, Izhajajo vsako julro.
Veljajo do konca leta 1918 20^. Za četrt leta K 10'—. Mesečno K 3-50.
Posamezna številka 20 v.
Oglasi po dogovoru,
Uredništvo in upravništvo je v „Zadružni tiskarni*, Dunajska cesta št. 7.
Telefona št. 180.
Uredništvo je strankam na razpolago od 6—7. ure zvečer.'
A
Št. 56.
.   k •        ...............—...............———
V Ljubljani, petek dne 6. septembra 1918.
Leto I.
Avstrijsko vojno poročilo.
Dunaj, 5. septembra. (K. u.) Uradno.
Italijansko bojišče.
V	ozemlju Como in vzhodno Monte Pertica so privedla podjetja naših naskakovalnih krdel do popolnega uspeha. Na Sedmih občinah in ob Piavi so bili obrezuspešeni sovražni poizvedovalni poizkusi.
Albanija.
Položaj je neizpremenjen.
Šef. gen. štaba.
*
Italijansko vojno poročilo.
Dunaj, 5. septembra. Laško uradno poročilo od 4. septembra: Včeraj popoldne so napadli močni sovražni oddelki po dolgem topniškem pripravljanju naše postojanke severno od Val Nose in vzhodno od Montella. Odbili smo jih in jim prizadejali težke izgube. Nekoliko bolj severno se je posrečilo sovražniku, kateremu je pomagala megla, zasesti greben Montella. V la-garinski dolini južno od Morija in Rovereta smo razkropili nekaj sovražnih čet. V dolini Brente in asiaški planoti smo obstreljevali s topništvom sovražne čete za bojnimi črtami.
*
Nove italijanske ofenzive treba.
Ženeva, 5. septembra. „Temps“ piše, da dobivajo Nemci na fronti med Scarpo in Ailetto pomoč, ki prihaja iz drugih odsekov, kamor pošiljajo sedaj avstro-ogrske čete.' Nujna dolžnost Italijanov je sedaj, da začno z ofenzivo proti habsburški državi.
Kaj bo neki?
Bern, 5. septembra. „Secolo“ je izvedel, da se radi nepričakovanih važnih političnih in vojaških dogodkov sestane italijanska državna zbornica 25. septembra k zasedanju, ki bo vsebovalo kakih 12 sej.
D’Annunzio v smrtni nevarnosti.
Kopenhagen, 5. septembra. „Daily Mail“ •zve, da se je d’Annunzio pred kratkim nahajal v smrtni nevarnosti, ker je v neposredni bližini njegovega ležišča eksplodirala bomba.
Nemško volno poročilo.
Nemci se dalje umikajo.
Berolin, 5. septembra. (K. u.) Uradno.
Vojni skupini kraljeviča Ruprehta in generalnega polkovnika von Boehna.
Med Ypernom in La Baseejem je pritiskal sovražni)? ploti našim novim črtam. Na pred-°zemlju puščeni oddelki so se tam umaknili po Povelju nazaj na te črte. Pri Wytschaeteu so bili Zvrnjeni delni napadi sovražnika.
Med Scarpo in Sommo je tipal nasprotnik Proti našim novim črtam. Infanterijski spopadi z našimi varstvenimi oddelki.
Ob Sommi artiljerijsko delovanje.
Med Sommo in Oiso smo nadaljevali prc* jnikanja, ki smo jih začeli 26. avgusta iz okolice •voye, in smo se predzadnjo noč brez boja ločili nd sovražnika. Ob sovražniku puščene zadnje cete so nam včeraj popoldne počasi sledile. h .. Sovražnik je dosegel zvečer s slabotnimi qeh nekako črto Vogenes—Guiscard—Apilly.
V	nižini Ailette so bili zavrnjeni sovražni sunki. Ravnotako so se izjalovili močni sovražni napadi tik južno Ailette pri Terny—Sorny, Cla-niecy in ßucy le Long. Podnarednik Schoele 9. natenje poljskega topniškega polka št. 92 je uni-'-•i tu v zadnjih bojih 8 oklopnih voz.
Vojna skupina nemškega cesarjeviča.
Vzhodno Soissonsa smo preložili obrambo . azaj od Vesle. Premik je bil izvršen načrtoma n neipoteno po sovražniku.
Včeraj smo sestrelili 32 sovražnih letal.
|	Večerno poročilo.
Berolin, 5. septembra. (K. u.) Uradno.
Bojna delavnost se je omejevala na boje v predpolju naših novih postojank.
von Ludendorff.
Podvodna vojska.
Berolin, 5. septembra. (Uradno.) Potopili 5,Po zopet 13.000 ton.
* *
*
1,600.000 Amerikancev v Evropi.
r . Washington, 4. septembra. Načelnik gene-•nega štaba March je izjavil, da je do 31. av-
odšlo v Evropo in Sibirijo 1,600.000 mož.
Amerika in Čehosiovakl.
, Washington^ 4. septembra. Reuter javlja, ^ te ameriški državni tajnik Lansing razposlal ečo noto: Ker so zgrabile češko slovaške $() proti Nečiji in Avstro Ogrski za orožje, ker je °rganizirale armado z lastnimi oficirji, kakor lo navada med civiliziranimi narodi, in ker
i zasledujejo cilj, katerega je določil češki Narodni j Svet, zato priznava ameriška vlada, da obstoji med na tak način organiziranimi Čehosiovaki in med Nemčijo, odnosno Avstro - Ogrsko, vojno stanje. Ameriška vlada priznava tudi češki Narodni Svet, ki je upravičen voditi politične in vojaške zadeve Čehoslovakov. Vlada Zedinjenih držav je voljna takoj stopiti v razmerje do češkega Narodnega Sveta.
Basel, 5. septembra. „Times* javljajo, da bo Wilson tako, kakor na delavce, razposlal tudi na meščanstvo Zedinjenih držav poslanico, da ga meščanstvo z vsemi močmi podpira v boju za pravico.
Angleži imajo 8000 tankov.
Lugano, 5. septembra. „Secolo* javlja, da imajo Angleži 8000 tankov. Od teh je ena tretjina v boju.
Berolin, 5. septembra. Anglija namerava očividno pripraviti mestu Douai usodo, ki je doletela St. Quentin in dnfga mesta v Pikardiji. — Letalci bombardirajo mesto in težka artiljerija ga obstreljuje.
Ženeva, 4. septembra. Agence Havas javlja, da je Cambrais za Nemce v nevarnosti.
Angleški delavci za mir.
Rotterdam, 5. septembra. Na konferenci delavskih društev, ki so združena v „Trade Unions“ in ki zboruje v Derby-ju, so pozvali angleški delavci delavce centralnih držav, da povedo svoje vojne cilje. Ta konferenca je protiutež proti konferenci v Londonu zaradi vojnih ciljev. Delavci zahtevajo od vlade, da se upošteva tudi njihovo mnenje in čuje njihov glas, in zahtevajo dalje, da vlada takoj začne mirovna pogajanja, kakor hitro Nemci Francijo zapuste.
Angleži v Palestini.
Curih, 5. septembra. V Palestini se pripravljajo Angleži na nove b:je. Doseči hočejo Aleppo, da pretrgajo zvezo med Mezopotamijo in Turčijo po bagdadski železnici.
Lenin.
„Pravda* pravi, da je atentat na Lenina glavna točka programa velike protirevolucijske zarote, ki se je razširila po celi Rusiji, koje izbruhi v Petrogradu in v Moskvi so povzročili živahne razprave in ostre protiodredbe boljševikov. Organizator boja s protirevolucijo, ljudski komisar Brujevič, je ugotovil, da se nahaja središče zarote v Nižnjem Novgorodu; drugo glavno taborišče protirevolucijonarjev pa je v Kazanu. V Nižnjem Novgorodu so se osredotočile protirevolucijske čete in so iz^ežbale belo gardo. Kakor hitro se je dalo v Moskvi znamenje — umor Leninov — bi morali protirevolucijonarji začeti s svojimi vojaškimi akcijami iz Nižnjega Novgoroda in Kazana. Kakor poroča „Vooruženyj Narod“, se je Lenin tisti dan, ko se je zgodil atentat, prijavil kot govornik pri delavskem zborovanju v Michelsonovi vtovarni. Lenin je pred vsem govoril, kako zatreti Cehoslovake, in je delavstvo pozval, nai se popolnoma posveti tej nalogi. Preje je nagovoril čete, ki so odhajale na sibirsko fronto, takole: „Vojaki! Odhajate na čehoslovaško fronto! Skrbite, da spravite našo rdečo armado na tišjo stopinjo. Postati mora cel, vzorno discipliniran organizem. Treba je zbrati vse moči, da obranimo domovino in sovražnika popolnoma premagamo, Naši najboljši voditelji vas bodo na fronti neprestano vzpodbujali. Vojaki! Domovina vas kliče, revolucija je v največji nevarnosti. Storite svojo dolžnost in branite rusko socijalistično federativno republikol“ „Izvestja poročajo, da je sovjetska vlada takoj po odkritju zarote sklenila socijalnorevolucijonarno gibanje na Ruskem zatreti in v to svrho vporabljati najostrejša sredstva. Ukazala je zapreti vse soeijalnorevolucijonarne organizacije. Vsak socijalni revolucijonar, ki bi se z orožjem upiral, bo brez sodnega postopanja ustreljen. ^ Vsekako gre takrat za glavni udarec proti boljševikom, ki ga je antanta organizirala. „Odesskij Listek* poroča, da so se vsi nasprotniki boljševikov strnili in so v Tomsku' uposta-vili centralni odbor za zatiranje boljševikov. Dognano je, da francoski generali v Petrogradu podpirajo g banje proti boljševikom in da so voditelji protirevolucije zastopniki francoskega vojaškega odposlanstva, ki se še nahaja na Ruskem, in pa angleški diplomatje. Glavni organizatorji pučev so Savinkov, preje vojni minister pod Ke-renskijem, knez Kuropatkin in inženir Ilinskij. Dognano je tudi, da ni daleč od teh dogodkov tudi nekdanji predsednik dume Gučkov. Boljše-I viški manifest objavlja, da je ves protirevolucijo-; naren tok inspirirala antanta, ki se je pri tem posluževala ruskih čet kot izvrševalnih organov. Voditelji boljševikov zagotavljajo, da se ni mogoče izogniti končnemu obračunu -z aliiranci, ki j ,	0 hiti ali ne biti boljševikov kot
i vladajoče stranke. Lenin je bil dosedaj tisti, ki ; se je najhuje branil, z orožjem v roki udariti se J z antanto. Sedaj je pa ta zapreka odstranjena.
*
Napad na Lenina.
Stockholm, 5. septembra. Moskovski listi j poročajo, da so socijalni revolucijonarji zadnje dni razširili celo množino letakov, v katerih na-
povedujejo atentat na Lenjtja. Napad na Lenina, kateremu naj bi bil sledil pogrom na ostale bolj ševiške voditelje, je bil zamišljen kot znamenje za veliko splošno protirevolucijo. Vsled protiod-jedb jsovjetske vlade, je bilo mogoče v kalu zadušiti ustajo. Organizatorje ustaje so zaprli. Konfiscirani akti, ki bodo predloženi revolucijskemu sodišču, bodo najbrže prinesli marsikako senza-cijonalno odkritje posebno glede tega, v koliko je bila antanta vdeležena.
Stockholm, 5. sept. Kako bo potekla Leninova bolezen, se ne ve. Gotovo je, da dolgo časa ne bo mogel opravljati svojega posla. Zato so'sklicali svet komisarjev, ki se bo razgovarjal o sedanjem položaju in ki bo Lenina nado-mestoval.
Leninova morilka v bolnici.
Berolin, 5. sept. Doro Kaplan, ki je izvršila atentat na Lenina, prepeljejo v jetniško bolnico. Obolela je vsled težkih telesnih poškodb in udarcev od razjarjene množice po atentatu.
Izjava vlade o napadu.
Stockholm, 4. septembra. O priliki atentata na Lenina priobčajo „Izvestja* oficijeien razglas sovjetske vlade: „Na voditelja maksimalistične stranke Vladimira Lenin-Uljanova je bil podvzet zločinski atentat. Storilka, znana socijalnorevolu-cijonarna agitatorica, je zaprta. Dokazano je, da so napad organizirali oni provokatorji, ki hočejo Rusijo zaplesti v novo vojno, ki je v interesu francosko-angleških kapitalistov. Svet ljudskih komisarjev je z večino glasov odobril sedanjo smer notranje in zunanje velikoruske politike. Ne more torej trpeti, da bi klika zastopnikov inteligence s pomočjo bomb, atentatov in otročjih spletk skušala, to politiko spremeniti. Sovjetska vlada je vse potrebno ukrenila, da vsak socijalnorevoluci-jonaren upor v kali zaduši. Maksimalistična vlada smatra za svojo dolžnost, prebivalstvo opozoriti na to, da bo sedaj brezobzirno postopala z agenti meščanstva in angleško-francoskega imperijalizma in ne bo prevzela odgovornosti za blazna in nečastna dejanja sovražnikov revolucije, ki hočejo zopet pognati Rusijo v propast. Sovjetska vlada poziva delavstvo in kmete, da se v tem kritičnem trenutku zbero okoli sovjetov in započno skupen boj z vsemi sovražniki sovjetske republike. Za atentat na Lenina so v celoti odgovorni socijalni revolucijonarji, ti izdajalci in kupljene antantine kreature. Svet ljudskih komisarjev bo z vso strogostjo nastopal proti socijalnorevolucijonarni stranki in vse krivce pozval pred revolucijsko sodišče !“
Angleška vlada zahteva zadoščenja.
London, 4. sept. Reuter javlja, da zahteva angleška vlada zaradi umora angleških državljanov pri zadnjih nemirih v Rusiji zadoščenja. Ko so^ boljševik! vdrli v palačo angleškega poslaništva, so ubili angleškega mornariškega atašeja in vse papirje uničili. Sedaj se boje napada tudi na francosko poslaništvo. Angleška vlada je zategadelj brzojavila ruski vladi, če ne da zadoščenja, da bo klicala člane sovjetske vlade osebno na odgovor in da bo poskrbela, da ne bodo nikjer na svetu našli zavetja.
Umor ljudskega komisarja Urickega.
Kopenhagen, 4, septembra. Dognano je, da je bij ruski ljudski komisar Urickyj umorjen po naročilu antante, kateri je bil na poti, ker je spletke aliirancev zasledoval in razkrival. Nedavno je pri nekem delavskem zborovanju v Petrogradu dokazal, da so ruski protirevolucijonarji, kojih središče je bilo takrat Arhangelsk, dobili samo od Angieške 40 milijonov rubljev denarne podpore, da započno protirevolucijonarno gibanje in teror. Urickyj je eden najstarejših članov ruske socijalistične stranke. Prvotno je bil menjševik, potem pa je s svojim prijateljem Trockijem ustanovil stranko takozvanih internacijonalćev, nakar Se je pozneje pridružil boljševikom.
Ruvanje proti boljševikom.
Stockholm, 5. septembra. Po poročilih „Izvestja“ je boljševiška vlada zaznala za načrt bele garde, da hoče v Moskvi napraviti velik puč. V moskovski guberniji v rugačevskem okraju so vrgli krajevne sovjete in pomorili člane rdeče garde. V Briansku, mestu v orlovski guberniji so izbruhnili anarhistični nemiri.
Ofenziva boljševikov.
Kopenhagen, 5. septembra. Za problematično se smatra na vodilnem mestu objavljena izjava „Pravde“, da hramba v boju s protirevolucijo nič več ne zadošča, ampak da je treba preiti k napadu na celi črti.
General Ivanov — kozaški general.
Kijev, 4. septembra. Izza bojev v Galiciji 1. 1914. znani ruski general Ivanov je postal general donskih kozakov.
Kodanj, 5. septembra. Brzojavke iz Pekinga javljajo, da bo Kitajska poslala v Sibirijo nekaj svojih čet dogovorno z Japonci.
Stockholm, 5. septembra. Boljševiške čete so morale zapustiti Nižnji Novgorod.
Stockholm, 5. septembra. V Moskvi so napadli oddelek letiških vojakov z bombami. 20 vojakov je mrtvih. Napadalca so ustrelili.
Vnanje in notranje ofenzive.
Velika ofenziva na zapadu se nadaljuje z vso ljutostjo. Neštete angleške in francoske divizije in brezbrojni ameriški polki navaljujejo že tedne na mogočni oklop nemških obrambnih črt, katere so sicer s pomočjo lahkih tankov in težke artiljerije in z nebrojnimi žrtvami potisnili precej nazaj, predrli pa še nikjer, tako da že francosko časopisje opominja občinstvo, naj bo pripravljeno še na nadaljne hude boje, ker zmaga še ni dobljena.
Vzporedno z vnanjo ofenzivo se vrše notranje. V vojski je dovoljeno vsako sredstvo; če je moralno in pošteno ali ne, potem se ne vpraša. Če le pomaga ali utegne pomagati, pa je dobro.
Angleška diplomacija v svojih sredstvih ni in ni bila nikdar izbirčna. Dokler jim je bila vojna sreča nemila, so nas naskakovali s poskusi na razdor med Avstrijo in Nemčijo. Ti poskusi se niso posrečili, na veliko veselje laške vlade, ki je takoj slutila veliko nevarnost za uresničenje svojih „svetih* narodnih zahtev, če bi Avstrija — ostala! Za tem poskusom je prišel drugi, mnogo nevarnejši, naperjen proti obema državama. To je bila ideja demokracije in samoodločbe narodov. Demokratična ideja naj bi razprla nemške stranke, da bi se bili vzdignili zoper prusko monarhično in militaristično vlado. Ta poskus, zanesti razdor v tujo hišo, je ravno tako malo upalil kakor prvi, ker je nemški duh tako monarhičen, da pravi socialist Menger, da Nemci sploh niso zmožni za revolucije. Vrhu tega je nemška vlada ravno o pravem času obljubila demokratične reforme in tako je potolažila tisto malo razburjenih duhov, kar jih je sploh bilo.
Odkar je antanta uvidela, da v Nemčiji ne opravi mnogo ali pa nič, se je vrgla vsa zapad-no-evropska diplomacija na Avstrijo. Čutili in videli so, da so avstrijska tla dosti ugodnejša za njihove težnje kakor nemška. V Avstriji naj bi bil narodni spor vzrok razpadu monarhije in tako narejen važen korak do končne zmage antante.
Princip narodne samoodločbe je bila prva iskra, katero so vrgli na našo streho. Lepa ideja je to in plemenita, ampak dokler živijo na svetu taki ljudje kakor danes, naravnost neizvedljiva v praksi, zlasti dokler igra vodilno vlogo v življenju narodov in držav — kapitali
Kapital ne pozna bratstva in enakosti, ne pozna ljubezni do bližnjega, ampak pozna samo gospode in hlapce.
Tega pri nas mnogi njso pomislili, ker so bili popolnoma prožeti misli, da je edino odločujoč element samo narodnostna ideja in ideologij intelektualcev. Tudi antanta se je iz istih razlogov zaračunala; avstrijski narodi so uvideli, da jim je koristnejše Podonavje kakor cela kopica malih državic, ali si pa sploh ničesar niso mislili, ko so slišali besede o samodoločbi, ker masa naših narodov še zdaleka politično ni tako razvita, da bi jo moderna beseda kar takoj spravila iz ravnotežja. Ostali so zvesti monarhiji na bojnem polju in večina tudi doma.
Ker se prvi poskus ni obnesel, so prišli z drugim, krepkejšim na dan. Ena vlada za drugo je začela razglašati, da priznava neodvisno češko in neodvisno jugoslovansko državo. Priznali so češko-slovaški narod (ne države, ker je še' ni) kot svojega zaveznika, samo da zaneso v češke bojne vrste razdor in dezercijo, češ, ko bodo Čehi slišali, da jim mi obljubljamo več kakor doma, bodo trumoma prihajali v naše vrste. Kakor povedo naša uradna poročila, tudi ti napori niso rodili pričakovanega sadu. Eden ali drugi omahljivec sicer se je našel, ampak prav malo, tako da o kakem izdajstvu češkega naroda ne moremo niti zdaleka' govoriti, čeprav nemški nacionalni listi to očitanje že do gnjusnosti pogrevajo.
Še mnogo manjše uspehe kakor pri ČehihT je dosegla antanta med Jugoslovani, zlasti med Slovenci. Vzrok je dvojen: lastno poštenje in lastna korist. Lastno poštenje nam veleva, da ostanemo zvesti državi in tistemu vladarju, s katerim nas druži zgodovina že stoletja, lastna korist nam pa pravi, da smo na boljšem v veliki državi in v velikem gospodarskem ozemlju kakor v majhnem. Naše poštenje in naša korist nas pa seveda ne ovirata, da ne bi poskušali doseči v državi boljše pozicije kakor jo imamo danes, dokler ne dosežemo svoje najvišje zahteve izražene v majniški deklaraciji.
Jasno je, da na take poskuse, zanesti raz-por med nas in tako z oslabljenjem notranje fronte vreč[ tudi vnanjo, centralne države niso ostale dolžne odgovora. Najjačje sredstvo, da oslabimo notranjo sovražno fronto, so bile naše mirovne ponudbe. V antantnih državah, ki so narodno skoraj popolnoma enotne, bi bila špekulacija na narodnostne razdore seveda brezuspešno.
Zato je pa tam svet razcepljen v druge smeri: povsod imamo eno vojno in eno mirovno ali vsaj spravno strujo. Najbolj delajo za mir socialisti, a tudi med meščanskimi strankami je 'mnogo Ijudij, ki se ne strinjajo z uničujočo politiko brezobzirnega boja do zmage, ampak so pripravljeni se pogajati in dogovarjati se o miru. Naloga naše diplomatične taktike je torej bila in je še, da kolikor bolj mogoče poudarjamo svojo miroljubnost in voljo seči sedanjim nasprotnikom
zopet v roke. Ta diplomatična poteza ni bila nesrečna misel, ker vidimo, da je imela in ima še uspeh in sicer toliko bolj, kolikor dalje traja vojska, ker brezmejne žrtve mehčajo počasi tudi francoske in angleške državnike, ki s strahom gledajo, kako jim upanje na težko pričakovano konečno vojaško zmago vedno bolj gine. Nasilna sredstva, s katerimi pobijajo vsako mirovno gibanje v svojih deželah, so najboljši dokaz, da tudi tam mirovne stranke rastejo in se od dne do dne bolj uveljavljajo; če ne bi rastle in se krepile, zakaj bi se jih sedanji le na vojsko računajoči mogotci bali in jih zatirali?
Zato ni nemogoče, da bo odločila notranja fronta in ne zunanja; stvar politikov je pa, da to gibanje in njegove posledice primerno upoštevajo.
Iz domačih listov.
„Slovenec“ piše v uvodniku: ... danes ni več tajnost, da stojimo neposredno pred rešitvijo jugoslovanskega in poljskega vprašanja • . potem nadaljuje: ... eno pa vemo, da je jugoslovanska država Hrvatov, Srbov in Slovencev gotova stvar. ..“
Čisto gotova še ni. Niti po informacijah, ki so prišle v Ljubljano.
„Naprej“ odgovarja tržaški „Edinosti“ na njene nauke, da so dolžni tudi socialisti priznati Narodni Svet, s težkim loparjem. „Naprej“ brani svoje stališče, da je za delavstvo prva stvar socialistična internacionala, ne pa hlapčevanje narodni gospodi.
„Slovenski Narod“ se bavi na prvem mestu z novimi davki in pravi, da noben za ljudstvo vneti poslanec ne more dovoliti samo obdavčenja ljudstva, dokler vlada ne pritisne vojnih dobičkarjev.
Tako pravimo in smo pisali mi tudi vedno.
Po domovini.
Zborovanje kranjskega učiteljstva. — Štrajk učiteljstva? Dne 4. in 5. t. m. dopoldne so zborovale v Ljubljani organizacije kranjskega učiteljstva. — Ta zborovanja so bila policijsko dovoljena in bi se stanovska vprašanja lahko tudi na teh zborovanjih rešila. Celokupno slovensko in nemško učiteljstvo pa je sklicalo za 5. t. m. ob 2. popoldne javni ljudski shod v veliko dvorano „Mestnega doma“. Policijsko ravnateljstvo ta ljudski shod na podlagi obstoječih izjemnih zakonov ni dovolilo in ga je prepovedalo. Učiteljstvo pa je bilo že iz cele dežele v Ljubljani zbrano in je že ob 1 uri popoldne zasedlo dvorano. Ko je ob 2. uri popoldne policijski zastopnik došel in je izjavil, da se shod ne more vršiti, ker je oblastveno prepovedan, so zborovalci burno klicali „Shod se mora vršiti!“ Pričujoči sklicatelj shoda g. Režek je razlagal zborovalcem, da to ni mogoče. Nato nastopi poslanec Jož. Gostinčar, kateri je prebral in utemeljeval resolucijo, da se morajo doklade, v državnem zboru dovoljene, takoj izplačati, da se morajo deželne podpore izplačati in da se poživlja vlada, da nemudoma skliče deželni zbor. Nato je Gostinčar rekel, da je tu policijski zastopnik in da ne morejo dalje zborovati, da pa bo „Jugoslovanski klub“ storil vse za učiteljstvo. Nato je nastopil baje pisatelj Ivan Cankar, katerega se pa ob glasnem obnašanju zborovalcev sploh ni razumelo. Zatem govornikom so nastopili še dr. Lovro Pogačnik, dež. poslanec Gangel in podžupan dr. Karel Triller, ki so vsi povedali, da bodo težnje učiteljstva podpirali ter so končno zborovalce opominjali, da se shod ne more vršiti in naj se zato zborovalci razidejo. Med tem je pa tudi iz središča zborovalcev nastopil nadučitelj Germek iz Krašnje, kateri je predlagal, da če se ne ugodi zahtevam učiteljstva do 15. t. m. stopi učiteljstvo ta dan v stavko. Ta predlog je bil seveda od zborovalcev sprejet. Zborovalci so končno zapustili zborova-lišče. Pred „Mestnim domom“ je bila izdana parola „Pred deželni odbor!“ Na potu k deželnemu odboru v Wolfovi ulici je policija demonstrantom zastavila pot in jih je razpršila. Vsekakor je ta hujskarija na deželni odbor zanimiva. Vsak pravičen človek mora vendar priznati, da dež. odbor ni kriv bede učiteljstva. Kriv je vse mizerije državni zbor, ki je sklenil dovolitev podpor kar pavšalno za aktivne učitelje, za penzijoniste, za udove in sirote, ni pa pomislil nihče, koliko da dela razbiranje oženjenih in samcev in določitev zneskov za vsako kategorijo posebej. Kdor ne verjame, naj se potrudi k dež. odboru, pa ne kot demonstrant, ampak kot miren vpraševalec in bo gotovo pritrdil naši trditvi, ko bo dobil od deželnih uradnikov potrebna pojasnila. Kar se pa tiče štrajka, pripomnimo le to: Učiteljstvu odsvetujemo od takih korakov, ker naj bo uverjeno, da je še vedno gospodarsko šibek človek hodil v ogenj po kostanj za druge. Tega pa mi stanu, ki je res materijelnp podpore vreden in potreben, ne privoščimo. Če je pa g. posl. Gostinčar tak tič, da zna vsa potrebna dela za izplačila urediti v enem dnevu ali v par tednih, naj se pa le potrudi k uradnikom dež. odbora, ki ga bodo prav veselo pozdravili.
Važni politični dogodki? Merodajna politična stranka zatrjuje — tako pravi „Mittagszeitung“ — da nosi obisk gospoda von Hintze - eminentno političen značaj in da je morda eden najvažnejših dogodkov zadnjih vojnih let. Razven poljskega vprašanja spravijo v pravi tir ves kompleks iztočnih problemov. Nadalje se bo razpravljalo natančno o vseh momentih, ki govore za mir ali proti miru. Ti pridejo vsi zbrani kot skupna izjava pred javnost.
Mirovna ofenziva. Te dni se je mudil na Dunaju znani grof Mihael Karolyi; imel je mno-gostranske razgovore z dunajskimi socialno-de-mokratičnimi politiki. Sotrudniku „Rundschau“ je grof Karolyi baje izjavil, da bližnja mirovna ofenziva centralnih držav, o kateri je razpravljalo vse svetovno časopisje, po njegovem mnenju ne bo imela uspeha, ako preje v vseh državah centralnih velesil ne pride na površje demokracija. Brez de mokracije ne morejo žaleči poizkusi diplomatov, c/ Posvetovanja o jugoslovanskem vprašanju. „Agramer Tagblatt“ poroča z Dunaja:
Zadnje dni so imeli pristojni činitelji važna posvetovanja o rešitvi jugoslovanskega vprašanja, ki je bilo baje tudi v zadnjem ministrskem svetu predmet podrobnega razmotrivanja.1 Javnost seveda ne more zvedeti podrobnosti teh posvetovanj; znano je le toliko, da so se na teh posvetih resno razpravljale tudi zahteve Jugoslovanov, kakor jih vsebuje majniška deklaracija. Če in kakšni definitivni sklepi so bili storjeni, o tem se nič ne poroča. Pravilnost vesti, češ da se je tudi na merodajnem mestu resno presojala rešitev jugoslovanskega vprašanja v Avstriji v smislu majske deklaracije, se ne da kontrolirati, toliko manj, ker so se zadnji čas razširjale razne kombinacije v zvezi z jugoslovanskim vprašanjem. Pravilno in absolutno gotovo je le dejstvo, da stoji rešitev jugoslovanskega vprašanja vsaj ta čas zopet ■ enkrat// ospredju resnih pogajanj.
\J S konference nemških nacionalnih poslancev. Na konferenci poslancev nemškonacio-nalne zveze na Dunaju obširno poročal njen načelnik posl. dr. Waldner o podrobnostih političnega položaja in o politiki barona Hussareka, kolikor se da presojati na podlagi njegovih izjav in dosedanjih dejanj. V debati se je naglašalo, da izjavlja ministrski predsednik, da stoji daleč proč od stremljenja po federalizaciji in da varstvo državnih interesov v svojih izjavah vedno postavlja v ospredje. Njegovo dosedanjo politiko napram jugoslovanskemu pokretu in — kakor se izrazi „Tagespost“ — njega novemu apostolu, knezoškofu Jegliču, pa so označili nemški nacio-nalci kot popolnoma nepovoljno.
Strankarska konferenca socialistov. V nedeljo, 8. t. m., se vrši v Ljubljani strankarska konferenca socialistov iz Ljubljane in okolice. Posvetovali se bodo o politični organizaciji v Ljubljani in okolici, o strankinem časopisju ter o prehrani.
Češka narodna cerkev. Iz dunajskih listov posnema „Slov. Narod“: „Na tihem se pripravlja med čehoslovaškim narodom akcija, ki postane lahko izrednega pomena. Češki protestanti se hočejo ločiti od nemških in ustanoviti samostojno češko cerkev. Sedaj tvorijo samo 21/a°/o, torej neznaten del češkega naroda, nadejajo pa se, da se jim bo pridružilo tudi veliko število brezkon-fesijonalcev in katolikov, kakor hitro se organizirajo kot češka narodna cerkev“.
Za vojna posojila so dovolile banke svoj čas prednostne obresti. Vsakomur, ki je podpisal vojno posojilo, so dovolile banke posojilo po znižanih obrestih. Kdor je podpisal n. pr. za 100 K vojnega posojila, mu ni bilo treba plačati cele glavnice ampak samo 18 K, ostali znesek je vplačala banka, pri kateri se je podpisalo vojno posojilo. Za posojeni znesek se je plačevalo do sedaj samo 41/2°/o, pred kratkim pa so imele dunajske banke skupno sejo, na kateri so zahtevale nekatere, naj se zvišajo te obresti na 4,/4l7o. Sicer ni šp prišlo do definitivnega sklepa, pričakuje pa se, da bo v kratkem sklenjeno povišanje obresti na 4s/4°/o. Istočasno bi se seveda zvišale obresti za denar, ki bi si ga kdo izposodil pri bankah proti zastavi vojnega posojila, to so takozvane lombardne obresti, na 43/4°/o.
Kopičenje papirnatega denarja. Takozvano kopičenje bankovcev, to se pravi zbiranje papirnatega denarja v gotovini po omarah in predalih, dobiva že naravnost skrbi vzbujajoč značaj. Avstroogrska banka ni mogla 30. avgusta niti zadostiti potrebi bankovcev, ki je navadno proti koncu meseca vedno večja. Bančni krogi navajajo za vzrok to, da so po pričujočih poročilih med kmečkim prebivalstvom „kot zaklad“ nakopičene strahovito visoke vsote bankovcev in da niso redki slučaji, ko imajo ljudje za 40.000 K in še več bankovcev spravljenih v skrinji. Kljub opeto-vanemu poučevanju je dejanski praktični uspeh razmeroma majhen. Baiika mora v teh časih naprej skrbeti za približno desetkrat večje kroženje bankovcev nego v miru, in sicer deloma za novi mali papirnati denar, ki bi se moral veliko hitreje izmenjati, s čimer se delo v obratu izredno poveča. Stvar bi se olajšala, če bi ljudje ' držali doma kar najmanj papirnatega denarja.
Kje naj počivajo naši junaki? Pred nekaj dnevi se je dogodilo, tako piše berlinska „Deutsche Ztg “, da so obiskali svojci nekega padlega vojaka njegov grob z namenom, da bi prepeljali njegovo truplo v domovino. Junaki pa so bili pokopani v treh grobovih blizu skupaj. Odprli so prvi grob; toda svojci niso mogli spoznati svojega sina, ravno tako je bilo pri ostalih dveh grobovih. Je pa tudi umevno, da po zemeljskih ostankih ni mogoče spoznati padlega junaka. Ni lepo, motiti pirtvece v grobovih, in zdi se nam. brezsrčno, če prepeljejo sinove premožnih rodbin, padli vojaki revežev pa ostanejo tamkaj. Ali ni lepše, nositi „v duše globočinah“ obraz junaka, ki smo ga nazadnje videli še veselega in čvrstega, nego pretresujoče sliko izkopanega mrtveca ? Zato pustimo padle junake, naj počivajo v Bogu na bojišču, in ne motimo jim večnega pokoja. . .
Slovenska trgovska šola v Ljubljani. „Grazer Tagblatt“ prinaša iz Dunaja pod naslovom „Darovi za Slovence“ sledečo vest: Kranjski deželni odbor se je začel’pogajati z vlado, naj oskrbi brezplačno poslopje za od dežele Kranjske ustanovljeno slovensko trgovsko šolo v Ljubljani, ki naj se podržavi in preosnuje v slovensko trg. akademijo. O tozadevni Stvari se bo kmalu odločalo.
Pričetek šolskega leta 1918/19. Na vseh ljubljanskih ljudskih šolah se prične šolsko leto 1918/19 v pondeljek, dne 16. septembra z božjo službo in v torek, dne 17. septembra z rednim poukom. Vpisovanje se vrši v soboto, dne 14. in v nedeljo, dne 15, septembra dopoldne.
Dekliški licej. Vpisovanje v licejsko ljudsko šolo bo dne 15. septembra, in sicer od 9. doli. ure dopoldne v Mladiki. Ravnateljska pisarna je odslej v Mladiki, I. nadstropje 29, vhod z vrta.
Slovenska žurnalistika. Pri tržaški „Edinosti* so zboleli zapored trije člani uredništva: glavni urednik Makso Cotič in urednika Anton Ekar in Fran Brozovič; vsi trije leže.
Smrt. V torek dopoldne je zadela kap Josipa Peperle, pisarniškega šefa Avstr. Lloyd a v Trstu. Iz pisarne so ga prenesli domov, kjer je kmalu potem umrl. — Umrl je v Ljubljani vpok. poštni poduradnik Florijan Juran.
Padel je v juniju ob Piavi praporščak Vinko Šušteršič, uradnik Jadranske banke v Trstu, doma iz Radovljice.
Za rezervne praporščake so imenovani: Fran Hribar, Ciril Kandušar, Ivan Kapus, Boieslav Kušar, Ivan Marinko, Fran Prusnik in Iv. Sterle, vsi 17. pešpolka; Stanko Perpar 5. drag. polka; Tugomer Koser in Josip Lončarič 128. top. polka.
O pekih In kruhu. Mestni magistrat ljubljanski je dognal, da prodajajo neki peki kruh dražje nego po predpisanih cenah. Občinstvo se opozarja, da se kruh ne sme dražje prodajati, nego po 64 vin. Peke, ki bi zahtevali več, je takoj naznaniti na magistratu. Ravnotako če prodajajo manj kot 600 g težke hlebčke. Tri peke, ki so prodajali kruh mesto po 64 vin. po 68 vin., jih je magistrat že kaznoval z globo po 500 K. Vsakemu peku, ki bi prekoračil določeno ceno, bo vzel magistrat obrtno koncesijo in bo po vrhu še naznanil takega peka sodniji radi goljufije. Seveda morajo biti ovadbe verodostojne in krivdo je treba spričati.
Pokojninski zavod Avstrijskega Lloyda. Lloydov upravni svet je sklenil prispevati iz lastnih sredstev denarni znesek v prid upokojencem, vdovam in sirotam družbenih nastavljencev.
Razmere v Mariboru. Iz Maribora nam nam pišejo, da tudi tam ni nobena stvar več varna pred tatovi. Poljske tatvine v okolici so na dnevnem redu, v mestu pa se dogajajo vlomi v zaklenjene prostore, tudi v kleti, odkoder je izginilo že marsikaj dragocenega.
Novi nemški šolski nadzornik. Mesto nadzornika za nemške šole na Spod. Štajerskem — izvzemši mesta Maribor, Ptuj in Celje — ki ga je upravljal spomladi umrli ravnatelj Stering, je podeljeno nadučitelju Wernitzniggu v Krčovini— Leitersberg. — Nemškutar za otroke, ki naj postanejo nemškutarji.	,
Kako je v Gorici. Bivanje v Gorici zdaj še ni prijetno; predvsem ker leže po mestu in okolici še cele množine laških razstrelilnih snovi, ki so zelo nevarne, ker s svojo navadno obliko lahko preslepe nepoznavalca laškega orožja. Okrog leže jeklene svetilke; te niso nič drugega nego ročne granate; ako odpreš vratca, ti mrcina eksplodira. Druge ročne granate imajo zopet obliko cigaretnih doz, lamp in drugih predmetov. Laška zvijača ima vsledtega na vesti do 1. marca 1918 med vrnivšim se prebivalstvom na Goriškem nič manj nego 600 smrtnih slučajev. Stanovanj ni mogoče zaklepati, zato tatovi pridno kradejo. Vsa boljša stanovanja imajo zasedena vojaška poveljstva in civilni uradi. Podgan pa ni več toliko. Draginja je velika. Za navadno kosilo v kaki umazani krčmi plačaš 20 do 25 K. Ker je zmanjkalo vsake druge moke, je v Gorici prilezla bela moka na dan, in ta teden so Goričani od apro-vizacije dobili vsak po četrt kg belega kruha. Ne ve se za kako dolgo. Beli kruh so srčno pozdravljali.
Pokvarjene ribe. Neki oskrbnik v Ptuju je dobil te dni dva vagona rib. To blago, ki se kakor znano, jako hitro pokvari, je bilo na poti nič manj nego 14 dni. Dasi je bila na voznih listih itd. vsebina vagona jasno naznačena, je morala stati pošiljatev na raznih postajah cele dni. seveda je bila vsa vsebina, preden je dospela v Ptuj, že gnila in ribe zanič. Škode je 60.000 K.
Dve centrali. Kakor se čuje, sta se razvili spodnještajerski mesti Ptuj in Ormož v prave centrale za promet z živili, in sicer v znamenju oderuštva. Zvemo, kar je že javna tajnost, da kdor rabi živil na vagone, bodisi za Štajersko, Trst, Pulj, Dunaj ali kako drugo mesto, jih prav lahko dobi v Ptuju ali Ormožu, to se pravi, ako ne gleda na ceno. Tudi vojaštvo nakupuje v takih okoliščinah kar na vagone. Tuje torej tako, kot povsod, „ruksakarje“ zasledujejo, vagonski promet z živili pa gre lahko prejkoslej prosto „skozi“.
Znamenje časa. V nekem tržaškem gledališču je imel neki „vojni umetnjk“, kakršnih je v Trstu precej, svoj časten večer, in ker je tržaško občinstvo za take večere navdušeno, je bilo gledališče polno. „Umetnika“ je občinstvo burno pozdravljalo in ga s cvetjem obsipalo. Na enkrat pa prileti umetniku pod noge hleb kruha, ki ga je umetnik veselo pobral. Kruh mu je vrgla lastnica %eke pekarne.
Hotel „Deak“ na Reki v hrvatskih rokah.
Zagrebška „Narodna banka“ je kupila na Reki mažarski hotel „Deak“.
Turčija bi kupila ladje od avstrijskih paro-ploynih družb. Paroplovna družba „Premuda“ proda parnik „Arimathea“ s 6891 reg. tonami za 10 milijonov kron in tvrdka „Tripcovich“ parnik „Bithynia“ s 8125 reg. tonami za 7 milijonov kron neki turški paroplovni družbi.
Banska kriza.
Na Hrvaškem se nekaj godi. Že precej dolgo se pojavljajo vesti, da bo odstopil ban, da bo prišel nov, takozvani „hrvaški“ kurz, da je koalicija v nevarnosti, da preti frankovska nevarnost itd. in vse hrvaško in ogrsko časopisje' ugiblje in ugiblje, kaj bi to vse utegnilo pomeniti, gotovega pa le nihče nič ne ve.
Zanimivo je, da je „Nova Preša“ poslala svojega dopisnika zadnji čas k dr. Horvatu z nalogom, naj od njega poizve, kaj in kako bi kaj frankovci, če bi prišli na vlado . .. Horvatov odgovor smo priobčili včeraj.
Tudi drugi moment je pomenljiv, da se je začelo- namreč ogrsko in nemško časopisje baviti z bansko krizo in z razmerami na Hrvaškem ravno v času konferenc, ko so državniki skoro več na potovanjih kakor doma.
Iz teh dveh momentov bi se dalo sklepati, da hrvaška kriza ah banska kriza pravzaprav ni ne hrvaška ne banska, ampak kriza ogrske in avstrijske vlade v toliko, ker ne vedo gospodje piav, ali naj bi se lotili rešitve jugoslovanskega problema ali ne; in če se ga lotijo: kako? Kje naj primejo? Ali se naj odločijo za Jugoslavijo, kakor jo zahteva majska deklaracija — za krfski program se avstrijski minister vendar ne more odločiti! — ali naj se odločijo za nemške zahteve? A!i naj na Hrvaškem protežirajo še nadalje Srbe in ž njimi vred podirajo zadnje ostanke 1
hrvaške avtonomije, ali naj se opro na Hrvate? To se'pravi: ah naj zavlada na Hrvaškem ogrski ali dunajski kurz?
Iz tega je razvidno, da je sedanja banska kriza mnogo več; kakor osebno vprašanje, ali naj ostane dosedanji ban ali naj pride drug .človek na njegovo mesto. Jugoslovanski problem se je začel uveljavljati, mimo njega ne more nobena vlada več. Zdaj je prišel tudi za Slovence kritičen čas.
Drobiž.
Nova komitatna razdelitev na Ogrskem.
Budimpešta, 5. septembra. Nova razdelitev komitatov, kakor jo namerava izvesti Wekerle, zadeva na hud odpor. Nekateri komitati so sklicali zborovanja, da protestirajo.
Budimpešta, 5. septembra. Wekerle in trgovinski minister Sterenyi gresta 7. septembra do Železnih vrat, da si ogledata kraje, ki so po ru-munskem miru pripadla Ogrski.
Ukrajinski hetman v Berlinu.
Berlin, 5. septembra. Ukrajinski hetman je obiskal Hertlinga in državnega tajnika von dem Büsche. Zvečer bo pri kanclerju sprejem.
Bolgarski socialisti za mir.
Sofija, 4. septembra. Kakor javlja brzojavna bolgarska agentura, piše organ reformiranih socialistov „Narod“ o priliki sklicanja socialistične konference: Konferenca obsoja vsak imperialističen cilj, zahteva, da se sklene mir na demokratični podlagi samoodločbe in da se začno pogajanja z antanto na podlagi narodnostnega principa, zahteva zvezo narodov in obsoja vsako osvojevalno vojsko. Poudarja pa potrebo, da stoji vojaštvo pod orožjem, dokler je sovražnik v deželi ali pa ogrožava deželne meje.
Ruski tiskovni urad.
Moskva, 5. septembra. „Pravda“ javlja z dne 4. sept., da se združite dosedajna telegrafska agentura in uradna tiskovna pisarna v eno osred -njo oblast „ruski telegrafi“. Telegrami bodo nosili označbo „Rosta“.
Kralj Ljudevit Bavarski.
Belgrad, 5- septembra. Kralj Ljudevit Bavarski je došel na poti v Sofijo sem.
Romunske zadeve.
Bukarešta, 5. septembra. Tu so zaprli bivšega načelnika drž. policije Pamaitesca. Senat je sprejel zakon glede revizije od vojaških sodišč izrečenih obsodb.
Eden carjevih morilcev usmrčen.
✓
Ženeva, 5. sept. „Temps“ poroča iz Stockholma, da je razljučena množica na neki cesti v lekaterinoburgu ubila Bljeldrova, morilca bivšega carja, in njegovo truplo raztrgalo na kose.
Orkan.
Kovno, 5. septembra. Grozovit orkan je uničil na 10 km široki in 200—300 km dolgi črti vsa poslopja.
Moka sattio za industrijske izdelke!
Dunaj, 5. septembra. Ogrski minister za prehrano je izjavil, da bo Ogrska dala Avstriji na razpolago le 5 milijonov centov koruzne moke. Pšenično in rženo moko bo dajala Ogrska Avstriji le v zameno za industrijske izdelke.
Zvišanje voznih cen.	»
Dunaj, 5. septembra. Po vzgledu Ogrske bodo zvišali tudi pri nas vozne cene na železnicah.
Rekvizicija ladij.
Amsterdam, 5. septembra. Glasom nekega tukajšnjega lista poročajo „Times“ iz Valparaisa: Iz Corrala prihaja glas, da so se na ladjah „Sedan“, „Rhodopis“ in „Sisak“ v ponedeljek dogodile eksplozije. Gre se za uničenje strojev, ker je mogoče, da bodo ladje rekvirirane.
Zemljlščne kreditne srečke.
Dunaj, 5. septembra. Pri današnjem žrebanju 3% zemlj. kredit, srečk druge em. iz 1. 1889 je zadela glavni dobitek 60.000 K serija 1026 št. 2.
*
Hintzejev obisk na Dunaju.
Dunaj, 5. septembra. Hintze je danes sprejel dunajske časnikarje. Nemški vojaški ataše jim je razjasnil položaj na zapadu jn rekel: Naše umikanje se vrši po Z načrtu in nobenega vzroka nimamo, da bi presojali položaj neugodno. Ne smemo prezreti okolnosti, da so angleška in francoska poročila tendencijozna in pretirana, ker hočejo na ta način pomiriti ljudstvo zaradi velikanskih angleških in francoskih izgub. Nemški generalni štab je vedno pošteno poročal.
Hintze je pristavil: Da se bodo boji na zapadu končali za nas ugodno, o tem ni dvoma-Na Dunaju sem imel priliko razgovarjati se o vseh političnih vprašanjih. Naletel sem povsod na največjo prijenljivost. Kar nas še loči, bomo vse sporazumno in prijateljsko uredili.
Duna;, 5. septembra. Hintze je imel priložnost da se razgovori z Burianom o vseh važnih poli* tičnih vprašanjih. Preveč bi pa bilo misliti, da so vsa pereča vprašanja že rešena.
Dunaj, 5. septembra. Cesar je odlikoval pl-Hintzeja z velikim križem Leopoldovega reda.
Ali ste že pridobili novega naročnika Novicam?