MAJ 2010 Obvoznica Škofljica najkasneje čez 5 let Prvo vseslovensko srečanje oglarjev v Rakitnici O naši likovni šoli Vloga lokalnega muzeja v 21. stoletju Ribnica z informacijskimi tablami Ribniška dolina na razglednicah Najbolj skrben lastnik gozda Alojz Novak Urejali bomo Gallusovo nabrežje - javni poziv 4000 motoristov pri Novi Štifti 20 let Športnega društva Lončar 10 let ribniških mažo ret Roman Zarabec, rokometni trener REŠETO GLASILO OBČINE RIBNICA 28. maj 2010, letnik XIV OBVEZNI IZVOD KOPA ZAGORI, GE PADA DEZ ALI SIJE SONCE Rakitnica gostila prvo vseslovensko srečanje oglarjev Dež, vedno je dež, ko se prižiga kopa, že vseh šest let, in oglarji se sprašujejo, komu so se zamerili, da morajo vse njihove dolge priprave končati v blatu in pod dežniki. Na dan odprtja jih je tik pred zdajci - deževati je nehalo pet minut, preden seje Medard postavil pred mikrofon - vreme le odrešilo, in slovesno odprtje so tako 21. maja dobro izkoristili ter pripravili dveurni program, ki seje končal s prižigom kope. Prižigalec je bil Tone Prelesnik, ki je vzgojil več rodov gozdarjev in ga odlikuje plemenit odnos do lesa in narave. Posebnost letošnjega prižiga je bila, da je bilo tokrat v Rakitnici prvo vseslovensko srečanje oglarjev. Lani je bil vseslovenski prižig kope, ko je na isti dan, ob isti uri, zagorelo 19 kop po celi državi, tudi naša. Klub oglarjev Slovenije, ki ga vodi Jože Prah, se je odločil, da tega zgodovinskega trenutka ne bo ponovil, da pa se bodo raje srečevali iz leta v leto v drugem kraju. Začeli so z Rakitnico in tako so jo obiskali oglarji iz Dol pri Litiji, ki so pred šestimi leti pomagali, da je naša kopa zagorela, na ves glas so se duhovitim humoristom smejali oglarji iz Lokovca blizu Nove Gorice, ki bodo drugo leto organizatorji takega srečanja, prišli so oglarji iz škofjeloškega hribovja in iz gorenjskega Gozda Martuljka. Kar nekaj jih je svojo udeležbo zaradi slabe napovedi vremena odpovedalo, a ni manjkal slavnostni govornik Niko Torelli, eden vrhunskih poznavalcev in promotorjev lesa, ki si ga je hudomušno privoščil suhorobar Franc Jaklič. Prišel mu je poklonit svoje posodice, a dal mu bi jih zastonj le v primeru, da bi uganil štiri vrste lesa, iz katerih so napravljene. Ugibanje se je na koncu vendarle izteklo Torelliju v prid ... V bistvu se je tisti dan dogajalo kar še nekaj posebnosti: društvo podeželskih žena Ribnica in moška pevska skupina Lončar so se zedinili in prvič skupaj zapeli Oglarja. S kosami in metlami so nastopili Lokavčani, ki so tako zastopali bodočega gostitelja srečanja, in publika je želela dodatne točke. Šolarji so pripravili duhovit skeč, kako ženske bentijo nad tem, Kipec Oglarjase bo odslej prenašal IZ LETA V LETO, IZDELAL PA GA JE BRANE ŽUNIČ da si moški privoščijo pijače in sproščenega veselja ob kopi, ki bo letos trajala teden dni - na koncu pa tudi ženske odidejo skupaj z njimi v gozd h kopi. Dragoceno oplemenitenje rakitniške kope, pri kateri sodelujejo skoraj vsi vaščani Rakitnice in Grčaric, skupaj z Gozdarskim društvom Medved, pa so bile obleke. Ducat (12) oglarjev je bilo oblečenih v duhu tedanjega časa. Snovala jih je Alenka Pakiž, sešila Marija Levstik, obleke pa so oglarji nosili nadvse ponosno. Ni čudno, da so se ženske nehale smukati okrog lovcev in so se zdaj zagledale v oglarje, je dejal Medard. Oglarjenje na Slovenskem je ta hip živo v 20 krajih, oživljati pa se ga je začelo šele leta 2002. Vse oglje iz kop se proda in šlo bi ga še več, če bi ga imeli, je dejal Prah, ki v Klubu oglarjev zdaj povezuje tudi 50 aktivnih obujevalcev te tradicije. Slednja je bila sicer mnogo bolj prisotna na Kočevskem kot na Ribniškem, a je pri nas obujanje veliko uspešnejše, predvsem po zaslugi gozdarja Janeza Levstka, ‘ta sitnega Janeza’, kot je Medard zvedel, da mu rečejo na vasi. Siten zato, ker vedno vztraja in je zato projekt kope uspešno pripeljal do uresničitve in nadgradnje. Lani se je ob slovenskih kopah zbralo 11. 000 ljudi in tudi ribniška je že prišla v kri obiskovalcev, ki se VSAKO LETO SE PRODA VSE 0GUE, KI GA USPEJO PRIDNI OGLARJI NAKUHATI množično udeležujejo vseh spremljevalnih prireditev: prva je bila likovna kolonija Društva likovnega ustvarjanja Ribnica, ki je pripeljalo 30 ustvarjalcev iz vseh slovenskih pokrajin in tako dokazalo, da umetnik vidi lepe podobe tudi v dežju in blatu. Njegov predsednik Brane Žunič je izdelal simbolni motiv Oglarja, ki bo romal med vse gostitelje srečanj. Po odprtju je v naslednjih dneh sledilo še tekmovanje sekačev, prikaz izdelovanja šinder, lovskih šeg, furmanstva, zadoneli so rogovi in zdaj, ko tole pišem, dan po odprtju, vidim, kako lep je lahko dež. Za nekaj bežnih sekund prinese mavrico, ki se je raztegnila kar preko celega našega malega mesta... Kopo spremljala in fotografirala Alenka Pahuue NAREJENE NJEGOVE POSODE FRANC JAKLIČ JE SLAVNOSTNEMU GOV-ORNIKU POSTAVIL VELIK TEST! UGANITI „ __ , JE MORAL, IZ KATERIH VRST LESA SO ALENKA PAKIŽ JE POJASNILA, KAKO SO NASTAJALA OBLAČILA OGLARJEV PREGLED DOGODKOV V JUNIJU MAJA PIŠEMO: 30. 5. ob 14. uri Praznovanje 10. obletnice ribniških skavtov Ribniško polje pri Nemški vasi 30. 5., 8h - 18h Razstava »Ribniška dolina na razglednicah« MED DOGODKI MESECA Nova Štifta, pod arkadami cerkve Obvoznica mimo Škofljice najkasneje čez 5 let 4 3. 6. ob 18. uri Sprejem Ansambla Roka Žlindre Športni center Ribnica V SREDIŠČU 3. 6. ob 20. uri Pogovor Sonje Šmuc, direktorice Združenja Manager, z Milanom Matosom, dolgoletnim direktorjem Mladinske knjige Založba d.d. ter dobitnikom priznanja Združenja Likovna šola 6 Manager za življenjsko delo skedenj Škrabčeve domačije NOVICE IZ DOLINE 5. 6. ob 13. uri 4. Anin pohod k Sv. Ani zbor na Cenetovem vrtu ob 12.30 Vloga lokalnega muzeja 8 5. 6. ob 17. uri Tekmovanje starih brizgaln in odprto tekmovanje z motorno brizgalno. Sledi gasilska veselica z ansamblom Drug problem. gasilski dom PGD Velike Poljane KULTURNE DROBTINICE Vurtuoznost in zabavnost n 5. 6. ob 20. uri 33. Srečanje pevskih zborov Zahodne Dolenjske dvorana DC-16 Dolenja vas BRSKAMO PO STARIH ARHIVIH Ribniška dolina na razglednicah 12 11. 6. ob 19.30 Pogovor z mag. Zofijo Mazej Kukovič, predsednico Gospodarskega foruma SDS, o gospodarski sliki Slovenije Miklova hiša 11. 6. ob 20.00 Pogovor o družini in pravicah otrok. RAZPISI, stran 15 Gost: Aleš Primc, predsednik Civilne iniciative za družino in pravice otrok Glasbena šola Ribnica ZABAVNE STRANI 25 j;: 12.6. ob 20. uri Potopisno predavanje o Kolumbiji ribniško župnišče, zg. dvorana MED NAŠIMI LJUDMI 19. 6., 9h - 14h Akcija zbiranja starega papirja prostori JKP Komunala Ribnica Alojz Novak 27 20. 6. ob 14. uri Osrednja slovesnost ob 50-letnici Doma na Grmadi in 55-letnici TD Grmada Dom na Grmadi PO DOLINI 20. 6. ob 17. uri Poletni koncert Ribniškega pihalnega orkestra Rekordnih 4000 motoristov 28 Ribniški grad Da ne ostane prezrto 24. 6. ob 20. uri Občinska proslava ob dnevu državnosti 29 Ribniški grad Kozolec na Bregu že stoji 29 25. 6. ob 9. uri Kolesarska tura 'Iz Ribnice malo po Veliki gori' odhod izpred cerkve v Ribnici BRALCI PIŠEJO 32 | 25. 6. ob 19. uri Zabava s skupino Niederdorf Band železniška postaja Lipovec 26. 6. ob 20. uri Koncert skupine Siddharta ŠPORTNI UTRINKI 36 < stadion v Obrtni coni Ugar 20 let Športnega društva Lončar 35 27. 6. ob 15. uri Proslava z veselico ob prevzemu gasilskega vozila PGD Lipovec Rokometni trener Zarabec 37 gasilski dom PGD Lipovec 27. 6. do 3. 7. Oratorij 2010 ribniško župnišče Ji Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Naslov: Uredniški odbor: Škrabčevtrg 40, 1310 Ribnica Alenka Pahulje - odgovorna urednica Tel.: 8369 765/051 641 021 f A Polona Klajič - članica E-pošta: reseto@t-2.net -L/ Zdenka Mihelič - članica Izid naslednje številke: Programski svet: Brane Kozina, Anica Benčina, 29. junij 2010 V Danica Pegic, Marjan Peteh, Anton Ilc, Maruša Prelesnik, Miha Klun, Janez Mate. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št. o Lektura: Tanja Debeljak 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se Trženje oglasnega prostora: obračunava DDV po stopnji 8,5%. .M Marko Modrej, GSM: 041-536-889 V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si _LV Tisk in prelom strani: pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. M' KVM Grafika, Ribnica. Pridržujemo si pravico do nenapovedanega obiska Naklada: 3.300 izvodov tiskarskega škrata v našem glasilu. Gradivo za naslednjo številko oddajte do 16. junija 2010 Članki v časopisu niso uradno mnenje Občine Ribnica. Fotografija na naslovnici (Tilen Nosan): Kresovanje na Grmadi mmum sceorxxi <■ ■ 6 PO OBVOZNICI MIMO ŠKOFLJICE NAJKASNEJE ČEZ PET LET, Z VLAKOM V LJUBLJANO ŠE DVE LETI PREJ Kdaj bo Ribniško-Kočevsko območje dobilo sodobnejšo prometno povezavo, v kakšni fazi so postopki zanjo in kako potekajo obnovitvena dela na železniških tirih od Crosuplja do Kočevja, so spregovorili na okrogli mizi v sredo, 20. maja, v skednju Škrabčeve domačije. Na vprašanja predsednice 00 Zares Ribnica Andreje Škrabec, ki je večer povezovala, sta odgovarjala minister za promet dr. Patri k Vlačič in poslanec v Državnem zboru Janko Veber, sicer tudi predsednik Odbora za promet v DZ in župan občine Kočevje. Okroglo mizo sta organizirala 00 Zares Ribnica in 00 SD Ribnica. J rt r s. rj > Državno cesto G2-106 oz. tretjo A razvojno os, ki povezuje južni del Slovenije z glavnim mestom, so že pred leti zaradi številnih nesreč (žal tudi usodnih) poimenovali cesta smrti. Se popoldne istega dne, ko je zvečer »dogajala« okrogla miza, je bila pri Žlebiču prometna nesreča. Desetletja neposodobljena in neprilagojena povečanemu prometu ne zagotavlja varnosti in ne primerne pretočnosti, in nemalokrat ljudem, ki se v velikem številu vsakodnevno vozijo po njej, povzroča sive lase. Največji prometni zamaški nastajajo na Škofljici, a tem bi se dalo izogniti z obvoznico. Že samo določanje trase, ki naj bi bilo po zagotovilih ministra potrjeno v zadnjem tednu maja, se je vleklo vse predolgo zaradi habitata zaščitenega metulja okrčka, arheološke dediščine, kmetijskih zemljišč in posegov v obrtno cono. Prometni minister Patrik Vlačič je dejal: »Eden največjih problemov v Republiki Sloveniji je prostorsko urejanje. Na tem mestu, recimo, kjerkoli smo hoteli potegniti cesto, ni bilo v redu. A poiskati želimo rešitev.« Župani občin, ki ležijo ob cesti Petrina - Ljubljana, so zaradi dolgoletnega neukrepanja in številnih izgovorov ministrstev vladi že lani postavili ultimat, in sicer naj vlada končno sprejme eno izmed mnogih predlaganih tras za obvoznico Škofljica, sicer cesto zaprejo. Tako je vlada trem ministrstvom, okoljskemu, kmetijskemu in kulturnemu, naložila, da do 15. maja pripravijo predlog optimiziranja trase za obvozni- co Škofljica. O še nesprejetju trase je min- Nosilna fotografija razgovora je krožila po spletu Z NASLOVOM KOČEVSKO - RIBNIŠKA ŠTIRIPASOVNICA. HEC MORA BIT. ister Vlačič razložil: »Na enem izmed ministrstev se je nekaj malega zataknilo in bom naslednjič na vladi zahteval, da se to razčisti, tako da lahko naslednji teden pričakujete, da bodo vsi odgovori podani.« Vlada naj bi naslednji teden, to je zadnji teden v maju, na seji DZ potrdila traso. Minister je na koncu okrogle mize na vprašanje o končni trasi obvoznice podžupanu občine Škofljica Ivanu Jordanu zagotovil, da bo obvoznica praktično popolnoma sledila njihovemu predlogu. »Mislim, da bo v roku leta in pol do dveh let umeščena v prostor,« je o trasi dejal minister. Po umestitvi v prostor bo potrebno pripraviti še vso gradbeno dokumentacijo, kar po navadi traja leto do leto in pol, šele nato lahko začnejo graditi. V najbolj optimalni varianti, sta zagotavljala oba gosta, bodo z gradnjo na 3. A razvojni osi pričeli leta 2013. Nato pa naj bi bila dokončana v roku enega leta do leta in pol, kar pomeni, da bi bila po najbolj optimistični napovedi zgrajena leta 2015. Že pred tem naj bi se lotili tudi nekaterih ključnih odsekov na tej cesti in tudi tretjega pasu na Pijavi Gorici. Izgradnja ustrezne infrastrukture je za območje jugovzhodne Slovenije nujna, saj je le-ta pomembna tudi zaradi samega razvoja območja. »Tukaj druge rešitve, da postanemo konkurenčni z ostalimi območji, enostavno ni. To je ključno. Mislim, da odprava največjih ovir, torej predvsem tra-siranje obvoznice, vliva velik optimizem,« je o pričakovanjih in o pomembni korelaciji dobre cestne povezave z razvojem območja dejal poslanec Janko Veber. 3. A razvojna os bo grajena prioritetno. »Razvojne osi bodo dobile absolutno prioriteto v naših državnih planih velikih investicij,« je zagotovil minister Vlačič na največkrat zastavljeno vprašanje o usodi celotne prometnice od Ljubljane do mejnega prehoda Petrina. Posodobitev cestišča z izgradnjo še treh obvoznic, te so mimo Velikih Lašč, Ribnice in Kočevja, je ocenjena na 162 mio evrov. »To ni neobvladljiv znesek, kajti pri vseh ostalih razvojnih oseh se pogovarjamo o milijardnih zneskih,« je bil optimističen predsednik Odbora za promet v DZ Janko Veber, ki je na okrogli mizi izpostavil poleg razvojnega značaja te ceste tudi njen mednarodni pomen, saj se navezuje na Primorsko-goransko pokrajino s 305.000 prebivalci. »Le-te še kako zanima, ali imajo dostop do 5. in 10. evropskega koridorja, ki se križata ravno v Ljubljani. Promet se bo povečal proti Jadranu, povezava do Reke pa bo pomembna turistična povezava,« je dodal Veber. Veliko prej, najkasneje čez tri leta, pa naj bi med Grosupljem in Kočevjem začel voziti potniški, ne samo tovorni vlak. Posodobitev proge v prvi fazi, to je od Grosuplja do Ornteka, je v polnem razmahu, v drugi fazi bo proga za tovorni promet usposobljena med Ortnekom in Kočevjem, v tretji fazi pa naj bi do leta 2013 na tej progi zamenjali kompletno signalizacijo in infrastrukturo. 21,5 od 99 milijonov evrov, kolikor bo stala posodobitev celotne trase, je država že zagotovila, a to zadostuje le za obnovo proge do Ortneka. V zvezi s potniškim prometom na tukajšnjih tirih so se pojavljali dvomi glede hitrosti potovanja in varovanja okolja. Ob koncu okrogle mize je minister Vlačič predstavil tudi razloge ‘za’ arbitražni sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. Skico za še bolj plastično obrazložitev mu je posodil kar poslanec in vodja poslanske skupine SDS v DZ Jože Tanko, ki je v odprti debati ministru o arbitraži zastavil vprašanje, o prometnih povezavah pa podal mnenje. Tekst in foto ZDENKA MIHELIČ Predsednik Odbora za promet VDZ Janko Veber Minister za promet Ib teto IZPOD ZUPANOVEGA PERESA TIGR 2010, Mala gora, 15.5. 2010 - nagovor ribniškega župana Spoštovani veteranke in veterani TIGR-a. Lepo pozdravljeni današnji cenjeni gostje: predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Turk, poslanec v Državnem zboru RS in vodja poslanske skupine SDS g. Jože Tanko, poslanec v DZ in župan Občine Kočevje g. Janko Veber, župan Občine Sodražica g. Blaž Milavec, podžupan Občine Ribnica g. Vinko Levstek, Pripadniki Slovenske vojske, Zveza veteranov vojne za Slovenijo, Združenje borcev za vrednote NOB in vsi prisotni. Dobrodošli tu, v letos deževni Mali gori. Domoljubje, svoboda. V Sloveniji te vrednote živimo in branimo s svojimi življenji. Ni slučajno, da je bila narodna zavest tako močna na Primorskem zaradi njihove ogroženosti pred Italijani in ni slučajno, da so bili prav primorski Slovenci prvi, ki so se v oboroženem boju spopadli z okupatorji na slovenskem ozemlju med drugo svetovno vojno. Ta spopad je bil predolgo zamolčan in žal zaradi zavestnega političnega izbrisa nima take teže v zavesti slovenskega naroda, kot bi mu morala pripadati. Kar pomeni, da je bivša komunistična politika zavestno zamolčala zgodovinski začetek odpora proti okupatorju in zavestno prezrla ta del primorskega odpora. Celo več, dr. Stanovnik - predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB, je aprila 2005 (POP TV, 27. 4. 2005, 24ur) dejal, citiram: “Tigrovci niso vodili gverilske borbe, ampak bolj teroristične oblike borbe ..." , sedanji minister za šolstvo, dr. Igor Lukšič pa je le nekaj dni kasneje šel še dlje in dejal, citiram: “TIGR, kot veste, je bila teroristična organizacija.” (29. 4. 2005, Odmevi). Tudi ta dva primera kažeta, da je takšnih manipulacij in dezinformacij, ki meglijo zgodovino in tedanje dejansko stanje, lahko še več. Zato je potrebna, jasna beseda in pravilna umestitev Tigra in drugih v potek dogodkov tedanjega obdobja naše zgodovine. Tudi danes smo državljani Republike Slovenije postavljeni pred zahtevno odločitev - ali na referendumu potrdimo ali zavrnemo slab arbitražni sporazum, s katerim bi med drugim prepustili odločitev o teritorialnem stiku našega morja z mednarodnimi vodami mednarodni arbitraži. Če ga potrdimo, se nam lahko zopet zgodi, da bomo izgubili del našega ozemlja in prost dostop do mednarodnega morja ter tako izgubili status pomorske države. Na Ribniškem, kjer še kako dobro vemo, kako je biti sam svoj gospodar, zelo dobro tudi vemo, da svoboda ni danost, v kateri lahko le brezmejno uživamo, temveč je obveznost in je odgovornost. Orožje v današnjih bitkah mora biti znanje, podprto z inovativnostjo in predvsem človeškostjo, kajti le na ta način bomo dokazali, da smo razumeli nauke, ki jih lahko razberemo iz plebiscita na Koroškem ali iz Pariške mirovne konference ter iz drugih obdobij naše zgodovine. Kakor drevesa okoli nas črpajo življenjsko energijo s svojimi globokimi koreninami iz slovenske zemlje in rastejo vse mogočnejša proti nebu, napolnjuje slovenski človek svojo domovinsko zavest iz tistih dogodkov slovenske zgodovine, na katere smo lahko vsi ponosni. Zato si zaslužita bitka na Mali gori in organizacija TIGR posebno mesto v naši zgodovini in zato ju ne smemo prepustiti pozabi, kar se je predolgo časa že dogajalo. Spoštovani! Enotnost, ki smo jo Slovenci dosegli v času slovenske pomladi, je samostojna, svobodna in enotna Slovenija in to je prava smer za našo nadaljnjo pot. Zelo pomembne korake na tej poti pa je tlakovala tudi organizacija TIGR. Župan Jože Levstek ZAMOLČANA VLOGA TIGROVCEV Tako kot že vrsto let je Društvo za ohranjanje rodoljubnih tradicij TIGR Primorske, v sodelovanju z Občino Ribnica in Združenjem borcev za vrednote NOB Ribnica, pripravilo spominsko slovesnost v počastitev prvega oboroženega upora proti okupatorju na Mali gori nad Ribnico. Slovesnost je potekala v soboto, 15. maja. Prireditev je počastil s svojim obiskom dr. Danilo Türk, ki je bi tudi slavnostni govornik. V hudem nalivu se je zbralo približno 70 vojnih veteranov, simpatizerjev in podpornikov, ki jih je kot gostitelj prvi pozdravil župan občine Ribnica Jože Levstek. V svojem govoru je izpostavil predvsem zamolčanost Tigra kot domoljubne organizacije v času druge Jugoslavije, pa tudi na problematična poimenovanja tigrovcev ni pozabil. Žal pa je svoj pozdrav izkoristil tudi za strankarsko razdvajanje, kar za slovesnost, kot je bila ta, ki slavi odpor proti fašizmu, ni posebej primerno. To pa so mu dali vedeti tudi obiskovalci proslave. Drugi govornik je bil predsednik društva Tigr, ki je v svojem govoru izpostavil pomen Tigra za Primorsko, in pa vlogo Danila Zelena, Ferda Kravanja in Antona Majnika. Tigr bi moral imeti najsvetlejšo vlogo v zgodbi protifašističnega delovanja, ne samo v slovenskem, ampak tudi v evropskem merilu, saj je od svoje ustanovitve SLEšero leta 1927 na Nanosu deloval protifašistično in je bil prvi znanilec odpora proti fašizmu. »Njegova vloga je bila precej zamolčana, sčasoma pa je postal pomembnejša in kot govorniki so se v zadnjih letih zvrstili nekdanji premier Janez Janša, lani Borut Pahor in letos, kot priznanje za pomen Tigra v boju za svobodno državo, najvišja moralne avtoriteta države, predsednik Danilo Türk. Tako je Tigr dobil potrditev na najvišji državni ravni, da Tigr Slovence združuje in ne razdvaja,« je povedal Bevk. Slavnostni govornik je bil dr. Danilo Türk, ki je v svojem govoru predstavil kratko zgodovino Tigra v času med letoma 1927 in 1941. Izpostavil je pomen organizacije za ohranitev slovenstva, jezika in kulture in pa tudi aktivnega delovanja v NOB. Tudi partizanski pozdrav Smrt fašizmu - Svobodo narodu so začeli prvi uporabljati tigrovci, ki so tako simbolno izražali željo po svobodi slovenskemu narodu. Podobno razmere so vladale v tridesetih letih dvajsetega stoletja v številnih evropskih državah, še posebej v Španiji, kjer se je upor proti fašizmu sprevrgel v državljansko vojno. Posebej je izpostavil pomen domoljubja kot teme, ki ne sme biti preživeta vrednota ali prazna beseda. Navzoče je pozval, »Najprej smo in bodimo Slovenci in šele nato Evropejci.« Vendar pa ne smemo domoljubja izrabljati proti drugače mislečim, za nasilje, skrito za domoljubno retoriko. Odzval se je tudi na besede Jožeta Levstka, ki je svoj pozdravni nagovor uporabil za prepričevanje proti arbitražnemu sporazumu in grozil z izgubo statusa pomorske države. Dr. Türk je zavrnil njegove namigovanje z besedami »Danes smo slišali nekaj dvoma, toda vedimo: Slovenija je pomorska država in bo pomorska država ostala. Ničesar ni, kar bi ji ta status odvzelo." Govor je sklenil z besedami: »V preteklosti smo bili sposobni velikih dejanj. Tudi danes moramo zbrati to sposobnost« Primož Tanko, foto Milan Glavonjič '%/*>;■ v/r> i/v<>rxjw■ rly: x/1<11<; ivš h>ozji ■ si « »»ci rsu >1 f l. ■ : i f » >1 Danes beseda nima teže, ker je preveč svobodna! (Spomenka Hribar) LIKOVNA KOLONIJA OB KOPI Slabo vreme ni razlog, da ne ustvariš česa lepega Ena najbolj znanih in morda tudi tragičnih junakov preteklega stoletja v slovenskem prostoru je gotovo Edvard Kocbek. Njegovo delo še danes navdihuje kar nekaj raziskovalcev, še najbolj pa je bil v središču pozornosti dvakrat, prvič leta 1952, ko je izšla njegova zbirka novel Strah in pogum in bil odstranjen tako z literarnega kot političnega prizorišča. Drugič pa, ko se je na to prizorišče vrnil, in sicer z znamenitim intervjujem v tržaškem Zalivu. Z njim se je pogovarjal drugi, prav tako legendarni in še danes živeči Boris Pahor, v tem intervjuju pa je Kocbek razkril žalostno usodo domobrancev takoj po drugi svetovni vojni. Z njegovim delom in življenjem se je ukvarjalo precej ljudi, Skrabčeva domačija pa je gostila trenutno najaktualnejšega raziskovalca, Igorja Omerzo, ki je nedavno izdal knjigo z naslovom Dosje št. 584. Ta je svoje delo predstavljal v četrtek, 13. maja. Poglavitni izsledki njegove raziskave se nanašajo na spremljanje Edvarda Kocbeka s strani Službe državne var- Igor Omerza je izdal knjigo dosje št. 584 nosti, bolj znane kot Udba. Kocbek je bil desetletja nadzorovan z mikrofoni v zidu, s poštno in telefonsko kontrolo, tajnimi preiskavami, sledenjem, obkrožen je bil z desetinami ovaduhov. Da je bila odurnost ovaduštva res neverjetna, izpričuje tudi to, da je ob njegovi smrtni postelji špijonirala sodelavka tajne partijske policije s kodnim imenom Zala. Ko je zvečer k pokojniku na Bokalce prišla žena Zdravka, jo je spremljala družinska prijateljica, drugače pa dolgoletna sodelavka SDV, s kodnim imenom Eda. Nadzorovan je bil od leta 1944 pa vse do svoje smrti pri 77 letih 1981. V virih je Omerza našel tudi takšne absurdne zapiske, kot so nastali ob proslavi 30-letnice zmage nad fašizmom in odprtju Trga Republike 1975. V poročilu piše: »Kocbek, Kavčič in Pirjevec so bili med proslavo ob odprtju Trga Republike doma.« O Kocbeku je med letoma 1944 in 1965 nastalo kar 7500 tipkanih strani materiala, tako poročil kot analiz in zapisov pogovorov. Ob razkritju usode domobrancev je oblast poskušala informacije potlačiti, za kazen pa ' ' ^ ^ / I ^ Spomenka Hribar (desno) je svoja RAZMIŠLJANJA OBJAVILA V ESEJU KRIVDA IN GREH so zaprli dva tesna sodelavca Borisa Pahorja in Edvarda Kocbeka, to je Franca Miklavčiča in Viktorja Blažiča. Prvi je bil sodnik. Bil je obsojen na 4 leta in 4 mesece zapora, predvsem zato, kerje v osebni dnevnik zapisal nekaj misli o svobodni ali pa bolj samostojni Sloveniji. Po preteku kazni je našel primer nekoga iz nacistične Nemčije (iz leta 1937), ki je bil na vrhovnem sodišču oproščen, ker so bile njegove misli zapisane v zasebnem dnevniku, ta pa ne more biti podlaga za sojenje. Prav objava intervjuja s Kocbekom je spodbudila kar nekaj raziskovalcev, ki so se podrobneje začeli zanimati za njegovo delo in pa za način prevzema oblasti v O F. Ena izmed njih je tudi Spomenka Hribar, ki je natančno raziskovala Kocbekovo delo in svoja razmišljanja objavila v eseju Krivda in greh. Ta predstavlja zgroženost komunistke nad zločini komunistične oblasti in je bil zaradi tega objavljen šele 4 leta po nastanku, vmes pa je krožil v kopijah krtačnih odtisov v desettisočih izvodov. Totalitarna država deluje kot piramida, in Kocbek je začetnik rušenja te totalne piramide, ker je povedal, kako je KP uničila koalicijsko obliko OF in kako je obračunala s potencialnimi sovražniki. S tem, ko je Kocbek povedal za poboj domobrancev, se je opral krivde, pa čeprav pri odločitvi o , .. — poboju ni imel nič zraven. ifšf I Najzanimivejši pa je bil j del o oceni sedanjega ™ ■ ■' ' časa in možnostih sprave. Hribarjeva je povedala, da se morata obe strani moralno opredeliti do tistega časa in tudi priznati napake: »Partija mora obsoditi revolucijo, in Cerkev mora obsoditi kolaboracijo,« kar je Hribarjeva zapisala že v Izjavi o narodni spravi leta 1995 in je doživela odpor politične levice in desnice, ker od obeh stani zahteva priznanje in opravičilo. Opisala je občutje časa, v katerem smo sedaj: »V 80-ih smo imeli občutek, da smo v temnem predoru, a na koncu je bila luč. Danes smo prav tako v predoru, le da luči ni. Sprašujem se, ali bo med ljudmi še kdaj takšna renesansa kot v 80-ih.« Tekst in foto Primož Tanko Dež in blato, ki jih vedno motita pri ustvarjanju likovnih del ob prižigu kope, nista odnehala niti letos. 30 likovnikov iz vseh slovenskih pokrajin in otroci iz podružnične osnovne šole Dolenja vas pa so se kljub temu odzvali povabilu Društva likovnega ustvarjanja Ribnica in prišli na 6. likovno kolonijo. Odprtje se je z razmočenega terena preselilo v lovski dom Rakitnica in tam je bilo rajanje z Društvom podeželskih Lično napravljena obleka, v katerih so se NEKDAJ NOSILI UMETNIKI. žena Ribnica, s harmonikašem Stanetom Henigmanom in z energičnim recitatorjem Prešerna, Janezom Rusom, toliko veselo in zadovoljujoče, da se umetniki sprva niti niso posebej želeli premakniti pod lično postavljene in ogrevane šotore. Po svoje bi bil dan že popoln, tudi če ne bi v nalivu nastajala dela, ki so kasneje plačala svojo ceno, saj se je olje razlivalo preko barv ... Umetniki so se znašli po svoje: nekateri so Letošnja TEMA JE BILA PRAV SAM PRIŽIG KOPE, A JE 15. MAJA ZARADI MOČNEGA NALIVA NI BILO MOČ PRIŽGATI. Zato pa je TOLIKO BOU DELALA DOMIŠLJIJA prišli z že na pol pripravljenimi deli, drugi jih bodo dokončali in sušili doma, določenim se je slika posrečila že ob kopi. Razstavljene smo prvič videli teden dni kasneje, 21. maja, ob slovesnem odprtju kope, razstava pa bo ponovljena tudi v kočevskem Likovnem salonu in ob odprtju rokodelskega centra. Tekst in foto ALENKA PAHUUE VIRTUOZNOST NA HARMONIKI PRENESE TUDI ZABAVNE NOTE Harmonika je slovenski narodni inštrument, Slavica Marinkovič je zaradi svoje prisrčnosti priljubljena pri svojih poklicnih kolegih, učencih in prijateljih, koncert pa je bil zabavnega tipa s skladbami, ki jih vsi poznamo. Ta posrečena kombinacija je pripeljala do tega, da je bila 12. maja galerija Miklove hiše toliko polna, da so mnogi poslušalci morali spremljati koncert kar pred vrati. Vseh skupaj nas je bilo kar 120 in poslušalci so na mestu samem ugotavljali, kako nujno rabimo dvorano za okrog 300 ljudi. Le da ima galerija svojski čar, saj njeni obokani zidovi imenitno oblikujejo zvok in je glasbenikom v njej igrati v veselje, prav tako jim ustreza intimnost majhnega prostora. Galerija in Javni sklad za kulturne dejavnosti bosta razmišljala o pripravi novega koncerta. Izkazalo se je namreč, da obstaja publika, ki si tovrstne ponudbe zelo želi. Ta koncert je bil drugi v nizu, marca so v njej nastopali pretežno domači glasbeniki na klasičnih tolkalih in klavirju. Na slednjem Erik Suler, ki se je udeležil tudi koncerta svoje kolegice in prijateljice. Dejal je, da se moramo zavedati, da je Marinkovičeva ena izmed največjih talentov na harmoniki, kar jih premore Slovenija. V dvorani je bilo zelo čutiti to naklonjenost, avtorica večera pa je bila z energijo toliko prežeta, da so jo na koncu od sreče premagale solze. Dejala je, da se ta vzneseni občutek ne bo mogel nikoli več ponoviti... Za vsemi temi umetniki stoji le ena sama zgodba: garanje. Ure vaj se že dolgo več ne štejejo, po navadi so kljub svoji izjemni nadarjenosti učitelji v glasbenih šolah, ker jim Slovenija velikega koncertnega odra ne more nuditi, nekaj se jih zato raje odloči za tujino. Tako tudi Slavica Marinkovič, ki je diplomirala na svetovno priznani šoli v Minsku in se nato odločila za Slovenijo. Za Ribnico. In tako ima Ribnica eno najboljših glasbenic te zvrsti v državi. Umetnica je igrala tudi predsedniku. SOLOPEVSKI RECITAL V DOLENJI VASI Dolenja vas je toliko močna v solopetju, da ji je uspelo 14. maja pripraviti kar samostojni solopevski recital v cerkvi sv. Roka. Pomembne zasluge za to ima gotovo Igor Oražem, predsednik KUD France Zbašnik, saj je tudi sam solopevec. Tisti večer pa se nam jih je, skupaj z njim, predstavilo kar šest: tenorista Boštjan Merhar in Bernard Podgorelec, sopranistki Andreja Pogorelec Šenk in Petra Stopar ter še najmlajši, bari- SlEšbto 45 MINUT VIRTUOZNEGA IGRANJA BREZ premora. Koncert v enem kosu z GLASBENO ZELO RAZNOLIKIMI SLOGI, KOT SO ŠANSON, BLUES, TANGO, RUSKE BALADE ... Obogatil ga je tudi Simon Korošec NA KITARI, S KATERIM S SLAVICO SKUPAJ IGRATAVSKUPINI Tabula RASA. Slavicaje KONCERTU NADELA IME KONCERTZABAVNE GLASBE IZ ENEGA SAMEGA RAZLOGA. VSAK DOGODEK IMA ZA SEBOJ NEKO ZG0I> BO IN SLAVIČIN JE IMEL BEŽNO SREČANJE PRED ZOBNO ORDINACIJO, KJER JE BESEDA NANESLA NA TO, KAKO KVALITETNA JE IN KAKO DOBRO BI BILO IMETI KONCERT V GALERIJI. Zadeva se ji je zdela zabavna, KER JE PONUDBA PRIŠLA NA POVSEM VSAKDANJI, A NEKOLIKO NEOBIČAJEN NAČIN IN SIMPATIČNOST TEGA TRENUTKA JO JE POVSEM PREVZELA. ŠE ISTI DAN SE JE ODPRAVLJALA NA POT K SVOJIM PRIJATELJEM V NEMČIJO IN VES ČAS V GLAVI SNOVALA KONCERT, V TUJINI KUPILA VSE NOTE IN 12. MAJ je bil tu. Koncert zabavne GLASBE, A Z VIRTUOZNOSTJO, KI JE JEMALA DIH. AMBIENT JE VSE SKUPAJ ŠE POUDARJAL, SAJ JE KONCERT POTEKAL MED RAZSTAVLJENIMI SLIKAMI METKE KRAŠOVEC IN NJENIMI PODOBAMI ŽENSK. OGLEDALA IN ODSEVI SO TISTI, KI POVEZUJEJO PAR UPODOBLJENK NASLIKAM IN TE SO POVSEM NAVDUŠILE ŽE OBČINSTVO OB ODPRTJU RAZSTAVE. Tekst in foto ALENKA PAHULJE tonist Matevž Henigman. Koncert je bil razdeljen na tri dele: začeli so z antičnimi skladbami, nadaljevali z duhovnimi in slovenskimi ljudskimi pesmimi, zaključili pa z znanimi arijami. Oražem je z obiskom koncerta zadovoljen in tudi vesel, da so v društvu pripravili prireditev za zahtevnejše, subtilnejše okuse. Zeli si, da bi v njihovem kraju še kdaj organiziralo kaj podobnega, »če ne prej, vsaj moj diplomski nastop, mogoče večer slovenskega samospeva (konec koncev je letos obletnica Škrjanca, Lajovca...) ali mogoče večer duetov... bomo videli. Kader imamo, željo po poustvarjanju pa tudi.« Tekst in foto ALENKA PAHULJE 77 f%j 1.1,31 <»ici ixj>i f 1.1;i r i>i *s e /vi< i ■ i /vae«i V^/Xl IX/yXl ,*: 0*56 SUVIKTTI Kratko življenje, bridko ločenje, a snidenje srečno bo trajalo večno. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega ata ANTONA POGORELCA 0929 - 2010) z Brega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Hvala gospodu Antonu Berčanu za opravljen obred, pevcem za lepo zapete pesmi, Komunalnemu podjetju Ribnica in vsem, ki ste pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI Na koncu pa, Marija, naj umrem v ljubezni tvoji, končani bodo boji, pri tebi bom doma. ZAHVALA Z bolečino v srcu smo se poslovili od naše drage mame ANE MIHELIČ roj. Gregorič, Kovnikarjeve Anice s Kota pri Ribnici (18. 5. 1926 - 22. 4. 2010) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in prijateljem, ki ste našo mamo cenili in imeli radi. Hvala vsem, ki ste se ji prišli še zadnjič poklonit. Hvala za besede sočutja in tolažbe, za darovane sveče, cvetje in sv. maše. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se obema duhovnikoma - ribniškemu župniku g. Antonu Berčanu in p. Filipu od Nove Štifte; pevcem, gasilcem, poljanskim upokojencem in ge. Mari Okorn za poslovilne besede. Enako Janezu, ki se je v imenu vnukov poslovil od nje. O, mama, kakšen dar iz nebes si bila za nas vse! Kako te bomo pogrešali! ŽALUJOČI OTROCI TOMAŽ. MARJANA IN ANDREJA Z DRUŽINAMI, DRUŽINA POKOJNEGA SINA JANEZA. BRATA. BRATRANCI IN SESTRIČNE TER DRUGO SORODSTVO Na tvoj svet mislim, mama, na brazde, v katere nikdar več ne boš sejala; na domačo zemljo, na dolge njive, ob katerih si svojo zadnjo pomlad pričakala. ZAHVALA V 90. letu je tiho zaspala naša draga mama, sestra, babica, prababica in tašča ALBINA JAKLIČ (roj. Ambrožič) iz Sajevca Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se gasilcem, g. kaplanu Juretu Ferležu za lepo opravljen obred in pevcem za zapete pesmi. Posebna zahvala zdravnici dr. Alenki Nadler Žagar. ŽALUJOČI VSI NJENI Francetu Matetu v slovo V nedeljo, drugega maja smo se gasilci osmih gasilskih društev, ki spadamo v ribniško faro, zbrali pri sveti maši v počastitev našega zavetnika sv. Florijana, v Dolenjih Lazih, kjer so gasilci PGD Dolenji Lazi organizirali ta vsakoletni gasilski shod. Prev tu nas je dosegla vest, da je 29. aprila zapustil naše vrste dolgoletni gasilec France Mate iz Male Hrovače, ki je zadnji dve leti preživljal v domu starejših občanov v Ribnici. France seje rodil pred skoraj 71. leti, 24. maja 1939, v Hrovači. V Gorenji vasi se je izučil za mizarja in do ukinitve in preselitve delavnice delal v njej. Potem se je zaposlil na takratnem Lipu, sedanjem Inlesu v Ribnici, kjer je delal v oknarni do upokojitve. Že kot 27-leten se je vključil v gasilske vrste takratnega industrijskega gasilskega društva, po njegovem razpadu pa takoj v vrste PGD Ribnica. Z veseljem se je vključeval v delo društva in sodeloval na vseh proslavah, prireditvah, tekmovanjih veteranov in pogrebih, kjer smo sodelovali tudi ostali člani društva. Opravil je tudi tečaj za nižjega gasilskega častnika. Za svojih 44 let dela v gasilski organizaciji so mu bila podeljena priznanja za dolgoletno delo. Petega maja, le dan po sv. Florijanu, smo se člani društva od njega poslovili na pokopališču v Hrovači. S praporjem so se pogreba udeležili tudi člani PGD Goriča vas in PGD Dolenji Lazi. Spoštovani France. V imenu članov PGD Ribnice se ti iskreno zahvaljujem za vse opravljeno delo, ki si ga prostovoljno in zastonj opravil v korist krajanov in celotne družbe. Ohranili te bomo v lepem in trajnem spominu. Naj ti bo lahka ta hrovaška zemlja! Za PGD Ribnica Matjaž Virant IH s&meT© RAZPISA ZA ZDRAVNIKA Zdravstveni dom dr. Janeza Oražma Ribnica objavlja prosto delovno mesto zdravnika specialista splošne/ družinske medicine (zdravnik specialist IV PPD 2) za delo v ambulanti v socialnovarstvenem zavodu in splošni ambulanti v Ribnici in Loškem Potoku. Možno je najeti kadrovsko stanovanje v Ribnici. IN Zdravstveni dom dr. Janeza Oražma Ribnica objavlja prosto delovno mesto zdravnika specialista splošne/ družinske medicine (zdravnik specialist IV PPD 2) za delo v splošni ambulanti na Zdravstveni postaji Sodražica. Pogoji za zasedbo: - Končana medicinska fakulteta, opravljen strokovni izpit, opravljena specializacija iz splošne /družinske medicine, veljavna licenca za delo, znanje slovenskega jezika, vozniški izpit B - kategorije, osnovno znanje za delo z računalnikom, zaželene delovne izkušnje. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in štirimesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v tajništvo Zdravstvenega doma dr. Janeza Oražma Ribnica, Majnikova ulica 1, 1310 Ribnica, v roku 15 dni od objave. PREVERITE VELJAVNOST SVOJIH OSEBNIH DOKUMENTOV in vlogo za nov potni list ali osebno izkaznico vložite pravočasno! Spoštovane občanke, spoštovani občani, obveščamo vas, da zaradi racionalizacije poslovanja po 20. maju 2010 imetnikov potovalnih - osebnih dokumentov (osebna izkaznica, potni list) ne bomo več obveščali o poteku veljavnosti. Svetujemo vam, da sami preverite veljavnost svojih potovalnih dokumentov in veljavnost dokumentov vaših otrok. V letošnjem letu poteče veljavnost večjemu številu osebnih izkaznic in potnih listin. Zaradi izkoriščenja letnih dopustov in s tem povezanih potovanj v tujino se bo znatno povečalo število vlog za izdajo novih dokumentov. S tem se bo podaljšal tudi čas za njihovo izdelavo. Vlogo za izdelavo novega dokumenta lahko vložite še pred potekom veljavnosti starega, in sicer na katerikoli upravni enoti v Republiki Sloveniji, ne glede na naslov stalnega prebivališča. Predlagamo vam, da vlogo za izdajo osebne izkaznice ali potnega lista vložite vsaj tri tedne pred datumom, ko dokument potrebujete. Prav tako ne bomo več pošiljali obvestil o poteku vozniških dovoljenj. Načelnik Janez Henigman, univ. dipl. org. Na podlagi 22. člena Odloka o ustanovitvi Javnega komunal-nega podjetja Komunala Ribnica d.o.o. (Ur. I. RS, št. 88/01 in 102/01) Javno komunalno podjetje Komunala Ribnica d.o.o. razpisuje prosto delovno mesto direktorja (M/Ž). Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: - univerzitetna ali visoka izobrazba tehnične ali družboslovne smeri s 5 let delovnih izkušenj v stroki, od tega vsaj 4 leta na vodilnih delovnih mestih. Delovne izkušnje v stroki so izkušnje na komunalnem, gradbenem ali sorodnem področju. Kandidati morajo prijavi priložiti: - kratek življenjepis z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom del, ki so jih doslej opravljali; - program delovanja in razvoja Javnega komunalnega podjetja Komunala Ribnica d.o.o. v naslednjih 4 letih. Mandat direktorja (m/ž) traja 4 leta, ista oseba pa je lahko po poteku mandata ponovno imenovana. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh od objave razpisa v Uradnem listu RS, v zaprti kuverti na naslov: Javno komunalno podjetje Komunala Ribnica d.o.o., Goriča vas 11a, 1310 Ribnica, s pripisom 'Ne odpiraj - javni razpis za direktorja.' Informacije o izvedbi javnega razpisa daje Andreja Henigman na tel. št. 01/836-06-50. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v osmih dneh po odločitvi skupščine JKP Komunala Ribnica d.o.o. BUDNICA - ZAHVALA KUD Ribniški pihalni orkester je na praznik dela izvedel že vsakoletno tradicionalno prvomajsko budnico, s katero je obiskal krajane občin Ribnica, Sodražica in Loški Potok. Z budnico smo pričeli ob 6. uri zjutraj, slovo in zaključek pa sta bila ob 16. uri. Ta dogodek se res ponavlja vsako leto, vendar je vsaka budnica nekaj posebnega in nam ostaja zaznamovana z lepim spominom. Zato bomo člani o njej še veliko govorili, obenem pa se v pričakovanju pripravljali na naslednjo. Zahvaljujemo se Občini Ribnica, podpornim članom in vsem, ki so kakorkoli pripomogli in pomagali pri izvedbi dogodka, ko se orkester približa prebivalcem in jim na ta način kulturno popestri vsakdanjik. Posebej velja zahvala vsem , ki ste nas s pijačo in z dobrotami presenetili in postregli v Hrovači, Nemški vasi, Rakitnici, Sodražici, Domu starejših občanov Loški Potok, na Travniku, v Gorenjih Lazih, Žlebiču, Slatniku, Sušju in na Griču. Razšli smo se z obljubo, da se prihodnje leto zopet vidimo. Člani KUD RIBNIŠKI PIHALNI ORKESTER KOLODVORSKA 17, 1310 RIBNICA D.Š.: 69020159 TRR: 02321 - 0012001378, NLB d.d. Spletna stran: www.kud-rpo.si 1S5E-JI Na podlagi 120. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/2007-UPB1, 56/08, 4/2010) in 12. člena Pravilnika za vrednotenje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Ribnica (Uradni list RS, št. 36/03, 17/04) v postopku javnega razpisa zbiranja predlogov za sofinanciranje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v občini Ribnica v letu 2010 ter na podlagi predloga strokovne komisije z dne 28. 4. 2010 izdajam naslednjo ODLOČBO o izbiri izvajalcev kulturnih programov in projektov ter prireditev v letu 2010 I. V letu 2010 bo Občina Ribnica iz proračuna sofinancirala naslednje izvajalce in njihove kulturne programe, projekte in prireditve: REDNA DEJAVNOST KULTURNIH DRUŠTEV: 1. KUD Ribniški pihalni orkester 3.143,23 EUR 2. UD Župnijski pevski zbor RIBNICA 1.056,91 EUR 3. KUD Gallus Ribnica, Nonet Vitra 957,59 EUR 4. KUD Gallus Ribnica, Vokalna skupina ANAMANKA 728,89 EUR 5. Društvo mažoret in plesalcev Ribnica 858,28 EUR 6. Vaško turistično etnološko društvo HROVAČA, Dramska skupina 1.422,52 EUR 7. Društvo likovnega ustvarjanja Ribnica 811,87 EUR 8. KUD Sveti Gregor, Dramska skupina 1.223,38 EUR 9. KUD Sveti Gregor, Mešani pevski zbor 839,61 EUR 10. KUD F. Zbašnik Dolenja vas, Dramska skupina 977,82 EUR 11. KUD F. Zbašnik Dolenja vas, Otroška folklorna skupina LONČKI 1.013,34 EUR 12. KUD F. Zbašnik Dolenja vas, Cerkveni mešani pevski zbor sv. Rok 1.389,07 EUR 13. KUD F. Zbašnik Dolenja vas, Moški pevski zbor Lončar 694,66 EUR 14. KUD F. Zbašnik Dolenja vas, Župnijski pevski zbor 604,95 EUR 15. KUD F. Zbašnik Dolenja vas, Cerkveni otroški pevski zbor 911,70 EUR 16. Društvo VETER Breg, Etnološko kulturna sekcija 988,45 EUR 17. Društvo podeželskih žena Ribnica, Ljudske pevke »Vesele Ribnčanke« 1.305,32 EUR 18. KD Komorni zbor »p. Stanislav Škrabec« 1.066,50 EUR KULTURNI PROJEKTI IN PRIREDITVE: 1. Osnovna šola Ribnica - Krošnja-posvečena dr. Francetu Prešernu (december 2010) 1.000 EUR 2. Vrtec Ribnica, Gledališka skupina Cici-Mici - Gledališka predstava v Veselem decembru, (december 2010) 400 EUR 3. Vrtec Ribnica, Gledališka skupina Cici-Mici - Zaključni koncert »Pobarvajmo si dan s pesmijo« (junij 2010) 300 EUR 4. KUD Ribniški pihalni orkester - Poletni koncert RPO v gradu Ribnica (19. 6. 2010) 500 EUR 5. Mojca Jelušič - Izdaja pesniške zbirke »Jaz v okvirju brez okvirja« (do decembra 2010) 500 EUR 6. Društvo likovnega ustvarjanja Ribnica -Likovna kolonija Ribnica (24. - 25. 7. 2010) 200 EUR 7. Društvo likovnega ustvarjanja Ribnica - Likovna kolonija Rakitnica 2010 (15. 5. 2010) 200 EUR 8. KUD F. Zbašnik Dolenja vas-Miklavževanje na vasi (december 2010) 300 EUR 9. KUD F. Zbašnik Dolenja vas, Otroška folklorna skupina LONČKI - Udeležba na otroškem folklornem taboru (23. - 26. 9. 2010) 200 EUR 10. Društvo VETER Breg, Etnološko kulturna sekcija - Brški kulturni dan (15. 5. 2010) 400 EUR 11. VETD Hrovača, Dramska skupina Večer - »Radia mlajku« (več izvedb v letu 2010) 500 EUR 12. Društvo mažoret in plesalcev Ribnica - Božična prireditev (18.12. 2010) 500 EUR II. Izbrani izvajalci morajo v roku 30 dni po dokončnosti odločbe z Občino Ribnica podpisati pogodbo o sofinanciranju javnega kulturnega programa oz. projekta. Obrazložitev: Na javni razpis zbiranja predlogov za sofinanciranje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v občini Ribnica v letu 2010, ki je bil objavljen v občinskem glasilu REŠETO dne 26. 2. 2010, je prispelo skupaj 22 vlog; od tega je 9 vlagateljev kandidiralo samo za redno dejavnost, samo za projekte in prireditve 4 vlagatelji, za obe zvrsti pa 9 vlagateljev. Vlagatelji so ponudili v izbor 30. projektov oz. prireditev. Štiri vloge, ki so se nanašale na kulturne projekte in prireditve, so bile s posebnim sklepom župana zaradi nepravilnosti in neskladja z določili pravilnika delno zavrnjene oz. izločene iz postopka. V razpisnem postopku je bilo ugotovljeno, da so bile vloge iz izreka odločbe pravočasne in popolne oz. so bile dopolnjene v predpisanem roku ter da vlagatelji izpolnjujejo razpisne pogoje. Vse vloge je pregledala od župana imenovana strokovna komisija ter ocenila in vrednotila vloge na podlagi določil in strokovnih meril veljavnega pravilnika. Predlagala je izbor programov ljubiteljskih kulturnih dejavnosti vključno s predlogom razdelitve razpoložljivih proračunskih sredstev. Razpoložljivi obseg proračunskih sredstev za ljubiteljsko kulturno dejavnost po razpisu v letu 2010 znaša 25.000 EUR, od tega 20.000 EUR za redno dejavnost kulturnih društev ter 5.000 EUR za kulturne projekte in prireditve. Redna dejavnost kulturnih društev je vrednotena v skladu z veljavnimi točkovnimi merili pravilnika. Komisija je vrednost točke za redno dejavnost določila tako, da je razpoložljiva proračunska sredstva delila s skupnim številom točk vseh vlagateljev. Izračunana vrednost točke v letu 2010 znaša 0,2593 EUR. Višina sredstev, do katere je upravičen posamezni vlagatelj, pa je izračunana tako, da se je vrednost dodeljenih točk pomnožila z vrednostjo ene točke. Kulturni projekti in prireditve so izbrani glede na javni interes, vsebinsko učinkovitost ter kulturni in promocijski pomen za občino Ribnica. Predlagatelji kulturnega programa oz. prijavitelji na razpis imajo pravico do vpogleda le v tiste dele strokovnih mnenj, zapisnikov in poročil, ki se nanašajo na obravnavo njihove vloge in predloga sklepa o sofinanciranju. Izbrani izvajalci bodo v roku 30 dni po dokončnosti odločbe pozvani k podpisu pogodbe o sofinanciranju javnega kulturnega programa oz. projekta. S tem je odločba utemeljena. PRAVNI POUK: Zoper to odločbo je dovoljeno vložiti ugovor v roku 8 dni po prejemu te odločbe pri županu občine Ribnica, Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica. Ugovor se vloži neposredno ali pošlje priporočeno organu, ki je izdal odločbo. Postopek vodila:Metka Tramte župan Jože Levstek Društvo upokojencev Ribnica obvešča vse prijavljene za izlet 5. junija na Bizeljsko in v Kumrovec, da bo odhod izpred centra Ideal ob 7. uri. Cena izleta je 38 evrov. DU Ribnica INOTHERM VHODNA VRATA IZ ALUMINIJA Vhodna vrata za najzahtevnejše. Ustvarjena z občutkom za varnost, estetiko in ugodje. Ustvarjena za Vas. NOVO V KOČEVJU OTROŠKA TRGOVINA igrače.oblačila» oprema* kozmetika» hrana www.dolgouhec.si dolg» * uhec CDCl V prodajalni DOLSOUHEC boste ob nakupu nad 50 € prejeli žig na vašo kartico zvestobe. Po 10 zbranih žigih, vam podarimo darilni bon »KARTICE ZVESTOBE« v vrednosti 10 €. Kartico zvestobe prejmete na blagajni prodajalne DOLSOUHEC. Velja samo za eno osebo in ni prenosljiva. Darilni bon kartice zvestobe ni unovčljiv pri izdelkih v akciji. Starce* etre*.- _ dolgo* ufoec '1» C-OOiti iVET DOeiaJUE 'OS'**»: eei*CCI.(91 KARTICA ZVESTOBE Z oddajo te kartice, sodelujete v nagradnem žrebanju za lepo praktično nagrado po končani akciji »KARTICA ZVESTOBE«. Trajanje akcije in datum žrebanja bo objavljeno na spletni strani www. dolgouhec, si. Z oddajo te kartice dovoljujem prodajalni Dolgouhec, da moje podatke hrani v svoji statistiki in me obvešča o dogodkih in akcijah prodajalne Dolgouhec. DAMINI BON - KARTICA ZVESTOBE dolgo^- uhec EB@>KID 2- 2 v- ;W ji TZO 20, 1330 Kočevje, v 1. nadstropju postane aesNidNosT d»-7. BOJ» Tel.: 01 / 895 21 93, dolgouhec.kocevje@siol.net NAMA center^? Kočevje NA REFERENDUM O ARBITRAŽNEM SPORAZUMU O MEJI S HRVAŠKO, GREMO ZATO, DA GLASUJEMO Ker ne daje nobenega zagotovila za ohranitev teritorialnega stika z mednarodnimi vodami! » Ker ne dovolimo, da Slovenija po izgubi Trsta leta 1954 in izgubi Koroške leta 1920 znova izgubi slovensko ozemlje! » Ker bomo sami odločali o usodi domovine in ne po navodilih velik držav, ki lobirajo za Hrvaško! » Ker Sloveniji grozi izguba statusa pomorske države!^ » Ker se Slovenija NE pogaja o ozemljih, ki so nespon » Ker pomeni umiranje Luke Koper na obroke in siem sl; celotnega slovenskega gospodarstva! » Ker podpiramo vstop Hrvaške v EU, vendar ne za ceno slovenskega ozemlja in morja! . r 'T - , ß". Garažna sekcijska vrata M-vodoravni motiv, površina Woodgrain, RAL 9016 vklj. motorni pogon Hörmann ProMatic, montaža in 8,5 % DDV, v 4 akcijskih dimenzijah: 2375 x 2000 mm, 2375x2125 mm, 2500 x 2000 mm, 2500 x 2125 mm. vrata EPU z debelino lamel 42/20 mm za samo t 875 € vrata LPU z debelino lamel 42 mm za samo j 929€ POOBLAŠČENI ZASTOPNIK: Slerc Motjož s.p. Geriče ves 86 1310 Ribnice tel.: 836 26 29 GSM: 041/612 590 rtYls) f RMA projektivni biro, računovodski servis, Andrej Rus s.p. ® Škrabčev trg 19, 1310 Ribnica | tel.: 01 83 60 816 | e-pošta: alenka.rus@rma.si Prepustite vaše računovodstvo nam! Vodenje poslovnih knjig • dolgoletna tradicija • individualni pristop • profesionalnost • urejena cenovna politika RANIMO IN ZA UGODNO KLIMO POSKRBIMO VAREN DOM JE MOJ DOM TREND IN ELEGANCA RAZKOŠJE S /»/>. '4. Inles-ove NOVOSTI Daljinsko vodeno motorno odpiranje drsnih panoramskih sten. Posebna izvedba je odpiranje pri katerem se krila drsno zamaknejo in skrijejo v steno. Ta izvedba omogoča dovršen izgled samega izdelka in odličen izkoristek prostora. V okensko steklo vgrajene fotovoltaične celice omogočajo napajanje in upravljanje vaših izdelkov na motorni pogon s pomočjo sončne energije (senčila in komarniki na motorni pogon, nagibnoodpirajeoken,...). ISO-110 EF Plus INO-110 Plus novo Nova generacija lesenih in les/ aluminij oken s širino lesenih profilov 110 mm. Okno s sredico iz izolativne PU pene ima pridobljen certifikat Passivhaus inštituta iz Darmstadta in je primerno za vgradnjo v PASIVNE objekte. Okna se ponašajo z odlično stabilnostjo in funkcionalnostjo in so primerna za vgradnjo troslojnih stekel. Nov sistem les/aluminij okenskih profilov INO-HAL Lightline. Posebnost tega sistema je, da na zunanji strani okvir okna prekriva krilo (viden samo okvir). Sodoben in aktualen dizajn izdelka primeren za vgradnjo troslojnih stekel debelineod 36do42 mm. Z#END IN ELEGANCA ■ RAZKOŠJE S PRIDIHOM TRADICIJI * VAREN DOM JE MOJ DOM ■ TREND IN ELEGANCA Manja Koren in Unaniem odlična na mednarodni sceni Italijanski San Giovanni in Marignano sta med prvomajskimi prazniki gostila močan mednarodni turnir v preskakovanju ovir CSI3*. Zgledno urejeno prizorišče konjeniških tekmovanj, Horses Riviera Resort, ki deluje šele tretje leto, je v tem času postalo eno najbolj priljubljenih prizorišč v Evropi, ki privabi tudi največja imena konjeniškega športa. Turnir z nagradnim skladom v višini 125.000,00 EUR je privabil številne tekmovalce, ki spadajo v vrh svetovnega konjeniškega športa. V elitni druščini je tekmovala tudi Manja Koren ter z Unaniemom znova nanizala dva odlična rezultata. V petek si je brez napake in z 11. časom med skoraj 100 nastopajočimi zagotovila nastop na sobotnem derbiju na višini ovir 140 cm. Derbi je potekal po pravilih hitrostne tekme, kjer se tekmovalci uvrstijo glede na doseženi čas, morebitne podrte zapreke pa se kaznujejo s kazenskimi sekundami. Manja in "Uni" sta ta izredno atraktivni parkur odjahala hitro ter brez podrte zapreke zasedla 11. mesto. Ostale novice: 14. - 16. 5. 2010 - Prvi večji mednarodni preizkušnji sezone je sledilo nacionalno tekmovanje v preskakovanju ovir v San Giovanniju in Marignanu. Tokrat so priložnost dobili naši mladi tekmovalni konji, med katerimi se je najbolje izkazal 4 - letni kastrat Basic Instinct, ki je z Maksom Riosso v sedlu svojo prvo tekmo odskakal "z nulo" ter na najboljši možni način začel športno kariero. 23. - 25. 4. 2010 - Povsem turistično naravnano avstrijsko mestece Sankt Veit an der Glan je konec aprila gostilo nacionalno tekmovanje v preskakovanju ovir. Mesto je v sodelovanju z lokalnim konjeniškim klubom v središču tega slikovitega mesteca ob lepo urejenem atletskem stadionu postavilo manjše prizorišče konjeniških tekmovanj. Naš najmlajši član Gaj Riossa je v petkovem nastopu v stilnem jahanju slavil med mlajšimi mladinci, medtem ko je v sobotnem nastopu zasedel odlično drug0 mesto. S svojimi nastopi je bila zadovoljna tudi Manja Koren, ki je v tekmi za šestletne konje s kobilo Zazo B. prepričljivo zmagala. 24. 4. 2010 - Medtem ko je skakalni del ekip6 gostoval v Avstriji, se je Maja Rudež v soboto udeležila tekmovanja v dresurnem jahanju v Ljubljani. S konjem Tarkanom je v kategoriji dosegla odlično drugo mesto, v višji kategoriji M pa se je z Loopingom in končnim rezultatom 62,843 % povzpela na tretje mesto, kar je njun najboljši dosežek do sedaj. "Zlata ribica" Udobna prilagodljivost www.zlata-ribica.com LOKACIJA • sredi Ribnice • 81 stanovanj e 6.300 m2 stanovanjskih površin • nadstandardna oprema Izboljšajte produktivnost. Avtomatsko. Izboljšati produktivnost podjetja ne pomeni nič drugega kot narediti več, bolje in v krajšem času. Ne glede na to, v kateri panogi delujete, vam bo avtomatizacija v vsakem primeru zagotovila prihranek časa in sredstev. V Motomanu bomo skupaj z vami oblikovali rešitve, prikrojene specifikam vaše panoge in podjetja. Zagotovili bomo popolno podporo projekta robotizacije, od planiranja in implementacije do servisiranja in izobraževanja. Dvignite pričakovanja, izpolnite vaš potencial. Prestopite v svet avtomatizacije! MOTOMAN Motoman Slovenija: T: + 386(0)l 83 72 410 E: infoiamotoman.si, www.motoman.eu 'S. VZAJEMNA Jaz zate, ti zame. Z BONOM UGODNOSTI VZAJEMNE LAŽJE DO: SPROSTITVE Naj zaupanje ostane ZDRAVJA VEŠČIN ZAVAROVANJA UGODNOSTI ZA ZAVAROVANCE VZAJEMNE Ugodnosti si lahko ogledate na spletni strani www.vzajemna.si. Uveljavljate jih lahko z bonom ugodnosti. BON ugodnosti lahko pridobite: • v poslovalnicah Vzajemne, • na spletni strani www.vzajemna.si, • ali s klicem na brezplačno telefonsko številko 080 20 60 PE NOVO MESTO Trdinova 4 Tel.: 07/393 53 60 ZASTOPSTVO KOČEVJE Ljubljanska 25 Tel.: 01/89 38 612 V poslovalnici v Ribnici vas pričakujemo ob torkih v Zdravstvenem domu. GOSTINSTVO - TVR1ZEM T - Lepooce Z3, 1310 Ribnica T>4 1C-*Tr\ 1 Tel.: 01/8361 189 ali 01/8361-638 f V/ V7T_L,J OSM: 031/760-697 Sprejemamo rezervacije za družinska srečanja mMKM ZAKLVMCENEiDRUZDE KOSiTAVAfHRANEiNA 035®, , h B1RMEES0SHAJILA ROJISmilDNEVI OBLETNICE ’1%l3333@ZiB OPTIK JMIB POZNIČ «p. VrvarsKa 3 1310 lybRica 01/83 60 367 Delovimi čas: vsaK dan od 9ti do 191r sobota zaprto Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668 Storitve: Brušenje stekla Fazetiranje stekla in ogledal Peskanje stekla Izdelava izolacijskega termopan stekla Kaljeno steklo Tuš kabine (po meri, s tesnili) Ogledala Kopelit steklo za delavnice Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) Montaža vsega navedenega Ostale steklarske storitve Intervencija 24 ur na dan MASAŽE IN VADBE Delavnica tibetanskih vaj 4.6. ŠC Ribnica 18.6. GAJ Kočevje umjLu.mudra.si Pilates Masaže ~ refleksna masaža stopal in dian’ -metamo^a tehnika ~ klasična masaža ~ mas_aža hrbta ZIJočna masaža s himalajskimi Posodami in gongom Zvočna sprostitev z gongi 11.6. TVD Partizan Ribnica 12.6. GAJ Kočevje Sandra Pucelj s.p., Goriča vas 18,1310 Ribnica email: info@mudra.si tel.: 031 218 550 4 • j- fr« •-»' TORRSTEN VRATA OKNA - pvc - lesena - strešna vhodna garažna dvoriščna LEVSTEK David-Torsten s.p. Za vodo 5 1331 Dolenja vas 03 1-741-658 WWW.TORRSTEN.SI prodaja@torrsten.si OGRAJE - BALKONSKE -VRTNE - STOPNIŠČNE - lesene - inox - kovane NADSTREŠKI - KOVINSKE KONSTRUKCIJE ADAPTACIJE BALKONOV, KOPALNIŠKO POHIŠTVO PRI NAS KUPLJENO TUDI ZMONTIRAMO BREZ POŠKODB IN POSPRAVIMO ZA SEBOJ WWW.TORRSTEN.SI prodaja@torrsten.si ti TORRSTEN 031-741-658 SERVIS GSM / UMTS >/. m DELOVNI ČAS: PON - PET 8.30h - 12h ter 14h-18h SOB 8.30h - 11.30h MOBITEL zastopstvo Www.mioroera.si X Bluetooth prostoročne avto-inštalacije X Itak. Džabest paket!*« POPUSTI 20% z mesec: 1000mm M 200rnm. + 1000x SMS * 1GB internetal NOVOI! dodatno opremo PRI NOVIH NAROČNINAH! microera Jože Šilc s.p. HrOVaČa 14A (vtrg. centmŠPAR) 1310 Ribnica Tei: 01/8373116 Fax: 01/300 77 06 GSM: 051/358 762 051/ 358 760 E-mail: info@microera.si k Instant INTERNET !! k, Paketi: POVEZAN111, 22, 33,44, 55, 77 l>io£oiijfc IvlEKiCA Škrabčev trg 42, Ribnica; telit.: 01/ 8351 360 Pester izbor IGRAČ, KOZMETIKE, in PISARNIŠKE GALANTERIJE! ■Efti DELOVNI ČAS: Ponedeljek - petek: od 08.00 do 19.00 ure Sobota: od 08.00 do 12.00 ure Nedelja, prazniki: ZAPRTO LEPO VABLJENI! \p® Matjaž arko s.p. Opekarska c. 14, 1310 Ribnica Hobi: 031 622 158 fax: 01 8373 087 tel.: 01 8373 086 e-naslov: info@ograje-arko.si VvWw.ograje-arko.si ^ vse vrste balkonskih, stopniščnih, zunanjih in drugih ograj ^ ograje izdelane iz inoxa, lesa, pocinkanega železa oz. kombinacije različnih materialov ^ manjši nadstreški ter ostali kovinski izdelki VELIKA IZBIRA OČAL svetovanje UGODNE CENE vremenske postaje Anita Osvald s.p. Majnikova ul.1 1310 Ribnica Tel.: 01/836 11 28 Ponedeljek: 9-12, 15-20, tor - pef: 9 - 14, 15-17, sobota: 9-12 FRAGMAT izolirka Gradite, obnavljate, opremljate? Toplotne izolacije Hidroizolacije Sistemi za ogrevanje Opaži za betoniranje Gradbeni materiali Gradbene izolacije Pohištvo Bela tehnika TONDACH 0 Urša Knaufinsalition izolacija iz steklene volne > Mavčne plošče in profili ter ostali Wienerberger drobni material za suhomaontažni sistem BuMingvaiue ►Strešne kritine Golob, Bramac, Tondach ► Proizvodi Wienerberger K](o)WCo) ^@[L@S[iynM^X8SS Blago lahko dobite na ugoden kredit do 24 obrokov. Po dogovoru vam nudimo dostavo s tovornim vozilom z dvigalom ter dostavnim kombijem. Trgovina Sodražica Cesta Majde Šilc 1, Sodražica tel.: 01 835 02 85, 031 248 875 Delovni čas: 7.00 do 18.00. sobota: 7.00 do 12.00 www.fragmat.si SAT - antenski sistemi Peter Kočevar s.p. Merharjeva 2, Ribnica, gsm 041 761-769 -montaža in dobava TV in SAT sistemov (TOTAL TV) -KABELSKA v vsaki hiši (100 programov - OD 15 EUR) -preklop in nastavitve več TV v hiši NOVO: DIGITALNI TV SIGNAL (DVB-T): pripravite se na izklop TV signala (dec. 2010): -najbolj čiste slike, priprava za HD signal -vsi SLO programi, HRT programi (brez izklopov športa, brez naročnine) -preklop na nov sistem (dograditev obstoječih anten) -vgradnja DVB-T sprejemnikov (od 59 eur) pop HACIOTILIVIZUA fl SLOVENIJA l Težave z otiščanci, kurjimi očesi, vraščenimi nohti ali pa lepotna pedikura? PON, TOR, PET 12 - 19 SRE, ČET 7 - 14 SOB PO DOGOVORU PEDIKERSKI SALON Nataša (medicinska pedikura) Nataša KAVČIČ s.p. Vrvarska pot 1A 1310 Ribnica T: 01 8361 077 M: 041 870 804 WMMMM, NEPREMIČNINE Franc TANKO s.p. Del. čas: od 10 -17, sob. 10 -13, Prečna 4a, Ribnica, Tel.: 83 62 101, GSM.: 041 643 004 PRODAMO HIŠE: SODRAŽICA - center, starejša stanovanjska hiša - vila 14x14 m, z gospodarskim poslopjem (kozolec toplar), zgrajena leta 1960, velikost celotne parcele je 3407 m2, možna je odmera treh gradbenih parcel, v izmeri ca 850 m2. V hiši je CK na olje in trda goriva. Hiša je delno obnovljena in z manjšim vložkom vseljiva takoj. Cena je 229.000 EUR. RIBNICA - Bukovška ulica, stanovanjska hiša, izdelana do podstrehe, elektrika in voda pripeljani do hiše, velikost parcele 1016 m2, začetek gradnje 1994, dimenzija hiše 13x9 m, dokumentacija urejena, sončna in mirna lokacija, cena 117.000 EUR, možnost zamenjave za stanovanje. KOČEVJE - Uskoška ulica, stanovanjska hiša 9,5 m x 8,60 m, zgrajena leta 1975, velikost parcele 625 m2, stanovanjske površine 189,35 m2, tri etaže in gospodarsko poslopje - drvarnica 12 m2, dokumentacija urejena, CK, TEL, KTV, vseljiva takoj, zanimiva in sončna lokacija, delno opremljena, možna zamenjava za garsonjero v Ljubljani z doplačilom ob nakupu hiše, cena 153.000 EUR. VELIKE LAŠČE - blizu železniške postaje, lesena stanovanjska hišica, dimenzije 10x9 m, zgrajena leta 1955, z dvoriščem v izmeri 451 m2, el., voda v hiši, takoj vseljiva, in ca. 5000 m2, zazidljivega prostora za gradnjo enodružinskih hiš, parcelacija še ni izvedena. Cena za vse skupaj je 299.500 EUR. RIBNICA - strogi center, starejša meščanska stanovanjska hiša, zgrajena okrog leta 1920, velikost 175 m2 tlorisne površine, pritličje s poslovnim prostorom in nadstropje - stanovanjski del, ograjen vrt v izmeri ca. 200 m2, CK na olje, delno opremljena, takoj vseljiva, cena 235.000 EUR. LJUBLJANA- Orlova ul., starejša večstanovanjska hiša, zgrajena leta 1935, v izmeri 161 m2, dvorišče v izmeri 183 m2, stavbišče v izmeri 36 m2, brez obremenitev, vsa infrastruktura, cena 395.000 EUR. PORTOROŽ- Sveti Peter, stanovanjska hiša, ca. 130 m2, zgrajena leta 1986, parcela v izmeri 1100 m2, vsa infrastruktura, takoj vseljiva, lepa, mirna, sončna lega, vaška idila, cena 370.000 EUR. ŠKOFLJICA - Gorenje Blato, gradbena parcela, v izmeri 957 m2, z zgrajeno manjšo hišico, leto izgradnje 1960 (potrebna obnove -nadomestna gradnja), pridobljenim gradbenim dovoljenjem, vsa infrastruktura na parceli, možna gradnja takoj, cena 105.000 EUR. ANKARAN - stanovanjska vila z bazenom v centru, 500 m od morja, lep pogled na Ankaranski zaliv, zgrajena leta 2000, velikost parcele 600 m2, 162 m2, hišne tlorisne površine, 3 etaže, kompletno izdelana, garaža posebej, cena 1.200.000 EUR. DOLENJA VAS - center, stanovanjska hiša v izmeri 87 m2, zgrajena leta 1972, z nedokončanim trisobnim mansardnim stanovanjem. Velikost parcele je ca. 600 m2, CK na olje oz. trda goriva, vseljiva takoj, cena 129.000 EUR. LJUBLJANA - Tacen, Thumova ulica, stanovanjsko poslovna stavba v izmeri ca. 300 m2 koristne površine, zgrajena leta 1985, delno obnovljena - stanovanjski del leta 2008, vsa infrastruktura (CK na olje, TČ, KTV), velikost parcele 593 m2, tloris stanovanjske stavbe 166 m2. Poslovni del: trgovina z živili v obratovanju, ca. 70 m2, vseljiva v nekaj mesecih, cena 680.000 EUR. SEMIČ -ŠTREKLJEVEC, stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v tlorisni izmeri 185 m2, zgrajena leta 1910, kompletno adaptirana leta 2009, zanimiva sončna lokacija, vsa infrastruktura, CK na olje, nekaj pomožnih prostorov (vinska klet...), velikost parcele 1785 m2, neobremenjena, cena 169.000 EUR. Možnost zamenjave za dvosobno stanovanje v Ljubljani. VELIKE LAŠČE - Ortnek, energetsko varčna hiša izdelana do III. podaljšane faze (leto izgradnje 2009), iz odličnih gradbenih-Les in izolacijskih materialov. 150 m2 uporabne površine, velikost parcele 521 m2. Ob hiši izdelana nadstrešnica. Možna izvedba notranjih del s preizkušenimi izvajalci in vgrajenimi materiali po željah kupcev, na njihov strošek. Možno plinsko ogrevanje. Cena 160.000 EUR. VELIKE LAŠČE - Ortnek, energetsko varčna hiša izdelana do III. podaljšane faze (leto izgradnje 2009), iz odličnih gradbenih-Les in izolacijskih materialov. 150 m2 uporabne površine, velikost parcele 523 m2. Ob hiši izdelana nadstrešnica. Možna izvedba notranjih del s preizkušenimi izvajalci in vgrajenimi materiali po željah kupcev, na njihov strošek. Možno plinsko ogrevanje. Cena 170.000 EUR. SODRAŽICA - Zamostec, energijsko varčna hiša, zgrajena leta 2009 do IV. gradbene faze, brez talnih oblog, notranjih vrat in neizdelane kopalnice. Objekt ima centralno krmiljeno stropno elektro ogrevanje. Stanovanjske površine je 176 m2, velikost parcele 509 m2. Investitor v dogovoru s kupcem objekt dokonča po njegovih željah, za dogovorjeno ceno. Neobremenjena, vseljiva v enem mesecu, možna zamenjava za enosobno ali dvosobno stanovanje z doplačilom. Cena 175.000 EUR. STANOVANJA: RIBNICA - strogi cooler, eoosobno, zgrajeoo leta 2007, v izmeri 46,20 m2 v prvem nadstropju, CK na plin, takoj vseljivo, dve parkirni mesti, cena 85.000 EUR. RIBNICA - strogi center, dupleks, zgrajeno leta 2007, v izmeri 49,20 m2, v drugem nadstropju, CK na plin, takoj vseljivo, dve parkirni mesti, cena 85.000 EUR RIBNICA - strogi center, Škrabčev trg, enosobno mansardno stanovanje, v izmeri 39,60 m2, zgrajeno leta 1994, v drugem nadstropju, CK, takoj vseljivo, cena 70.000 EUR. RIBNICA - center, Prijateljev trg, enosobno stanovanje, v izmeri 44,86 m2, v 4. nadstropju, zgrajeno leta 1980, kompletno prenovljeno, vsa infrastruktura, neobremenjeno, s kletnim prostorom. Cena: 67.000 EUR. LJUBLJANA - Dolenjska cesta, kompletno opremljena garsonjera v prvem nadstropju v izmeri 26,40 m2, s kletjo in pripadajočim parkirnim mestom, zgrajeno pred letom 1967, v celoti obnovljeno (tudi večstanovanjska hiša je bila obnovljena leta 2005). Takoj vseljivo, brez obremenitev, cena 81.500 EUR. CELJE- Ljubljanska ulica, petsobno, nadstandardno stanovanje, zgrajeno leta 2007, v izmeri 379,05 m2, od tega 185 m2 terasa, v šestem nadstropju, z lepim pogledom na mesto Celje, vsa infrastruktura, v kleti dve parkirni mesti, moderna osnovna oprema, takoj vseljivo. Cena je 530.000 EUR. SODRAŽICA- center, dvosobno stanovanje, v izmeri 58,70 m2, v tretjem nadstropju, zgrajeno leta 1974, potrebno obnove, vsa infrastruktura, CK, vpis v ZK v postopku, cena 56.000 EUR. BOHINJSKA BISTBICA - center, Trg svobode, dvosobno stanovanje, v izmeri 60,03 m2, v drugem nadstropju, s kletjo in parkirnim mestom v izmeri 15 m2, vse zgrajeno leta 2008, vpisano v ZK, takoj vseljivo, cena 139.000 EUR. KOČEVJE - center, dvosobno stanovanje v izmeri 62,02 m2, v prvem nadstropju, zgrajeno leta 2006, etažno urejeno, s parkirnim mestom in kletjo, brez balkona, delno opremljeno, brez obremenitve, takoj vseljivo, cena 84.000 EUR. VELIKE LAŠČE - center, dvoinpolsobno stanovanje v 1. nadstropju, zgrajeno leta 1959, v skupni izmeri 72,79 m2 (s kletjo), brez kleti 62,67 m2, dva balkona, takoj vseljivo, brez obremenitve, kompletno opremljeno, cena 77.000 EUR. RIBNICA - strugi center, enosobno 38,65 m2, zgrajeno leta 2007, v drugem nadstropju, balkon, klet CK na plin, vsa infrastruktura, etažno urejeno, takoj vseljivo, dve parkirni mesti, cena 69.500 EUR. VRHNIKA - center - Prečna pot, v pritličju prodamo popolnoma opremljeno enosobno stanovanje v izmeri 34,00 m2, zgrajeno leta 1999, s parkirnim mestom, plinsko ogrevanje, vsa infrastruktura, etažno urejeno, cena 74.500 EUR. GRADBENE PARCELE: VELIKE LAŠČE - blizu železnice, 800 m iz centra, zazidljivo zemljišče v izmeri 21.000 m2, s pridobljenim gradbenim dovoljenjem j za infrastrukturo, cena za m2 je 75 EUR. TREBNJE - MALE DOLE pri Stehinji vasi, prodamo stavbno zemljišče s porušenimi objekti, dvorišče v izmeri 92 m2, stanovanjska stavba v izmeri 55 m‘, gospodarsko poslopje v izmeri 20 m2 in pašnik v izmeri 1.041 m2, (celotna velikost parcele je 1.208 m2), komunalna ureditev je izdelana, zanimivi kmečka idila in lokacija, cena je 46.900 EUR. RIBNICA - PODSTENE, neposredno ob cesti Ribnica - Ljubljana prodamo gradbeno parcelo v izmeri 8013 m2, z izdanim gradbenim dovoljenjem za parkirišče tovornih vozil in pridobljenim elektroenergetskim soglasjem, cena za m2 je 51 EUR. STARA CERKEV - KOBLARJI, gradbena parcela v izmeri 913 m2, vsa infrastruktura v neposredni bližini, kraška tla, lepa sončna lokacija, cena je 34.000 EUR. ORTNEK, Velike Lašče, gradbena parcela z izdelanimi temelji, pridobljeno gradbeno dovoljenje za stanovanjsko hišo v izmeri 11,20 x 8,20 m, vsa infrastruktura na parceli.. Gradnja je možna takoj, cena 47.000 EUR. SODRAŽICA- center, na parceli v izmeri 1992 m2, od katere je zazidljivo ca 1000 m2, je zgrajeno gospodarsko poslopje, ki je zgrajeno pred letom 1967, dimenzije 10 x8 m, z elektriko in vodo na objektu. Možna tudi nadomestna gradnja. Cena 64.500 EUR. VELIKE LAŠČE - center, zazidljivo zemljišče, v izmeri 718 m2, vsa infrastruktura v neposredni bližini, cena za m2 je 89,00 EUR. ORTNEK - Dule, Velike Lašče, gradbena parcela z izdelanim opornim zidom, pridobljeno gradbeno dovoljenje za stanovanjsko hišo v izmeri 15,09 x 12,79 m, voda in elektrika v neposredni bližini. Gradnja je možna takoj, cena je 37.000 EUR. KMETIJSKE PARCELE: RIBNICA - BUKOVICA, pašnik 1667 m2, travnik 3416 m2 in travnik 1355 m2, cena za m2 je 1,24 EUR. VIKENDI: RIBNICA-Dane, vikend je lociran na jasi ob robu gozda, na parceli v izmeri 1752 m2, z izdelano mansardo, je kompletno opremljen, mirna gozdna idila. Zgrajen 2006, velikost 44 m2 (8,36 x 5,21 m).0b zgradbi je še pomožni objekt - drvarnica in garaža, dimenzije 3,80x 2,86 m. Izdelana je še delno vkopana klet dimenzije 3,80x 2,80 m. Vikend je večinoma izdelan iz lesa. Ogrevanje je klasično, el., voda je kapnica-hidrofor. Ima gradbeno dovoljenje, je brez obremenitve, vseljivo takoj, cena 78.000 EUR. Uredimo vam vso dokumentacijo, svetujemo in se za vas strokovno in srčno potrudimo pri prodgji in nakupu vaših nepremičnin, pokličite nas in nam zaupajte vaše želje. GEO Prigorica 79a, 1331 Dolenja vas Tel/Fax: (01 ) 836 -41 -26 GSM 031 871 767 aljosa.kosorok@geoakt.si GEODETSKE STORITVE ALJOŠA KOŠOROK S. P. Slikopleskarstvo ‘BOJC Peter Bojc,S4>. Humec 24, 1331 Dolenja vas Tel.: 01 8364-533 GSM: 041 712 103 (pripravil Marko Modrej) ANIN KVIZ Na vsako vprašanje vam ponujamo več odgovorov in trditev, a le enoje pravilno. Črko pred pravilnim odgovorom vpišite v razpredelnico in dobili boste odvisno od žreba ... 1. Pozdravljeni! Pomlad oz. zgodnje poletje je poleg posedanja na terasah tudi oz. predvsem čas za intenzivnejšo telesno aktivnost. Naslednjo soboto jo bomo znova mahnili na Malo goro, k. Sv. Ani, kamor bomo letos namensko šli... N O, pa ja, mene tam ne boste videli. Č četrtič zapored Z Jaz že štiridesetič letos. 2. Ta ‘namenski’ pohod se simpatično imenuje ... E Anin pohod I Urbanov pohod) B Junijski sprehod 3. Zborno mesto pohoda bo tudi tokrat... T Cenetov vrt V veterinarska postaja pri Riku P pred centrom Ideal 4. Pohod je tudi prijetnega značaja. Kateri med značaji ne sodi med naštete? D rekreativni R tekmovalni G družabni 5. Vzpon na Malo goro organizira Radio 1 - Urban, v sodelovanju s trgovino Trim šport in ... N Rokometnim društvom Ribnica Riko Hiše H Plavalnim klubom Inles I Planinskim društvom Ribnica 6. V vabilu na pohod je navedeno, koga vabimo. Kdo so ti ljudje? E Ljubitelji televizorja in kavča A Ljubitelji narave in dobre volje L Ljubitelji nerganja in blefiranja Pravilno rešitev napišite na dopisnico in jo pošljite na uredništvo Rešeta, najkasneje do 15. junija. 2 Med pravilnimi rešitvami bomo znova izžrebali 5 lepih nagrad (majico Aninega pohoda in bon v vrednosti 5 EUR v trgovini Trim šport), ki jih poklanja RADIO 1 - URBAN. Pravilna rešitev 4. številke Rešeta je: FRAGMAT IZOLIRKA Med pravilnimi rešitvami je žreb določil naslednje nagrajence, ki prejmejo bogate darilne pakete, poklon FRAGMAT-a Sodražica. ANDREJ PIRC, Žimarice 6, 1317 SODRAŽICA KLAVDIJA GORŠE, Ul. Louisa Adamiča 3b, 1310 RIBNICA MARINA VESEL, Gornje Lepovče 23, 1310 RIBNICA 7. Letos bodo deležni presenečanja tudi vsi pohodniki, ki bodo krenili na Anin pohod ... A prvič U tretjič N četrtič 8. Za kotizacijo, ki jo boste obkrožili oz. črko pred njo, boste na pohodu dobili majico, vodo, topel obrok, pa še kaj. Koliko je kotizacija? I 3 evre P 5 evrov C 10 evrov 9. B O Š Z nami je, kot smo Ribnici in ... Dolenji vasi Kočevju Sodražici že navedli, tudi trgovina Trim šport v IRIS« # 10. Sprehodili smo se skozi vprašanja, konkretno se bomo sprehodili prihodnjo soboto. Kaj pa, recimo, vaše poznavanje Ribniške naravoslovne poti? Koliko je oznak na celotni naravoslovni poti? F 10 K 12 H 13 11. Za konec se bomo dotaknili še vode Costella, ki nas bo hladila na sobotnem pohodu in pod imenom nosi kratico KIV, ki pomeni... P Kovinska industrija Vransko D Kristalna izvirska voda C Kakšno intelektualno vprašanje JOŠT KUUN, Nemška vas 62, 1310 RIBNICA STANKO POJE, Grčarice 41, 1331 DOLENJA VAS Nagrajencem iskreno čestitamo! Obvestilo o prevzemu nagrad boste prejeli po pošti. MALI OGLASI PRODAM Prodam nova, lesena vhodna vrata. Tel.: 041/ 395 132. Stanovanjski dvojček, 2 x po 155 m2, na lepi lokaciji v Puščah pri Turjaku, v 3. G F, prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 041/ 751 266. NAJAMEM / PRODAM Najamemo hišo ali del hiše v Dolenji vasi ali okolici. Telefon: 031/ 272-900. Oddam dvosobno stanovanje na Knafljevem trgu, 2. nadstropje. Tel.: 031/63 11 99. Oddam v najem dvosobno stanovanje, v celoti opremljeno, na Knafljevem trgu. Več informacij na telefon: 031/ 353 899. V okolici Ribnice oddam stanovanje v 1. nadstropju hiše. Več informacij na tel.: 051/ 890-398. zs ixivwsivz: EVENTIM PRIREDITVE Turistično informacijski center Ribnica vas obvešča, da lahko v centru Ribnice, na Škrabčevem trgu 23, kupite vstopnice za prireditve iz sistema Eventim, Izbrali smo nekaj vidnejših prireditev, ki bi vas utegnile zanimati v mesecu juniju letos. • DEEP PURPLE + gostje, koncert bo v ponedeljek, 7. 6. ob 20. uri, v Križankah. Cena vstopnice je 45,00 evrov. • Carmina Burana, srednjeveški dan v Kamniku, v nedeljo 13. 6. ob 11. uri, v Kamniku. Cena vstopnice je 10,00 evrov. • Vicente Amigo, najboljši kitarist mlajše generacije na svetu. Koncert bo v četrtek, 10. 6. ob 20. uri, v Križankah. Cena vstopnice je 32,00 evrov. • Gothan Project, koncert elektrotanga bo v soboto, 26.6. ob 21. uri, v Križankah, cena vstopnice je 45,00 evrov. • 51. JAZZ - festival Ljubljana, v torek, 29. 6. ob 22:30, in v sredo 30. 6., ob 19:30, v Križankah in v Klubu Gromka. Cena vstopnic je od 14,00 do 33,00 evrov, odvisno od lokacije. V prodaji so tudi vstopnice za Mestno gledališče ljubljansko in nekatere športne dogodke. Vse prireditve si lahko ogledate na www. eventim.si Za vse informacije smo dosegljivi na telefonski številki: 836 93 35, elektronski pošti: turizem.ribnica@siol.si ali pa nas enostavno obiščite! AKCIJA ZBIRANJA STAREGA PAPIRJA Ribniški skavti vabimo na akcijo zbiranja starega papirja, ki bo potekala v soboto, 19. junija 2010. Papir takrat lahko pripeljete v prostore JKP Komunala Ribnica v Goriči vasi, kjer bo stal zabojnik, od 9h do 14h. Tisti, ki nimate možnosti, da bi sami dostavili papir, se lahko do srede, 16. junija, predhodno “prijavite" pri Petru Cvaru (040 320 184) in vam bomo mi odpeljali papir. Prosimo, da ločeno zberete papir in karton, hvala za razumevanje. Hvala podjetju Komunala Ribnica in vsem, ki sodelujete in skrbite za čistejše okolje. Naslednja akcija bo predvidoma v jeseni. UREJANJE GALLUSOVEGA NABREŽJA Občina Ribnica bo v letu 2010 pričela s projektom "Ureditev Gallusovega nabrežja”. Območje obdelave je razvidno iz grafičnega prikaza. Namen projekta je pridobiti rešitve za ureditev odprtih javnih površin. Večji poudarek bo na ureditvi Gallusovega nabrežja z vplivnim območjem, ki predstavlja osrednji del mesta Ribnice. Zatečeno stanje v prostoru namreč zahteva nujen pristop k prenovi in revitalizaciji, tako samega nabrežja kot prostora v njegovi neposredni bližini. Ta je bil v zadnjem času zapostavljen, brez pomembnejših ureditev, ki bi doprinesle k izboljšanju stanja v samem mestnem jedru ter posledično širšem prostoru. V želji, da se vključi čim večje število širše javnosti v začetno fazo projekta, pozivamo vse, ki bi želeli sodelovati, da svoje predloge o novih programih oz. vsebinah in ureditvah, posredujejo v pisni obliki na Občino Ribnica, Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica ali na elektronski naslov obcina@ribnica.si, do 15.06.2010. V okviru projekta bo organizirana tudi okrogla miza s povabljenimi strokovnjaki različnih področij, na kateri bodo predstavljeni pogledi in mnenja o prenovi in ureditvi javnih površin. Dodatna pojasnila v zvezi s projektom ureditve Gallusovega nabrežja je mogoče pridobiti na tel. št. 837 20 24 pri Lei Divjak Radivojevič, univ. dipl. inž. kraj. arh. Župan Jože Levstek OBMOČJE UREJANJA VPLIVNO OBMOČJE Zahvala ob uspešni akciji OČISTIMO SLOVENIJO Poleg prebivalcev vasi v občini Ribnica (vasi v občini je 63) in same Ribnice so sodelovala naslednja društva oziroma organizacije: OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica, Vrtec Ribnica, Zavod za gozdove, Ribiška družina Ribnica, Lovska družina Ribnica, Lovska družina Dolenja vas, Vsa prostovoljna gasilska društva na področju občine Ribnica (15), Turistično društvo Grmada, Športno društvo Velike Poljane, Društvo upokojencev Velike Poljane, Kinološko društvo Ribnica, Študentska organizacija Ribnica, skavti Steg Suhe rib'ce - Ribnica 1, Društvo za raziskovanje jam Ribnica, Posestvo Ugar, Lions klub Ribnica, Planinsko društvo Ribnica, Društvo katoliške mladine Ribnica, TŠD Grič, Društvo VETER Breg, Pustno društvo Goriča vas, VETD Hrovača, Mažoretke Ribnica, Predstavniki Doma ostarelih občanov Ribnica, VDC Ribnica, Ustanova Rdeča žoga, Društvo podeželskih žena Ribnica, Komunalno podjetje Ribnica, Policijska postaja Ribnica, odbori političnih strank v občini, predstavniki romskih skupnosti. Donatorji zaključne prireditve so bili: Uskok d.o.o. z vodo Costella, Artsd.o.o. (ozvočenje), Radio 1 - Urban z Markom Modrejem, Teater KU KUC iz Murske Sobote, Mesarija Ambrožič, Pekarna Lukinja, Trgovina Klementina, Lovska družina Ribnica, Društvo podeželskih žena Ribnica, Zlatko Ficko iz Kočevja, Pustno društvo Goriča vas, Turistično društvo Ribnica, Občina Ribnica, Leon Lavrič. Hvala vsem in vsakomur posebej. ES sm&ero Najbolj skrben lastnik gozda je Alojz Novak Mlekomat tudi v Ribnici Odslej vsako jutro sveže, domače mleko Zavod za gozdove Slovenije vsako leto po območnih enotah izbira najbolj skrbnega lastnika gozda. Na enoti Ribnica, kjer imamo pretežno zasebne gozdove, smo se odločili, da predlagamo Alojza Novaka z Velikih Poljan, ki ga je posebna komisija na območni enoti Kočevje nato tudi izbrala. Mladi gospodar živi in dela s svojo mlado družino na veliki in več kot 200 let stari kmetiji (po domače pri Štrukljevih). Od leta 2007 je samozaposlen na kmetiji, ki je usmerjena v rejo krav dojilj in kobil z žrebeti. Kmetija obsega 13 ha zemljišč, od tega je skoraj 7 ha gozda. Do leta 2007 je bil Alojz sekač pri zasebnem podjetniku - sovaščanu, s katerim sta skupaj opravljala posek in spravilo lesa. Svoje bogate izkušnje za delo v gozdu še naprej redno uporablja v lastnem gozdu. Tako letno poseka okoli 50 m^ lesa, z včlanitvijo v strojni krožek Urban iz Ribnice pa dodatno poseka in spravi okoli 700 m3 lesa na leto. Pokličejo ga vsi okoliški lastniki, ki nimajo dovolj dobre opreme ali izkušenj pri zmeraj nevarnem delu v gozdu. Za delo v gozdu redno in dosledno uporablja vso predpisano zaščitno opremo. Zelo skrbno izvaja gozdni red, poškodbe po sečnji in spravilu so na drevju in okolici minimalne. V njegovih dosedanjih gozdarskih izkušnjah velja omenili posek mogočnega hrasta v Ljubljani, ki je imel premer 1,9 m in za katerega je sam določil ceno poseka - 1000 evrov. V svojem gozdu opravlja tudi predpisana gojitvena dela, ki jih predlaga sam ali upošteva nasvete revirnega gozdarja. Zelo dobro sodeluje s strokovnimi delavci ZGS, upošteva njihova navodila, vsa dela opravi v roku in v skladu z dogovorom. Med ostalimi lastniki in sovaščani je spoštovan in cenjen kot vesten in dober lastnik gozda in človek, na katerega se lahko vedno zaneseš. V okviru vsakoletnega tedna gozdov konec maja je že večkrat sodeloval na tekmovanju lastnikov gozdov z motorno žago, kjer je uspešno predstavil svoje znanje. Zraven kmetije ima posajen ograjen sadovnjak jablan preko 100 sadik, z rednim pravilnim obrezovanjem pa mu omogoča obilen pridelek. Ker ima znanje o vzgoji sadnih dreves, rad priskoči v pomoč tudi sovaščanom. Poleg tega v sadovnjaku ohranja visokodebelne stare sorte jabolk, hrušk tepk in češpelj. Za lastne potrebe delajo jabolčni mošt, iz hrušk pa ljubiteljsko kuha domači sadjevec, ki je poznan daleč naokoli. Poleg rednega dela na kmetiji in gozdu pa je Alojz tudi zelo aktiven v svoji vasi in vključen v kar nekaj lokalnih društev. Že 30 let je član gasilskega društva Velike Poljane, za kar je že dobil priznanje. Veliko sodeluje v Turističnem društvu Grmada, že pregovorno je znan po vožnjah s svojo kočijo - zapravljivčkom- in svojima kobilama po raznih lokalnih prireditvah, v zadnjem času pa po okoliških poteh ob ohcetih prevaža ženine in neveste. Kot član Športnega društva pomaga z organizacijo in prostovoljno pomočjo pri vsakoletnih vaških prireditvah, kot so kmečke igre, konjske dirke, spretnostno jahanje, razstava konj, mali nogomet in vlečenje vrvi. Prav posebej pa se udejstvuje pri prireditvi Večer na vasi, saj se različni kulturni dogodki odvijajo v njegovem skednju. Prireditev s svojo vsebino že 5 let združuje vaščane Velikih Poljan in okoliških vasi, da se skupaj poveselijo s plesom, glasbo in v dramski igri. Tudi za prihodnost ima Alojz velike načrte. V prvi vrsti razmišlja o dopolnilni dejavnosti turizma na kmetiji. Na Velikih Poljanah ima dobre pogoje za rekreativno jahanje, v obnovljeni domači hiši želi imeti prenočišča. S prihodom turistov bi lahko doma prodali večino pridelkov, kar bi še povečalo dodano vrednost celotni kmetiji. Tekst in foto BOŠTJAN TANKO, KE Ribnica Alojz Novak pri vsakdanjem opravilu V Ribnici smo 24. aprila odprli mlekomat, ki smo ga že dolgo pogrešali. Za postavitev se je ojunačil Jože Lovšin, kmet iz bližnjih Brež, ki se ukvarja z živinorejskim kmetijstvom. V hlevu ima 50 glav živine, od tega 25 krav, vsaka pa mu na leto pokloni 6500 kg mleka. Delo na kmetiji opravljajo člani družine. Odprtja novega mlekomata v Ribnici so se poleg župana Jožeta Levstka udeležili tudi podžupan Vinko Levstek, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Ciril Smrkolj, predstavnik izdelovalcev mlekomatov Andrej Lipuš in res številni domačini. Pred prerezom traku je ribiški dekan, mag. Anton Berčan, mlekomat še blagoslovil, za prijetno vzdušje pa so poskrbeli tokrat še posebej odlični Radio Mlajku (ki mu je bil mlekomat pisan na kožo) in Rok Šilc na harmoniki. Naj velja, kot je na koncu povedal lastnik mlekomata Jože Lovšin: Za zdravje pijmo mleko kravje. Tekst in foto MARKO MODREJ Nekaj navodil pri točenju mleka: - Pri točenju v litrsko steklenico držite steklenico postrani, tako se mleko ne bo penilo in le-to ne bo uhajalo iz steklenice. - Najmanj težav pri penjenju boste imeli, če boste s seboj prinesli 1,5 litrsko steklenico oz. plastenko. Tako lahko držite steklenico tudi pokonci in pena ne bo uhajala. - Priskrbite si lahko tudi t.i. ključ, na katerem imate določeno vsoto denarja in v avtomat ni potrebno metati kovancev. Ključ lahko dobite pri Jožetu Lovšinu v Brežah oz. ga pokličete na tel.: 041/ 858 989. j?7 itxiinio 12. Blagoslov motoristov »O, MARIJA PRI NOVI ŠTIFTI JAZ SE TEBI PRIPOROČIM« j Društvo MzM (motoristi za motoriste) je bilo že peto leto zapored organizator zbora oz. blagoslova motoristov pri Novi Štifti. Društvo, ki ima pristaše po celotni Sloveniji, ima posebno humanitarno noto. Njihov namen je zbiranje sredstev za ponesrečene motoriste, reintegracija invalidov in pa preventivna dejavnost. Tako se tudi društvo razlikuje od klasičnih motoklubov. Letošnje srečanje je bilo le del tega programa. Sredi maja so organizirali dan varne vožnje po Izoli, konec junija pa organizirajo izlet po avstrijski Koroški. Organizatorji, na čelu s predsednikom društva MzM Pavlom Hočevarjem, so bili pozitivno presenečeni nad odzivom udeležencev, ki je bil rekorden. Srečanja se je 27. aprila udeležilo okrog 4000 ljudi, kar je tudi rekordno število v teh dvanajstih letih. Jeklenih konjičkov pa je bilo letos okrog 2500. Obe številki bi bili zagotovo še večji, če ne bi bil istega dne tudi 6. Slovenski dan na G robniku (Hrvaška). Je pa zato pri Novi Štifti padel še en zelo lep rekord. Nabirka sredstev za humanitarni namen je bila zelo velika. Tako imajo pri MzM čistih prihodek, ki ga je prineslo to srečanje in blagoslov, okrog 7600 EUR. Prava ikona društva ter tudi Nove Štifte pa je nepogrešljivi Niko Žvokelj. Tudi sam strasten motorist ter soustanovitelj društva MzM, je leta 2005 sprožil pobudo, da bi motoristi in donatorji ob blagoslovu prostovoljno zbirali VSEH 2.500 i JEKLENIH KONJIČKOV JE BILO SILA OGLEDOVANIH denar za umrle prijatelje oz. člane njihovih družin. Sedaj že bivši predsednik društva je tudi letos opravil blagoslov. Ob blagoslovu pa je imel bivši predsednik MzM-a tudi prav »posebnega pomočnika« - najstarejšega udeleženca srečanja -Andreja Hrena iz Ribnice, ki je prebral kratek odlomek iz Svetega pisma. Ob blagoslovu je p. Niko nagovoril vse motoriste, tako verne kot tudi neverujoče. Dotaknil se je perečih družbenih problemov in navdahnil obiskovalce s pozitivno miselnostjo. Temu pa je svoje dodala tudi pesem (himna), »O, Marija pri Novi Štifti, jaz se tebi priporočim«. Pesem, ki na Brinovem griču še posebej lepo zveni, p. Niko z motoristi prepeva ob vsakem blagoslovu, tako dajo večina motoristov že dodobra pozna. Lepo vreme je k romarski cerkvi iz 17. stoletja privabilo vse generacije motoristov. Tako je bila najmlajša »motoristka« stara 3, najstarejši motorist pa 80 let. Podobno je bilo tudi z motorji. Nekateri so bili že pravi »oldtimerji«, katere je že obiskal abraham, drugi pa so komaj dobro prišli iz delavnic. Po blagoslovu je sledilo družabno srečanje z ansamblom Roka Žlindre. Bilo je veliko glasbe, smeha, obujanja spominov, kakor se tudi spodobi za takšno srečanje,sklepanje novih prijateljstev in kovanja načrtov za prihodnost. Pomembno je poudariti dejstvo, da je prav Nova Štifta zaorala ledino pri tovrstnih blagoslovih motorjev. Danes je teh blagoslovov ogromno po celi Sloveniji. Vendar pa motoristi vedo, da je prav Nova Štifta prva pričela s tradicijo blagoslovov in se zato tudi vsako leto vračajo po nov blagoslov k Marijini baročni cerkvici v osrčju Ribniške doline. Kako pomembna ter pametna je humanitarnost med motoristi pa je žal pokazala tudi črna kronika tistega dne. Tistega dne sta se namreč smrtno ponesrečila dva slovenska motorista. Tako, da bo pomoč društva MzM svojcem preminulih še kako prišla prav. Tekst in foto Kristjan Kozina Turistično društvo GRMADA Velike Poljane - Ortnek obvešča krajanke in krajane Krajevne skupnosti Velike Poljane, da bo od 1. junija do 30. septembra potekala AKCIJA Moja vas, čista, lepa, urejena in prijazna. Letošnja akcija bo temeljila na urejenosti stanovanjskih hiš. Ocenjevali bomo zunanjo urejenost bivalnih in ostalih objektov, vrtov in dvorišč ter cvetlične aranžmaje. Vabimo vas k sodelovanju v vsakoletni akciji Moja vas, lepa, urejena in prijazna, ki z veseljem in ljubeznijo urejate svoje domove in tudi javne prostore. Strokovna komisija bo med poletjem opravila dva ogleda, fotografirala in jeseni na zaključni prireditvi podelila tri pohvale. Želimo vam lepo poletje in veliko veselja pri urejanju svojih domov. Turistično društvo Grmada, Velike Poljane - Ortnek razpisuje 4. FESTIVAL klavirskih harmonik GRMADA 3010, nedelja, 1. avgust 2010 Vsak nastopajoči bo zaigral tri skladbe, ena mora biti slovenska narodna pesem, dve po svoji lastni izbiri. Vsi nastopajoči igrajo v eni kategoriji, starostne omejitve ni. Nastopajoče bo ocenjevala tričlanska strokovna komisija. Na koncu bodo podeljene nagrade: - za najboljšo izvedbo, - najobetavnejšemu izvajalcu, - občinstvo pa bo izbralo najsimpatičnejšega izvajalca. Vsi udeleženci pa prejmejo spominske plakete. Razglasitev rezultatov bo takoj po končanem programu, nato bo sledilo družabno srečanje. V junijski številki Rešeta bo objavljena prijavnica za 4. festival klavirskih harmonik. B8 Iz uredništva In podobnih zgodb po koncu čistilne akcije najdemo še nekaj. Prav zato sem organizatorjem že na začetku dejala, da bom v akcijo verjela le, če bo potekala vsako leto in če bodo inšpekcijske službe opravile svoje delo, V Sajevcu sredi vasi so v kontejner nametali plastične posode z ostanki barv, na ribniškem pokopališču pa ljudje nočejo videti, da na njegovem stranskem delu ni več kontejnerjev in smeti gladko odlagajo kar na travnik. Toliko o naši eko zavesti. Medtem, ko smo eni čistili naše gozdove v vseslovenski čistilni akciji, ki je bila 17. aprila, in nabrane odpadke odvažali na ribniško komunalo (in verjetno tudi medtem, ko je potekala dobro pripravljena zaključna prireditev v ribniškem gradu), so dolenjevaški “ekologi” praznili svoje kleti in podstrešja. Kramo so namesto na komunalo oziroma deponijo veselo vozili na travnato igrišče svojih malčkov, ki obiskujejo ROŠ Dolenja vas. Nihče o tem ni obvestil vodstva Osnovne šole dr. Franceta Prešerna Ribnica. Ko sem prišel v ponedeljek v službo, sem mislil, da gre za “fatamorgano". Na ogromnem kupu smeti je ležalo vse mogoče(glej fotografije). Hladilne skrinje, pohištvo, jogiji, televizorji, gume (tovornjakov, traktorjev in ostalih vozil), okna in ostali odpadki, med katerimi me je najbolj zbodlo, da je nekdo pripeljal tudi ostanke hrane (pečen kare, del pice, olupki krompirja in čebule). To lahko potrdijo delavci komunale, ki so prišli po te smeti. Tega preprosto ne morem verjeti, saj komunala odvaža naše smeti 2x tedensko. Tudi Romi so izkoristili priliko, razbili vse TV aparate, opustošili hladilne skrinje, iz katerih so iztekle tekočine v tla. Prav tako je bilo mnogo oljnih madežev in razbitih šip. Ker je objekt nad jezerom podtalnice, je tudi le-ta verjetno kaj “pokasirala”. To sem preprosto moral napisati v opozorilo tistim, ki so nevestno ravnali, v upanju, da se to nikoli več ne ponovi. Hvala za razumevanje Janez Andoušek AP KOZOLEC NA BREGU ŽE STOJI Ideja o kozolcu se je porodila novembra 2005, ko društvo Veter Breg še ni delovalo, je pa bil zelo aktiven vaški odbor pod vodstvo Jožeta Andoljška. Takoj po ustanovitvi društva so začeli iskati primerno parcelo, na kateri bi zgradili vaški dom, v katerem bi se izvajal društveni program in kjer bi se ob družabnih večerih in drugih priložnostih zbirali vaščani. Tajnik društva Veter Damir Pakiž Suljevič je dejal: »Od ideje do izvedbe je minilo pet let. V igri je bilo kar nekaj predlogov in rešitev, na koncu pa smo prišli do sedanje lokacije, kjer kozolec stoji. V lanskem letu smo morali pridobiti vsa potrebna dovoljenja za izgradnjo, v zimskem času se je znotraj društva nato ustanovil gradbeni odbor, ki ga je vodil Andrej Klun.« Gradbeni odbor je poskrbel za vse aktivnosti izgradnje - od planiranja, načrta do izvedbe. Konec marca so zakoličili prostor ter naredili izkop za temelje, 6. aprila pa so že zabetonirali temelje za nosilne stebre. Delo je hitro napredovalo in 21. aprila so začeli postavljati konstrukcijo kozolca, ki v dolžino meri 12 metrov in v širino 5. Delu pri izgradnji so se odzvali skoraj vsi vaščani Brega in drugi iz širše okolice. »Sodelovalo je tudi kar nekaj sponzorjev. Hvaležni smo jim za pomoč,« se je zahvalil tj- tajnik v imenu društva. -v*, V tem trenutku je končana prva faza gradnje. »Predvidene imamo še naslednje faze. V zgornjem delu nameravamo narediti pisarno za potrebe delovanja društva, v spodnjih prostorih pa dvorano za nadaljnje družabne aktivnosti, izvedbe programa in druženja vaščanov.« Uradno odprtje kozolca pripravljajo s pestrim programom za jesenski čas. Tekst in foto ZDENKA MIHELIČ lllOCl s ■;*><»■>■ i ■ ■ rsj>i.i.i' ■<>«■ ^ POSLANČEVA ZAPiSNICA: Proti arbitražnem sporazumu Piše: poslanec SDS Jože Tanko Pred nami je ena najusodnejših odločitev po osamosvojitvi - referendum o arbitražnem sporazumu (AS), s katerim bi prenesli odločanje o odprtih mejnih vprašanjih med Slovenijo in Hrvaško na zunanjega arbitra. Arbitražna odločitev bo nepovratna in je ne bo mogoče z ničimer popraviti. V AS so zapisana pravila in načela, po katerih bo odločala arbitraža. Prav zato je izjemno pomembno, kaj je v tem sporazumu zapisano. Velika večina naše pravne in druge stroke, tudi večina nekdanjih ustavnih sodnikov, je trdno prepričana, da v sporazumu ni določb, ki bi Sloveniji dale vsaj upanje na to, da bo dobila teritorialni stik z odprtim morjem. Po spornem 3. členu AS se najprej določi kopensko in morsko mejo, šele potem pa stik Slovenije z odprtim morjem ter režim za uporabo ustreznih morskih področij. Iz teh določb je nedvoumno jasno, da so se sestavljavci sporazuma zavedali, da Slovenija ne more dobiti svojega “lastnega izvoza” na glavno pomorsko cesto, na odprto morje. Ce bi ga lahko dobila, ne bi bilo potrebno naknadno določati ne stika, ker bi ga že imela, in ne režimov na morskih območjih, ker te določa lastnik »morja« sam. H ITALIJANSKE VODE ITALIJA SLOVENIJA HRVAŠKE VODE HRVAŠKA Sedanje stanje, kot ga določata Temeljna ustavna listina in Zakon o razglasitvi zaščitne ekološke cone in epikontinentalnem pasu Republike Slovenije, Ur. list RS št. 93/05 ITALIJANSKE VODE ITALIJA SLOVENSKE VODE SLOVENIJA »v V Z HRVAŠKE VODE HRVAŠKA Stanje po referendumu, če bo sporazum potrjen Ker se je Pahorjeva vlada vseskozi zavedala zanke, v katero se je ujela, je skrivala sporazum pred poslanci in javnostjo, koalicija pa je preprečevala razprave v Državnem zboru. Zal smo bili prej obveščeni o vsebini sporazuma iz hrvaškega tiska in spletnih strani hrvaške vlade kot od naše vlade. Isto se je dogajalo z ostalimi dokumenti, ki so prihajali na dan. Zanimivo je, da je hrvaški sabor o AS odločal z 2/3 večino, slovenska vlada in koalicija pa sta tako glasovanje v Državnem zboru preprečili. Pa čeprav je Ustavno sodišče v svoji odločbi priporočilo, da bi že predhodno spremenili Ustavo, kar bi omogočila izpeljavo arbitražne odločitve. To priporočilo pomeni, da se Ustavno sodišče zaveda, da bo Slovenija po arbitraži zanesljivo prikrajšana država in da bo izgubila velik del morskega akvatorija in lastni dostop do odprtega morja. AS smo sprejemali le z navadno večino, torej s preglasovanjem. O vstopu Albanije v NATO ali pa o dovolitvi preleta Natovih letal v času jugoslovanskih vojn pa smo odločali z 2/3 večino. Kar je pravzaprav smešno. Vehementni Pahor, ki je vseskozi odklanjal politično soglasje parlamentarnih strank, je edini predsednik vlade doslej, ki je v temelju odstopil od zahtev svojih predhodnikov. Drnovšek in Janša sta urejanje mejnih zadev s Hrvaško gradila na neposrednem dostopu Slovenije do odprtega morja. Spomnite se samo dimnika iz sporazuma Drnovšek - Račan. Šele naša lastniška pot na odprto morje sploh omogoča Sloveniji status pomorske države in razvoj Luke Koper. Če te nimamo, se bosta namesto Kopra razvijala Reka in Trst. Zato je potrebno ta sporazum na referendumu zavrniti in začeti s ponovnimi pogajanji o. določitvi pravične meje na morju in na kopnem. Zaradi zavrnitve ne bo nobenih posledic za Slovenijo, s katerimi grozi samoljubni predsednik vlade Pahor. Tudi po hrvaški zavrnitvi sporazuma Drnovšek - Račan se ni zgodilo nič usodnega. Ne za Hrvaško in ne za Slovenijo. Tudi tokrat bo tako. Z zavrnitvijo pa dobimo priložnost za nov in boljši dogovor. Vredno je poskusiti. Zato glasujte PROTI. Javna tribuna na temo Arbitražni sporazum med RS in RH. Osrednji gost je bil nekdanji ustavni sodnik in minister za pravosodje, prof.dr. Lovro Šturm. Na javni tribuni sta svoje mnenje predstavila še poslanec DZ RS Jože Tanko in svetnik v OS Ribnica Miha Klun. Prof. dr. Šturm je zbranim podrobno pojasnil vsebino arbitražnega sporazuma in poudaril, da bi bil sprejem arbitražnega sporazuma za Slovenijo škodljiv iz več vidikov. Slovenija ne izkorišča vpliva, ki ga ima kot članica EU in se na ta način odreka ozemlju, ki ga je imela nesporno v lasti pred 25.6.1991. Takrat je Slovenija imela nemoten dostop do odprtega morja. Iz upravnih in sodnih dokumentov je razvidno, da je dovoljenja za ribolov in inšpekcijski nadzor vse do točke T5 in T6 pred 25.6.1991 imela Slovenija, saj so se postopki vodili pred pristojnimi organi v Kopru. Tudi Ustavno sodišče RS je v zadnji odločbi poudarilo, da je to nesporna meja, ki jo je imela Slovenija v času osamosvojitve. Hkrati pa je Ustavno sodišče RS v isti odločbi poudarilo, da bi v primeru neugodne rešitve mejnega spora Slovenija morala spremeniti svojo ustavo, saj bi se spremenile meje. Ustavno sodišče je namreč izrecno zapisalo, da v tem času ni nikakršnih zagotovil, kako bo odločilo arbitražno sodišče. Slovenski pogajalci bi morali vztrajati pri načelu pravičnosti tako, kot je zapisano v mednarodnih pogodbah, saj je to edino zagotovilo, da bo Slovenija dobila teritorialni stik z odprtim morjem. Prof.dr. Šturm je nadalje na podlagi zgodovinskih pravnih virov dokazoval, da meja med Slovenijo in Hrvaško vse do reke Mirne nikoli ni bila uradno določena. Jugoslovanska ustava, ki je definirala republiške meje, je bila namreč sprejeta leta 1953, medtem ko je ti. cona B, ki je segala do polovice Istre, pripadla Jugoslaviji šele leta 1954. Hrvaška od tedaj dejansko poseduje ozemlje, ki uradno nikoli ni bilo razdeljeno. Prof.dr. Šturm je opozoril še na 10. člen tega sporazuma, ki govori o ohranitvi sedanjega stanja do konca odločitve arbitražnega sodišča. Tako je odgovoril vsem, ki trdijo, da Slovenija sedaj nima nič in je bolje imeti vsaj nekaj. 10. člen sporazuma nasprotno določa, da sta državi dolžni ohraniti sedanje stanje vse do končne odločitve arbitražnega sodišča. Ker pa bodo vsi roki za začetek dela arbitražnega sodišča po tem sporazumu pričeli teči šele po vstopu Hrvaške v EU in ker ima Hrvaška tudi na drugih področjih še kar nekaj odprtih vprašanj, to praktično pomeni ohranitev sedanjega stanja še dolgo vrsto let. 00 SDS Ribnica 30 tlešero MUZEALSTVO KOT ROKODELSKA DEJAVNOST? 4 Prejšnji teden je bila v Miklovi hiši zanimiva razprava ob praznovanju dneva muzejev. Ne le, da smo s tem obeležili že skoraj 50 - letno delovanje ribniškega muzeja, strokovnjaki z različnih področij so nam potrdili, da sta tako Muzej kot Galerija vredna velike pohvale, saj po njihovih ocenah dosegata sam vrh kakovosti v Sloveniji. Medtem ko muzeji hranijo, zbirajo, urejajo in strokovno obdelujejo predmete iz naše preteklosti in ko jih tako urejene zapišejo v inventarno knjigo, s tem uradno identificirajo neko ljudstvo. Z drugimi besedami, na ta način muzej in galerija pričata o naši kulturi in njihovi materialni dokumenti potrjujejo naš obstoj. Se posebej so strokovnjaki poudarili, da se muzejev in galerij ne sme preimenovati, ker s tem izgubijo svojo identiteto in zgodovinsko pomembnost. Zato me je toliko bolj razočaral osnutek Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Rokodelski center Ribnica, ki naj bi pod novim imenom povezoval tako zavod za rokodelstvo, kot tudi muzealstvo in galerijstvo. Ob tem se moram vprašati, zakaj bi nekdo želel izničiti to, kar smo občani Ribnice podpirali, soustvarjali in se preko tega identificirali. Strokovnjaki opozarjajo, da bi s tako nepremišljeno in nestrokovno odločitvijo izbrisali del naše zgodovine. Je 50 let res tako malo, da lahko na to pozabimo in pričnemo znova? Na okrogli mizi je bilo med drugim rečeno, da je likovniku, ki dobi možnost razstavljati svoje izdelke v Miklovi hiši, to v veliko priznanje in nagrada njegovemu delu in da mu takšna razstava daje osnovo, da lahko v prihodnosti dobi status samostojnega umetnika. Na to bi morali biti izjemno ponosni tudi mi, ne le umetniki, katerim smo to omogočili. Branimo svoj zaklad in ne pustimo ga tako lahkomiselno zavreči. Miklova hiša nam je bila velikodušno podarjena z namenom, da se tam umetnost in spomin na našo preteklost združita, zatorej bi s takim dejanjem izrabili tudi dobrohotnost tistega, ki nam je prostor podaril. Sta podjetništvo in denar res tisti dve prvini, za kateri je vredno izničiti preteklost? Ne, ne in še enkrat, ne. Tega enostavno ne smemo dovoliti. Rokodelski center naj bo in mora biti samostojen javni zavod, ki bo združeval ljudi in podpiral njihove rokodelske spretnosti. Namenjen naj bo temu, za kar je bil prvotno tudi mišljen, torej združevanju ljudi in socialnemu druženju preko njihovih rokodelskih dejavnosti. Naj povzamem iz dokumentacije, ki je bila potrjena na občinskem svetu in v kateri je med drugim zapisano, da bo namenjen razvoju in trženju izdelkov, ki prispevajo k ohranjanju podeželja, kar bo posledično prineslo več kakovostne ponudbe in razvoj turizma. Nudil naj bi možnost vseživljenjskega učenja s področja rokodelskih spretnosti in večje možnosti za kakovostno preživljanje prostega časa. Naj razvija geografsko označbo suhe robe ter obrtnikom služi kot njihova odskočna deska za boljše trženje in posledično promocijo Ribnice. Takšen rokodelski center podpiram in si ga želim. Ne morem pa razumeti, kako lahko muzej in galerija postaneta del Rokodelskega centra, saj nam zdrava pamet pove, da s tem nimata dosti skupnega. Združenje vseh treh pod eno streho bo rezultat upanja tistih, ki s tem želijo finančno podpreti prvega ter zmanjšati stroške drugih dveh, vendar za ceno naše identitetel Vabim vas k ogledu naše spletne strani (http:// ribnica.zares.si), kjer objavljamo tudi druge naše članke in razmišljanja ter vas vabimo, da se nam pri tem pridružite. Vaših komentarjev bomo veseli, saj se zavedamo, da je uspešen razvoj možen le v sožitju z občani in ne plod želja posameznikov. Andreja Škrabec, predsednica OO Zares Ribnica, ribnica@zares.si, andreja.skrabec@zares.org, 041 641 302 V RUBRIKI ‘V POLITIČNIH KROGIH’ ČLANKI NE ODRAŽAJO MNENJA POSAMEZNIH POLITIČNIH STRANK, TEMVEČ GRE ZA KOMENTARJE AVTORJEV O ARBITRAŽNEM Državni zbor RS je na svoji 23. izredni seji odločil, da se bomo v nedeljo, 6. junija 2010, odpravili na volišča in odločali o arbitražnem sporazumu o slovensko-hrvaški meji. Vsebina samega arbitražnega sporazuma marsikaterega uglednega slovenskega pravnega strokovnjaka izredno bega. Svoje nestrinjanje so izrazili dr. France Bučar, dr. Miro Cerar ml., dr. Marko Pavliha, dr. Tine Hribar, dr. Janez Čebulj in drugi ugledni pravniki. Arbitražni sporazum nam ne zagotavlja teritorialnega stika z odprtim morjem, še več - predstavlja možnost, da izgubimo tisto, kar je vedno bilo in je v celoti nesporno slovensko - Piranski zaliv, zaselke na levem bregu Dragonje in ozemlje na levem bregu Mure pri Hotizi. Teritorialni stik zagotavlja neovirano plovbo vsega ladijskega prometa, vključno z vojaškimi premiki tako naših kot tujih ladij do naše obale brez možnosti kakršnih koli posegov s strani sosednjih držav. Naj ob tem opozorim, da bo razsodba arbitražnega tribunala REFERENDUMU mednarodno zavezujoča in bo obveljala, ne glede na to, ali se bodo politične razmere v Evropi spremenile. Tako lahko arbitražni sporazum o slovensko-hrvaški meji sčasoma pripelje do slabitve Luke Koper, izgube strateškega položaja in preusmeritve transportnih poti mimo slovenskega ozemlja, kar bi bila zagotovo nacionalna gospodarska katastrofa. Prav je, da ponudimo alternativo. Začnimo z zavrnitvijo arbitražnega sporazuma na referendumu in pokažimo, da ne bomo nikomur dovolili samovoljnega odločanja v škodo slovenskemu ozemlju. Nato pa predstavimo mednarodni politiki, zakaj je teritorialni stik za nas tako ključnega pomena. Pojasniti moramo, da se o pravici, ki nam je bila od nekdaj priznana, preprosto ne moremo pogajati. Na voljo je ogromno arhivske dokumentacije in zapisov, ki prikazujejo nesporna dejstva v našo korist. Nobene potrebe ni po reševanju nečesa na vrat na nos, saj je še vedno bolje danes ne imeti nobenega epiloga kot se zavezati k pomanjkljivi rešitvi v prihodnosti. Odločitve, ki jih sprejemamo za dobro Slovenije v mednarodnih odnosih, morajo biti sprejete v skupnem duhu enotnosti. Prepričan sem, da to zmoremo. Spoštovani, 6. junija ne boste dajali glasov ne politiki in ne politikom. Odločali se boste izključno o tem, ali bo ta dan postal zgodovinska prelomnica in obeležje vnovične izgube nacionalnega ozemlja ali pa bo to odskočna deska za poznejšo, za nas sprejemljivejšo rešitev. Že vnaprej se vam zahvaljujemo, ker vam ni vseeno za domovino, za njeno ozemeljsko celovitost in teritorialni stik Slovenije z mednarodnimi vodami - slovensko okno v svet. Predsednik OO SLS Ribnica Luka ILC 11■ ieei>u.>i.■.■ ■<>«■ BRALCI PIŠEJO BRALCI PIŠEJO BRALCI PIŠEJO BRALCI PIŠEJO BRALCI PIŠEJO t» 0 Komu je namenjeno daljinsko ogrevanje na lesno biomaso v Ribnici? Odgovor družbe Petrol. V pismu bralca Eugena Jakšiča z naslovom “Komu je namenjeno daljinsko ogrevanje na lesno biomaso v Ribnici?”, ki je bilo objavljeno v rubriki »Bralci pišejo«, je bilo napisanih več netočnih trditev avtorja. Te bi lahko zavedle bralce in občane, zato Petrol v tem pismu pojasnjuje nekatere navedbe. Predstavniki Petrola ne moremo sprejeti ugotovitve avtorja, da so bili naši pogovori s predstavniki odjemalcev arogantni, pri tem pa ne navede nobenega konkretnega primera. Glavno vodilo Petrola pri izvedbi vseh projektov je poslovna korektnost, popolna obveščenost in najvišja kakovost storitev. Namen tega pojasnila je podati odgovore na vsa vprašanja, ki si jih je zastavil avtor, torej odgovoriti na vprašanja o zasnovi sistema daljinskega ogrevanja, o oblikovanju cene in predvsem želimo jasno in z vso odgovornostjo, za katero stojimo, prikazati vse prednosti, ki jih sistem daljinskega ogrevanja na lesno biomaso v občini Ribnica ponuja končnim odjemalcem. 1. Petrol je svojo ponudbo oblikoval skladno s pogoji in merili, podanimi v javnem razpisu, ki ga je objavila Občina Ribnica. Petrolova ponudba temelji na idejni študiji, ki jo je za Občino Ribnica izdelala ugledna projektantska hiša IBE iz Ljubljane, ki ima na področju načrtovanja, projektiranja in vodenja inženiring poslov s področja sistemov daljinskega ogrevanja številne strokovne reference. 2. Dejavnost daljinskega ogrevanja je po Energetskem zakonu regulirana dejavnost, kar pomeni, da se cene ne morejo oblikovati poljubno, temveč na predpisan način, kot to ureja veljavna Uredba o oblikovanju cen proizvodnje in distribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja za tarifne odjemalce. Ta določa, da fiksni del cene mora pokrivati fiksne stroške proizvodnje in distribucije tople vode in stroški niso odvisni od proizvedenih oz. distribuiranih količin tople vode. Variabilni del cene pa pokriva stroške, ki so variabilni in so odvisni od proizvedene količine tople vode za namene daljinskega ogrevanja. Fiksni del cene se po zgoraj citirani metodologiji obračuna kot znesek, preračunan na enoto priključne moči objekta, ki jo določi projektant v projektu za gradbeno dovoljenje ali za izvedbo projekta. Variabilni del cene pa je izražen v znesku na enoto porabljene količine toplote, ki se ugotavlja mesečno na podlagi odčitanih stanj obračunskega toplotnega števca, ki je vgrajen v toplotni postaji v posameznem objektu. Zato ne drži podatek, ki ga navaja Eugen Jakšič, da Petrol ponuja ceno 11,11 EUR/m2/leto. Prav tako ne drži podatek, da Petrol želi vsiliti ceno, saj so, kot rečeno, cene na sistemu daljinskega ogrevanja regulirane in oblikovane skladno z uredbo Vlade RS. 3. Petrol je pri svoji ponudbi sledil želji Občine, da zagotovi čim širšemu krogu odjemalcev možnost daljinskega ogrevanja, obenem pa dolgoročno zagotovi stabilno in konkurenčno ceno ogrevanja. 4. Povprečna cena, ki jo je tako ponudil Petrol v Ribnici, znaša 69,577 EUR/MWh brez DDV oz. 83,4924 EUR/MWh. Cena upošteva celotno načrtovano investicijo kot tudi vse stroške obratovanja in vzdrževanja sistema v obdobju trajanja koncesije ter vse stroške potrebne energije za proizvodnjo in distribucijo toplote. V ceni je celotna subvencija v višini 30 %, za katero se bo investitor potegoval, že vračunana, saj bi bila v nasprotnem primeru cena nekonkurenčna. Subvencija, ki jo tako dobijo odjemalci na sistemih, ki uporabljajo za energent obnovljivi vir, omogoča, da ti sistemi postanejo konkurenčni. Z uporabo lesne biomase se bodo zato odjemalci v Ribnici ogrevali ceneje, poleg tega pa prispevali k nižjim emisijam toplogrednih plinov, predvsem pa nižjim emisijam strupenih dimnih plinov. Vsak, ki bo uporabljal sistem daljinskega ogrevanja na lesno biomaso v Občini Ribnica, bo tako direktno prispeval k čistejšemu ozračju v svoji občini. 5. Petrol se je v ponudbi zavezal, da se ta cena ne bo spreminjala najmanj dve leti, prav tako se je zavezal, da bo na svoje stroške zgradil kotlovnico s kotli na lesno biomaso, hranilnikom toplote in rezervnim kotlom na KOEL ter deponijo lesnih sekancev za proizvodnjo toplote, celotno distribucijsko omrežje v dolžini 4 km ter na svoje stroške vgradil v vse objekte toplotne postaje. 6. Tako oblikovana ponudba za bodoče uporabnike pomeni, da je njihova začetna investicija v novi vir ogrevanja zreducirana zgolj na strošek predelave notranjih instalacij centralne napeljave za povezavo na toplotno postajo, ki jo v vsak objekt dobavi in vgradi Petrol. Ta strošek je v primerjavi s stroškom lastne nove kurilne naprave, ki bi ga moral odjemalec nositi sam, zanemarljiv. Pri tem informativni izračuni letnih stroškov ogrevanja za odjemalce v.soseskah Prijateljev trg in Knafljev trg pokažejo, da bodo le-ti nižji. 7. Na ta način odjemalci dobijo nov vir ogrevanja brez lastne udeležbe pri investiciji in si zagotovijo cenejše ogrevanje, pri čemer za to ponudbo jamči Petrol. 8. V primeru sosesk na Knafljevem in Prijateljevem trgu v Ribnici pa sistem prinaša bistveno izboljšanje kakovosti ogrevanja, saj se bo vsak blok ogreval iz svoje toplotne postaje, kar omogoča regulacijo delovanja internega sistema neodvisno od sosednjih blokov, kar sedaj zaradi skupnega sistema ni bilo mogoče. 9. Razmerje med fiksnim in variabilnim delom cene je natančno izračunano 42:58, kjer odpade večji del na fiksni del cene. Fiksni del cene vključuje skladno s predpisi vse fiksne stroške proizvodnje in distribucije toplote, kjer so vključene tudi toplotne postaje. Fiksni del cene se lahko spreminja kvečjemu enkrat letno, vendar le v primeru rasti cen industrijskih proizvodov in plač, zato fiksni del cene ostaja realno fiksen skozi vso koncesijsko obdobje. S tem se zagotavlja zelo stabilna cena ogrevanja, kar je bil eden izmed ciljev ponudbe. Poleg tega je fiksni znesek, ki ga plačuje končni odjemalec, vezan na projektirano priključno moč objekta, ki jo določi pooblaščeni projektant, glede na klimatske projektne pogoje za posamezen tip in starost objekta. Če stanovalci z ukrepi, kot so zamenjava oken, dodatna toplotna izolacija ipd., znižajo projektno priključno moč objekta, se jim sorazmerno zniža tudi fiksni znesek. Avtor namiguje tudi na to, da bi morali diferencirati ceno med gospodinjskimi in drugimi odjemalci. Vsaka difernciacija cene, zgolj zaradi statusa odjemalca, bi bila v nasprotju s sprejetim odlokom in veljavno zakonodajo na področju toplotne oskrbe, kjer predpisi jasno določajo, da morajo biti odjemalci, ki imajo enako karakteristiko odjema, obravnavani pod enakimi pogoji. Mag. Aleksander Salkič. Odnosi z javnostmi, Petrol d.d., Ljubljana HVALA. Življenje ne izbira. Ne spola, ne rase, ne veroizpovedi, ne časa, ne kraja ... Življenje izbere. Tebe, mene, vas, nas. Tudi nas je izbralo. Z vsemi ljudmi, dogodki, dejanji. Z veseljem, z žalostjo, s srečo, z nesrečo, ljubeznijo, bolečino in žal tudi boleznijo. In na tej poti, čeprav sami, nikoli osamljeni in vedno z dobrimi ljudmi. Zato bi se radi prav vsem, ki ste nam in nam še stojite ob strani, zahvalili za vso nesebično pomoč in podporo. Zahvala dr. Maroltovi, osebju na Soči, RM-internacional, gospe Tini Jordan, sovaščanom Sušja, sorodnikom, prijateljem, znancem in ne nazadnje tudi neznancem. Zavedamo se, da vsi, ki ste nam pomagali, zaslužite biti imenovani, a žal to ni mogoče. Zato nam oprostite. Vsem pa z globoko hvaležnostjo izrekamo le HVALA. Družina Per iz Sušja JAVNA TRIBUNA O DRUŽINSKEM ZAKONIKU V sredo, 5. maja, je v dvorani Glasbene šole Ribnica potekala javna tribuna na temo družinskega zakonika in še o nekaterih drugih aktualnih temah. Gostje, ki jih je na razpravo povabil Občinski odborSDS Ribnica, so predstavili še pokojninsko reformo in zakon o malem delu. O teh aktualnih zadevah so spregovorili vodja poslanske skupine SDS v Državnem zboru Jože Tanko, poslanka SDS Alenka Jeraj ter bivša ministrica za delo, družino in socialne zadeve in predsednica odbora za delo, družino in socialne zadeve pri strokovnem svetu SDS Marjeta Cotman. Poslanec Tanko je na kratko orisal obdobje v tem mandatu in med drugim dejal: »Obljube, napovedi in pričakovanja so bili drugačni kot se sedaj stvari odvijajo.« Prav tako je bil kritičen glede odzivnosti slovenske politike na krizo in gospodarski padec: »Problem je, da se slovenska politika ni dovolj hitro odzvala ter pripravila stvari in potrebne ukrepe. Največji padec v EU imamo ravno v Sloveniji. Na vsaka 2 meseca se zadolženost Slovenije poveča za 1 milijardo EUR; do konca leta še za 6 milijard. Zadolženost države bo kmalu na limitu, vzbuja pa se občutek, da težav ni. Podajajo ukrepe, ki so prezgodnji, neprimerni in čustveno za velik del slovenske javnosti nesprejemljivi. Ti ukrepi ljudi ločujejo in ne povezujejo. Odvračajo pozornost javnosti od stvari, ki so jih na začetku mandata obljubili, a niso naredili. Občutljive teme so urejanje problema izbrisanih, razdvojenost ob urejanju državne meje, prav tako pa družinski zakonik razdvaja Slovenijo.« Alenka Jeraj, članica odbora za delo, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVA V DRŽAVNEM ZBORU Marjeta Cotman, bivša ministrica za delo teše id Marjeta Cotman, bivša ministrica, ki je težak resor za delo, družino in socialne zadeve nasledila od Janeza Drobniča, je v času prejšnje vlade poleg priprave delovnopravne zakonodaje osnovala tudi zakon o registraciji istospolnih partnerskih skupnosti. Poudarila je, da v Sloveniji ne sledimo praksi mnogih držav evropske skupnosti, kjer pred sklenitvijo takšnih zakonskih zvez naredijo izčrpne analize o tem, koliko časa bo ta zveza trajala, kaj bo z otrokom, če zveza razpade, in predvsem, kako naj bi vplivala na posvojenega otroka. »Pri nas je teh analiz mnogo premalo.« Poslanka Jerajeva je kot članica Odbora za delo, družino, socialne zadeve v DZ in invalide predstavila delo odbora, ki je zasedal dan poprej, začel z obravnavo družinskega zakona in od 300 členov predelal le tri. Bilo je namreč izraženih kup pripomb in nesoglasij z drugo zakonodajo. O močni civilni iniciativi, ki je večkrat prezrta, pa je dejala: »Civilna iniciativa je želela ta predlog zakonika umakniti in dati v ponovno obravnavo, rekoč, da so predlogi neutemeljeni in nestrokovno podprti. Pripravili so okoli 500 pripomb na 1600 straneh gradiva.« Poudarila je tudi, da bi »pričakovali glede na to, da družinski zakonik spreminjamo praktično po 30 letih in je na vse to vezan cel kup zakonodaj tudi sicer, da bi se tega lotili bolj resno in natančno. Redefinira se namreč pojem družine. Razumemo, da so družine različne, da so razširjene, reorganizirane in podobno. Vendar pa se nam zdi, da bi le morali ohraniti neko posebno specifiko za tradicionalno družino, ki jo vzpodbujajo predvsem evropske države in po njih se tudi zgledujemo v tem smislu, da ne združujemo v istem zakoniku torej različnih skupin, se pravi s tradicionalno družino tudi istospolne skupnosti.« Tekst in foto Zdenka Mihelič POPRAVEK V zadnji številki Rešeta je bil v rubriki Bralci pišejo objavljen članek z naslovom Komu je namenjeno daljinsko ogrevanje na biomaso v Ribnici. V njem je bil omenjen tudi priimek Marn, uslužbenca Petrola d.d. Zaradi možnosti, da se pod tem priimkom napačno razume druga oseba, jo zdaj navajam s polnim imenom: Janez Marn, uslužbenec Petrola d.d., stanujoč v Danah 27. Eugen Jakšič Kaj se lahko naučimo iz protestov (takšnih ali drugačnih) Zadnje čase je precej priljubljen način izražanja svojega mnenja protestiranje. Predvsem je priljubljeno protestiranje pred javnimi zgradbami, kot je parlament ali pa občinska stavba. In to samo iz enega banalnega razloga. Ker protestirajoči nimajo konkretnih in zdravorazumskih argumentov za doseganje svojih ciljev in ali pa nimajo posluha za dialog. Ena od metod je tudi s kamnom nad demokracijo, kot se je pokazalo pri študentskih protestih v Ljubljani in tudi protest pred ribniško občino. Najbolj nenavadno je, da se nekdo, ki trdi, da je v socialni stiski, postavi na položaj, ko nekaj zahteva, pa čeprav mu to sploh ne pripada. Poudarjam, zahteva, ne prosi. Zahteve so postale v današnjem svetu tako običajne, kot je običajno jemanje prednosti v križiščih in nekulturno obnašanje. Vsi vemo, da to ni prav, pa vendar se najdejo ljudje, ki tega ne upoštevajo. Kaj nas ali pa jih ločuje od drugih, da lahko nekdo postavi svojo zahtevo vladi, občini, ali pa celo sosedu: Tvoja žena je zdaj moja. Pa vendar obstajajo ljudje, ki menijo, da je njihova zahteva upravičena samo zato, ker pripadajo socialno šibkejši skupini ali pa drugačni etnični skupini. Ribnica je v tem pogledu v mnogo boljšem položaju, saj je brezposelnosti v Ribnici bistveno manj kot denimo v Kočevju, kjer je brezposelnost približno še enkrat večja kot pri nas. Nizka brezposelnost ne pomeni tudi tega, da v okolju ni oseb ali družin, ki so potrebne pomoči, a vendar praktično nihče ne postavlja svojih zahtev na tak, milo rečeno, izsiljevalski način. Za vse obstajajo postopki, ki so zakonsko utemeljeni in imajo tudi svoja merila. Morda ne samo zakon, ampak tudi star pregovor pravi: Kdor ne dela, naj ne je. Pa pogosto slišimo šale, denimo »Kdor ne dela, naj vsaj je.« Vse lepo in prav, a nas zdrava kmečka pamet uči, da vsi ne morejo jesti, če nihče ne dela. Pa tukaj ne mislim na primarno kmetijsko proizvodnjo, ampak na delo, ki je osnova tako za dohodke kot za davke, iz katerih se hrani tiste, ki tega ne zmorejo. No, ali pa nočejo. Se tako se marsikdo zgraža, ker je za prenekaterega mnogo lažje izkoriščati vse državne vire financiranja, od socialnih pomoči dalje, kot pa delati 40 ur tedensko za minimalno plačo. (nadaljevanje na strani 34) >1M l'Vl "JT IVSISE-JEK Kaj se lahko naučimo iz protestov (takšnih ali drugačnih) (nadaljevanje s strani 33) Država naj bi bila pravna inštitucija, to pomeni, da v državi veljajo zakoni, ki so enaki za vse. Tudi za področje urejanja prostora. Ta pa obsega pozidavo, cestno in komunalno infrastrukturo in ostale storitve, ki spadajo v ta delokrog. Če je področje, na katerem bi nekdo rad gradil, nezazidljivo, pa tudi ne izpolnjuje pogojev za varno življenje, denimo močno poplavno ali plazovito področje, je naloga države, da tam prepreči gradnjo, pa naj bodo želje investitorjev še tako močne. Sem sodijo tudi področja nad plinovodi in pod daljnovodi, saj pomenijo potencialno nevarnost za prebivalce. Kaj pa, če raznese cev? Ali pa se kabel pretrga ali ga, bog ne daj, prereže letalo v nizkem letu, kot se je že dogajalo v Sloveniji? Na kaj bi mislil povprečni Ribničan, ki bi se lotil gradnje hiše ali pa bivalne barake, morda celo čebelnjaka? Najprej na to, da ne bo dal državi razloga, da mu gradnjo podre. Torej bo sledil predpisom o urejanju prostora. Na ta način bo imel zagotovljeno vodo in elektriko, če pustimo ostale ugodnosti sodobnega sveta v obliki kabelske televizije in telefonskega priključka. Če osnovni pogoji niso zagotovljeni, tam pač ne bo gradil. Sicer je jasno, da se poskuša s pritiski na občino, a v primeru nelegalnega naselja v Goriči vasi, menim, da je prepoved bivanja pod daljnovodi v domeni države. Ko se izčrpajo vse pravne poti, da se zadeva legalizira in na ta način pride do vode, se začne s protesti. Najprej za vodo, potem za stanovanje. Kaj bo naslednje? Nov avto, počitnice v Grčiji, križarjenje na Bahamih? Ko bom velik, bom protestiral. Za boljši avto, novo televizijo, večje stanovanje. Do takrat pa se bom vozil v 17 let starem avtomobilu in pisal članke za Rešeto na 10 let starem računalniku. Primož Tanko 33. SREČANJE PEVSKI H ZBOROV ZAHODNE DOLENJSKE Sobota, 5. junij, ob 20. uri, dvorana DC-16, Dolenja vas 11 ZBOROV IN MALIH VOKALNIH SKUPIN BO PELO NJIHOVE IN NAŠE NAJ LJUBŠE PESMI - Dobrodošli na koncertu za zborovske sladokusce. Vstop bo prost. Ko zbolite, izkoristite vse, karvam daje zdravje, toda raka brez klasične medicine ne boste pozdravili, pravi dr. Senčarjeva, ki trdi, da ima vsak človek pravico odločati se o sebi - tudi ali bo živel ali raje umrl... Janina Slovenka leta in tožilka, ki svoj prosti čas posveča boju proti nasilju, sta bili 6. maja posrečena kombinacija predavateljic - želeli sta govoriti o dveh nesrečnih temah na pozitiven način. Dejansko sta želeli delovati preventivno, da bi se ženske, obolele za rakom na dojkah, čim prej odpravile odkrit resnico in se začele zdraviti, ter da bi ženske, ki trpijo nasilje, le-temu rekle odločni ne. Zdravnica Mojca Senčar in javna tožilka Vlasta Nussdrofer, ki predseduje Belemu obroču, sta ob prihodu razveselili že samo snažilko, ki ju je precej spoznala in navezala stik z njima, gostoljubno, s potičko na mizi, pa so ju sprejele tudi podeželke - Društvo podeželskih žena Ribnica namreč s preda- I Mojca vanji skrbi tudi k SENČAR za osveščenost. Tožilka Nussdorferjeva proti nasilju deluje že 33 let in je praktično celo življenje posvetila žalostnim zgodbam in reševanju iz krize. Videla je, kako dobro znajo družine skriti nasilje, prikriti zlorabe, a kaj ko se vse to zareže v dušo otroka, ki največkrat konča na psihiatriji. Tudi ona poudarja, kar zdaj glasno kliče večina psihologov: postavljajte otrokom meje in dovolite, da doživljajo padce, ne samo vzpone. »Ne ga šparat, ne ravnati z njim, ko da je revček in vam bo nekoč rekel to, kar je meni nek mladoletnik na sodišču: Nisem tako nor kot mama, ki dela za 40.000 SIT. Jaz vlomim v dva avta, pa dobim dvakrat več denarja kot ona.« Delo da veliko opremljenost za življenje, zato naj se tudi otroci lotijo dela, ker bodo le tako znali cenit vse dobrine. Senčarjeva se je usmerila na drugo področje našega zdravja: ker je članica slovenskega združenja boja ženske proti raku dojk, je bila to poglavitna tema. Navsezadnje, uspešno ga je prebolela tudi sama. Razveselila je z dejstvom, da rak vse bolj postaja kronična bolezen in da se ga da v tretjini primerov preprečiti z zdravo prehrano, s telesno aktivnostjo, vzdrževanjem telesne teže in z odpovedjo alkoholu, cigaretam in drogam. Določenih vrst raka pa ni moč preprečiti, kot so rak dojk, danke, materničnega vratu in črevesja. Za rakom dojke večinoma zbolevajo ženske po 50. letu, najmlajša bolnica Senčarjeve pa je štela komaj 17 let. Z onkologijo se ukvarja 46 let in z gotovostjo trdi, daje rak dojk vedno bolj ozdravljiva bolezen, če je odkrita dovolj zgodaj. Trem ženskam na dan je v Sloveniji diagnosticiran rak na dojkah, in sorodnici ene od slušateljic je bil le kak dan pred predavanjem. S tem se ni znala boriti, ker je bilo še preveč sveže, strah pa jo je odvrnil od tega, da bi prišla na predavanje o temi, ki ji pomeni zdaj tako boleče izkustvo. A Senčarjeva je sorodnico pomirila, ker so ji raka odkrili zgodaj in tako ne bo nobenih posledic. »Povejte ji, da se je še enkrat rodila.« Od poznih najstniških let dalje je nujno, da si ženske vsak mesec pretipavamo dojke in gotovo nas bo nekaj opozorilo, če bo v dojki slučajno kaj narobe. Ženska vedno ve. Če slučajno kaj zatipate, imate pravico do napotnice, kjer piše NUJNO. Morajo vas pregledati, in če boste kje naletele na težave, pokličite Senčarjevo. Sama se je ponudila, da vam takoj pomaga. »Posebno mlajše se ne pustite odgnati. Če začutite bulo, počakajte mesec dni - če je še tam, obvezno k zdravniku!« Starejše od 50 let ravnokar dobivajo na dom vabila za mamografijo in Senčarjeva vas prosi, da jih ne mečete stran. Morda nas bo tudi pred temi hudimi tegobami rešil smeh - tako preprost, pa učinkovit. Veselite se življenja, svetuje Senčarjeva, še posebej zdaj, ko tako stresno živimo, ko se ne znamo več smejat, ko ženske pozno rodijo in tudi manjkrat, ne dojijo, zgodaj men-struirajo ... Vsi ti razlogi so krivi porasta raka na dojkah, zato smeh, smeh, smeh. Ko pa enkrat v družino pride rak, je to problem cele družine, čeprav se je to nekdaj na podeželju zelo skrivalo. Vse je lažje, ko se človek začne zdraviti in se o bolezni lahko s kom pogovarja, a še vedno ljudje slabo reagiramo na bolezen, kaj šele smrt. Zdravnica nam polaga na srce, naj vendarle sprejmemo smrt in se naučimo stati ob človeku, ki umira. »Dovolj je, da si ob njem in ga držiš za roko, ko umira.« Na ta način se bomo vsi lažje poslavljali od tega sveta... Tekst in foto ALENKA PAHUUE 20 LET ŠPORTNEGA DRUŠTVA LONČAR Športno društvo Lončar iz Dolenje vasi je letos praznovalo 20 let uspešnega delovanja. Praznovanje je potekalo dva dni, 30. 4. in pa 1. 5. Prvi dan se je odvijal tradicionalni 18. turnir v malem nogometu, kjer tekmujejo vse vasi krajevne skupnosti Dolenja vas. Na praznik dela pa je bil zaključek turnirja, podelitev pokalov najboljšim ekipam in pa slovesna proslava z veliko vrtno veselico. Že vsak prebivalec krajevne skupnosti Dolenja vas ve, da je v Dolenji vasi vsako leto 1. 5. prav poseben praznik, saj takrat vsa Dolenja vas zaživi. Letos je bil ta dogodek nekaj posebnega. S Športnim društvom Lončar smo se odločili, da 20-let-nico obeležimo tako, kot se za ta dogodek tudi spodobi. 30. aprila smo pričeli z nogometni turnirjem, katerega vodja je vsa leta Peter Kočevar. Ker se je tudi letos prijavilo veliko število ekip, je potekal turnir tudi v soboto. Takoj po turnirju smo s skupnimi močmi pripravili prireditveni prostor, saj sta turnirju sledili proslava in veselica. Proslavo je s slovensko himno začel Moški pevski zbor Lončar, sledila je kronologija 20-ih let, ki jo je sestavil pobudnik, ustanovitelj in bivši predsednik Športnega društva Lončar Anton Prus. Prireditev je popestrila prijetna kulturna točka Folklorne skupine Lončki iz Dolenje vasi, nato pa je vse zbrane nagovoril še slavnostni govornik in posebni pokrovitelj proslave župan občine Ribnica, g. Jože Levstek. Sledila je podelitev priznanj in plaket najbolj zaslužnim in zvestim sponzorjem in posameznikom, ki pri delovanju društva pomagajo že vsa leta. Pokale pa so prej- eli tudi najboljše ekipe 18. nogometnega turnirja. Kot se za tako praznovanje spodobi, je sledila še velika vrtna veselica. Imeli smo prav posebno čast, saj so nas na veselici zabavali letošnji zmagovalci Eme, Ansambel Roka Žlindre. Da je bila prireditev dobro organizirana, je potrdil tud zelo dober obisk, saj je bilo igrišče v Dolenji vasi polno do zadnjega kotička. Praznovanje je uspelo - če ocenimo po šolsko - za čisto petico. V imenu Športnega društva Lončar bi se rad prav posebno zahvalil županu občine Ribnica, gospodu Jožetu Levstku, sponzorjem, soorganizatorjem in vaščanom za potrpljenje. Prav posebno mesto pa pripada sovaščanom, prijateljem, ki so bili delavni 2 dni - nekateri kar 25 ur, v strežbi hrane in pijače. Res je bilo lepo videti takšen delovni tim, brez katerega ne bi bilo tako uspešne veselice. Zato še enkrat hvala vsakomur izmed sodelujočih! V Športnem društvu Lončar smo na letošnjem občnem zboru izvolili novo vodstvo oziroma smo ga pomladili. Pridobili smo zagnane ljudi, zato stopamo z novimi idejami in še z večjo motivacijo naprej, saj so tu že novi projekti: najprej pohod na Bele stene, prvo soboto v juliju (3. 7.) pa nas čaka nova večja preizkušnja, 9. TEK PO LONČARIJI. O vsem boste obveščeni, najhitreje seveda na naši novi spletni strani: http://www.sport-no-drustvo-loncar.si/, kjer si boste lahko ogledali vse projekte, slike, rezultate ... Ob tej priložnosti vabimo vse zainteresirane (staro, mlado) iz krajevne skupnosti Dolenja vas, da se včlanite v Športno društvo Lončar, da poleg druženja naredimo še kaj dobrega za naš kraj. Zavedajmo se, da lahko samo s skupnimi močmi peljemo celotno zgodbo naprej. Prisrčno vabljeni k delovanju in sodelovanju! Predsednik Športnega društva Lončar Samo Pogorelc Datum: SOBOTA, 5. 6. Kam: Vse ljubitelje narave in dobre volje vabi PD Ribnica v sodelovanju z Radiem Urban in Trimsport-Tomas športom na 4. ANIN POHOD k SV. ANI (920 m), dogodek rekreativnega, zabavnega in družabnega značaja. Zahtevnost: LAHKA pot, ki nas bo vodila iz Ribnice mimo Francetove jame in kmetije Seljan do Sv. Ane, povratek po isti poti. Trajanje: 3 ure hoje, ob povratku od Sv. Ane sledi družabno srečanje na Cenetovem vrtu, kjer vse čaka topel obrok in presenečenja. Prijave: Na dan pohoda na Cenetovem vrtu ob 12.30. Kotizacija: 5 EUR; ob plačilu kotizacije 5 EUR prejmete kuponček, s katerim vam na dan pohoda pripada: 1x majica ‘4. Anin pohod', 1xvoda Costella, 1x topel obrok, 1x 5-procentni popust v trgovini TRIM SPORT v Ribnici in Kočevju. Vodja pohoda: Štane Babič, vodnik PZS (informacije: 041/ 415 308). Datum: SOBOTA, 19. 6. Kam: na ROMBON (2208 m). Načrt poti: Nevejsko sedlo, Italija (1120 m) - koča Gilberti (1850 m) - Prevala (2076 m) - Rombon - pl. Goričica (1336 m) - Zavrzelno (700 m). Zahtevnost: ZAHTEVNA pot in kondicijsko zelo zahtevna tura. Trajanje hoje: 12 ur. Prijave z akontacijo: Torek pred pohodom, to je 15. junija ob 19. uri, v pisarni PD Ribnica. Vodja pohoda: Zdenka Mihelič, vodnik PZS (informacije na: 041/ 222 358). Datum: PETEK, 25. 6. Kam: na kolesarsko turo »IZ RIBNICE MALO PO VELIKI GORI« Načrt poti: Ribnica (492 m) - Ugar -Zadolje (569 m) - Travna gora (906 m) - Nova Štifta - Jurjeviča - Ribnica. Zahtevnost: SREDNJELAHKA tura. Zahtevnost vzpona: do V3. Zahtevnost spusta: S2-S3. Čas kolesarjenja: 4 - 5 ur s postanki. Dolžina: 24,5 km. Višinska razlika: 500 m. Potrebna oprema: Potrebna je primerna kolesarska oprema - gorsko ali treking kolo, kolesarska čelada (obvezna!), kolesarske rokavice, vetrovka, komplet orodja, zračna tlačilka, rezervna zračnica, prva pomoč. Vodja kolesarjenja: Miran Šilc, turnokole-sarski vodnik PZS (informacije: 041 659 211). Zdenka Mihelič ■ >■ fNU 1 >!.■ .( H I i*oe■ < >/X< > r>o«i ^ e > K vxxz. i f: < ^ k i : POJOČI PA ŠE NA KAVICO ALI ČAJ ... Med stanovalci Doma za starejše se je razširila vest, da bo organizirana zanje tudi joga in nebodigalen - 8 jih je takoj prišlo na vadbo. Redno pokuka še kdo drug in pričakuje se, da bo zanimanje še povečalo, je dejal Sefket Suljevič, sicer predsednik Društva joga v vsakdanjem življenju Ribnica, ki vadbo za starejše vodi brezplačno. Dvakrat tedensko po eno uro zadošča, da se kosti premigajo in mišice postanejo bolj gibčne. Začeli so že septembra, po dobrih dveh mesecih pa me je zanimalo, kako se jim kaj prileže in kako so jo sprejeli, saj gre pri nas za vendarle precej novo metodo. Moji sogovorniki so bili: Marija Fabijančič iz Ljubljane je prava zmagovalka, saj ima po kapi prizadeto celo levo stran in je na vozičku, pa vendar vztraja in upa na spremembe na bolje. Malo po malo, pa bo vsem šlo. Anamarija Vihtelič je stara 80 let, jogo je preizkusila prvič in računa, da bo koristila njeni poškodovani nogi. Matevž Jekler je redno na jogi in ugotavlja, da škoduje gotovo ne, o večji koristi pa bo poročal, ko bo večkrat vadil. Karol Urbančič bi rad lažje dihal, ker mu že hoja okrog Doma povzroča težavo. 82-letna Olga Hojnik je moža zgubila pred letom dni, ravno v ribniškem Domu, in je zdaj pokopan v Hrovači. V Domu ima še brata. Gibalne vaje za STAREJŠE v w »Saj veste, kako je mladi vdovi po 60 letih zakona ... Zdaj preživljam čas tako, da že dopoldne malo telovadim, hodim pa tudi na jogo in opažam, da se mi je izboljšala hoja.« In tisto, kar sem zvedela čisto na koncu: vedno si vsi po vadbi privoščijo čaj ali kavico za nagrado, ker so tako disciplinirani in vestni, saj človeka tako rado kaj premami, da odstopi od nekega utečenega ritma. Tekst in foto Alenka Pahuue ZDRAVILNA MOČ ZVOKA - GONG OGLASNO SPOROČILO Eden izmed najstarejših inštrumentov, ki se je in se še danes uporablja v sprostitvene in terapevtsko - zdravilne namene, je gong. Pravijo, da ni glasbila, ki bi s tako širokim in bogatim spektrom tonov, nadtonov in podtonov vplival na človeka tako blagodejno, tenkočutno, nežno in zdravilno kot gong. Njegova izjemna resonanca je posledica dejstva, da ob igranju osnovnih tonov nenehno proizvaja nove tone, kar poslušalca navdaja z občutkom poslušanja nekakšnega kozmičnega orkestra. Zvok se najhitreje širi prek vode, in ker naše telo sestoji iz 70 % vode, to pomeni, da je naše telo izredno občutljivo na vse vibracije. Ena najpomembnejših podlag terapiji z gongom in nasploh terapiji z glasbo je spoznanje, da vse, kar obstaja, seveda tudi zvok, niha (vibrira). Vibracije, ki jih oddaja gong, so zelo močne in delujejo tako na fizično kot tudi na psihično in energijsko stanje telesa in duha. Fizično jih lahko občutimo kot mravljinčenje, lebdenje, občutek breztežnosti in tudi kot vibriranje telesa, ki je posledica tega, da zavibrirajo vse celice v našem telesu, se obnovijo, prerodijo. Zaradi tega zvočne terapije z gongom in s himalajskimi pojočimi posodami imenujemo tudi celična masaža. Zvočna masaža z gongom je zelo učinkovita metoda počitka in sprostitve ter odlična terapija zoper stres, depresije, izčrpanost, jezo, občutke osamljenosti in ločenosti ter proti vsem vrstam strahov in drugih težav, povezanih s pomanjkanjem notranjega miru. Ob poslušanju gongov se večkrat zgodi, da se potlačena čustva ali telesni simptomi dvignejo na površje; lahko vas prežame val jeze, skoraj besa, ki se pa med zvočno ■ kopeljo transformira, odplavi in človek kasneje v svojem življenju doživlja globlji mir in manj razdraženosti. Pogosti so telesni občutki vročine, hladu, vibriranja, trenutnih bolečin ... ko se stari telesni zapisi čistijo. Odstranjevanje različnih “blokad” in napetosti vzpodbuja in poživlja zdravilne moči organizma, s čimer se krepi imunski sistem, pospešijo se procesi regeneracije, pomlajevanja, izboljša se cirkulacija krvi in limfe, briše celični spomin starih travm in poškodb ter lajša bolečine, prav tako pa vzpodbuja ustvarjalno moč in povečanje življenjske energije. Naša naloga je samo da se čimbolj sprostimo in prepustimo zvoku in vibracijam gonga, ki vse opravi namesto nas in spodbudi telo, da se začne samo zdraviti. In ne glede na to, ali je posamezna izkušnja zvočne gong kopeli božanska ali težka, je s pristopa gong terapije enakovredna: »Vse je dobro«. Zanimivo je, da terapija z gongom ugodno deluje tudi pri gluhih osebah in osebah s poškodovanim sluhom. Četudi ne slišijo zvokov, občutijo njihove vibracije. Nekatere oblike poškodovanega sluha se lahko celo zdravijo na takšen način, najverjetneje zato, ker vibracije neopazno masirajo na tisoče celic notranjega ušesa. Obstajajo tudi raziskave, ki potrjujejo, da zvočne kopeli z gongom vplivajo na zmanjšanje agresivnega in antisocialnega vedenja pri otrocih in mladih in na splošno nevtralizirajo stanje stresa pri vseh ljudeh. ZATO PRISRČNO VABLJENI NA ZVOČNO SPROSTITEV S PLANETARNIMA GONGOMA SONCA IN LUNE, HIMALAJSKIMI POJOČIMI POSODAMI IN DRUGIMI INŠTRUMENTI, Kl BO V NEDELJO 13. 6., OB 19-IH V TVD PARTIZANU V RIBNICI. ZA VEČ INFORMACIJ IN PRIJAVE PIŠITE NA INFO@MUDRA.SI, ALI POKLIČITE NA 031-218-550 ( SANDRA) IN Z VESELJEM VAM BOM ODGOVORILA NA VAŠA VPRAŠANJA. NAKNADNI TERMINI BODO OBJAVLJENI NA SPLETNI STRANI WWW.MUDRA.SI. VSTOPNINE NI, SO PA ZAŽELENI PROSTOVOUNI PRISPEVKI. DOBRODOŠLI. Sandra Pucelj l ES B m 38 MAŽORETA JE TUDI PLESALKA Članice društva mažoret in plesalcev Ribnica so organizirale in izvedle enkratno prireditev, da bi z njo proslavile 10 let svojega delovanja. Prikazale so program, kot seje odvijalo dogajanje v društvu vseh teh uspešnih 10 let. Marsikdo je mislil, da zna mažoreta le korakati s palico in to na glasbo godbe. Če sije 24. aprila ogledal ta “šov”, ve, daje bil v zmoti. Društvo je gostilo Ribniški pihalni orkester - na njegovo glasbo so vse članice na začetku odkorakale Parado, orkester pa je odigral 2 samostojni točki. V nadaljevanju je bilo pod vodstvom mentorice in koreografinje Tine Jurkovič ter Klavdije Križ Potisk prikazanih nekaj točk, s katerimi so mažorete dosegle stopničke na evropskih prvenstvih. Med programom so mažorete prikazale več spektakularnih koreografij s palico in različnimi rekviziti. “Ave Marija", točka 2. skupine mentorice in koreografinje Klavdije, je prikazala tehniko palice, ki je osnova za njihovo dejavnost. Starejše članice, pod vodstvom Tine, so ponovno odplesale tekmovalno točko “Kuharice", s katero so osvojile medaljo v Angliji in spet v Sloveniji, ko je bilo Društvo mažoret in plesalcev organizator 11. Evropskega prvenstva. Na plesnem podiju je nastopilo vseh 96 članic društva. Ribniške mažorete so prikazale 17 točk. Nastopila je tudi Tamburaška skupina Dupljak. Mlajši dve skupini sta na njihovo glasbo tudi odplesali dve točki. Skupaj z ribniškimi so točko, s katero so lani v Splitu dosegle dober rezultat, odplesale tudi kočevske mažorete. Med drugimi je bila prikazana tudi koreografija največkrat prikazanega muzikala z istoimenskim naslovom “Briljantina", koreografinje Sabino Ivančič. Po zaključni točki Era, koreografinje Tine, so se obiskovalcem prišle priklonit vse nastopajoče in gostje. Zaradi številnosti članic so le-te razdeljene v 6 skupin in vsaka ima svojo mentorico. Pravijo, da je bilo MAŽORETE SO SE IZKAZALE TUDI V PLESNO ZELO IZRAZITIH TOČKAH za pripravo programa omenjene prireditve potrebnih ogromno treningov ter usklajevanja med skupinami, saj so mlajše 3 skupine, mentoric Jane Rus, Maše Grebenc in Anje Pajnič, med drugim prikazale zanimivo 10 - minutno zgodbo Levjega kralja. Simpatična Nuša Lesar je prireditev povezala v enkratno celoto. Predsednica društva Tina Jurkovič, je bila zelo zadovoljna s samo organizacijo prireditve ter njeno izvedbo. Pravi, daje potekalo vse tako, kot so si zamislili. Po koncu prireditve so se vse članice posladkale z ogromno torto, obiskovalci pa so bili vabljeni na pogostitev pred dvorano. Odziv publike je bil pozitiven, saj je vsaki odple-sani točki sledil dolg aplavz, organizatorjem, članicam Društva ribniških mažoret, pa so na koncu vsi hiteli čestitat. Verjamemo, da bo prireditev ostala še dolgo v spominu vseh nastopajočih in tudi publike, saj je bila prava paša za oči in uho. Na prireditev je prišlo več kot 700 obiskovalcev. Kot častni gostje so se je udeležili tudi župan Občine Ribnica Jože Levstek, podžupan Vinko Levstek, častna predsednica Zveze NBTA Sl, Ivica Knavs, častni član Zveze NBTA Sl Dominik Knavs, koordinatorka JSKD Ol Ribnica, Alenka Pahulje, ravnatelj OS Ribnica France Ivanc. Vsi so bili navdušeni nad prikazanim. Društvo mažoret in plesalcev Ribnica foto Fantasy m I H L 0 8 fl N I Š 8 TURIST CHfl IUFORUMIJSM CCniER RIBOlCfl Objavlja fotografski natečaj ZGODBA O RIBNIŠKI DOLINI Od 1. junija 2010 dalje Informacije na telefonu 01/ 8369 335, po E- pošti turizem.ribnica@siol.net in na spletni strani www.miklovahisa.si/tic/ NAJBOLJŠI FOTOAPARAT JE TISTI, KI GA IMAŠ S SEBOJ Za dobro fotografijo potrebna potrpežljivost in čas Planinsko društvo Ribnica je pb dnevu Zemlje, 22. aprila, v skednju Škrabčeve domačije pripravilo zanimivo predavanje ‘Fotografija v gorah’. Predaval je fotograf Dan Briški, ki je vse zbrane navdušil predvsem s svojimi fotografijami, številnimi nasveti in strokovnim znanjem o fotografiji in delu v naravi. Dan Briški je študent fotografije na VSŠ v Sežani in član predsedstva fotokluba Diana. Imel je vrsto samostojnih razstav, tako v TNP kot drugod po Sloveniji. Večkrat je sodeloval na domačih in mednarodnih fotografskih natečajih, kjer je za svoja dela dobil vrsto nagrad. Zanimivo pa je predvsem njegovo tenkočutno zaznavanje narave, njegovo potrpežljivo iskanje in čakanje na dober motiv. Natovorjen s težkimi objektivi in stojali se večkrat izpostavlja nevarnostim, medtem ko hodi po gorskih brezpotjih in išče motiv za svojo dušo. Večkrat se stopi z naravo, kot da je del nje, njenega besa, ki neusmiljeno udriha po grobih nedotaknjenih skalah in kjer veter neizprosno piše vedno nove melodije. Vse občutke, dane v tistem trenutku, pa zna odlično prenesti v svojo kamero. Dan ni fotograf z dolgoletnim stažem, saj se resneje ukvarja s fotografijo šele dobra štiri leta. Na predavanju je zbranim iz Ribnice, Grosuplja, Ljubljane in Kočevja preko svojih fotografij predstavil, kako fotografirati ljudi qan briški in pokrajino, na katere napake moramo paziti, kaj početi s premalo ali preveč svetlobe, kam se postaviti pri fotografiranju, kako posneti portrete in kako živali, pa kako gore in njih strmost, kako izostriti prave stvari, katere 'fotostvari' ne smejo manjkati v nahrbtniku, kako je potrebno misliti na rezervne baterije in spominsko kartico, razložil je pravilo zlatega reza in tretjin ... ter kdaj nastanejo najlepše fotografije. Za osvojitev vsega naštetega, torej za dobro fotografijo, pa sta potrebna potrpežljivost in čas. »In kateri je najboljši fotoaparat?« je zanimalo poslušalce. «Tisti, ki ga imaš s seboj,« je v smehu preprosto odgovoril fotograf Dan. Zdenka Mihelič, foto Triglava Dan Briški, foto fotografa Z. Mihelič STADION v Obrtni coni Ugar Cena vstopnice v predprodaji 15 € na prodajnih mestih: www eventim.si; TIC Ribnica, Grajska kavarna Kočevje, Petrol servisi, trgovine BIG BANG Cena vstopnice na dan koncerta : 20 € NAROČILA: TEL.: 041/532-336 01/8362-377 FAX.:01/8362-377 E-MAIL: albin.pozarsek(S)sioLnet