega! Nestalnost. vihravost, nagla prcnaaičenost je pač glavna lastnost moška. Strnad se je nasmehnil učite-Iju-ini raz prt-1 ost i ter malomarno ■pregovoril: — In vendar so ti nestalni, vihravi moški vzor!.., — Oh, kako grdo, gospod doktor! Tak napad! — Res žal, da še vedno nimajo ženske takega Hoeijalnega stališča, da bi bile svobodne v vsem. da bi bile je-dnakopravne in v sklepanju zakona z moškimi! — Da bi hodile ženske pod ok (odločno prosite? Vi ste zares pri- Dasi jedva dobro odrasla krat j krita emancipovaiika! Bojim selkim krilcem, je imela Rezika ven vas! — A povejte mi, prosim dar že dosti trezne misli o sve- vas. kdo je ona-le priprosta pla- tu ju življenju; odločno je zavra- volaska poleg profesorja v tisti <"ala vsako laskanje in konvenci- beli. do vratu zapeti obleki in z jelno hvalisanje kot smešno in rokavi prav do zapestnic? pametnika nedostojno laž ter po- — Ej. gospod doktor, vender vdarjala skromno, a resno po-še niste vsepa naveličali! — vsod potrebo naravnosti in odkri- se je ropala učiteljiea. — Torej tosrčnosti. ona vam ugaja? — se je rogala Zaman je izknšal doktorand učiteljica. — Torej ona vam u- obuditi tudi v nji žilo nečimer- gaja? Nimate slabega ukusa. — nosti in koketnosti, zaman jo je Pridna, lepa, pobožna, zadostno napeljaval eelo na sklizko pot c- izobražena. pripravna v kuhinji pravljanja in samohvale, na ka- in za šivalnim strojem... prav — teri navadno, a vendar-le nehote primerna gospodinja bi bila baš izdado ženske svoj pravi značaj. /a vas zdravnika! Ostala je trdna, kakor je neo- — Ali prosim vas. gospiea. za- maJn» bi]a podlaga njene dokaj baš za-ine?! — se je smejal bre- pametne odgoje... Strnad. Ko je bila zabava pri koncu ter — Ker kot dunajski razvaje- se razšli ^e• povabil dr. pač niste imeli še prilike ob Zastonj čaj za posku&njo. iS AJOOOILMIH RASTLIN ammmm. -MijoMlna adr»Tnttka iSMjdba - father MOLL'NGCItfEVCCA GLASOVITEGA RASTlinskega Ca j a — Ako itn a. t* re*matiz(m. aa»rt j«, nečisto kri. nwedni imVa&ec, glavobol. Bend v lariifh ali jatnk. poftljite na dapiaaici rraj« ime in prejeli boate bresplačni zavitek. NmIot. MOLUNGER MEDICINE CO. XI Malti M« r Buildini. 14 Emit Park Way (n. s.) Pittsburgh, Pa. Demokracije v carski palači. ko tobaka kot pa na Angleflcem. Za Holandsko pridejo na vrsto Avstrija, Danska. Švica, Belgija in Nemčija. Združene države pa se v tem ozira najbolj približujejo Hiv landski. OPOMIN. Vse one rojake, ki mi kaj dolgujejo, opominjani, da poravnajo svoj dolg v teku enega meseca, •laz rabim denar, ker se nahajam v slabem položaju in sem bolan že en mesec. Joe Jaksotieh, Box 441, Verona, Pa. (13-14—7) POTREBUJEM GOSPODINJO Carskoje Selo je kraj, ki leži SHovenko ali Hrvatico Od 30 do 50 nekako 15 niši j južno od Petro- let stajro. Sem vdovec in imam tri grada in v tem je prejšnji ear po- nedorastle sinove. Delo ni težko, navadi .preživel spomlad. Pred plača po dogovoru; po spoznava-kratkim so kmetje xAjdenili boga-jnju drug drugega se tudi lahko te lovske reservaeije odstavljene- soIata? koreiye> redkviea spalniea Marije Aleksandrovue.' čebula, jagode in šparglji. žene Aleksandra 1!.. ki ima st^ne^ pomisliti pa morate, da prvi iz opal n effa stekla, stebrovje iz večji jesenski mraz pride šole škrlalast«tpa stekla ui th:. vbrže- koneem novembra. To daje našim na z bisernico. farmerjem šeat mescev več ča«a Stene druge sobe so panelirane 'za j^q lia gy^^ zemlj.iščih. Ko >ite 7. janterjem ; Bernstein. Ani| pol»erejo en pridelek, denejo zo- rtb ber/, dočim jt- tretja soba dekori- pet drugega v zemljo. Ker morejo rama srflbrom. Nadaljna sob: to storiti, z;tto je pa dobiček tudi Božičkovič Djuro ima zopet krasne krasne mize n svetilnike, oki'atsene z lapis-la/n- SPODAJ OMENJENI BOJAKI IN ROJAKINJE, kateri imajo v rokah naša potrdila za denarne pošiljatve. z številkami, kakor so označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej. komogoče svoj natančen naslov radi važne zadeve. Pisma katera jim poslali, so se nam povrnila. Tvrdka Frank Sakaer. smo Bachnik Frank No. 329639 Bartol J. No. 330733 Bear Dan No. 260638 Blatnik Joe No. 330326 Bobič Vajo No. 260583 tako veJik. Stvari, katere morejo v juniju nee čuvati s tako nedolžno, tako nepokvarjeno devo. kot je gospica R«*zika Račičeva, hčerka pokojnega zdravnika. Nagnila se je naprej in poklicala doktorico, ki jn kramljala s svojim postarnim sosedom, magi-stratskim uradnikom. Strnad dami v svoj voz ter ju peljal do njihovega domu. Ta ljubeznivost doktorandova. ki pa nikakor ni bila vsiljiva, je ugajala gospe j izredno. Povabila ga je na pos^t... Ni čudno, da je postal Strnad v Račičevi rodbini kmalu stalen gost. S kakimi nameni je hodil predstavila doktorju. — Gospa mama pač dovoli, da vas poprosim za prvi ples, gospica T — je odgovoril Strnad naglo na svojih ljubčkov in jih snubile? jna njeno prejšnjo prošnjo Ha, ha! To bi bilo iwtiuito kras ! Radičevka je smeje se „ „ ... , , v to rodbino, ne vem — vem pa. Gospa Račieeva, doktor Str- da n ravila nanj velik vtis nad «e zel, seznaniti z gosp.eo Re- solidnost tc obiteljij ki jp bi]a v a." ..... . , tolikem nasprotju z rafiniranost- /ivahna unMjiea se je pored jo 7 le navidezno fiaeso dunaj. no nasmejala ter popustila Strna- kar mu je bilo tem lažje. Ionu improvizirati ples. ako jim ker je bila izobražena in izkuše- drago. na kar je mladina, seveda na £ena. lgTsl\ četveroručno na inej glasnim odobravanjem, odšla ^asovirju Reziko spremljal jo o«l mize na zabavo. prj njenih samospevih, ali pa po- Tudi Račičevka se je dvignila peval sam slovenske narodne pe-t^r se napotila v salon; spremljal ,smi in poskočne dunajske kuple- jo je dr. Strnad. te ter si brenkal na gitari — po- Nasproti njima je pritekla Re tem je prisedel k Vladku ter mu zika. pomagal pri izdelovanju nalog. — Mamica, ali smem plesati? Sploh, bil je kmalu kakor do-ZardHa je videča, da ima mati mač. Neprisiljenost njegovega ob spremljevalca. čevanja jih je združila še tesne- — Rezika. moja hči! — jo je ,je in simpatija je rasla na obeh straneh: gospej je bil duhovit družabnik, Reziki zabaven prijatelj, Vladku pa prijazen učitelj. Čudom 'je izpoznal skoro Str- lom, in plesna dvorana je okrase .sejati in saditi, so: fižol, paradiž-na f> zlatom in velikanskimi ogb- niki (tomatoes), koruza, grah in dali iz brušenega stekla. (bombaž. Kljub vsej tej krasoti, ki mu jej V juliju morete sejati: repo, brla na razpolago, pa. se je N i ko-1 kolerabo, zelje, grah, peso in irski In j II. le redkokdaj mudil v ka-j krompir. teri teh dvoran, temveč ra>še bi-j Ves svet zahteva živeža in zelo val v pri pro ste m poslopju, ki ni so v skrbeh za živež v Združenih večje kot deželna hiša kakega | državah za prihodnjo zimo. Ako boljše stoječega Amerikanca. »s« razumete v obdelovanju zean- Velikareski vrtovi in parki, ki(lje, ne morete nikdar imeti lepše obdajajo to palačo, spadajo med,prilike kot ravno sedaj, da si pri-najkrasnejše stvari v Carskojen: dobite nekaj zemlje in takoj pri-Selu. Najti je slikovite dupline.j enete pridelovati živež, jame. umetne mostove, kr:isn<-[ Naši farmerji so ravno končali ribnike za labude. vrelce, ki hite s pošiljanjem solate in dobili so na vse strani, ter konečno tudi ^pe cene. Ravno zdaj skončujejo umetno razvalino, ki vle-'e nase razpošiljati jagode, katere so to pogled obiskovalca ter vzbuja v pomlad pošiljali po nenavadno vi- ' soki ceni. Grah prodajajo sedaj iTijem domišljijo in davno prošle čase. Izven oftrskih vrtov spomine na so cest e po $3.50 basket, pri čemur imajo polovico dobička. Ko ne bo več mesta široke ill ravne. V mestu je graha, bo krompir zrel za na trg več vojaških barak i« bolnic ter vsem cerkva. Prebivalstvo obstaj;« |K>ve»'i»ii V/. lM»gatili družin rz Pe-trogiada. ki imajo tu svoja poletna domov j a. Uporaba tobaka. Sorazmerno največ tobaka porabijo Holandei. izjavlja londonski "Chronicle". Povprečni kadilec na Holairdskem pokadi štirikrat toli- priki- nad, da je mirno, priprosto življenje in ljubeznivost Račičevih izvršila v par tednih na njem ve- — Baš s»-m zalotila gospico u- likansko izpremembo. iteljieo in gospoda Strnada, ko Pozabil je na vse svoje prejš- tio! Torej celo v rjubljani ima j mala sloviti B«-bel printašinje; »>•• bil bi slutil! T«ki ste vsi' Ako izprego Ista te opravljala. — je dejala nje razdevajoče strasti, zadobil vori /»'tiska le besedieo o osamo-1 na to. je neko duševno harmonijo ter svoji, o razširjenju pravic eat i- — Nikar, gospa. - črniti me pri se polagoma popolnoma iznebil r.iit. jra /riistva. ki naj bi bila sa- gospiei hčerki! — je prosil Str- svojega pesimizma in cinizma, ki iu.» igra< a moževa, pa stroj v nad. — Gospica učiteljica mi je je bil le sad nezdrave okolice in r«/n li tovarnah in delavnicah, o 'mogla povedati o vas same laska- prenasičenja takoj začnete vpiti: emanrip&ei- vosti. ja, Moeijalna demokratska! Pa Ste I i pričakovali kaj dru- Outil je, da je zopet pristopen blagim čutom in vzvišenim mislim. Zopet so se mu porodili — jasni vzori katere je nekdaj kot frivolen lehkoživec zasmehoval in kam sva za&la od plesu? A vendar ]gega? — ga je zavrnila Rezika z baste plesali z menoj, gospod dok lahno koketnostjo. — Sicer so pa *or* j nazori različni ° pojmu "laska- ga je koketno po vod". Kar se zdi jednemu hvale- tudi zatiral, je sloko dekle pri- j vredno, priprosto, naravno, se zdi (Dalje prihodnjič) temnoplavih drugemu najivno, neumno. -r- Torej se bojite, da so bile laakavoflti xa vac mor »AlAgT NJAJTS ME SLOVENSKIH BS* ▼ RAKIH KBAJU1 JUŽNO VZHODNI MISSOURI je edina dežela pod solncem, d j; se uspešno k metu je v vsaki vrsti kmetijstva, ker tukaj dobiš vse pridelke severa in skoro vse juga, ki uspešno rastejo in ob rode. Tukaj je edin kraj, da raste vse vrste sadja, čez vse tino grozdje ter vsake vrste jagode. Na »tisoče akrov pšenice, koruze, detelje, trave, ovsa, peanuts, navadnega in sladkega krompirja, sohiearic, buč, dinj, pavole, ri-ža. na tisoče vrst najrazličnejšega ■sadnega drevja. In vse to sedaj lahko vidiš tza moj denar, kajti vsakeomi iplačam vožnjo, kateri kupi; istetako vsakemu, kateri je videl deželo roditi toliko pridelkov, a-li da je videl lojiHa poilja na svetu. Osebno itnatn 120, 80 in 40 akrov najfineje zemlje, katera se lahko očisiti in za katero garantirani. umrada John No. 329941 Tehler Anna No. 328896 Tisehler Frank No. 330232 Trbeznik Martin No. 331091 Turk Ivan No. 260647 Turk Jernej No. 239741 Tnršič Frank No. 333841 Anton Vever No. 329670 Virant Frank No. 44488 Vodopivec John No. 334035 Yaklisch John No. 330404 Žagar Frank No. 331286 No. 260598 NOVO! Naznanjam cenjenim rojakom Sirom Amerike, da imam sedaj v za-logi zopet tri nove prave Kranjske Columbia recorde (plošče). E 3258 (Sem slovenska deklica mem v Hel liar. — Tom se je nestrpno izprehaja! semtertja po bregu. Sodniku je namreč obljubil, da era bo čakal, in vsled tega ni moeel nikamor. Njejrov čoln je bil pripravljen za odhod. Naenkrat je zagledal v precejšnji razdalji človeka v strgani suknji in dolgih hlačah, ki je hitro zavil v temno ulico. Toni je presenečen obstal. To je 'bil vendar Edward Hawes, mož njegove prejšnje Ijnbice Marije. Nehote je odšel za njim. — Hodila sta v razdalji tridesetih korakov. — Sander se je večkrat ozrl, pa era ni zapazil. Slednjič je dospel do hiše gospe Brei del ford ove. Potrkal je na vrata in vzkliknil: — Hudič, odprite vendar, gospa Breidelford. — Jaz sem, San-ider. — Povedati vam moram____ Tedaj je zaslišal za seboj korake. Tom ni vrjel svojim ušesom in f?vojemu pogledu. — Da, to je Hawes, to je Marijin mož! Brez strahu je stopil k njemu ln ga ogovoril: — Nikar se ne bojte, gospod. — .Jaz va*s nisem sledil s slabim namenom. — Ali veste, da je Mrs. Hawes v tem mestu? — Jaz? — je jeeal Sander. — Da---da---vem____ -laz sem ravno namenjen tja. — Mr. Hawes, jaz vas sne razumem. — Kdo pa stanuje v tej tiiši? — No, sodnik Dayton stanuje tukaj — je odvrnil Sander, kfi : si še dotedaj ni bil zbral svojih misli. — Sodnik Dayton? — je ponovil Tom nezaupljivo. — Ravnokar ste imenovali neko drugo ime. — ZJa se mi, da ste klicala neko žensko, kateri hočete nekaj važnega sporočiti. — Saj sem vam povedal, da iščem sodnika Davtona. — Žensko, ; ki stanuje v tej hiši, hočem odvesti seboj ,da bi stregla moji ženi. — Zdi se mi, da je ni doma. -- Da. tudi meni se zdi — je odvrnil Tom mrzlo. — Ali veste, kje je Daytonova hiša? — Da, v gorenjem dehi mesta. — Torej, lahko noč, gospod Barnwell! — Upam, da se bova tam sestala. Po teh besedah je hotel oditi. — Stojte! —je odvrnil Tom in ga zgrabil za roko. — Vi ne smete oditi. — Marija, vaša žena, je le par korakov od tukaj. — Vi gotovo veste, kje senahaja? — Zakaj hodite v taki obleki okoli? — V ;tem delu mesta vendar nimate nobenega opravka;? 1 — Gospod, tukaj na cesti vam ne morem razkladati, kako sem prišel do te obleke in nadalje vam tudi ne morem pojasniti dogodkov zadnjih dnS. — Te obleke se bom še prej iznebil, predno pridem v Daytonovo hišo. (Dalje prihodnjič). HARMONIKE bodisi kakršnekoli vrsto Izdelujem ta popravljam po najnttjih cenah, s delo trpežno ln zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem ie nad 18 let tukaj v tem poslu In sedaj t svojem lastnem doma. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po dela ks-korSno kdo zshtevs. brez nadsljnlb vprafianj. JOHN WEN ZEL, Ml? East «2nd 8t_ Cleveland. OHs C3S PENN AVL, SLOVENSKI ZDRAVNIK PITTSBURGH, PA. im najatanjfti demiU sdrsvaik. ftpcrtaltot v Pit t« bur»hu. ki Ima 231efcoo prmkio t zdravljenju tajnih Mikih telesni SifiKa «K mtra»|iyj« krvi zdravi z *«aaoTitiin 606. ki ga f tzaiMl dr. prof. Ertich. Ce ima t* mozolj« mS athvfki po talca«, a trto. imiJMi« laa. hnlitln. a koatak. pridite ia iatfatal ram Se kri. Ne čakajte, kar ta bolezen te naleze. Semeaotok. kapaaec aS triper ia tod i tm d raje paaleSlee. ki naataoejo rad: tesa. Te bolezni zdravi po zadnji mated! v naj k raj I Kakor hitro opazit*, da aam ponehaj« i iiwlael. ne fakajte. temveč pridite in jaz vam jo bom zopet povrnil. _ ._, ,, . Sa4enje eeri, ki vodi ia mehurja. ozdravi vodenico, kilo ozdravim v 30 urah in airer brez operacije. Bolezni mehurja, ki povzročilo bolečine v kriiu In hrbta In vfaaib todl pri apni^saja vode. ozdravim z sotovoatjo. Rcvmatizem. trsaaje. bolečine, otekline, srbečico, iiu~.te in druse koine bolezni, ki naatanejo valed krvi. ozdravim v kratkem časa In ni potrebno Iriiti. Uradne ure: od 9. do 8. Ob nedeljah od 9. do a. Is t krtin, t o »mik Saab sapalssaa aslie evekllna. hale. Zave. krasta In az.ate _ i kot Js očeaa. osabline v pat dnab pe-odstranim. Kdor U maje adrvila bras-rabil bo xa«a aa »6 00. Pilite tako]** oaafk. Id n takoj poiliam zaataaa]. Krneni Sepal KOLEDAR mm tate 1917 dobite ako pdUJeta « cente as poitalae. JAKOB WAHČIČf 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. IGNACIJ ŠKRABAK dne 7. julija po kratki in mučni Iščem svoja prijatelja JOSIPA JEŠELiNIK, podomače PUŽE. in JOSIPA WIDEBWOHL iz Drage. Oba prosim, da se mi čim prej javita — Ed. R. Turk, P. 0. Box 144, I.vons, Ga. (3-17—7) IZJAVA IN PBEKLIC. Spodaj podpisani javno prekli- bolezni v 54. letu svoje starosti vse, kar sem govoril o dru- ko jo k on r al Sander svoje pri po i\*Axo časa bal, je z,iaj nastopilo. — Za ma je itf Zabič pri Ilirski Bistrici. Slišati sem, da se nahaja nekje v državi Michigan. Prosim, cenjene rojake, če kdo ve za nje-pov naslov, da ga mi na/-nani, ali naj se pa sam oglasi svojemu bratu: Joseph Uljan, Box 132, Crown, Pa. (12-14—7) žini Joiin in Ivana Subic iz Rock Springs, Wyo. Izjil*jlfcl ex vesan Cerkvena nodoriai Hitri računa r Poljedelstvo Sadjereja t pocovorlk Slov.-engleikt In ancl.-elov. slovar Trtna ol ln trtoreja Umna iivinoreja Umni kletar Umni kmetovalM Veliki iloTenako-ansleflLl tolmai VenCek Csstltl kJO ■h.70 —.40 fl.M fc-5.40 ■aJBO wJ0 12.00 c^SS IABATN1 IN BAZNI DRUGI KNJIGI: Doli ■ oroijem ebM Issnsnil, mala Jsponks Isldor, pobožni kmet t-^.29 Is rasnih stanov (pesmice) f—.20 Jama nad Dobrnio e?.20 Jaromll «=t20 Jnan Mlserla fi.00 Juri baron Veča t—.2» Kraljičin neSaa ^.«0 Korejska brata ^.40 Nekaj ls ruske sfodovlne e-.20 O jetikl r^xg Pegam ln Lamtaigav hJB PraSkl Judek Preganjanje i^ijufliHh mlsl- Jonarjev «49 Rodbinska ere&i <—Zd Slovenske novele ln povesti fc-JM Sodallsem ^ iy 8odJalna demokracija Stanley v Afriki f^JZM I Timotej ln Fllemon «=>» V jetnik na galeji (Vojna na Balkana, IS. ith. fijg j Zgodovina e. In k. pslpolka it IT ■ Bilkami Zlatokopl Zlatarjevo slato Življenje na avatr. dvora mil Smrt ceearjevlča Rudolfa (Tra» gedlja v Mejerllngn) Strali na Sokolskem gradu 100 zvez. -M 1X4« $000 NAZNANILO. Cenjenim rojakam v držav: Minnesoti, naznanjamo, da jih bo kratkem obiskal naš zastopnik ter pa kr- je siknil skozi zohe — da moramo zdaj zapustiti — Zlodja! ta prijetni prostor — Baj Je res — jc odvrnil Sander. — č> bi imeli že vsaj dva dni čaaa. — No, kapitan, ali mi posodite dtsiarf — Pri sebi nimam veliko, če pa pridete ob vol detetih, zvečer. — Nssrvidenje! — Bodite ŽELIM DOBITI poštenega eloveka za izvažanje blaga. Znati mora pisati in računati; nič zato, če je tudi že bolj prileten. Za izurjenega moža je dobra plaea in stalno delo. Oglasite ee pri: John Možina, 1039 Prescott SU, Cor. 11. St., (11-17—7) North Chicago, 111. PRIPOROČILO. Rojakom v Pennsvlvaniji m West Virginiji naznanjamo, da jih bo obiskal maš rojak Mr. OTTO PEZDIR, ki je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in izda-vati pravomcK-ua potidila. Cenje nim rojakam ga toplo priporoma mo in upamo, da mu bodo šli na roke. S spoštovanj erm Upravniwtvo "G1 as Naroda". Prosim vsakega rojaka, ki zna natančen naslov mojega bratranca DOMINIKA IVANA LU- ŠIN, podomaiče Grdim iz Sodra-žice pri Ribnici na Dolenjskem ter njega oziroma mojega ka- kega sorodnika, da mi sporoči na spodaj se nahajajoči naslov. V tem pričakovanju se vsakemu že vnaprej toplo zahvaljujem. — Anton Lusit., Croix Rouge Serbe, 1 Rtic Muzy, Geneve, Switzerland. Mr. Janko Plesko, ki je pooblaščen sprejemati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. On je pred leti že večkrat prepotoval države, v katerih so naši rojaki naseljeni in je povsod dobro poznan. — Upati je, da mu bodo šli rojaki ▼ vseh ozirih na roko, posebno še, ker ima pokvarjeno levo roko. V rak vi kraj bombe Zaklad kupfevalca • Wna —mW kaplja Crmlla Grob v svetilniku Gospa s kanarskim brlljsatom Kako ao vJeU Jack* tuptnte Londonski ponarejale! denarja Plemii RAZGLEDNIC11 Newyorflke s cvetlicami, bom* rljtlčne, botlčne, novoletne In velikonočne komad pe ducat po Album mesta New Torka s krasnimi iHkimt, mali zkmljetidii Zdmienlh dršav mali veliki Avatro-Italljanska vojna aipa Balkanskih drlav Bvrope ■rrope, veasn Volna stenska mays Vojni atlas Zemljevidi: New TorS, Oolorade, IHInole, ifnnaiii, Ohio, Pennsylvania, Mlnneeota, Wlsconaln, Wyoming ln Weel Virginia la vseh dinglb drtov P« Avstro-Ograks mali veliki veaan Cell svet Velika stenska mapa U. B, na drugI strani pa eell svet HU —41 aJI eM B.1I «=.11 f3.ll F=Jt * *IMm to m ^Mb ase ft $ fefeS'feft fegft"^ as i Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih držav in pa ko-lonijskih posestev vseh velesil. Obsega 11 raznih zemljevidov. CENA SAMO 25 CENTOV. STENSKO MAPO CELE EVROPE $1.60. VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZJE-D IN JENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA OBLI SVET CENA $1.60. ZEMLjEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO. — CENA JE 15 CENTOV. Naročila in denar pošljite na: Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt St, New York, N. Y, i«sgsasgggs ZAKAJ VEC PLAČATI AKO LAHKO URO KUPITE ZA TOVARNIŠKO CENO? v mm Pozlačena ura s 3 pokrovi (goldfilled ease, velikost 36, jamčen) z najboljšim švicarskim kolesjem (Stratford), katera se prodaja za $12.00 dam jaz za samo $8.00 (ponudba velja samo za kratek čas) Jako okusno izdelane verižice (pozlačene) jamčene, za nositi na eno ali obe strani telovnika za: $3.00 Uro ali verižico pošljem proti gotovini ali poštnem povzetju. Vsaka ura je jamčena! V. J. KUBELKA 533 W. 145th ST., NEW YORK, N. Y. anmnn s ^ ■ - - ^.Jt^-vaL^ teifeL. v jB*mii ' ■ l etfrfn ilHr.il ' .. . .hm ijt . :i, i