OBRTNI VESTNIK Strokovni list ia soridiso in naoredek obrtništva Dravske banovin® »OBRTNI VESTNIK« ishaja tedensko in sicer vsako soboto ter stane: Celoletno Din 40- Glasilo »Zveze obrthih zadrug v Ljubljani«, »Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru« in obrtnih društev Dravske banovine. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi S5 ©a vračajo. Ponatisld dovoljeni j?i 'T navedbo vira. ♦olletno Din 20- posamezna Številka . . Din 1 — Uredništvo in upravništvo: Ljubljana. Beethovnova ulica 10. Stev. pri poštni hranilnic, podružnici v Ljubljani 10.860. XIII. letnik. V LJUBLJANI, dne 10. maja 1930. Štev. 19. Glavni zbor mariborske Splošne zveze obrtnih zadrug. . Obrtniška zborovanja zapustim red-ikokedai s popolnim zadovoljstvom. Navadno hoče na zboru vsak udeleženec povedati svoje misli, pa če je 'tudi ravno isto povedalo 10 drugih govornikov. Takim ambicijam predsedniki radi ustrezajo, ker je res težko zabraniti govor članu, ki morda celo leto ne pride do besede. So pa tudi zobrovanja, na katerih slišiš eamo predsednika in tajnika, v ostalem pa vlada — rekel bi — grobna tišna. Tudi talca zborovanja niso prijetna, ker imam občutek, da so za to tišino skriti tajni naklepi ali pa so-vražnost Prav ugajal pa mi je glavni zbor Mariborske Splošne zveze obrtnih za-drug dne 27. aprila v celjskem Narodnem domu. Vsa poročila skrbno pripravljena, predavatelji na mestu, debate kratke in jedrnate, skratka: od Predsednika, ki ima veliko spretnost v vodstvu takih zborovanj, preko članov odbora in poročevalcev, ki so strokovnjaško sodelovali, do delegatov, ki so se vedli disciplinirano, — vse je moralo zadovoljiti. Tudi udeležba je bila povoljna; 36 od 46 včlanjenih zadrug je bilo zastopanih po 65 delegatih. Zastopniki iz najrazličnejišh obrtnih strok in krajev od Gornje Radgone do Vranskega, od Prevalja do Rogatca so se zbrali, da čujejo poročila o zveznem delu in se posvetujejo o aktualnih obrtnih Vprašanjih. Gotovo jim tega ni bilo žal; kajti obširno zvezno delovno poročilo je obenem nekak zgodovinski Pregled važnejših pojavov v našem gospodarstvu v zadnjih dveh letih, v kolikor posegajo v obrtniško življenje, in je marsikoga moralo prepričati, da zvezna organizacija z budnim °česom pazi na interese svojega članstva in dobro ocenjuje dalekosežnost Pojedinih zakonov in oblastvenih od-redb, zoper katere si zadruga sa-Ma ne bi mogla pomagati, in da so Mb v hudi zmoti tisti, ki so vsled pomanjkanja vpogleda v zvezno poslovanje kratkomalo sklepali na nedelavnost zveze. Izjave in predlogi, intervencije, davčni zakon, obrtni zakon, socijalna zakonodaja, odpiralna haredba, šušmarstvo, vajeništvo, šolstvo, poučni tečaji, obrtniški kredit, delo v zadrugah, sodelovanje zvez, Zbornica za TOI: to so samo nekateri naslovi za pomembnejše akcije zveznega udejstvovanja. Zvezno poročilo pa čisto pravilno baglaša, da si zveza za svoje delo ne snie vzeti kot merilo števila včlanjenih zadrug niti plačane članarine; kajti leta 1929. je prejela na članskih Prispevkih Din 2277-—, tedaj niti toliko, kolikor dobi na članski dokladi srednja podeželska obrtna zadruga. Ako bi se enkrat tudi tiste zadruge, ki stoje ob strani in ne najdejo toliko Moralne moči, da bi uvidele potrebo složnosti in sodelovanja, povspele do spoznanja, da je njihovo početje nečastno, potem bi lahko v zvezi bilo združenih nad 8500 obrtnikov in bi zveznemu vodstvu ne le ne delale finančne težkoče tolikih skrbi, ampak bi v solidarnosti vsega obrtništva tudi za uspešne nastope zveze bila podana trdnejša podlaga. Zvezno vodstvo hoče v tekoči poslovni dobi poskusiti vse, da doseže ta 'cilj in je zaradi tega predlagalo tudi za to leto članski prispevek samo v višini Din 5-— za vsakega zadružnika. Oficijelnemu poročilu in proračunski razpravi je sledila vrsta informativnih predavanj o aktuvalnih vprašanjih iz sedanjosti in bližnje bodočnosti s priključenimi stvarnimi debatami. O novem bbrtnem zakonu je predaval g. Založnik, k zakonu o pobijanju nelojalne konkurence in mojstrski ' izpitni komisiji g. Bureš, o davčnih zadevah g. Zadravec, o moj-sterskem bolezenskem in starostnem zavarovanju g. Volk. Da kratko na-značim stališče, ki ga je zavzel glavni zbor k posameznim predavanjem: 1.) Za ceno nujne potrebe enotnosti v obrtni zakonodaji v kraljevini sprejme v splošnem slovensko obrtništvo izdani zakonski osnutek kot dober, toda le pod pogojem, da se z zakonom predpiše absolutna obveznost članstva v prisilnih udruženjih za vse obrtnike, trgovce in industrijalce,ustanavljanje zveznih organizacij za prisilna udruženja in načelna obveznost mojsterskega zavarovanja za bolezen, starost in onemoglost, ostala določila pa tako prikrojijo sedanjim razmeram, da uvedba novih predpisov v ničemur in v nobeni pokrajini ne bo pomenila nazadovanja napram sedanjemu razvoju obrtništva. 2.) Zakon o pobijanju nelojalne konkurence naj z jasnim določilom zabrani tudi prodajo ali ponujanje prometnih predmetov pod lastno ceno. 3.) Izvajanje mojsterskih izpitov za rokodelske obrte naj se poveri zvezam obligatornih obrtnih udruženj. 4.) Čisti dohodek do Din 30.000 na j se oprosti dopolnilnega davka na pri-dobnino. Pri oceni dohodkov pridob-ninskih davčnih zavezancev je treba čim izdatnejše upoštevati tudi lego davku podvrženih obratovališč: v mestu, trgu ali podeželskem kraju. Davek na poslovni promet naj se z ozirom na povečano obremenitev z novimi neposrednimi davki popolnoma ukine, na vsak način pa naj se tega davka oprostijo brez izjeme vsi obrtniki, ki ne zaposlujejo stalno več kakor dva kvalificirana delavca. 5.) Obrtništvo šteje zakonito ugotovitev obveznosti mojsterskega zavarovanja za bolezen, starost in onemoglost med svoje najnujnejše zahteve. Posamezne vrste zavarovanja naj se uvedejo postopno. Zavarovanje naj izvršujejo zveze obligatornih obrtnih udruženj, vsaka za svoje področje, na podlagi oblastveno potrjenega pravilnika. V novi zvezni odbor so bili soglasno izvoljeni odbornikom: Golčer Jernej, sodar v Celju, Gams Drago, mehanik v Gaberju, Virjent Jakob, čevljar na Vranskem, Horvat Janko, slikar v Ljutomeru, Bureš Franjo, urar in zlatar, Kožuh Karol, brivec, Lešnik Mihael, krojač v Mariboru, Rebernik Florjan, kovač v Prevalju, Lozinšek Tomaž, pek v Ptuju, Zadravec Jakob, lastnik paromlina v Središču, Volk Jakob, krojač v Šoštanju, Gaiser Karol, kolar v Rogatcu; — namestnikom: Vrenko Mihael, mizar y Celju, Muhovič Ivan, mlinar na Gomilskem, Krajcer Anton, čevljar, Volčič Joža, mizar v Mariboru, Kumprc Franjo, strojni ključavničar na Teznu, Zabavnik Franjo, krojač v Ormožu; — računskim preglednikom: Kravos Ivan, sedlar, in Vahtar Miho, knjigovez v Mariboru. Zaradi ekspeditivnejšega poslovanja tvorijo v bodoče mariborski člani odbora in namestniki zvezno eksekutivo, kateri se poveri reševanje (zveznih poslov, ki niso načelnega značaja, proti poročilu v prvi naslednij odbo-rovi seji. Prihodnji glavni zbor se skliče v Ljutomer. Med slučajnostmi se je razpravljalo še o pritožbi mariborskih in ptujskih mesarjev zoper špeharsko nadlego, o novem pravilniku za obrtne nadaljevalne šole, o ustanavljanju strokovnih produktivnih zadrug za izdelovanje predmetov, ki se uvažajo iz inozemstva, in o preziranju obrtnih zadrug s strani zbornice za TOI odnosno njenega obrtno-pospeševalnega zavoda. Zborovanje je vodil zvezni predsednik g. Bureš. Med častnimi gosti smo videli častnega predsednika zveze g. Rebeka, celjskega mestnega na- čelnika g. dr. Goričana z magistratnim svetnikom g. Šubicom, magistratna svetnika g. Rodošeka iz Uaribora, obrtno-zadružnega inšpektorja g. Založnika, zastopnika obrtno-nadaljeval-nega šolstva g. Bizjaka in zastopnika ljubljanske zveze obrtnih zadrug gospoda Igliča. Živahno aklamiran je bil brzojavni pozdrav slovenskih delegatov z istočasnega beograjskega obrtniškega kongresa. Glavni zbor je odposlal udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju in brzojavno pozdravil ministrskega predsednika Živkoviča, trgovinskega ministra Juraja Demetrovuča in kongres Saveza zanatskih udruženj v Beogradu. Zborovanje je trajalo nepretrgoma 4 ure, nakar smo se korporativno podali na celjsko obrtno nadaljevalno šolo, kjer nam je vodja šole ravnatelj Bizjak v spremstvu strokovnega učitelja g. Žoharja razkazal nad vse lepo razstavo vajenskih izdelkov, in si pod vodstvom domačina g. Golčarja še ogledali Obrtni dom celjskega Slovenskega obrtnega društva. Obrtna banka v Ljubljani. Obrtna banka je imela 17. marca 1930 svoj IX. redni občni zbor. Iz letnega poročila posnemamo sledeče: Uvodoma konstatira upravni svet, da smatra zavod za svojo nalogo prilagoditi svoje poslovanje sedanjim gospodarskim prilikam, ki se konsolidirajo. To stremljenje zavoda je razvidno iz bilančnih številk in se lahko z zadoščenjem ugotovi, da je uživala Obrtna banka v Ljubljani v letu 1929 povečano zaupanje svojih strank vlagateljev, osobito iz vrst obrtništva, kajti stanje vlog se je zvišalo brez novega pritoka od strani prijateljskih denarnih zavodov. Zavod je po zdravem principu gledal na likvidnost, posojeval v okvirju razpoložljivih sredstev in izločeval iz svojega poslovanja kredite, ki nimajo obrtno-trgovskega obiležja. Pri upoštevanju teh smernic z zadovoljivim sodelovanjem podružnice v Ljutomeru se izkazuje približno isti dobiček kot v letu 1928. Obrtna banka hoče ostati zvesta svoji nalogi, ki si jo je zadala ob svoji ustanovitvi in želi biti jo svojih močeh na razpolago osobito našemu obrtništvu. Svoje prijatelje iz obrtniških krogov prosi, da jo v teh stremljenjih podpirajo. Iz bilance k 31. decembru 1929 posnemamo sledeče: Aktiva: Gotovina v blagajni Din 668.286-29. Valute, devize in novci Din 22.402 23. Menice. Din 1,083.425-—. Vrednostni papirji Din 398.601-30. Predujmi na vrednostne papirje Din 598.175-50. Dolžniki Din 11,240.058-55. Dolžniki za prevzete garancije Din 2 894.06015. Inventar Din 98.809-27. P '.'hodne postavke Din 74.322-75. Pasiva: Delniška glavnica Din 2 000.00C-—. Rezervni fondi: redni rezervni fond Din 198.551-66, font za kto-kto zgube Din 242.152’57, skupaj Din 440.704-23. Vloge: na knjižice Din 4 674.156-38, na tekoči račun Din 5,682.0^7-45, sku- jev 1,271.447-77. Upniki za prevzete garancije Din 2,894.060-15. Neizplačana dividenda Din 5.402-50. Čisti dobiček: prenos dobička iz min. leta 1928 Din 2.071-90, dobiček za leto 1929 Din 108.200-66, skupaj dinarjev 110.272-56. Na občnem zboru so bili izvoljeni ponovno sledeči gcspodje: Upravni svet: Predsednik: Kavčič Fran, posestnik, trgovec in gostilničar, predsednik Zadruge gostilničarjev, kavamar-jev itd. v Ljubljani, I. podpredsednik; Krofta Hanuš, ravnatelj Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani, II. podpredsednik : Franchetti Engelbert, brivski mojster, upravni svetnik Drž. Zanatske banke kralj. Jugoslavije v Beogradu itd. v Ljubljani. — člani upravnega sveta: Jakopič Josip, posestnik v Ljubljani, dr. Kokalj Alojzij, odvetnik in upravni svetnik ljubljanske kreditne banke v Ljubljani, Ravnikar Franc, mestni tesarski mojster in načelnik Tesarske zadruge v Ljubljani, Rohrmann Viktor, veletržec in posestnik v Ljubljani, dr. Žirovnik Janko, odvetnik v Ljubljani, Rojina Anton, tovarnar in posestnik v Ljubljani. Nadzorstvo: Predsednik: Franzi Henrik, tovarnar in posestnik v Ljubljani, člani nadzorstva: Ambrožič Josip, tovarnar gredež in posestnik v Ljubnem, Horvat Janko ,sobni slikar v Ljutomeru, Jelenič Jernej, tovarnar in posestnik v Ljubljani, Krapeš Fran, kavarnar in restavrater v Ljubljani. Ravnatelj zavoda je: Gruden Mirko. Načelstvo podružnice v Ljutomeru: Predsednik: Zemljič Fric, župan in veletržec v Ljutomeru, člana načelstva: Dr. Stojan Ivan, notar v Ljutomeru in Žitek Matija, trgovec v Ljutomeru. Dirigent podružnice: Ogrin Rajko. Opozarjamo naše obrtništvo na ta naš denarni zavod, ki je namenjen specijelno njemu ter lahko gleda pri dosedanjem delu na lepe uspehe v paj Dan 10,356.253-83. Upniki dinar-korist ravno obrtnega stanu. Damsko friziranje. Med publiko vlada domneva, da se more škoditi x*asti las z zunanjimi vplivi, posebno z vročino (zasmoje-nje). Seveda so taki mehanični vplivi, m. pr. prevelika vročina, zvezani lahko z zapaljenjem rožene substance lasu. Nikdar pa ne more zasmojevanje las imeti na rast las za vedno škodljiv vpliv. Nasprotno povzroči razkroj rožene substance, da se še z večjo hitrostjo tvorijo tvarine za obnovo do-tičnega pokončanega lasu; s tem pa ■seveda nočem reči, da bi bilo želeti, da kak neroden kodrač pokončava lase. Spada pa to k onemu delu gojenja las, ki ima namen pospeševati rast las, da se lasje na koncu z gorečo svečo posmode. S tem se uničijo razcepljeni konci las, ki s svojim cepljenjem odvzamejo lasnemu stebelcu velik del sokov, ki pospešujejo lasno rast. Proti ondulaciji las zato ni prav ni-‘kakih pomislekov. Gre za čisto kozmetično in estetično zadevo, da so lasje pravilno in dobro smojeni. Smojenje las pa je dandanes že davno prehitelo trajno kodranje (Dauer-wellung), ki je v začetku pač vzbujalo pri publiki upravičeno skepso. Kakor vsaka nova iznajdba je bilo izpostavljeno tudi trajno (kodranje las mnogim zmotam, preden je doseglo to popolnost ,kakor jo ima danes. V sedartjem stadiju pa moramo biti absolutno pristaši tega kodranja. To je tehnično popolnoma omogočilo, da se docela posnemajo naravni kodri in da se morejo dati s temi zvezane lastnosti tudi najbolj gladkim lasem. Trajno kodrani lasje ostanejo tudi pri vlagi vedno kodrasti; koder postane vsled upliva vlage celo trdnejši. Da se preprečijo morebitna poškodovanja radi kodranja s smojenjem, se lahko uporablja za gladke lase prav tako kakor za naravne kodre samo vodno kodranje, ki še pospeši od pornost las. Kemikalije in aparature za trajno kodranje so že tako izboljšane, da se pri pravilnem ravnanju ne pripeti niti da bi se lasje lomili niti da bi se zasmodili. Pod pravilnim ravnanjem pa se razume seveda pred vsem strokovnjaška preiskava kvalitete las in strokovnjšaka izvedba vseh procedur, ki je s tem v zvezi, kajti od te preiskave je edino odvisno, da se trajno kodranje posreči. Zato se vprašajte: 1. Ali so prišli lasje kdaj v stik z lužili (Bleichmittel)? 2. Ali so lasje mastni ali suhi? 3. Ali so trdi ali mehki? 4. Ali so beli? Ako ste si o vsem tem na jasnem, potem šele smete začeti s trajnim ko-dranjem. Luženi lasje ne smejo biti izpostavljeni visoki vročini; zavojčki se morajo nadalje obdati z oljnatimi krpicami, kakor se to dela tudi pri suhih laseh. Enako je ravnati tudi z belimi lasmi. — Mastni ali normalni se smejo brez nadaljnjega izpostaviti direktnemu vplivu vročine. Po izvršenem pregretju in nadevanju preparata je neobhodno potrebno, da se lasje dobro izmijejo. To edino jamči za dober uspeh trajnega kodranja. Ker tehnika na tem polju stalno napreduje, bode postalo v teku časa trajno kodranje, kombinirano z vodnim kodranjem, ideal lasnega lepšanja. Za naše krojačice. Najnovejši vzorci pomladanskega in letnega blaga so razstavljeni v izložbah modnih trgovin. Izredno velika izbira je v pralni svili, ki je razmeroma poceni. Meter stane 30—40 Din. Pri izbiranju blaga morate upoštevati, za koga ga kupujete. aTko n. pr. se ne poda majhni suhi ženski, obleka iz blaga z velikim rožastim vzorcem. Droben vzorček pride vse bolj do veljave. Pri obleki iz črtastega blaga pazite pri prikrojevanju, da so črte po dolžini, zlasti pri naročnicah, ki so precej obilne. Tudi v svetli obleki se zdi postava bolj močna kakor v temni. Krilo mora biti spredaj vedno nekoliko daljše kakor zadaj. Kadar ste v zadregi in ne veste kakšen ovratnik se najbolj poda na to ali ono obleko, naredite belega. Sicer pa v barvi, ki prevladuje v vzorcu. 6e je, recimo, obleka za starejšo gospo, vzemite temnejšo barvo vzorca, za mlado pa svet- Čevljarska obrt je v prejšnjih stoletjih obsegala ne samo izdelavo čevljev in škornjev, temveč si je moral čevljarski mojster sam izdelovati tudi usnje, črnilo, mazilo itd. Žena je morala plesti dreto, bodisi iz konoplje ali lana. Mojstri starih časov so se v mladih letih gotovo jezili nad takimi deli, današnjim mojstrom in ženam ni tega več treba. V splošnem je bila v prejšnjih časih čevljarjeva eksistenca zasigurana tudi po statutih cehov vin vsaka konkurenca skoro onemogočena. Tako je šlo do leta 1868. Od takrat dalje pa je začel pihati veter svobode in imamo šibkejšo zaščito pred konkurenco. Nasprotno pa se je dala inteligentnim rokodelcem možnost po-speti se svobodno po svoji spretnosti. K temu spada seveda znanje v tej stroki in zahtevalo se je zato od vsakega mojstra kot predpogoj, da je bil •pred imenovanjem najmanj pet let ali celo še več časa na popotovanju v raznih državah Evrope. Pri takem popotovanju je bil primoran vsak delavec iti od delavnice do delavnice in tako si je pridobil vsestransko strokovno izobrazbo. lejšo. K vsaki obleki iz vzorčastega ali enobarvnega blaga se poda enobarven ovratnik in zapestniki. Pri ob-, leki brez rokavov obrobite rokavno izrezo s poševno progo, sicer se izreza razvleče. Bel ali svetel ovratnik za na volneno obleko, morate izdelati samega za se, ter ga prišiti na obleko le z robnim vbodom. Volnena obleka se pere le rekdokdaj, ovratnik pa večkrat. Pri zvončastem krilu ne naredite visokega roba kakor pri krilu položenem v gube, temveč prikrojite krilo le tako dolgo, kakor mora biti in ga obrobite s poševno progo. Letne oblekce so največ zvončaste, včasih široke spodaj do 7 m in segajo do sredi meč, Toda nosila se bodo tudi plisirana krila in krila z našitimi volani. Bluze vseh vrst so zelo moderne. Nosijo se največ zataknjene pod krilo. M. R. Kako vse drugače je dandanes. — Strojenje je že posebna obrt, kopita se izdelujejo že s pomočjo strojev. V tovarnah so nastavljeni za modeliranje umetniki po poklicu. Mojster, ki je kot delovodja v posameznih panogah njegove stroke, mora biti večkrat v vsem izučen. — Kdor spada danes k čevljarski obrti in ne poseduje dosti izobrazbe, ta naj rajše ostane kot dobro plačan pomočnik, dočim oni drugi izrabi strokovno znanje in se približuje polagoma k samostojnosti. On stremi za tem, da bo napravil kaj dobrega in zahteva tudi za to dobro plačilo. Tako bode rokodelstvu in sebi trajno dobro služil. — Seveda pa se ne sme vsled visokega plačila za manjvredno delo po tvorniški izdelavi izpodkopavati dober glas in se mora bojevati z vsemi sredstvi proti škodljivemu fušarstvu. — Dobro mojstrsko delo ne stoji na višini samo glede tehnike, temveč se mora pokazati, da je možno, kar se tiče prikladnosti noge in želja odjemalcev, dovršiti edino samo pri posamezni izdelavi po obrtniku. — Tovarne delajo v splošnem za povprečne razmere. Kdor pa meri noge natanko po pred- pisih, ta spozna, da so mere noge ravno tako različne kakor obrazi ljudi. — Odjemalec, ki trpi vsled nepravilnosti nog, bo vedno rad dobro plačal in se držal mojstra, ki mu je napravil za njegovo nogo dobro prikrojeno obutev. Zato mora vsak mojster biti kos vsem zahtevam. Ta navodila naj dajo vsakemu mislečemu rokodelcu priložnost, da doseže to, kar na tihem namerava doseči. — Toda ne zadostuje samo tehnična izobrazba, da obrtnik napreduje, temveč znati mora tudi trgovske stvari. Razumeti se mora na nakup blaga, kalkulacijo in knjigovodstvo. Mi se moramo podvizati, da ustrežemo ne samo odjemalcem, temveč da tudi dosežemo lep materijalni uspeh zase. Malomarne naj poučijo zadruge. Naj gre glas od prijatelja do prijatelja četudi od začetka brez uspeha. — Vendar je treba veliko dela in truda za odstranitev težkega čevljarskega položaja. — Tega pa se ne smemo strašiti če smo zavedni čevljarski obrtniki. I. Mihelčič star. O elektrifikaciji Dravske banovine. (Nadaljevanje.) V letu 1919. je začela graditi Električna zadruga Spodnja šiška električno omrežje ter je postavila 2 transformatorja. Električni tek dobiva od elektrarne Češenj iz Broda pri Tacnu, katero simo opisali že v eni prejšnjih številk. Električna zadruga v Spodnji šiški oskrbuje s tokom celotno bivšo občino Spodnja šiška in ima 560 zadružnih članov. Konsumentov je približno 1100 s ca. 8000 instaliranimi žarnicami, kakor tudi z večjim številom motorjev za pogon raznih rokodelskih strojev. V poslednjem času pa je prevzela tudi vso Zgornjo šiško. V istem letu je zgradil lastno elektrarno tudi g. Franc Izgoršek, tovarnar pohištva v Šmartnem pri Litiji. Elektrarna je manjšega obsega in sicer z delazmožnestjo 9 KW in napetostjo 220 voitov. Ima poleg dinamo-stroja tudi akumulatorsiko baterijo, ki se čez dan, ko je tovarna pod parnim obratom, napolni, zvečer pa oddaja tok za Šmartno. Leta 1926 je podaljšala elektrarna svoje omrežje tudi še v vas Črni potok. Elektrarna ima okroglo 70 konsumentov s 400—500 instaliranimi žarnicami. Leta 1920 je bila zgrajena elektrarna usmiljenih bratov v Savinjski dolini in sicer v Vrbju pri Žalcu. Dela-zmožnost te elektrarne znaša 50 KW in ima visoko napetostni tok 6000 voltov. Tok oddaja vasem Petrovče, Arja vas, Dobrišavas, Griže, Migojnice in Vrbje. Elektrarna ima 180 konsumen-tov s GOO—700 instaliranimi žarnicami. (Nadaljevanje sledi.) Plačevanje banovinske doklade na uslužebnski davek. Spričo številnih vprašanj, kako naj se plačujejo 40% banovinske doklade na uslužbenski davek, ki se plačuje v davčnih znamkah, opozarja Zbornica za trgovino, obrt iin industrijo v Ljubljani vse interesente, da se plačujejo banovinske, kakor tudi občinske doklade na uslužbenski davek v vsakem primeru v gotovini pri pristojni davčni upravi, torej tudi v primeru, da se davek sam plačuje v d avansi h znamkah. Pri uslužbenskem davku se (pobirajo samoupravne doklade samo na ene prejemke, ki presegajo Din 4000 mesečno ali Din 960 tedensko, na uslužebnski davek na dohodke in koristi, ki se pojavljajo zdaj pa zdaj 'in ki niso določene s stalno, letno, mesečno, tedensko ali dnevno vsoto (tantijeme, nagrade, provizije itd.) pa se nalagajo doklade na vsako vsoto ne glede na višino prejemka. Pridobivajte našemu listu vedno nove naročnike! Josip Steinman, čevljarski mojster in strokovni učitelj: Nekaj besed o čevljarskem obrtu. Kaj Je novega Borzno poročilo. Tuje valute so stale v prošlem letu v dinarjih: Berlin (nemška marka) 13-50, Budimpešta (pengo) 938, Curih (švicarski frank) 10-96, Dunaj (šiling) 7-98, London (funt) 275-— , Newyork (dolar) 56 45, Pariz (francoski frank) 2-22, Praga (češkoslovaška krona) 1-68, Trst (lira) 2-97. Strokovna udruženja hrvaških obrtnikov so se izrekla za načrt obrtnega zakona ter protestirala proti zaključkom konference obrtniških udruženj' v Beogradu, v katerih se ta zakonski načrt odklanja. Trgovska pogajanja z Avstrijo, ki so se pričela prejšnjo soboto, kažejo, da zahtevajo Avstrijci za njihov popust pri uvozu naše moke in žita koncesije pri uvozu avstrijskih izdelkov iz litega železa, bakra, medenine in drugih kovin. Gandi, voditelj upora v Indiji, je bil aretiran in ga nameravajo odpeljati v zapore na Angleško. Nafto so izsledili v bližini Tuzle v planini Majevici, kjer so navrtali že 65 m globoko ter naleteli na nafto, kise je po laboratorijski preiskavi pokazala kot izborna za pridobivanje bencina. Zasedanje sveta Društva narodov se prične v pondeljek v Ženevi, kjer. se bo razpravljalo med drugim o konferenci za carinsko premirje in o vprašanju finančne podpore draavam,, ki bi bile v nevarnosti pred vpadom! sovražnika. Konkurzov v Jugoslaviji je bilo v prvih štirih mesecih letošnjega leta 303, kar pomeni izboljšanje napram lanskemu letu, ko sta imeli samo Srbija in Črna gora 347 konkurzov. Naša trgovinska bilanca izkazuje za prvo četrtletje (januar, februar in marec) uvoženih 298.360 ton blaga za 1740 5 milij. Din napram 272.680 tonam v vrednosti 16493 milij. Din v isti dobi lanskega leta, dočim je znašal naš izvoz manj, tako da je letošnje četrtletje pasivno za 44-5 milij. Din. Donos neposrednih davkov v teku lanskega leta, ko je bila- uveden* davčna reforma, izkazuje 2005-8 milij. dohodkov, dočim so znašali leta 1928 samo 1774-1; od tega odpade na Slovenijo 212-2 milij. Din odnosno za leto 1928 205-1 milij. Din. Svetovna diskontna mera je zopet padla in sicer je znižala notna banka v Londonu in Newyorku na 3%, v Parizu pa celo na 2-5 %, s čemer je dosežena nižina, kakršne ne pomnimo od leta 1877 dalje. Gibanje cbrta in trgovine v Sloveniji kaže pravkar objavljena statistika Zbornice TOI, po kateri je bilo v teku prvega četrtletja prijavljenih 674 novih, odjavljenih pa 476 starih obrtnih podjetij, trgovskih pa prijavljeno 305, odjavljeno 367. Ljubljanska borza je imela svoj občni zbor, na katerem so podana poročila pokazala, da je devizni promet v prošlem letu znašal skoro 1 milijardo Din, v lesu 16 milij., žitu 82 in efektih 1-3 milij. Din. Redukcijo banovinskih proračunov je odredil ministrski predsednik general Živkovič glede izdatkov za re-prezentacijo in zaupne posle, podpore in nagrade, ki se morajo docela ukiniti, posebno visoke ostale postavke pa po možnosti znižati. Fond Nj. Vel. kralja Aleksandra v višini enega milijona dinarjev za podpiranje kmetijstva je ustanovila Narodna banka. Tujski promet na Jadranu je v zelo Živahnem razvoju, kar kaže vest, da sta v soboto in nedeljo prispela v Dubrovnik dva velika prekooceanska parnika *z ameriškimi, angleškimi in skandinavskimi izletniki. Novo paniko na newyorški borzi je povzročil nenadni padec delnic raznih industrijskih podjetij, ki se v milijonih komadov mečejo na trg ter izgubljajo ogromno na svojih cenah. Znižanje obrestne mere v Jugoslaviji je v živahni razpravi med uglednimi finančniki in iz Beograda že prihajajo vesti, da bo tudi Narodna banka sledila vzgledu tujih držav, ki so znižale diskont. MEDIČ-ZANKt 1 tvornlce olja, Grneža, lakov In barv (boja) d. K O. SE. Centrala v Ljubljani * Lastnik Franjo Medič Tovarne: Ljubljana-Me d vode -Domžale Podružnice In sklad!8£a: Maribor, Novlsad bi Lastni dom. proizvodi: laneno olje, flrncž, vse vrste lakov ia e maj lis o lakastih barv, oljnatih barv, kemijsko Čistih, olepšanih in navadnih prstenih barv vseh vrst in nijane, steklarski kit, čopiče znamke „Merakl“ in sploh vse v barvarsko stroke spadajoče blago za obrtnike« trgovino, industrijo, u železnic«, pomorstvo in zrakoplovstvo po ■oHdnih cenah in točni postrešb Obrtniška samopomoč. -^ObrtniškaSamopomoč:: Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani, je na zadnjem občnem zboru sklenila, podporo za 10 % povišati. Ako bi bilo zadostno število članstva, bi se bile podpore lahko povečale za večjo svoto in obenem bi se bili lahko prispevki znižali. Zato vabi obrtniška Samopomoč obrtništvo k vstopu, ker s tem vsak koristi sam sebi in pa skupnosti. Čim več nas bo, tem ceneje bodemo zavarovani. Tudi v interesu sedanjega našega članstva je, da vabi tovariše k vstopu, ker s tem le sebi koristi. Ker je bilo veliko slabo plačujočega članstva, se je' počelo leta 1928. čistiti z isključevanjem. Radi početnega velikega števila smrtnih slučajev je nastalo za kratek čas pomanjkanje denarja. Radi tega in pa radi čiščenja so nastale govorice, da društvo nobenega denarja nima, da razpada in da ga vse članstvo zapušča. Ker se pov-sodi najdejo zavistniki in grdi jeziki, ki drugim nič ne privoščijo, so nalašč širili take govorice in ljudje so jim Tes nasedali, iz društva izstopali,drugi iPa niso hoteli pristopiti. Radi teh jezikov društvo seveda ni razpadlo. Ravno nasprotno: na trdnejših nogah stoji kakor kaderkoli preje in je imelo koncem leta 1929. čez 82.000 din. imovine. Članov je okoli 700 in podpora se bode zvišala s 1. junijem od Din 3000 na Din 3300. Načelstvo bi pa rado znižalo tudi prispevke. Radi premalega števila članstva žal to za enkrat ni mogoče. Sedaj se plačuje mesečno za člana Din 10, pri zadostnem številu članstva bi se pa lahko za polovične prispevke dajale večje podpore. Vse to je seveda odvisno le od obrtništva in bi prišlo seveda v prid tudi le obrtništvu. Do danes smo na podporah za 114 smrtnih slučajev izplačali 385.000 dinarjev, kar je le precej denarja, kateri se je izplačal v prid, tolažbo in uteho tovarišem obrtnikom, katere je nesreča zadela. Nesreča pa lahko vsakega zadene, naj bode mlad ali star, bodisi potem nezgoda ali bolezen. Ako je zavarovan, je vsaj brez skrbi. Zato Vas vabimo še enkrat v naše vrste, ker s tem ne koristite samo skupnosti, ampak največ sebi, ker bode potem mogoče stvar tako urediti, da se bode dobilo za male prispevke zadostne podpore. Škodljiv pojav je pa tudi, da hoče skoro vsaka zadruga zase imeti lastno Samopomoč in tako nastanejo in ostanejo same male, bolehave in brezpomembne organizacije, katerih nobena ne pride do razmaha, ker je premalo članstva in premalo denarja. Zato bi bilo edino pravilno, da se vsa ta društva likvidirajo, odnosno, da se priklopijo zvezni Samopomoči. Potem bo stvar popolnoma drugača. Vse bi bilo poenoteno in z manjšimi stroški izvršeno. Le pri velikem številu članstva se da vse in vsestransko 'povoljno urediti. Tako bi se uresničila prislovica: V edinstvu in združenju je moč. Nesloga in separatizem pa le slabita vsako organizacijo. Vsa pojasnila daje tajništvo Samopomoči v Ljubljani,Beethovnova ulica št. 10 pritličje levo. Leta 1930. so umrli do danes sledeči: Betriani Marjeta, Kočevje; Lam-bergar Janez, Dobrunje; Peruzzi Helena, Medvode; Jeriha Miha, Dolenja Hrušica; Iglič Marjeta, Vrhnika; Jelenc Matija, Vel. Lašče; Goatej Marjeta, Planina Sev.; Lukman Ana, Ljubljana; Šega Marija, Ljubljana; Zakrajšek Ivan, Velike Lašče; Geyer Roza, Ljubljana. 10-letnica Obrtnega društva na Jesenicah z velikim taborom in razvitjem lastnega prapora se vrši letos dne 10. avgusta. Iz organizacij Zadruga čevljarjev v Ljubljani je imela svoj redni letni Občni zbor dne 6. aprila t. 1. pod predsedstvom gosp. Perdana Jerneja. Kot zastopnik Zveze obrtnih zadrug se je udeležil istega g. Ivan Šimenc. Občnega zbora se je udeležilo 97 članov, 13 pa se jih je oprostilo. Predsednik zadruge otvarja občni zbor ob pol 10. uri ,pozdravlja navzoče, nakar poda občnemu zboru kratko poročilo o zadružnem delovanju v preteklem iletu. Predvsem se spominja iimi*lih članov o. Petra Lukasa in g. Ivana Šetine. Dalje poroča, da ima zadruga 292 članov ter vpisanih 175 pomočnikov in 117 vajencev. Oproščenih je bilo 53 vajencev. Prejetih je bilo 255 odposlanik, pa 570 dopisov. Nato pripomni, da je načelstvo poleg omenjenih dopisov odposlalo oziroma osebno po deputaciji vložilo tudi več pritožb in resolucij proti tuji konkurenci in v zaščito čevljarske obrti in scer: dnei 27. marca 1929 na zbornico TOI in gospoda velikega župana, dne 10. decembra 1929 Banski upravi resolucijo 'po deputaciji g. Jerneju Perdanu in gosp. Josipu Prešernu. Dne 17. decembra p. 1. je bila vložena tudi na finančno upravo prošnja za odpis davka na poslovni promet čevljarjem, bila pa je zavrnjena z motivacijo, da zadruga ni upravičena vlagati pritožbe, temveč le vsak posameznik sam. Zato priporoča, da vlaga v bodoče pritožbe vsak, ki se čuti preveč ali nepravilno obdavčenega. Skupno z deputacijo mariborske zadruge sta bili predloženi Banski upravi dve resoluciji in sicer dne 17. I. in 21. II. t. 1., ki sta vsebovali protest proti podelitvi obrtnih ilistov trgovcem s čevlji. Mestni 'magistrat ljubljanski je podelil tvrdki >Bata v Ljubljani obrtni list za čevljarsko stroko, nakar je bil vložen po sklepu izredne odborove seje z dne 20. III. t. 1. protest proti temu, toda do danes še ni rešitve. Tudi pre-memba pravil, sprejeta na lanskem občnem zboru, je od vel. županstva potrejna, nakar posebno povdarja g. predsednik, da traja v bodoče učna doba tri in pol leta. Blagajnik gosp. Kralj poda blagajniško poročilo, glasom katerega znašajo dohodki Din 21.496-—, izdatki Din 21.438-—, saldo v blagajni z dne 31. XII. 1929 znaša Din 58-—. Čisto zadružno premoženje koncem preteklega leta znaša Din 39.201-73. Glede zavarovanja se je v teku obširne debate izrazila splošna želja, da se to zavarovanje uvede. Predvsem pa mora odbor izdelati točen pravilnik in ga dati rednemu ali izrednemu občnemu zboru v odobritev. Sprejeta je bila tudi spomenica za obligatorno starostno in onemoglostno zavarovanje obrtnikov pri Zvezi, katero se pošlje ministru za trgovino in industrijo ter ministru za socijalno politiko in narod, zdravje v Beogradu. Sprejeti sta buli nadalje dve resoluciji in sicer prva na Bansko upravo za potrditev pravil Zveze čevljarskih zadrug, druga pa na mestni magistrat, da 'posreduje pri davčni upravi, da ista prisilno izterjevanje zaostalih davkov ukine. Proračun z a leto 1930, katerega dohodpi, kaor tudi izdati znašajo Din 24.225, je bil soglasno sprejet. Radi poviška zvezine doklade za leto 1930 se zviša tudi zadružna doklada in sicer od Din 25 na 35, od 50 na 60, od 100 na 110, od 150 na 160 in od Din 250 na 260. Sprejeto. Pri raznoterostih se razvije o raznih zadevah čevljarske stroke debata, li koncu obžaluje g. predsednik, da so gg. člani tako malo zavedni, da se pred koncem občnega zbora odstranijo in omenja, da bo na prihodnjem občnem zboru predlagal, da se vsakemu, ki se predčasno odstrani, naloži globa Din 20-— poleg drugih doklad. Načelstvo. Čevljarska zadruga v Trbovljah je imela svoj občni zfbor v nedeljo, dne 23. marca 1930 v prostorih hotela Savinja v Laškem. Zboru je predsedoval načelnik g. Anton Malgaj, ki je uvodoma pozdravil navzočega zastopnika zveze, nakar je podal svoje poročilo, v katerem povdarja, da so se finance vsled cepitve bivše oblačilne zadruge skrajno znižale. Poživlja člane, ki za minulo leto še niso plačali doklade, da jo vplačajo čimpreje, iker bo sicer načelstvo primorano poseči po iztirjatvi upravnim potom. Oprostitve, ki so se vršile v preteklem letu trikrat, so pokazale, da bo treba tudi v bodoče določiti na leto troje oprostitev. Na njegov predlog se določi prva oprostitev za dne 6. aprila v Trbovljah, ostali dve. pa odredi po eno v Hrastniku in po eno v Laškem zadružni odbor na svoji prihodnji seji. Seje so se vršile po potrebi. Obiskane niso bile prav povoljno, lo pa deloma tudi radi tega, ker se odbornikom ne povračajo potni stroški. Dosedanjemu zaupniku V Laškem gosp. Vidaliju izreka za njegov trud v prid zadruge zahvalo. Vajencev je bilo v minulem letu vpisanih 29, oproščenih je bilo 21, novih članov pa je zadruga dobila 6. Za zadrugo, ki šteje preko 70 članov, število vajencev ni pretirano, kar bo za čevljarsko obrt imelo gotovo dobre posledice. Dalje poroča predsednik o delovanju zveze za dosego stališča glede skupnih zbornic. Predsednik zveze g. Rebek je na konferenci v Bosanskem brodu v popolnem sporazumu vseh zadrug to stališče odločno zastopal. Občni zbor zveze je letos sprejel sklep po splošnem (obligatornem) zavarovanju za obrtništvo. Takšen sklep je samo pozdravljati, ker je obrtnik v tem oziru danes na slabšem kot pa delavec. Dalje prečita predsednik še resolucijo, ki je bila sprejeta na zvezinem občnem zboru, ter predlaga, da slične resolucije s pripombo, da vse članstvo zadruge zvezinemu načelniku g. Rebeku izreka za njegov neumorni trud v prid obrthištva najtoplejšo zahvalo s popolnim zaupanjem za bodoče delovanje, — odpošlje banski upravi v Ljubljani ter ministrstvu za trgovino in obrt. Obračun za leto 1929 izkazuje Din 10.576-34 dohodkov in Din 62191-60 izdatkov. Preostanek Din , 4284-74 je deloma, naložen v hranilnici, deloma pa v raznih delnicah. Odobri se proračun za 'leto 1930, ki predvideva 2500 Din dohodkov in 4950 Din izdatkov. Primanjkljaj se sklene kriti z doklado, ki se določi na 60 Din letno za člana. G. Dolinšek pojasni, da s to doklado plača vsak član tudi že Obrtni vestnik, ki se mu bode dostavljal po pošita. Za to doklado je glasovalo vse članstvo razen g. Perca. Nadalje se sklene zvišati vajensko vpisnino on 20 na 40 Din in oprost-nino od 40 na 60 Din- Za zaupnika v Laškem se mesto odstopivšega g. Vidalija enoglasno izvoli g. Avgust Krajnc, čevljarski mojster v Laškem. Končno povzame besedo zastopnik zveze g. Krapež, ki poda o delovanju zveze obširno poročilo ter vzpodbuja obrtništvo k vzajemnosti in složnosti. Poročilo se vzame z odobravanjem na znanje. G. Dolinšek poroča, da se je na Dolu pojavil slučaj, da neki obrtnik izdaja nelojalno reklamo ter prečita en izvod izdanega letaka. Vsebina je deloma smešna, deloma pa za ostalo obrtništvo žaljiva. Tako početje občni zbor obsoja ter izraža željo, da bi se slični pojavi meti obrtništvom v bodoče ne ponavljali. Pojasnilo delegatom celjskega glavnega zbora. Splošna zveza obrtnih zadrug je že z dne 15. marca 1.1. vložila prošnjo za 50% popust voznine za delegate na celjski glavni zbor. Popust je končno z odločbo ljubljanske direkcije državnih železnic od 8. IV. 1930 bil tudi odobren, vendar pod pogoji, kakršnih zveza že po svojih' pravilih ni mogla izpolniti. Zveza je na to opozorila direkcijo s ponovno vlogo in prosila, da se dovoli kakor v drugih slučajih povratek delegatov z voznim listkom, ki je bil kupljen na odhodni postaji, in s tiskanim vabilom za glavni zbor, na katerem potrdi udeležbo vodstvo zbora. Tej prošnji pa železniška direkcija ni mogla ugoditi in je v dopisu z dne 14. IV. 1930 odgovorila, da ni upravičena odstopiti od prvotno zahtevanih strogih pogojev. Toliko v pojasnilo gg. delegatom, ki so naravno bili neprijetno iznena-deni, ker so morali plačatj celo vozovnico. Kakor je uvideti, je zveza storila vse, kar ji je buo IMogOČP, doseže dopustne ugodnosti. Občni zbor Zadružne zveze v Ljubljani. Dne 30. m. m. se je vršil v Ljubljani občni zbor Zadružne zveze, ki je bil povoljno obiskan, ker se je zborovanja udeležila nad polovica včlanjenih zadrug po svojih delegatih. Zborovanje je vodil predsednik minister dr. Korošec, ki je tudi podal poročilo o našem gospodarskem položaju. Ministrstvo za promet je za to skupščino dovolilo delegaitol polovično vožnjo, tako da se je vsak udeleženec mogel s prvotnim voznim listkom in z izkazom udeležbe povrniti brezplačno. Razno. Mednarodnost jubilejnega velesejma v Ljubljani, ki se vrši od 29. maja do 9. junija najlepše dokazuje pregled razstavljaleev. Najraznovrst-nejše blago po tovarniških cenah razstavi na prostoru od 40.000 kvadratnih metrov skoraj 800 tovaren, od teh ena tretjina iz inozemstva in sicer iz Anglije, Avstrije, Belgije, Brazilije, Č. S. R., Danske, Francije, Finske, Grčije, Holanske, Italije, Litve, Nemčije, Ogrske, Poljske, Švedske, Švice in Severne Amerike. Legitimacije, ki upravičujejo do polovične vožnje na železnici, veljajo 30 Din in se dobe pri denarnih zavodih, zastopnikih, trgovskih organizacijah, Putniku itd. in direktno od velesejmsikega urada. Uradne ure pri Glavni carinarnici v Ljubljani. Zbornica za TOI opozarja interesente, da posluje, počemši s 1. majem t. 1., Glavna carinarnica I-reda v Ljubljani ob delavnikih od 7-30 d ol2-30 ter od 16. do 18. ure, ob sobotah pa od 7-30 do 13-30. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine daje pojasnila brezplačno ia nanj naslovljeni dopisi so kolka prosti! Na vprašanja, ali pobira zavod za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu za podana pojasnila kako pristojbino in ali so nanj nasflovljeni dopisi zavezani kolku, opozarja Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, da ne zahteva omenjeni zavod za pojasnila, katera daje tudi privatnim osebam, nikake pristojbi- ne. Tudi vloge privatnih oseb, ki žele pojasnila, kakor pojasnila sama niso -zavezani kaki taksi po zakonu o taksah. Minister trgovine in industrije dr. Juraj Demetrovic se je mudil prošle dni ob Jadranu, kjer je obiskal Rab ter se nato odpeljal preko Sušaka in Zagreba v Beograd. Zakon o zgradbah je izdelalo ministrstvo za zgradbe sporazumno z ministrom pravde ter z njim urejuje stavbnopravne predpise za avtonomne uprave. Anketa o ureditvi cest se je vršila v sredo v Ljubljani ob navzočnosti predstavnikov banske uprave, mest, Zbornice za TOI in Imenjerske zbornice ter je po obširnih in jako zanimivih razpravah sprejela zaključke za smernice, ki bi se jih bilo držati pri rešitvi tega aktualnega vprašanja. katerih je 51 sposobnih, 18 zaostalih in 6 neredovanih. Od teh je 46 brivcev, odnosno lasničarjev ter 29 frizerk. V obeh šolah poučuje 9 učnih moči, med njimi 2 mojstra za strokovne predmete. Šolstvo. Šolska vodstva, pozor! Letošnji ljubljanski jubilejni velesejem se vrši od 29. maja do 9. junija in pada torej še v šolsko leto. Šolska vodstva, posebno ona na deželi, naproša Uprava ljubljanskega velesejma, naj svoje majske izlete ur.ede talko, da si bo mladina v zvezi z izletom zamogla ogledati tudi velesejem. Na velesejmu bo zbrano vse, kar zamore zanimati tudi mladino in dvigati njen narodni ponos. Kajti večino razstavljenih predmetov je ustvarila slovenska roka in slovenski um. Razlaga pod vodstvom strokovnega učiteljstva bo mladini v največjo 'korist. Za učence vseh šol velja znižana vstopnina po 3 Din, spremljajoče učiteljstvo je vstopnine prosto. Splošna obrtno-nadaljevalna šola v Ljubljani na Vrtači šteje koncem šol. leta 1928/SO 105 vajencev, od katerih ie 80 spočitih; 16 Zaostalih iti 9 he- redovanih. Od teh je 33 pekov, 6 slaščičarjev, 1 medičar in 7 vrtnarjev. V jeseni 1929 ustanovljena strokovna nadaljevalna šola za brivce, frizerje in lasničarje na Vrtači ima v 3 razredih 75 vajencev in vajenk, izmed KOVAŠKO OGLJE PRAŠKI ANGLEŠKI IN DOMAČI KOKS «1 I STALNO V ZALOGI PRI LIRIJA, fr*1 Ljubljena DUNAJSKA CESTA ŠTEV. 46 Dobave. Licitacija glede oddaje čiščenja lokomotiv in tenderjev, ki bi se imela vršiti pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu dne 19. maja 1930, se vrši dne 10. junija 1930. Prodaja lesa. Direkcija šum v Ljubljani sprejema do 21. maja 1930 ponudbe glede prodaje hrastovega lesa. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani). Oddaja zgradbe konjušnice na Su-šaku se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 23. maja t. 1. pri Inže-njerskem oddelku Savske divizijske oblasti v Zagrebu. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani). DobaVč, Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 13. maja t. 1. ponudbe glede dobave železne pločevine in raznega lesa. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku). — Direkcija držav, rudnika Kakanj sprejema do 14. maja t. 1. ponudbe glede dobave pločevinastih plošč. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 21. maja t. 1. pri Upravi državnih monopolov, ekonomski oddelek v Beogradu glede dobave raznih spojnic. — (Predmetni I oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled). — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 13. maja t. 1. ponudbe glede dobave 1 vagona moke; do 19. maja t. 1. glede dobave 3 vagonov moke; do 20. maja t. 1. glede dobave 2000 kg kave in 5000 kg riža. — Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 15. maja t. 1. ponudbe glede dobave raznega pisarniškega materijala. — Prometno-komerci-jelni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 15. njaja t. 1. ponudbe glede dobave 25 Komadov karborundum plošč, 5 komadov kontrolnih ur, 100 gumijastih obročev, 30 kg cinka, 12 komadov rešet, 50 komadov klinger-stekel in 50 komadov steklenih cevi. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 19. maja t. 1. ponudbe glede dobave 2 transformatorjev. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled). — Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 23. maja t. 1. ponudbe glede dobave 250 kub. m mehkega jamskega lesa. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 22. maja t. 1. ponudbe glede dobave 500 zavitkov pralnega praška »Persil« ter glede dobave 2000 kg svinjske masti. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled). Zamenjava kovanega drobiža po t Din in po 2 Din. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je opozorila ministrstvo financ na velike nennilike, katere povzroča preobilica drobiža trgovcem 'in obrtnikom v Dravski banovini. Na to opozoritev je ministrstvo financ z odlokom Br. II. 36111 pooblastilo finančno direkcijo v Ljubljani, da preko davčnih uprav na svojem področju zamenjuje drobiž po 1 Din in po 2 Din za papirnat denar povsod, kjer se občuti preveliko kopičenje drobiža. O tem je finančna direkcija obvestila vse davčne uprave v svojem območju z naročilom, da upoštevajo to odredbo in sprejemajo pri plačilu davščin kovani drobiž v neomejenih količinah. Qi ■■m fo >5 ^ (O 0 'jp >w papir papir Steklen Flint „lmirgel“ pi**™, v polah in pasovih za vsakovrstne obrate ima vedno v zalogi Feliks Toman ml. Ljubljana, Resljeva c. 30 f OBRTNA BANICA V LJUBLJAN CENTRALA: TRG 4 Telefon »t. 2508 Račun ppl pelini hranilnici v Ljubljani ii. 12.GS1 PODRUŽNICA: UUTOMFR Telefon £t ZLGdJ £ ^saeiuJe ustanavljanje obrtnih In Industrijskih pedjeui, tevr&uie vse banane trans-£kniiiic« in na tekoii račun se obrestujejo kar najugodneje, vezane vloge po do- Oaje kredite v obrtna sitrhe, .— -------------- akcije najkulantneie. Vloge ne kelIHce In prlmerno wlio O Kreditni zavod za trgovino in industrijo Ljubljana Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju) Briojnvnl naslov: Kredit Ljubljana — Telefon K 2040, 2457, 2450, 2805 In 2806 Obrestovanje vlog, nakap In prodaja vsakovrstnih vrednostnih papiijev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu* in Inozemstvo, safe Jeposits itd. itd. Železnina orodje, okovjeiid. Porcelan Steklenina BOGDAN ŽILIC LJUBLJANA, Dunajska c. 11 (poleg Figovca) KREDITNO DRUŠTVO MESTNE* HRANILNICE LJUBLJANSKE dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem osebam mm Za konaonf} »Obrtnega Ve M Ivan Mihelčič. Crrjulk Ivan Lombar. — Tiskarna »Merkur«, trg.-tad.