IM. <"» "TJ**" in p rajnikov. 4*Ujr Satardape, Suml»y« HolUter«. PROSVETA \ ' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE' Uredniški ln upravntlki proatorlt 8667 South Latmdal« A t«. Offic« or Publieation: M6T South Lawndal« A v#, Talaphon«, Kuokw«il 4M04 •^ZTVEAR XXXIL Cena liste J« «6.00 •»f nl«M MtUr J.uuar* ll, IM«. « Um »wt~o«lM t Cklojo. llllnok. «ndrr th« Aet u/ OmtM of lMrah I. 117«. chicago. ill„ Četrtek, 28. marca (march 28), umu Subacription »6.00 Y*arly STKV.—NUMBKR 63 Accsptanca for aaaUing nt ap^cial rnte of poataga providod for —ctioo 110«, Act of Oct. 8, 1917, aatkoriaad on Jana 14, 1611. Sovjetski poslanik v arizu pozvan domov Moskva ugodila zahtevi francoske vlade hplomatični od- nosaji omajani MOSKVA, 27. marca.—Urad-fasopisn« agentura Tass je -ju.es naznanila, da je eovjet-u vlada pozvala svojega posla-Jakoba Suritsa v Parim ov. Odpoklic je odgovor ranroski vladi, ki je obvestila okIivo, da navzočnost poslani-v |'arizu ni več zaieljiva za-adi izjave v telegramu, katere-je podpisal in poslal Stalinu/ «j* bila podpisana mirovna pojdita med sovjetsko Rusijo in iBHko. Pari/.. 27. marcu. — Napeti dnošaji med Francijo in sovjet-ko Rusijo so dosegHi kritično ®čko danes, ko je sem dospelo oročilo iz Moskve, da je bil potnik Surits razrešen svojib oiinosti in pozvan domov. Urad-francoski krogi še niso potr-li in. ne zanikali poročila, da so tavali Stalinovo vlado, naj od-oldiče Suritsa. On je bil posla-ik v Parizu oadlo je društvo Bratstvo in propadla je hrvaika laat Narodne voranev CiKava bo zdaj, nam ni H 5 kmalu zapustil Pari*. t*m sta propadla že dva' Hrvaška domova v Chicagu. Pr Odpoklic sovjetskega poslani-I je nadaljnji dokaz napetosti wd Francijo in Rusijo, ki je pno naraščala od zadnjega av-usta. ko Sta Stalin in Hitler Ifnila prijateljski pakt. Paul-mil<' Naggiar, francoski posla-ik v Moskvi, se je vrnil v Pa-iz pred več tedni. Angleški po-Hanik VVilliam Seeds se nahaja dopustu v Londonu več me-«*v, dočim sovjetski poslanik van Majski je še v Angliji. Na Stalinovo invazijo Poljske Finske je Francija odgovori-i razpustom francoske komu-»«Wne strankfe, policijskimi ■ivali na sovjetske trgovinske radt' v Parizu in zastraženjem vjetskega poslaništva. 44 biv-ih komunističnih poslancev se Bftra z dejal, "da sovjetska vla-M junaška rdeča armada za-pohvalo, ker sta onemo-*»' itvedbo načrtov britskih 1 >rane«Hkih hujskačev, ki so ■»navali raztegniti vojno na l ^nzh^lno Evropo." V tem *rr»mu je Francija videla P*«vanj«. ruskega poslanika v * notranje politične zadeve. vi je bil v South Chicagu. J«M*jna konvencija r^lne unije Vork. — Jubilejna kon — IJ> "Plačilna unije Amalga ^ < lothing VVorkers se bo \ ^ ' m mestu 18. maja. '» * bil« ustanovljena pi*d | ,rna ^aj 250,000 čla '»"to bo unija prosla "v'»i -rebrni jubrtej, 26 let i, wt| napredka," ae gla Hih so prišle veli 71 »omembe. Svetovna » ie divjala, ko je ^ ' '""iji stanovi jena, : r,»«Iavlja svoj jubile M ^ave apet v vojn bila in CIO zagovarja Wagnerjev zakon Delavski odbor tarča napadov Washlngton, D. C. — Delav ske, liberalne in progresivne grupe so podprle borbo Kongresa industrijskih organizacij proti reakciji, ki silno pritiska nu kongres, naj amendira Wagner-jev zakon, ki garantira delavcem pravico organiziranja in kolektivnega pogajanja. Smithov od sek, kateremu je bila poverjena preiskava federalnega delavskega odbora, je v svojem poročilu predlagal amendiranje Hafnerjevega zakona in omejitev oblasti odbora. Senator Wagner, avtor zakona, je dejal, da Smith ni predložil nobene evidence, da ni za kon pripomogel k industrijskemu miru. Citiral je poročila fe deralne vlade, da je število stavk padlo, odkar je vrhovno sodišče potrdilo ustavnost zakona. A-mendmenti, katere je predlagal Smith, naj bi bili strategična točka, kjer bi se zbrali vai ao-vražniki in vodili ofenzivo z na menom, da uničijo zakon. Wag-ner je dejal, da je bil Smith od začetka sovražnik delavskega zakona. "Povedati moram, da se ni nihče izmed trojice, ki je podpisala Smithovo poročilo, borila za sprejetje zakona, ko se je vršila debata v kongresu," je rekel Wagner. "Načelnik odseka Smith je bil med onimi, ki so glasovali proti." Smith je po predložitvi poročila večine vprašal kongres, naj dovoli nadaljnjo vsoto f50,000 za financiranje preiskave poslovanja federalnega delavskega re yn add napo- Liberalci v Kanadi Premier Nove Zelandije umrl Vodja delavske stranke in socialist Wellington, Nova Zelandija, 27. marca. — Predsednik vlade Michael J. Savage je včeraj umrl v starosti 68 let. Podlegel je bolezni, ki ga je mučila več mes&ev. Predsednik vlade je bil od 1. 1935, Kot scialist in vodja delavske stranke je uveljavil dalekosežne ekonomske reforme v letih, ko je bil na vladnem krmilu. Vzpostavil je stare delavske mezde po drastičnih redukcijah v času depresije in uveljavil delovni teden 40 ur v vseh industrijah. Dalje je Izvedel reforme v korist kmetom in stabiliziral cene poljskih pridelkov, ustanovil prak tičen sistem socialne zaščite, povečal dajatve iz brezposelnoat-nega sklada in postavil banke in kreditne zavode pod vladno kontrolo. Pod njegovo vlado se je začel izvajati tudi stanovanjski program. V Novo Zelandijo je Savage prišel iz Anglije, ko je bil star 36 let. V Angliji je delal v v tekstilni tovarni in takrat ae je pridružil delavskemu giba nju. Prvo uradno službo v Novi Zelandiji je dobil šele I. 191«. ko ko je bil izvoljen za člana mestnega sveta v Aecklandu. Isto leto je bil izvoljen tudi za po-slanca in to pozicijo je držal dn svoje amrtL Anglija omeji kupovanje bombaia Ogrska na strani osi Rim-Berlin Zaščita miru v bal-kanskih državah " Rim, 27. marca. — Diktator Mussolini in ngrski premier Paul Teleki sta se na konferenci, ki je trajala dve uri, sporazumela, da je prijateljski pakt med državama v soglasju z osjo Rim-Berlin. Dalje sta se odločila za nadaljevanje naporov glede zaščite miru v balkanskih državah. Uradni komunike, objavljen po zaključenju konference, pravi, da so se razgovori vršili v prijateljskem razpoloženju. Državi bosta obdržali in skušali še bolj utrditi medsebojne vezi na podlagi pred trinajstimi leti sklenjenega dogovora. "Ta dogovor je popolnoma v soglasju z odnošaji med Italijo in Nemčijo, med Ogrsko in Nemčijo in onimi med Italijo in Jugoslavijo," se glasi komunike. Premier Teleki je bil informiran o rezultatu razgovora med Hitlerjem in Mussolinijem ki sta se nedavno sestala na konferenci v Brenneru, Italija Pred konf«*renco z Mussolinijem je Teleki namignil, da bo Ogrska začasno odnehala v svoji kampanji proti Rumunljl, da dobi nazaj Transilvanijo. On je tudi rekel, da mir na Balkanu še ni ogražan, toda to ne pomeni, ds Um nI problemov, ki čakajo rešitve. "Moja država je potrpežljiva ln lahko čaka." je dejal v rszgovoru z reporterjl. v Vodilni brazilski list zatrt Rio de Janeiro, Brazilija. 27. marca. — Vladne avtoritete ao zatrle list Estado de Sao Psiilo, vodilni dnevnik v največjem brazilskem Industrijskem mestu. vedal Odločno vojno nemčiji Pora* sovrainiha jt geslo nova vlade HITLERJEV PUC NA BALKANU Pariz, 27. marca. — V svojem prvem govoru po radiu je predsednik nove francoske vlade Paul Reynaud tkiglasil, da bo Francija napela jvser svoje sile, da porazi Nemčijo v tej vojni. Geslo njegove vlkde je: "Poraz sovražnika!" Srdita in energična vojna proti Nemčiji se mora pričeti na vaeh fuontuh. "Dolžnost franboske vlade je jasna," je rekel promier. 'Ta je energična vojna na vseh fron* tah. Zahtevala bo žrtve, ker se mora Francija boriti proti mogočnemu sovrainlku. Nobenega dvoma ne more liti glede izida vojne. Francija In Velika Britanija boata izšli zmagovalki iz sedanjega konflikta." Reynaud je sa|rotovil svoje poslušalce, da je, njegov notranji kabinet devetih Članov učinkovito vojno sredstvo. Izrazil je upanje, da ae mu 1>odo desničarji, ki so zadnji tedan glasovali proti zaupnici novi vladi, pridružili in podprli njegove napore, da zavezniki zmagajo v tej vojni. Hitro formiranje nove vlade je odvzelo Hitlerju priložnost kovanja kapitala iz francoska vladne krize. Premier je rekel, da diplomatlčni uspehi Francije zaviae od mogočnosti oborožene sile. Predsednik francoske vlade je dalje rekel, "da se HKler pri pravlja na puč pa Balkanu. Njegove aktivnosti ogražajo ekonomsko neodvisnost balkanskih držav. Francija ima svoje interese v zapadni in vzhodni Evropi. Ako bi dovolila Nemčiji do-sego njenih ciljev v južnovzhod ni Evropi, bi to pomenilo konec svobode in Francije, ftli smo v preizkušnjo z neupognjenimii glavami, da zmagamo. Kapitulacija je izključena. Naša srca so prežeta z mlHtantnoatjo, z ne omajano vero v zmago." Francija zapre tabo* riiče za begunce Pariz, 27. marca,—Francoska vlada je naznanila, da bo zaprla ta mesec vsa talioriša, v katerih se nahajajo š|>anski begunci V januarju preteklega leta, ko so Francove čete udrle v Barcelono, je znašalo števik) španskih beguncev v francoskih tal>ori ščih 600,000. Od teh se jih je 346,000 vrnilo v Španijo v zadnjih mesecih, ali pa so se Izselil v države latinske Amerike Okrog 50,000 beguncev so absor birale francoske industrije. Poslanik Cromwell ne bo resigniral • Ottavva, Kanada, 27. marca.— Ameriški poslanik James H. R Cromwell v Kanadi, kl se je pravkar vrnil sem iz New Jer-seyja, kjer Ims svoj dom, je izjavil, da ne bo resigniral. On je izzval jezo državnega tajnika Hulia zaradi govora, ki ga je imel v Torontu, v katerem je udaril po nacijski Nemčiji in po-hvslil Veliko Britanijo in Francijo. zmagali pri volitvah Vlada premierja Kinga ostane na krmilu Ottawa, Kanada, 27. marca.— Vlada kanadske liberalne stranke je zmagala z ogromno večino glasov pri včerajšnjih volitvah. Volilci so izrekli zaupnico n podprli njeno vojno politiko. Zadnja poročila o izidu volitev kažejo, da bo imela najmanj 106 sedežev izmed 246 v parlamentu. Omagalo je tudi šest neodvisnih kandidatov, ki so podporniki vlade premierja Kinga. Narodna vladna franka, kateri načeluje dr. Robert J. Manlon, e dobila samo 34 sedežev v par-ameutu. On sam je bil poralen svojem volilnem dlatrUctu. Zmagal je njegov protikandidat Don Mclvor, liberalec. V parla mentu, katerega je Klng raapu stil pred razpisom novih volitev, ao imeli konservativci 88 sede-lev, liberalci 169, socialni kradi tarji 16, zadružna federacija (socialisti) pa sedem sedeAav. Glasovi okrog 90,000 vojakov, mornarjev in letalcev, od katerih ae večina nahaja v Evropi, ie nlao bili prešteti. Izid volitev bazira zdaj samo na glasovih, ki so jih oddali civilni prebivalci. To so bile prve splošna par lamentarne volitve v Kanadi od 14. oktobra 1. 1934. Za 245 sedežev v parlamentu se je borilo 669 kandidatov, med temi 239 liberalcev, 213 priatašev Manio-na, 28 članov nove demokratake stranke in 94 neodvieneiev ter priatašev drugih malih političnih grup. Angleška blokada nemške pomorske poti poostrena stopiti v vlado • Formiranje vojnega kabineta ve liondon, 27. marca. — Zalite-po rcorganlziranju! Cham-berlainovle vlade, ki naj bi potem vodila bolj energično vojno proti Nemčiji, ao povezaue z napovedjo, da laboriti In liberalci nočejo atopiti- v vlado premierja Chamberlaina. Laboriti in liberalci tvorijo opozicijo in valed tega se nočejo odpovedali kritiki vladne politike. Tu krožijo poročila, da bo formiran " vojni kabinet petih članov, kl bo nadomestil sedanjega, ki ima devet članov. Chamberluiu želi, da stopijo v kabinet Clement Attlee in Her-bert Morrison, voditelja laborl-tov in Archlbald Sinclair, vodja liberalcev, Ti možjo bodo, kakor vse kaže, zavrnili povabilo glede vstopa v vlado. Finci apelirali na Švedsko za pomoč Deklaracija predsednika švedske vlade Stockholm, Švedska. 27. marca. — Premier Per Albin lian-•on je v svojem govoru po radiu dejal, da Je Finska apelirala ua Švedsko aa vojaško ponus^ že 18, oktobra, več kot jnesec dni pred izbruhom finsko-ruake vojne. Apel, naj takoj pošlje vojaške čete na Alandske utoke, Je bil po Haussonovi izjavi odklonjen, ker je bila Švedska u-verjena, dn bl se s tem zapletla v vojno. ^ Hanaaou je dalje povedal, da ao premlerji treh Akandinavaklh drŽav raapravljall o finski situaciji na svoji konferenci v zadnjem oktobru, "ker amo že takrat videli možnost Izbruha sovražnosti na vzhodu." Švedska je na tej konferenci obljubila samo materialno pomoč Fin-aki, ko Ja bilo že gotovo, da jo bo sovjetska Rusija napadla. Svojo obljubo je tudi izpolnila. Hanaaou je zauikal finsko trditev, da je Švedska informirala Veliko Britanijo Iu Francijo, da se bo z orožjem uprla oljema, če boata skušali poslati vojaške čete preko njenega ozemlja na Pinako. Glede sovjetskih ugovorov proti aklanltvl obrambne zveze škandinavskih držav Je Hane son dejal, "da so ti ugovori ne-smiselni. Švedska, Norveška In Finska nameravajo mobiliziral f avoje sile le v Interesu laatne obrambe, zaščite neodvisnosti in miru na aeveru. Te naloge ae IkmIo lotile in jo skušale izvesti v svrho lastne protskclje" Washington, D. C., 27. marca — Državni tajnik Cordell ^nrriU.\UPov.ni. in ^ prom^^ mrniktc. b«nb«U P« poro oMb. m«t UUriml J* lud! nrt.) ^h l. Umdon. J. bil Uk a- biviih p»ta»«v. ki - vodIH I I-I-«. riruv. HiM*t v voin ctnn u ixiihk.ii« — —- — , ------ - ,,r„i in želi mo^dla AjmtI ključek .prejet na -Ji ^^^^ Ml Potisnjena v konflikt." Charobarlainovega kabineta aednlka Cetulla Angleši zasegli ruski parnik Sanghaj, 27. marca. — Sem je doapelo poroči ki, da Je angleška bojna ladja zaasegla maki parnik a tovorom ameriškega bakra, ki ga je naložil v Sen Kranrisra, Cal Parnik bo v prihodnjih dneh v aprsmatvu bojne ladje dospel v llongkong. Poročilo dostavlja, da je bil parnik zasežen v severnem Pacifiku. Veliki sneieni viharji na vzhodu New York, 27. marca,—Veliki sneženi viharji ao včeraj divjali v gornjem delu države in nametal! ogromne plasti snega. Ost-ni promet v Syracusu, Utfci. Ro chestru in nekaterih drufclh mestih Je bil ustavljen. Komunikacijske zveze so bile v nekaterih krajih pretrgane. Najmsnj šest oaeb Je izgubilo življenje. Zameti ao v nekaterih krajih vi-•oki petnajst In več čevljev. Naval na komunistični urad v Pittsburghu Pittsborgh, Pa., 27. marca,— Agent je Dlesovega odaeka, ki preiskuj* neameriške aktivnosti, ao včeraj navalili na urad ko- munlatlČne stranke v tem meatu — - „ .. .. it% M M preiskali rekorde ter druge da bodo obdrfovali poljana U« dokumente. George Powers, taj- omogočili |»ov.«anJ* pridelkov, katere Naciji predložili zahteve Rumuniji Revizija ekonom- ~ skih odnoiajev Bukarešta. Kumunija, 2^7. mar ca. — Dr. Kari Chsilus, Hitler jev zaupnik ln načelnik nemške trgovinske misije, Ja predložil rumunskl vladi program z zahtevami glede revlzjle ekonomskih odnošajev in«d državama. To se Je zgodilo ns konferenci med nJim In Ionom Crlstujem, rumunsklm ekonomskim mlnls t him. T Ali bo Kumunija sprejela nemške zahteve, ki predvidevajo med drugim povečanje izvoza rumuoskega olja v Nemčijo, Je še predmet ugibanj. Rumunijs ae zaveda, da bi ai nakopala jezo Velike Britanije in Franci je, če bl se udala nemškemu pritisku. Na iHsllagl obstoječega dogovora jt Nemčijo mora Kumunija IKislatJ okrog 1,600,000 ton olja Hitlerju letno. NaclJI zdaj za-htevajo povečanje Izvdza MMi>ii kr «*• Sto*a»a Ma«to«al Baaafll Naratolna aa MnrU« H.ra» Cfcieaca) ta M.M M lato. CS.M m pol lata. HM ia Wrt lata. aa Ckiaafa ia Ctaara aabMo. M7» a* »al M«; aa lai■ ■■■I.« for tka IJniurf Stataa (asaa»t Ctocac«! •n4 Caaato M M »ar raar. Ifclearo >i.4 Ciearv |7J» »av raar. (•aatoa curalrM M M »ar raar. - Caaa aclaao« »» 4a»a»on. -SufcupUi to»ta»r tftasLar aa *a vratoja. Bakavial l v*aU, Sraanr. paaiai IM.) aa rr^to M Jr »rllaAtl ptotaiao aaaarotoalk (frUaa. i— M taItfrat ind utolMUd »rlicU» mantjarfipu. »oek aa atortaa. »Ur«. l"-«aa, aaa., wMI ba ratoraa« to aaator aalr »to* aa**a»a«»toI to kU iltoaai« mM ata»»M I raa. kar laaa at* a IMm PK08VETA SMT-M to Lav atola Ara* CMa—> MKMMKK Of TMK KKCKKATCU rifto Glasovi iz I naselbin <*U»ata m »rlaaar (Marate IL IMS), »atof tmm aa aaal ai, to *M )a a laaa laiaaoa po takia aa- ratotaa »aa« •Ha la »r imIwii to aa «w Mat m aato< Dies ne vidi dihurja Cikaški listi so poročali, da ae je Martin Dies mudil v Chicagu zadnji leden. Neki ženski klub ga je povabil, naj pride sem in pove, kdo Ae vedno ograža Združene države od znotraj. Martin je v svojem "spiču" imenoval* komuniste, Srebrne srajce in nacijski Bund — nI pa, kolikor je razvidšti Iz časopisov, niti z eno besedico omenil "fathra" Coughlina in njegove "krščanake fronte." Martin v Chicagu. Martin iz Chicaga. V svoji patriotirako-religiozni gorečnosti le vedno vidi aamo podgane, dihurja pa noče videti.. • Reakcija naskoku je Zadnje tedne imajo v New Yorku resen konflikt Javnošolska oblast je imenovala znanega angleškega liberalnega filozofa Bertranda Ruaaella za predavanje filozofije v meatnem kolegiju, razne cerkve ao pa takoj zagnale krik, da je Ruaaell nemoralen in brezveraki in zaradi tega je nesposoben za profeaorja viije šole. Na ta napad na avobodo pouka v javni višji šoli ao prihiteli Ruasellu na pomoč najboljši In najnaprednejši vzgojitelji, znanstveniki in intelektualci in ao krepko pobijali hinavake argumente metodiatovakih, epiakopalnih in katoliških cerkvenjakov. Pripomniti je treba, da ae je reakcionarni Hearstov tiak prvi poatavil na atran cerkva in i>adel po Ruasellu. Vai ti hinavci ao z vso silo pritisnili na šolaki odbor, naj prekliče imenovanje Ruaaella. Odbor je pa 18. marca zmešal štremo sovražnikom svobode pouka; z 11 glasovi proti aedmim je odbil napad reakcije in zaključil, da oatane pri avojem prvem aklepu. Sovražniki svobode pouka seveda niao odnehali in zdaj pojdejo pred sodišče. Dobili ao neko preprosto šenako iz Brooklyna, kl nastopi a tožbo kot davkoplačevalka in tirali bodo pravdo menda do najvišjega aodišča. Ruaaell kot oaeba ln morda kot filozof naa ne zanima, ampak alehernega naprednega Človeka mora zanimati načelo avobode pouka, brez katerega ne mora biti zdrave demokracije. V ameriških javnih šolah poučujejo vaega zlodja, kar je lahko škodljivo zdravi izobrazbi in znanatvu, toda kjerkoli ae to poučuje objektivno in ae ne ualljuje kot propaganda, mora biti tolar I rano. Slatem javnih šol v Združenih državah je v boju z reakcijo še sto let, prav od svojega začetka. Zlasti katoliška cerkev ga neprestano naakakuje in blati, kar je pri njej naravno, kajti katolicizem ne trpi šolatva, ki ni (tod njegovo kontrolo. _ . Ameriški sistem javnih šol ni |>opolen in marsikje ailno pomanjkljiv. Ker ao javne Šole odvisne od lokalne politike, ao v marsikateri občini alabše kot ao zasebne ali verske šole. Ampak to Ae ne pomeni, da je sistem v splošnem zanič; sistem je v načelu dober in pogoji so, da se Izboljša In razvije v vzorno ustanovo. Veraka reakcija no bo uničila aistema javnih šol, dokler živi demokracija v Ameriki — toda good-by javne šole, če bi prišla na krmilo kakšna totalitarna "krščanska fronta" s kakšnim Coughlinom na čelu t Kristus, pravi mir mora priti iz ljudstva aamega. Prišel bo, kadar ae bo človeštvo spametovalo po vsem svetu in ai znalo samo priboriti svobodo, katero bodo potem uživali vai narodi na zemlji. Vai vemo. da bo to nekoč gotovo prišlo, čeprav mogoče naa poalopju In da naše otroke podijo ven. Jaz sem se hotel o tem prepričati in vam moram omeniti, da je to samo obrekovanje in ne odgovarja resnici. Pogledal sem v dnevne beležke v uradu in kaj sem našel? Največ sob je označenih, da jih rabijo Ju- Kozmetika je higiena Napad na delavski zakon V kongresu prihaja prvi večji napad reak-< ionamih sil na Wagn«rj*v delavski zakon. Napad pride v formi amendmentov, a katerimi bodo piMikušali zakon tako razmesariti, da ostane aamo Aa senca od njega. Značilno j«, da CIO. Ameriška delavska federacija, samostojne zelatnlčarske unije in senator Wagner obsojajo revizijo delavskega zakona, dočim trgovska abornka na splošno imIo-brava rev iti jo .' Tu Je po dolgem času potegnjena jasna črta med organiziranim delavstvom in organitira-nlm privatnim kapitalom' Unije se strinjajo, da bi Smithovi amcndmetitl tako obreiali oni del zakona, ki ščiti delavcem pravico organiziranja, da oatane brez* moči, na drugi strani pa vodje trgovske tlmrnlee najbolj vpijejo proti Razredni interesi so tu razdeljeni in kongrea-ni kom ter Mmatorjem ne bo preostalo drugega, kakor da at poatavijo ta delavce ali proti delavcem ; pomagalo ne bo nobeno običajno šušmsr-JenJe In noben Itgovor. da U ali oni nI razumel. zakaj gre. Tn kongres ae bo moral odločiti pred jesenskimi volitvam. • O priredbi v Strabunu im Yukonu I ji t robe, Pa.—V nedeljo, 17. marca, sva ne t može m odprav i-v Strabane, kjer so prijatelji ln\ ustanovitelji Cankarjevega Glasnika it Clevelanda priredili koncert in igro. Ko sva tja prišla, je bila dvorana že napolnjena tako, da sem mislila, da ne bova mogla notri, vendar pa ae e nama posrečilo, da sva ae prerinila med množico. Neki dobri rojak — imena ne vem — mi je odstopil sedež, za kar mu naj-epšf hvala, ker program je bil dolg tri ure in pol in bi ne bilo nič prijetno stati toliko Časa. Program je bil zelo dobro podan. Kadar vam povedo, da bodo na programu Bele, Plut in Epich, lahko prijatelji petja inhumor-ja pričakujete <*>ilo ddševnega užitka. Vse tri aem prvič slišala pred 10 leti v Yukonu. Takrat ao želi veliko pohvalo, toda od takrat ee se še veliko izboljšali in ao nam Slovencem v ponos. Pe-ruškova dva, brata in eeetro, sem to pot prvič slišala in reči je treba, da sta kos svoji nalogi. Občinstvo sta tako osvojila, da sta morala priti Ae nazaj in ponovno zapeti. Oba sta člana aoc. Zarje, na kar amo sodrugl Ae posebno ponosni. Sodruff MIlan MedveAek je nastopil pa v igri. O njem sem že prej čltala, da se mu oder zelo poda in ds je kakor rojen igralec. In res igra prepričevalno in naravno. Po mojem mnenju ao vai Igralci In pevci izvršili dobro svoje naloge. Milana Med-veška aem želela aposnati iz več razlogov — radi dopisov v Pro-avetl in Proletarcu, kakor tudi valed tega, ker Je glavni odbornik SNPJ. Tam je bilo dosti naših prijateljev in znancev, ali nismo Imeli prilike se z njimi pogovoriti, ker Je program trajal skoraj do šeate tire, potem smo morali pa kmalu oditi v Plttaburgh k hčer ki Jane, ki je bila bolna. Nerodno nam je bik* ker bi se Mil zelo radi pomudili v dvorani. Malo od dvorane smo srečah B. Jereba iz Aliguippe, ki pravi, da bo posku-all delati sa Majski Glas in za ProleUrca in je nam izročil pozdrava od sodruga Smrekarja. Lepa hvala, George, in enako ti vračamo, j Na dO. marca se nam zopet obeta dobra plesna zabava \ Claridgti v Sloventkem domu fcjar Je društvo 7 SNPJ povabi lo br. Barbiča it Clevelanda In njegov trlo. To pot bomo plesali kakor bodo oni igrali in bo torej Barbičeva veljala. Prlporoč-Jivo je, da Slovenci v okraju WestmoreJandu ta dan napolnijo dvorano it dveh rMdogov; prv je," ker je to pionirsko društvo drugi pa je la, da Barbiča va potnamo po njegovih dopisih Prosveti, iHileg pa je še glavn odbornik SNPJ. Kdor ga še ne pozna, bo imef priliko ga aposnati, kdor ga im posna. se bo t nJim lahko pa kaj pogovoril. On Je po mnenju nekaterih siten in povsod vtika svoj nos. Jas pa rečem naprej, Frank, ln še piši. Rea imaš nasprotnike, toda še več imaš prijateljev. Zadnje čaae se dosti piše v Prosveti, nekateri ta Kusijo, drugi ta Finsko. Dosti razprav je in vsakdo pove svoje, kar je prav, nI pa prav, ker nekateri dopisniki kritizirajo urednika Prosvete br. Molka. Hočejo ga predstaviti kot nekakšnega tepca. ki ne ve. kaj piše. Noben človek ni netmotljiv In tako tudi br. Molek nL Toda on vendar nI kriv, če j« tako v Rusiji kakor Je in tudi mislim, da ae ne veseli njih poloiaja. Kar ae tiče novic, pa uredništvo povzame, kar pride iapod cenzure Br. Mol)iu vse pritnanje, da se drži načel SNPJ in demokracije in ne skače s plota na plot kot to delajo mnogi naši naprednjaki. Marv Fradel. 726. nja, da smo ženske ravno tako deležne trpljenja in miterije kakor moški in moramo enako prenašati izkoriščanje] pod današnjim sistemom. Ako mož ne dela in ne zasluži, tudi ženske trpimo pomanjkanje. Torej nas dolžnost veže, da ae tudi ženske poglobimo in skupno z pomagamo v borbi za boljše delavsko življenje. Citala aem v dopisu iz Detroi-ta, kako naša mladina napreduje. Ne vem kje in kakšen je ta napredek. Ne vem. če je to napredek, če kdo pije in pleše, vae He bo več med živimi. Takrat bo- goalovani. Italijani in Finci, do vai narodi skupaj prepevali Resnica je, da ima Ameriška le- "alelujo, vstal je narod po Širnem svetu, premagal železne spone in verige, premagal zlo in pridobil svobodo." To je danes še sen človeka, toda ta sen se mora uresničiti, ako se hoče človeštvo ohraniti In povzpeti na no-' T/7"v;]vo stopnjo kulture in civilizaci-v,je. Naša pomladna narava nam to oznanja. Novo življenje prihaja tudi med razredno zavedne delavce in čedalje več je bojevnikov med nami. Je pač tako kakor pravi pregovor: vsaka sila do vreme- —a*^ - Jaz v tem ne vidim nobenega na- Iniku železne rude toliko poguma, Kaj bo mladina dosegla s nazori, če bo lla tako naprej ? Ko bo postala stara, bo imela še manj sposobnosti urediti bolj šo človeško družbo. O tem bi morale matere imeti boljše pojme in avoje otroke poučiti, da bodo spoznali, da ao na napačni poti. Ia če te storimo in im povemo, kaj je prav in koristno, ne bo naša krivda, če nas ne bodo hoteli poslušati. Kot sem že omenila, ao ženeki dopisi iz Detroita bolj redki. Včasih je bfla bolj aktivna Mary Bernik, toda izgleda, da ji je tr nila zmanjkalo. Jaz mislim, da ae premalo upešteva naša žen aka aktivnoat. Omenja ae, da na ia mladina napreduje in da naš Slovenski narodni dom napredu e, ženski odsek doma pa menda ni vreden, da bi ae ga omenja o. Mogoče je, da naa SNiD več ne potrebuje. Kaj vae dobrega e U odaek že storil za SND, ne bom omenjala, 'rečem le, da vae naše delo je bilo v gmotno in moralno pomoč SND. Spravile amo akupaj že lep denar in vse porabile za SND., In s temi ak ivnostmi bomo se nadaljevale. Valed tega bomo priredile kartno zabavo v petek zvečer, 29. marca v koriat SND. Torej apeliramo na naše rojake, da nas posetijo na tej zabavi. Vse to je le družinski sestanek za dru žabnost in veselje. Ne vem, kako bi se človek izrazil. da bi beseda zadela na pravo meato. V Detroltu imamo že lepo število naše mladine zakonskem jarmu, toda je nekam tuja napram nam. Ne vem, kje je vzrok, da se ne zanimajo za nobeno prosvetno življenje. Me bi jih z veseljem sprejele, če bi hotele pristopiti v naš odsek To bi bito nekaj koristnega za nas stare in tudi za mlade in tudi bolj bi sc privadili drug drugemu. Apeliram na mlade žene in dekleta, da pristopijo v naš ženski odsek SND. Mi potrebujemo mladega življenja, mlade energije. Prispevek znaša le 15c na mesec, kar je malenkost, v primeri bolezni pa vam je odsek naklonjen in vam gre na roko kolikor sredstva dopuščajo, čaju Imletnl ali nesreče vsaka Članica obrne na tajnico odseka. Kar se tiče delavskih razmer tukaj, so še tnane; kdor ima de | lo, je srečen, ker se delo težko dobi, posebno če je človek prekoračil 46 leto. Brezpoaelnoat je velika in ne svetujem nikomur, da bi sem hodil za delont. Mari Jurca. 121. Zmnki odaaA SNl> Detroil. — Zasledujem dopise v Prosveti in vidim, da se tudi jlansko zanimajo za javno Žlvlj«' nje in da tudi ne tansUJajo t do-pisi ta moškimi. V naši naai bini imamo dovolj tmožnih lanak. ki bi ae lahko večkrat o. glasile. Danea Je le vaaka napredna lena prišla do prepriča- /j AftMMfsofa Chiaholm. Mlnn. — V severni Minneaoti je temlja še vedno pokrita s snegom in ledom, kljub temu pa se širi duh pomladi. Po traku se vidi. da ae že nekje na reva prebuja v novo življenje ln to pomladno prebujo čuti vaak človek. Narava nam da pobudo sa novo življenje, toda veliko jih Ja, ki še ne raaumejo tega ali pa radi sebičnosti nočejo razumeti. Torej narava nas o|tominja do pravega bratstva vsega človeštva po širnem svetu; ljudstvo prepeva alelujo in kliče Krista na vstajenje, da prinese mir In svobodo. In med vsem tem velikonočnim tvonenjem in gorečim priporočilom ta mir in svobodo s$ i »s ljudstva koljejo na bojnih |x>lianah — pa kopnem, v zraku in na morju, in to na povelje onih. ki niš ne trpijo, marveč le ukasujejo. da morajo armade uničevati dobrine, katere je delavstvo po širnem svetu a težavo pridobilo. : Miru ne more prinesti noben stopil kot govornik in nagovarjal delavce, naj pristopijo v organizacijo'CIO. Povedal jim je, kaj in kako bi se moralo poslovati, da bi se upoalilo več delavcev. Vai delavci in tudi delovodje so ga poslušali; nihče ga ni motil ali mu skušal govor preprečiti. Prvič v zgodovini mesta se je kaj takega pripetilo. Tudi rudniško vodstvo je prišlo do prepričanja, da imajo tudi njih delavci pravico do boljšega življenja. Le tako naprej, ker to je posnemanja vredno. Ni dolgo, ko sem čl tal v liatu, da bodo odslovili do milijona delavcev pri WPA. Zelo veliko število odslovitev je določenih za Duluth in železno okrožje. In ker je že sedaj za veliko delavcev zelo slabo, bo potem še več trpljenja in pomanjkanja. Nadalje moram omeniti, da se je v naši naaelbini zopet obnovi la ideja za alovenaki narodni dom. Za podlago je določeno, da se nabere vsota $6000, potem šele se bo začelo z gradnjo doma ali pa se kupi staro poslopje in preuredi v dvorano. Na zadnji seji je bilo i>oročano od popisovalcev. ki so hodili od hiše do hiše, da so ljudje obljubHi skupni vsoti $1210. Ta'vsota oziroma obljuba je zelo nizka in je skoro ni vredno omenjati. In večina teh ljudi ne bo dala, kadar bo vprašana za denar, ker pač ne bo drobiža. Vzrokov je veliko. Prvič je delavec v velikih stiskah in se mora boriti, da se bomo preživi; tinti pa, ki imajo avoj dom, pa še davke težko zmagujejo, ali plačajo stanarino. Med takimi sem tudi jaz. Je nekaj takih, ki imajo denar in dobre mesečne dohodke, toda ti ne dajo nič več kakor tisti, ki se komaj preživijo. Na trgovce se tudi ne moremo zanašati, ker tudi oni imajo težak obstanek in jih je veliko, ki so rta slabšem kakor delavec s povprečno mesečno plačo. Na pod porna društva se tudi ni treba zanašati, kajti nobeno nima denarja za vzdrževanje takega po-V slu-lslopja. Ze sedaj težko plačujejo naj se |svojo stanarino za seje, ki znaša le $80 na leto in moramo priznati, da nima lastnik nobenega dobička od tega. ~ Pred kratkem aem govoril mestnim odbornikom, ki mi je rekel, da to, kar mlalimo napraviti. je zelo riakirana atvar in preveliko breme ta akupino ljudi. Itratil je upanje, da bo to|M't prišel čas, ko bomo prišli topet skupaj in se dogovorili, da bi mesto povečalo Community Build-ing, tako da bi s tem zadovoljili vsem našim potrebam. In je pravilno. da se tako na|H*avi tam, I kjer vai davkoplačevalci pomagamo vzdrževati. In tako bi tudi vai imeli akupni užitek. Za slovenski narodni dom smo imeli sestanek že pred 16 leti,; izvolili odbor, zastopniki pa so sklenili, da se zgradi poslopje v amislu delavskih principov. Po tistem je minilo pet let, ko smo se zopet skupaj sestali. Ce bi bili tfkrat začeli, ko so bile de-lavske razmere malo boljše. Bi danea imeli avoj dom. (Danea je naa še nekaj na Chishobnu, ki amo bili na tiatem sestanku in lahko rečemo, da nismo bili mi krivj, da ae nI pričelo t delom.) { Resnica je kakor so rekli naši člani na tadnji društveni seji: da se je a to akcijo začelo zvečer, namesto da bi bUi pričeli graditi zjutraj. Ae nekaj o upravi Oommunl-tv Buildinga Govorilo ae je, da mi nimamo nobene pravice v tem gija tri sobe v tem poslopju, toda če gre človek pogledati v te aobe, bo našel le oskrbnika legije in druge ljudi, ki ne pripadajo k tej organizaciji. In nihče jih ne podi ven. Prepričati sem se hotel tudi glede otrok, če jih res ne pustijo notri ali jih izganjajo iz poslopja. In kaj aem dognal? Do devete ure ima vsak otrok pravico iti v poslopje po svoji potrebi ali se pa segreti, če je zunaj mrzlo; nihče jim nič ne reče, Če se dQ-atojno obnašajo. Opazil pa sem nekaj, ne male otroke, marveč stare 16—16 let, ki ao delali škodo, in to že po deveti uri zvečer. Jemali ao električne žarnice in straniščih razkopavali papir, kadar jih je oskrbnik dobil i takem delu, jih je seveda moral ven pognati. In kaj ao mu od govorili? Da to ftjega nič ne briga, ker oni davek plačujejo in da lahko delajo, kar hočejo! Teh mladih paglavcev je veliko zunaj po deveti uri zvečer, vseh na-rodnoati in iz vaega mesta. Lahko pa rečem, da je alovenakih otrok najmanj v teh nočnih skupinah. Torej bi bilo dobro, da smo malo boHj dosledni in pravični napram vsem; je bo$je, da se prej sami prepričamo predno izrazimo mnenje. Priznati moramo, da smo vsi skupaj v našem mestu že veliko izgubili, in to velikokrat po na£i lastni krivdi, ker se nismo hoteli pravilno med seboj razumeti. Ni še dolgo, ko smo imeli volitev za povečanje Community Buildinga. Več kakor polovico stroškov bi bili dobili od WPA, toda večina voiil-cev je bila proti. Seveda sedaj bi pa radi videli, da bi imeli tako kakor imajo sosednja mesta. In sedaj večkrat zabavljamo, da ne moremo imeti nobene večje konvencije ali kakšne športne tekme. Vse take stvari donašajo dobiček mestu. Kdo je tega kriv, je lahko uganiti. Toda če kmetovalec ne orje in ne seje spomladi, v jeseni tudi nima kaj pospraviti s polja. (Želimo, da bi prihodnjič pisali "double space" na pisalnem stroju, saj papir je poceni.—Ured.) Frank Klune, llO. Poročilo iz Clevelanda Cleveland. — Naj prvo grem Girard, O., kjer se bo prihodnjo nedeljo, »1. marca, vršila konferenca woc. klubov in društev ProHvetne matice. Upam, da bo na tej konferenci obila udeležba, ker bo zadnja pred 12. zborom JSZ, ki se vrši 4., 5. in 6. julija v Clevelandu oziroma v Collin-woodu pod okriljem soc. kluba 47. Drugo pa je, da je letos najbolj |>omenljivo leto za vse delavstvo v Ameriki, ker se bodo vršile splošne volitve. In v takem času so nam še bolj potrebne take konference in zbori. Potrebno je tudi, da naše poetojan-ke ojačamo in pomnožimo. Ker so naši nasprotniki in sovražniki delavstva dobro organizirani in tudi močni, se moramo tudi mi vsestransko pogovoriti in organizirati. " Tudi s sodrugom Tanckom is Girarda se bo treba pogovoriti o njegovem zadnjem dopisu. Imam že dopis pripravljen, toda aem se domislil, da se v kratkem vi-dimo v Girardu in se bomo osebno pogovorili. Sem radoveden, kaj je vzrok, da je že v par dopisih streljal pšiee proti Clevelandu, kjer delujemo ta napredno atvar nekateri še preveč. I Ko bi Uko delali in agitirali zase, bi ae precej poznalo oziroma bi kaj imeli. Predno se kdo akop-Ije nad kakšno naselbino in strelja vanjo, mora potnati ratme-re. ne pa poslušati kakšne hujskače ali pa sam nepremišljeno delati. Toliko o tem. Dne 7. aprila pa se vrši zanimiv spomladanski koncert aoc. Zarje z enodejanko "Nevtralni Amor". katero je spisal urednik Prosvete Ivan Molek. Koaoert ae vrli v Slovenskem narodnem domu na 8t. Clairju. Ta zbor je (sistal zadnje čaae telo močan, ker je priatopilo veliko fantov in deklet, ki ao večinoma pristopili tudi v klub 27 JSZ. Zadnje čase sem bil parkrst na njih pevaklh vajah in sem bil telo presenečen. ' (Dalje aa «. rtrsal.) Koliko truda vas bo atalo, da ne b^u med tema dvema izrazoma postavljali V JJ steno. Sleherna sodobna ženaka bi s,- m zavedati, da izraz kozmetika sploh ne rnor^ atojati, če ne temelji na izrazu higiene brez izraza higiene ne bi bilo pojma zdr! brez zdravja pa ne pojma lepote. ^ Ce kaneš na robček nekaj kapljic draa*. vijoličnega parfuma iz originalnega zavitk«^ Pariza, potem je to pač kozmetika. Isti učinto bi pa dosegla, če bi ai na lase kanila kapljic kolinake vode, samo še bolj oBvožuioto bi dišala. Včasih se mi zazdi, kakor da bijl besedi "kozmetika" zadišalo po slakobnem » nju kakšnega dragega parfuma, medtem £ beseda "higiena" diši trpko, toda zdravo kakor sivkina kolinska voda. Predvsem je pa vaili za naše bralke, okolščina, da je higienn p^J poceni, medtem ko je treba pri kozmetiki p*, goato precej globoko v žep seči. Jutrnja telovadba — brr! — je že eno Sji glavje higiene, naše vsakdanje prijateljJS Dajte si dopovedati, posebno dekleta, ki v« dneve preaedite za pisalno mizo, da je jutrnja telovadba prav tako potrebna, kakor je pj trebno, da vsak dan jemo in spimo vaako noč. Sama priznam, da je jutrnja telovadlia prav* nadloga za zaspanega človeka. Koliko energi. je, koliko trdne volje je potrebno, da sleherno jutro nekoliko bolj zgodaj vstanemo, da pričnemo lepo zgreti od tople postelje, pretrd vati po mrzlih tleh. Brr! In še enkrai: brr! Higiena — in kajpak tudi zdravje, in kajpak tudi lepota — pa terjajo od nas, da telovadim sleherno jutro vsaj deset minut. Pravijo pt, da je pri vsakr stvari mogoč kompromis, bro, zakaj ne bi bil mogoč tudi pri tej stvari! Kako bi bilo, če bi prve telovadne vaje zjo> traj vadili še v — postelji? Leptr bi odrinili nadležno odejo, ae nekajkrat pretegnili, potlej pa pričeli s prvimi vajami. Te vaje bi vadi predvsem z nogami in gorinjo polovico teletu: L vaja: Ležiš na hrbtu in dvigneš eiiknt eno. drugič drugo nogo v zrak; (lOkrat). 2. vaja: Priteguj izmenično zdaj eno, zdij drugo nogo k telesu, tako da se bodo kolen« dotaknila prsi^ Ta vaja je izvrstna tudi za [ri bušne mišice; (lOkrat). -si 3. maja: Obe nogi dvigni, tako da bu$U stegnjeni v poševni legi s telesom in jih počaii spet spusti; (lOkrat). _ | 4. vaja: Obe nogi dvigni kakor pri 3. vaji, jih v zraku raztegni, spet združi in spusti, j 5. vaja: Najprej z levo, nato pa z desno no. go kroži po zraku, in aicer z vsako nogo des£ krat. 6. vaja: Ležiš na hrbtu, potem pa nonadn gornji del telesa sproži naprej, da se s konci prstov lahko dotakneš koncev prstov na nitgah. 7. vaja: Delaj z rokami iste gibe, kakor z n* gami,, vkolikor je to mogoče. 8. vaja: (Ta bo najbrže še zmerom najtežja.) Skoči iz postelje in telovadi jutrnje vaje na golih tleh, kakor si to delala doslej. t tek* . Ce si tako srečna, da imaš kopalnico, mordi celo na plin, potem jo moraš pač vsak dan upo rabljati. Ni glavno to, da se vsak dan koplje« * topli vodi, narobe, takšne tople kopeli pogoi celo jemljejo energijo in ulabe telo. Važno * pa, da ae sleherni dan pod prho umije«. Im porabiš ves teden toliko vode, kakor če bi samo enkrat kopala. Razen tega ni treba UA ko kuriti, ker ni treba, da bi se dosti vode grelo. Ce si količkaj utrjena, se ne bož hladila. Najprej se nekoliko omoči z.vodo (k* pak toplo), potem pa namili svojo ščetko in i dobro sčetkaj po vsem telesu. Nato »pet ud|f prho, se umij in kopanje je končano. Koamj ka zahteva, da je koža kar najbolj čista, tis ir ko diha. To boš pa dosegla samo, če se lx* ^ nala po gornjih higienskih nasvetih. 1 rt l»r nju ni treba pretiravati. Zelo nesnu*;l..o trditi, da samo ledenomrzla voda osveži Narobe, dokazano je, da kar najbolj o«veziw lo mlačna voda. . .rtvg Prav Uko se ne strinjam s tistimi, Ki ^ jejo zajtrk vitki liniji svojega telesa jetno je, če je človek Uko vitekr kakor m deli v modnih revijah, toda le za veda jU« Ukšni ljudje niao Uko odporni prav zaw so pretirano vitki. Vsaka sapiča. vsak MU omaje, hitro se prehlade, radi ao živ*n « marsikatero drugo slabo lastnost imajo, £ dobro grajeno. posUvno dekle ne J^^j rantiramo za dobro voljo in hkrati i j nijo, če zajtrkujete skodelico vročega <* ^ kave z nekoliko mleka, a prepeeencein • ^ žim jabolkom. Toda ne pozabit*, svežt J—lj pri tem zajtrku ne ame manjkati. Zdaj pa še nekaj higiene za vasi obraz. ^ bo posUl v mraku kar vUnjevordec K^ obrazu se mora kajpak navadit, ns mžj<^ to. Ker je pa žal ne moremo poknu jjjj nlm zaatorčkom, Jo moramo drugam ^ "Z maaažo?" boste vprašali. Ds in ne ne. Masaža Je Uko delikatna zade£ ^ znaš res pravilno masirati obrsza- na diš več škode kakor koriati. Gube. J > ^ okrog oči rade narede od -1 nikoli več ne izginejo. Namestn msASi^^ utrditev obraza priporočamo ščetkanj ^ Priporočam ščetkarnje obraza za m« ^ auho kožo. Ker imajo pa neks^r ^ mastno, druge pa arednje suho kož*, rale U navodila nekoliko prikrojiti zase ^ Za mastno kožo ai Zberite ar«!"' ^ Milko, jo namilit« z dobrim milom n ^ v precej vročo vodo, Ačetkajt* sectf■ sencem, nekako Uko kakor ai WQ**\^d milijo obraz a čopičem. bro itmijemo t mlačno in na ^ do Za saho koto ai prav Uko ščetk« (Dalj* m ) kovice i starega kraja Slovenije ^ek sejma * pretepom ■bojem Krško, 22. februarja. *inia v Skocijanu »o ae vra-Tgtniki ii občine Bele car-Tci njimi tudi 43-letni po- ^ko^rcJan^iztomacje ter ae ustavili v R^novi Itilni v Dobruški vasi. V go. ^ so bili poleg drugih goetov triie konjaki mešeUrji, med Mola n Jožef iz Mrtvic. Ta Enkrat zakričal, da njeg* rokavic ni nikjer m je obdol-neke krošnjarje, da so mu jih ii Krošnjarji pa'so menili, da jjh najbrž odnesli pravkar ijajoči gostje. Kakor izpove-eJo priče, je Molan nato ako-ix gostilne na dvorišč«,z bi-nikoHi v roki ter z njim pre-Lindiča Franca in Pavlina iz Družinske vasi. se je v gostilni razvedelo, ,ta ita dvorišču dva okrvav-človeka, je vse planilo ven. ^ se gostje potem z dvoriš-vračali v gostilno, je šel Ko-prvi. Tedaj pa ga je nekdo fldel z bodalom v prsa. Ra-icu »o rano obvezali, vendar je bil ves trud zaman in je ,ort: kmalu izdihnil. Se prej je bil rekel, da ga je zabodel uiic, Polance imenujejo tod o* ljudi s Krškega polja, olan, ki se je takoj nasledka dne javil v Krškem na so-K kjer mora presedeti neko njšo kazen, zanikuje uboj. idar pa ga vse priče obreme-jejo, češ da je bil ves večer ■nasilen in da je že poprej hal okrog z bodalom. Tudi iz-a pokojenga Koporca bi dala lutiti, ker je Molan iz Mrtvic, j Polanc. okojnik je bil daleč okrog n kot dober gosjiodar in skr-(Kfi. Njegova tragična smrt zbudila |h> vsej okolici soču-ovinje z nesrečno družino. Po-sli so ga nu domučem poko-išču. fiavje o pomanjkanju 0(1 Ljubljana, 22. februarja ki jih preživljamo, so v niči časi kričečih nasprotij ubljana je komaj nekaj kilo-trov od največjega premogov-revirja v državi, pa si lahko vo razbijete, če hočete spra-tono premoga skupaj. Trgov-* kurivom imajo do kraja iz-ne zaloge, tako da že nekaj nov ne morejo v redu izvrše-ti naročil. Sistem obrokov, k je bila gospodarska kriza za v trgovino, je v tej stroki kupca preskočil na prodajal - trgovci s kurivom dajejo »nog svojim odjemiflcem sa fcv majhnih obrokih, na ra- ljanskem trgu . poskočile cene drv. Dovolj je na razpolago tudi velenjskega lignita, ki je sicer manj izdaten kakor trboveljski premog, a je zato tudi cenejši. Da bi se razmere na trgu kaj kmalu izboljšale, ni upanja, razen v primeru, če bi poklicana oblastva na kakršenkoli način zaščitila kritje zasebnih potreb. Revirji TPD delajo noč in dan s polnim obratom, da kapacitete ne morejo povečati. V enaki meri kakor konzumenti trpe v tej zadregi škodo trgovci s kurivom. Zaradi prodaje na obroke se je njihova režija občutno podraži-a. V rednih razmerah so vozniki vozili naročnikom po nekaj ton hkratu, zdaj pa razvažajo samo po nekaj sto kilogramov in morajo opraviti do |>ol tucata voženj za količino, ki so jo sicer enkrat samkrat peljali. Usoden strel iz maščevalnosti Krško, 21. februarja. Dne 20. februarja je bil ustre-jen 30-letni posestnikov sin Alojz Zorič iz Ivanjdola, ki ga je neznan zločinec počakal skrit za hišo in ga ustrelil. Orožniki so kmalu našli ubijalca, še mlado-etnega Albina Janca iz Smečič, posestnikovega sina, ki je bil že večkrat* kaznovan radi pretepov. Kakor je pokazala dosedanja preiskava se je dogodek primeril takole: Prejšnjo nedeljo so popivali fantje iz Smečič v Ardrem a so jih zvečer, kj» so se vračali domov, napadli fantje iz Kobil in jih pretepli. Pretep je ostal takrat brez posledic. Ko pa so v nedeljo spet prišli fantje iz Kobil, med njimi tudi ustreljeni Zorič, na Ardro, so popivali vse popoldne v gostilni. Zvečer so prišli v Ardro še fantje iz Smečič, ki pa so šli v drugo gostilno. Fantje iz Kobil so bili že nekoliko vinjeni in so hodili pred drugo gostilno izzivati fante iz Smečič. Ti se niso odzvali. Ko pa so okrog 22. ure odhajali proti domu, so zapeti, kar so oni v gostilni smatrali za poziv na boj. Hitro so se vsuli Kobiljani iz gostilne in napadli pojoče fante iz Smečič. V boju je bil smrtno nevarno ranjen Jože Kerin, posestnik Th oče enega otroka. Neki fant iz Kobil mu je prebil lobanjo. Lažje ranjen pa je bil neki Rudolf Sluga. Ko je videl mladi Jane, da sta se tovariša zgrudila, je skočil za hišo, kamor je bil že poprej skril puško in je zaklical: "Nazaj, jaz bom streljal!" In že je sprožil v komaj dvanajst korakov oddaljenega Zoriča, ki se je brez besede zgrudil, drugi pa so se razbežali. Vendar so še počakali Kerina, ki se je mukoma ženo izprašuje, kdaj bo pojenjala žalostna kronika fantovskih kolin in pobojev. Strupena smarnica je terjala žrtev Ptuj, 28. februarja. Mnogo se je že pisalo v Časopisju o škodljivosti vinotočev, v katerih se iztoči največ strupene šmarnice. Koliko žrtev je Že padlo v ptujskem okraju zaradi šmarnice. Kljub tem vedno ponavljajočim žalostnim dogodkom pa se še ni napravil odločilen korak, da bi se to obupno stanje izboljšalo. * Dne 18. febr. so se v nekem vi-notoču v Savcih zbrali fantje iz Polenšaka, kjer so se prav pošteno napili in se v pozni noči odpravili proti domu. V vasi pa so naleteli na 26-letnega posestni-kova sina Janeza JanžekoviČa iz Rucmancev, ki je odhajal od svoje izvoljenke, pri kateri je bil vasoval. Nekdo izmed pijanih fantov je imel s seboj puško in komaj je JanžekoviČa zagledal, je puško nameril nanj in ga u strelll v trebuh. Janžekovič se je takoj zgrudil na tla, v tem pa je že navalil nanj drugi z odprtim nožem in mu ga prav sadistično zasajal v prsa. Nato so ubijalci pobegnili, pustivši svojo žrtev kar na mestu. Na krike so prihiteli ljudje ln hudo ranjenega odnesli na nje gov dom, kjer je žrtev zverinske podivjanosti po dvournem trpi je nju izdihnila. Truplo ubitega so prenesli v mrtvašnico k Sv. Tomažu, kjer se je vršila sodna obdukcija. Komisija je ugotovila, da je Janžekovič imel v telesu 84 drobcev, hkratu pa še šest ran v prsih od vbodov z nožem. Orož niki so ubijalce aretirali in jih izročili sodišču v Ormožu. Are tirani so Jakob Petek, Ivan Žni-darič in Franc Kuhar. Pri zašli ševanju so se vsi trije izgovai1 jali s silobranom. Preiskava bo dognala, v kolikor njih zagovor drži. Glasovi iz naselbin (Nadaljevanja a t. atranl.) tako naprej v najlepši slogi — pravim v slogi in harmoniji. Cenjeno občinstvo pa prijazno vabim, <}a pridejo v nedeljo, 7. je slab, ker je milijone tucatov aprila, v SND na ta koncert, pri-j jajc preveč. Takrat je šel far-četek ob 3. popoldne. Naj ome-1 mar v kokošnjak, pobral jujca, privlekel za njimi. Odvlekli so ga domov, kjer so ga prevezali, na-Luksuza ene tone ali dveh j to pa odpeljali v krško bolnišni-pfcprost smrtnik ne more večlco, kjer so ga morali takoj ope- rirati. Njegovo stanje je še vedno zelo resno. Aretirani Albin Jane prizna- praVl Nfcčit i hi*ka za premog se je pričela #*«ni, ko se je pojavilo po-Jkanje železniških vagonov, takrat so naročila ljubljenih trgovcev pri TPD polagoma *setek in jo tudi sam nabil. Zoriča ao včeraj ob-ducirali. Glavo ima preluknjano kakor rešeto, dočim po životu nima poškodb. Jane je bil včeraj izročen sregkemu sodišču v Krškem. Je ves skesan in venomer zatrjuje, da je hotel nasprotnike samo prestrašiti, nikakor ps koga ustreliti. Ljudstvo ae zgrs- Pred 30 leti je bila dobra vsaka kokoš, ki je tu pa tam znesla kako jajce. Danes ni več; če ne znese več ko 300 jajc na leto, je zanič in se odstrani. Takrat so ^kokoši same valile, danes pa va-ker sem videl toliko mladine, ki hijo inkubatorji milijone in mili-se je zanimala za petje in tudi jone piščancev. Pred 30 ali 36 za naš pokret. Mi stari smo po- leti so imele farmarlce le par tu-noani nanje. 2elel bi, da bi šli,catov kokoši, ki so imele zmiraj ceno in trg za jajca. Zdaj jih imamo po več sto in več tisoč, zato ni zanje nobene cene in trg nim, da bo v igri nastopil tudi Anton Epich. Vstopnina v pred-prodaji 30c, pri blagajni 40c, samo za ples zvečer od 7. do 12. pa 30c. Igral bo orkester Kdieja Zoysa. Kuharice in kelnarice bodo naše vrle članice kluba in Zarje, natakarstvo in drugo de-o bo pa v oskrbi Članov. Torej postrežba bo izborna — saj veste kako je bilo na vseh zadnjih priredbah, ko niste ali niso ho-eli domov do dveh ali treh zjutraj. " - f ' Pevci in pevke delavskega zbora Zarje vas prav uljudno vabijo, da pridete in jim pomagate do dobrega uspeha, ker petje je njih veselje. Drugega itak nimajo od tega.kot pužrtvovanje. Tudi večni popotnik vas vse prav uljudno vabi v veselo družbo. Saj zato živimo, da smo katerikrat veseli in da kakšno zažingamo. Z žalostnimi ljudmi ni nikjer nič, so sami sebi in drugim v nadlego. Torej pridite v velikem številu na koncert 7. aprila, v nedeljo, 31. marca, pa y Girard, pričetek konference ob 9, dopoldne v I von Parku. t Anton Jankovich, 147, zustopnik Prosvete. Unija izvojevala zvišanje mezde Nevvark, N. J. — Nova po godbu, ki je bila pravkar podpisana med krajevno unijo U nited Electrical, Radio & Ma chine' Workertf (CIO) tet- Tho-mas Edison Co., je prinesla let no zvišanje mezde $160,000. Pogodba krije tisoč delavcev. Plača je bila zvišana 5 do 10 centov na uro, poleg tega pa so delavci dobili letne počitnice s plačo. James Matles, direktor, organi-zatorične kampanje, je na seji eksekutivnega odbora unije U-nited Electrical, Radio & Ma-chine VVorkers poročal, da je organizacija dobila 10,000 novih članov v zadnjih tednih v kampanji, katero je vodila v Nevv Yorku, Nevv Jerseyju nekaterih drugih držuvah. in Moč navade Učitelj poskuša otrokom v šoli razložiti, kaj je čudež. "Peter,'" pravi enemu izmed dečkov, "nekoč je nekoga povozil avtomobil, a se mu ni nič zgo-dilo! Kaj je to?" "Slučaj," odgovori Peter. "Hm, isti človek je isti dan dan drugič priAel |>od avto, pa se mu s|s*t ni nič zgodilo. Kaj je bilo to?" "Sreča!" "Kaj pa če bi ga isti dan še enkrat povozil avto, pa se mu kljub temu ne bi nič zgodilo! Kaj bi bilo U) po tvojem mišljenju, Peter?" "To bi bHa moč navade . . Farmarški problemi Port Angeles, Wash. — Ne vem komu bi-verjel: eni pravijo, da gremo naprej, drugi", daTfeze-mo nazaj. Ni dosti ležeče na tem, pa naj imajo prav prvi ali drugi. Spremembe ae sukajo okrog nas in preko nas tako hitro, da jim ne moremo slediti. Nove iznajdbe so na dnevnem redu in kot vse izgleda, nam prinesejo še boljšo bodočnost. Vsaj uredni Prosvete je tega mnenja. Ko čitam uredniške članke, za katere se precej zanimam, se z nekaterimi strinjam, z drugimi ne. Precej zanimiva ata bila članka "Revolucija v farmarstvu in zadružništvo." V njih urednik razmotriva in zaključuje, da bo .bodoče farmarstvo pod streho, kjer bo raslo poleti in pozimi. No, takrat bo pa res lušno, ker nam ne bo treba delati, marveč bomo le gledali, kako bo raslo. Toda šalo na stran in poglobimo se v bodočnost te nove iznajdbe. Urednik misli, da bo takrat, ko bodo rasli poljski pridelki pod streho, dovolj živeža za vse, ker bodo pridelki tako poceni, da se ne bo izplačalo več špekulirati. Toda dvomim, da bi špekulanti prenehali z odiranjem revnih delavskih mas, dokk*r bo ljudstvo živelo pod kapitalizmom. In tudi ne izgleda, da se bo spremenilo v bližnji bodočnosti, zato tudi za ljudstvo ne bo nič bolje kakor je danes*, pa naj rastejo pridelki kjerkoli hočejo, na polju ali pod streho. Z*novo modernizacijo le pride novo moderno izkoriščanje, ker temu se nsjbrže ne bo mogoče izogniti. Mislim, da je ravno osem let, odkar se je sprožila ideja o jed-notini farmi ali za skupno slovensko naseljevanje ua farme. ne glede kakšna so bila, jih dal v Škatlo in jih odnesel na trg. Sedaj ni več tako. Kokošnjaki so pozabljeni in nastale so moderne kokošje hiše. Danes mora kokošjerejec gledati, da so jajca snažna in odstraniti mora vsak najmanjši madež, če jih hoče prodati. In tako je tudi s kravami. Takrat je bik skoro vsaka dobra, posebno če je dala dosti mleka. Sedaj se ne gleda več na količino mleka, ne glede če ga da 20 ali 24 kvartov; če nima veliko maslene maščobe, je zanič. Zato imamo milijone funtov masla v ledenicah in tržna cena je nizka. Tako je tudi s purani, lansko leto se je produkcija puranov zvišala za 30%, Ker pa niso mogli vseh prodati, je zdaj v ledenicah po vseh Združenih državah 60 milijonov /untov puranov, ki nimajo nobene cene, ker ni trga. Pomislite: 60,000,000 funtov pursnov, ki tudi niso ime Ii previsoke cene, toda koliko j« vas brezposelnih delavcev, ki ste bili toliko srečni, da ste si lahko privoščili enegu na zahvalni dan ali za božič? Mislim, da zelo mak), Koliko milijonov bušljev krompirja se je pridelalo, mi nI znano; vem pa, da tu na zapadu je tržna cena nizka in pri nas sploh ni trga zanj. Dosti je sicer takih odjemalcev, ki bi radi kupili, toda nimajo s čim. Poglejmo nekoliko na čiščenje zemlje. Pred 15 sli 20 leti so farmarji čistili zemljo s konji; le tu pa tam ai videl kakšnega dun-kyja ali mulaka. Ce si je farmar izčiatll pozimi le par akrov zemlje, je bil spomladi vesel. Heda se zemlja čisti na moderen na čin, z "buldožerjem", ki očlst dva in tri akre dnevno. Takih "buldožerjev" je dosti ln Izčlstl jo na tisoče akrov vsako leto Vse to je dokaz, da bo zopet nud-produkcija. Iz tega se razvidi, da znanost izpodriva farmarje prav tako kakor izpodriva industrijske delsv-ce. Mogoče se nekega due znajdemo tudi mi farmarji na reli-fu — če bo še kaj ostalo. AU jaz se bojim, da letos izgubimo še to. Tu ne gre samo za dobro in pošteno življenje. Smo v denarni borbi in tekmujemo mod seboj, kdo ga bo več dobil. Ce bi vsi gledali za dobro in pošteno življenje, pa bi se vsem bolj« godilo. Ampak hočemo vsi denar, pa naj bo farmar, delavec ali kapitalist; v tem ni razlike. To je tudi glavni vzrok, da mladina zapušča farme Jn se aell v Industrijska mesta,, kjer Išče boljših prilik; smpak v teh kritičnih časih Jih ne najdejo dosti, marveč jih še i>oslabŠajo~in večajo brezjaisel nost.___ - _ kor se Imenuje. Po mojem mnenju bi morala imeti vsaka izmed teh družin najmanj $3000, skupaj $300,000, kar je že lepa vao-ta, ali za tak projekt še veliko premajhna. Mogoče bi zadosto-ala le za korita in tanke, toda pomisliti je treba ua vse druge zgradbe, katere bi morali zgraditi. Samo naselbina za 100 dru-i in bi izgledala kot velika vas v starem kraju. Kje so pa poslopja za korita, Kemične stvari, elek-tričnu razsvetljava in drugo? ako vidimo, da bi bila vsota 11300,000 precej prenizka. Kaj ai mislite, urednik, katere družine bi bile za tako zadrugo bolj priporočljive: farmarake ali iz vrst brezposelnih? Katere bi se bolj prilugodila? Vprašanje je, kje dobiti tako vsoto denarja, Ali naj jo dobe brez|s>-selni ali pa farmarji, ki so že sedaj do glave v dolgu? In če st« naj kaj Uikegu pudstopijo zadnji, ali naj prodajo avoje farme, katere sedaj obdelujejo in za ka ;ere sploh ni ku|>cov? Ali naj do->e le toliko gotovine, da si raz rijejo svoje glave ie ob pričet-ku? Ali naj se organizira zadružna kolonija, ki U> pridelova a krompir, katerega je že sedaj preveč? Mar zuto, tla pridelujejo selenjavo, kot je Sotatarieljna « glave, grah in drugo, kar je ie sedaj tako poceni, da se ni sploh vredno baviti s njimi? V Ameriki je precej Jajioncev n Kitajcev ki so v tej stroki strokovnjaki. Oni pridelajo tako poceni, da se drugi ljudje m* morejo kosati z njimi. Kakšna ce iu« im bt* tedaj, ko pričnemo še v toritih jhkI streho pridelovati? Sicer ne polagam še dosti ns to Ce je kaj resnice nu tej iznajdbi, tedaj si bo pa itak vsakdo lahko aam pridelal za svoje življenje kar bi bilo še najbolj pošteno in demokratično. Mislim pa, da smo še daleč od tiatih Časov, ko se nam bo bolje godilo; menda ne prej, dokler se ne iz naj de zdrav nlk, ki bo moderniziral človeške možgane, da bo zhalo ljudstvo samo misliti. Frank Miiavec. 57. Urednikova pripomba: Naš farmar visoko precenjuje stroške zadružne farme. Ce se orgunizi ra sto družin ln vaaku družina vloži tisočak, mlatimo, da bi sto-tisoč dolarjev zadostovalo za na kup ln opremo najmodernejše farme. Mordu Še toliko ne bi bilo trebs. Računamo, da bi bilo dovolj tisoč akrov za takšno za družno fsrmo. In če bi zadruga hotela eksperimentirati s "far manjem pod streho" jh> zgledu profesorja Gerickeja v < ali for ni ji, ne bi bili stroški tako visoki kot misli naš dopisnik. Kor ta I&. cementa, sistem ogrevanj In ožarjevanja z elektriko in vae potrebne kemikalije bi stale po naši sodbi manj kot danes sta nejo |M>vprečnega farmarja stroji, traktor in gorivo (gasoliu) ki ga mora porabiti, V koriti so pa ne prideluje samo krom pir, temveč je možno pridelat vao zelenjavo, sočivja in žita. take zgodaj zmanjkalo kakor zadnjič. Jn prepričasi smo, da majo nikjer tako finih klobas takor v Rridgeportu. Za plea bo gral Snappee Entertainers orkester, ki je postal zelo priljub-jen v Ohijski dolini. Clanl društva 640 naj sigurno pridejo na prihodnjo sejo v pondeljek svečer, 1. aprila, ua kateri bo nekaj novega. Trije Mušketirji. Is> W i Ihana Green (levo), predsednik Ameriške delale federacije, ia Jom ph Pad*sv, gla%nl pravni svetovalec federacije. Hridi/eftort klttu mi iiltM llridgeport, O, — Zopet Je tu kaj, seveda skupni pl«'* društev 13 iu 640 HNI'J, ki a« vrši to so-I »o! o zvečer, 90, marca, v druš tvenl dvorani na f)oydsvillu, To Kolonizacija na farme je to- dPUg| nfcupnl p|4,„ (<,h dve rej le prazna beseda in nima po- društitv. Prvi Je bil zHo u*|*»š«n mena vsaj v teh kritičnih časih. ju u,,ttrn()f da bo U prav tako. Kdor se za kaj takega zanima, K|4kor ll# xadi|Jem plesu, tako naj najprvo dobro premisli In ll|Ulimo, da nas tudi sedaj oblš-preudsrl, posebno pa tisti brez- nilAi prijatelji v velikem lamelni, ki nimajo denarja vsaj tIK|j \t drugih nas«dbin Takrat aem to klejo odobraval, za pričetek. Is» |K>misllte, take jm4,|| |lorno go|j#t fine kranjsko danea bi je ne. Takrat sem tudi kolonizacije ae na dajo ksr ta^" klobase in upamo, da Jih n< zapisal v dopisu, da se nam bil- ko pričeti, kajti iz n\t Je nič. Za žajo časi, da ne bomo gledali ln take kolonizacije Je treba denar- i.riMlv.,(l Mi hrepeneli po trgu. ker ga men- ja. Samo ob sebi se razume, da Al ste že naroč II I roav.to ail da ne bo, dasi se bomo morali preživeti ae Je treba na ta sli Mlad im* i list svojemu prijatelju preživeti na ta ali drugi način, drugi način. Je že dobro, da ,t|| »orodniku v domovino? To | Mogoče se nam rea približujejo ljudstvo zanima za kako napr«"l p pirjs, ki a« bo rabil aa primarne sls* •ovnlaa prlariariih alrank aa i»rlmainn volil v«', ki a* bod« vršile V okraja c»ok lavni H*r*yn, Chitaga, Ctilaaeu Krivina, in lUrvnjr, trsa Clsaro in vaai Klnmood Park, Moiuiii tirava, Ni It* Cantar, Summit in AMikm*y, v ion*k U. aprila Iti 10 kot aladl< Demokratična Republikanska .Itožnuta .Patina V 1'ltlfr) T KO A Min dal muj Ia«lmirli gts Ipo tiskarna s.n.p.ji SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča del« Tiska vabila za veselica in shode, vizitnice, časnike, knjig koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaftkeo, Češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.PJ, I TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI »■ m V«s pojasnila d s je vodstvo tiskarne.—Cene smerne, anijsko delo prr« »U Pilita po informacija as našlo?: SNPJ PRINTERY 2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE , TaL Rockwell 4004 --- CHICAGO, ILLINOIS NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO P« sklopa U. rodno konvencijo sa lahka naroči aa Ust Pr-^J" prišteje eden, dva, tri, štiri ali pot člaaov L oao družin* k t»i nI al. Uat Praovota stan* sa vso onaka, sa Haae sli aeflaa« M« • oao letno naročala«. Kar pa člani ša plačalo pri aoesmonta $1»» tedalk, sa Jim to priitojs k narotaini. Toroj soda) ai vsroka. r*& • ta liat prodrag ss tlaae SNPJ. Liat Praavota Jo vaša Isstslss ■ tatovo lo v vsaki druiial nekdo, kl M rad čital list vsak ds*. «» lista Pieovota Jo: Za Zdrai. države la Kaaado.MM 1 tadnik la.............4.SS S tadaika la............t.M S tedaike la............ 2 4* 4 todaika la............ 1.20 5 tednikov la........... nit Za Evropo J« Za Očara la Chleafo |o. 1 todnlk Is.......... t todaika ia......... S todaika la......... 4 todaika la......... • todnikov la........ •Mi V* . iS . SU tU . m . t* Ispohdto spodnji kapoa. pritožite potrebno vsoto deaarjs sN M«* Ordor v pisma la ai aaratito Prosveto. liat, Id )o vala lastsias. Pojasnila:—Vselej kakor hitro kateri teh članov prrn*hs biti SJ SNPJ, ali «o se presoli pro« od dniftlao in ho sahtevsl lam foJI tednik, bode moral Usti lian is dotično droilne, ki jc Uko rtofj" naročena na dnevnik Prosveto, to takoj nasnaniti uprsrniit" J"** In obenem doplačati dotltno vsoto lista Pro«vato. Ako tefs n* tedaj mora uprsvnifttvo znižati datum sa to vsoto aarofnfku. " " " ------ - • - v ^ PROSVETA, SNPJ, 2SS7 So. Uwndale Ava. Chksfa. HI Priloženo poiiljam aarofalao sa liat Praaveta vsate S.......... 1) Ime..............t,«.,.,,.,,;,.,......ČL dra4t*s k.. Sidif •*....................•..*•••••..........••*?.*•>* j Ustavite tednik la ra pripišite k maji asrefaiol ad SMje druilne: 1)iim»('m,.............SraH»o a......j S).........................................čl dreltoe šl.••• IIm.«,,...,^..,,,,«,,,,,,...............ČL dreiS.hi''-!: .......................................Cl draštvs S...... , ........... Driavs......... 17 PonlovenU FRAN ALBRECHT "Se nisem imel časa, da bi prebral vašo skico." Tako zelo me je veselilo, da je vsaj nI vrgel v koš, da sem dejal: "Ne, dragi gospod, to si lahko mislim. Saj ^Ifce ne mudi Uko zelo. Nemara v par dneh, a- II . . * . "Da, videl bom. Sicer pa imam itak vaš naslov." In jas sem mu pozabil povedati, da nimam nobenega naslova več. Avdijenca je bila pri kraju, poklonil sem se, odstopil in šel. Spet je vzplamenela v meni «nada, še ni bilo nič izgubljenega, nasprotno, vse je bilo še lahko dobiti. In moji možgani so jeli pravljlčiti o velikem posvetu v nebesih, v katerem it je pravkar sklenilo, da naj zaslužim, da naj zaslužim za feljton deset kron . . . Ko bi imel zdaj vsaj kako pribežališče za Čez noč! Predudarjal sem, kam bi se lahko najbolje splazil in s tem vprašanjem sem se ukvarjal s toliko silo, da sem obstajal kar sredi ceste. Pozabljam, kje se nahajam, in atojim kot samotno svarilno znamenje sredi morja, dočim besne in bijejo valovi v,seokrog njega. Fant s časopisi mi ponuja "VViklng". Kako je komičen, strašno komičen! — Pogledam predse in sem ves prestrašen — spet stojim pred Sembo-vo prodajalno. Okrenil sem se naglo, zakrll paket, kolikor je bilo mogoče In hitel po Cerkveni ulici, ves v zadregi in preplašen, da me ne bi kdo opazil skozi prodajalniško okno. Sel sem mimo gledališča, krenil v stransko ulico in šel mimo okopa doli k morju. Spet sem si poiskal klop fn pričel znova razglabljati. Kje na vsem svetu naj bi našel pribežališče za čez noč? Jeli bila kje kaka luknja, kamor bi se lahko splazil in skril do jutra? Moj ponos mi je prepovedoval, da bi se podal na svoje staro stanovanje; še na misel mi ni prišlo, da bi prelomil svojo besedo; z ogorčenjem sem zavračal misel od sebe in se v svojem srcu sila zviška smehljal tistemu malemu rdečemu naslanjaču. Po asocljaclji misli sem se hipoma nahajal v sobi z dvema oknoma enega svojih prejšnjih stanovanj; na mizi sem videl krožnik poln kruha, debelo namazanega z maslom, ki je nato spremenil svojo zunanjost in postal beefsteak, zapeljiv beefsteak, in zraven njega snežnobela sepvljeta, kruha v obilici, nož in vilice od srebra. Nato so se odprle duri: vstopila je gospodinja in mi ponudila še Čaja ... Vizije in bedaste sanje! Rekel sem si, da bi mi spet zmešalo glavo, če bi zdajle zaužil kaj hrane, mrzlica bi se polastila mojih možganov in potem bi se spet moral boriti s tistimi blaznimi domisleki. Prav nobene jedi nisem prenesel, bil sem pač takšne sorte, to je bilo nekaj posebnega z mano, nekaj čudaškega. Nemara pa bi le še iztuhtal kaj pametnega glede prenočišča, preden bi se zvečerilo. Saj se ni mudilo; v najslabšem slučaju bi si poiskal kak prostor v gozdu, vsa mestna okolica mi je bila na razpolago, mraza pa še tudi nismo imeli posebnega. • Zunaj je ležalo morje v težkem pokoju, ladje ln neokretne, širokokljunaste barke so rezale brazde v svinčenobarvno ploskev, metale proge vode na desno in levo in drsele nato dalje, dočim se je iz dimnikov nalik debelim blazinam valil dim in se je udarec strojnega bata trudno nosil skozi vlažni zrak. Ne soinca in ne vetra, drevje za mano je bilo mokro ln klop, kjer sem sedel, je bila mrzla in spolzka. Čas je hitel, sanjal sem predse, |>oatal sem utrujen in po hrbtu me je rezal mraz; kmalu nato sem opazil, da so se mi oči zaprle. In dal sem, da se za-pro . . . Ko sem se prebudil, je bila tema vseokrog; napol omamljen in prezebel sem zgrabil za svoj paket in pričel teči. Stopal sem hitreje in hitreje, da bi se ogrel, udarjal z rokami ob dlani, si drgnil noge, ki ao mi postale že malone neobčutljive in tako dospel do ognjegasne stražnice. Bilo je devet, spal sem več ur. Kaj naj pffčnem a seboj ? Nekje sem pač moral biti. TaJfo stojim in gledam gori v stražnico in razglabljam, ali bi se mi ne utegnilo posrečiti, da bi dospel na enega izmed hodnikov in pripazil trenutek, ko bi patrulja okrenila hrbet. Sel sem po stopnicah in hotel tam s človekom pričeti pogovor; ta pa se je takoj s svojo sekiro postavil v "pozor" in čakal, kaj mu imam povedati. Ta dvignjena sekira, ki je bila s svojo ostrino obrnjena proti meni, se mi je zasekala kot mrzel udarec preko Živcev; onemel sem od strahu pred tem oboroženim možem in nehote stopil nazaj. Ne besedice nisem zinil, marveč plazil ae aamo počasi od njega; da bi ga premotil, sem si položil roko na čelo, kot da premišljam, kar sem pozabil; tako sem šel odtod. Ko sem spet stal spodaj na tro-troarju, sem se začutil odrešenega, kot da sem bil pravkar ubežal veliki nevarnosti."" Nato sem zbežal stran. Zeblo me je in lačen sem bil, čimdalje bolj mi je upadal pogum in tako sem šel po Karla Ivana cesti; na ves glaa sem preklinjal in prav nič me ni brigalo, da so slišali vai ljudje. Doli ob stortingu (parlament), takoj ob prvem levu, mi je hipoma po novi asocijaciji misli prišel na um slikar, ki sem ga poznal, mlad človek, ki a4m ga nekoč zunaj v Tivoliju rešil zaušnice in ga pozneje tudi obiskal. Počil sem s prsti in se takoj podal v tisto ulico, našel duri, na katerih je bila karta C. Caharija Bartel, in potrkal. . Prišel je on sam; dišal je po pivu in tobaku, da je bilo groza. "Dober večer!" sem rekel. "Dober večer! Ah, vi ste? Ampak za vraga, čemu prihajate tako pozno? Pri luči to nf prav nič. Od takrat aem naslikal zraven še en kozolec in nekaj malenkosti spremenil. Ob dnevni svetlobi si morate ogledati, nima smisla, da bi poskusila zdaj." "Pokažite mi vseeno," sem rekel; sicer pa še vedel nisem, o kateri sliki je govoril. "Naravnost nemogoče!" je odvrnil. "Vse vkup bi bilo videti prerumeno! ln vrhtega še nekaj." — Pri tem je stopil šepetaje čisto k meni —- "dekle imam nocoj pri sebi, torej se ne da nič storiti." "O seveda, če je stvar taka, ne more biti niti govora o tem." Želel sem mu lahko noč in odšel. Potemtakem ni bilo drugega izhoda, nego poiskati si v gozdu varen kotiček. Ce bi tla vsaj ne bila tako vlažna! Potrkal sem na svojo odejo in sem se zmerom bolj sprijaznjeval z mislijo, da bom moral nočevati na prostem. Tako dolgo sem se mučil, da bi našel v mestu kako prenočišče, da aem se utrudil in postal sit vsega; in tako sem užival ob misli, da se odpočijem in predam avoji usodi ter lahko grem po cesti brez vsakršne misli v glavi. Sel sem do vseučiliške ure, videl, da je deset proč In se odtod napravil na pot proti mestu. Nekje v predmestju sem obstal pred prodajalno z IIvili, kjer je stalo v oknu nskaj jedil. Poleg okrogle žem-Ije je ležala malka In spala; tik za njo je stal vrč z mastjo in več kozarcev s kašo. Postal sem za trenutek in al ogledoval ta jedila; ker pa nisem imel, s čimer bi si kupil, sem se naglo okrenil in nadaljeval avoje potovanje. (Dalje prihodnjič) NspUala T. Krieaijeva V Ženevi se je v prvih letih Zveze narodov zgodilo, da se je neki francoski diplomat modre krvi do ušes zaljubil v mlado Nemko, vdovo nekega znanca Iz prejšnjih časov, tajnika poslaništva, in it prav tako ugledne rodbine, kakor je bil sam. Osem iu dvajsetletni marki, nikakšen novinec v ljubezni ln navajen razčlenjevati svoja čustva, ai je bil na jasnem, da ga je manj mikala izredna lepota te ženske kakor njene roke, kl se je vanje na prvi |a»gled zaljubil. Kajti Ae nikoli poprej nI videl tako izražanje zmožnih rok, ala-l>astrsko belih, z dolgimi, ozkimi prsti. Ce jih je o|msovsI, ae mu je zdek>. kakor da bi se hotel Hotr nam rszodetl v njih kot ki imr, ko jih je ustvarjal. Nobr na čkivešla fantazija ne bi mo* /ia uatvariti popolnejših. In ker je bil študij rok že od nekdaj »jeifma atraat, in ker Jih- je že od nekdaj delil v aimpatične In neaim|iatične, govoreče in neiz-razne, «1«, celo v dobre in zle, tako je bilo^eč ko razumljivo, da je čaru teh rok in njih la»i aui |a*polno«na podlegel. Nekega večera—poznala ata se že nekaj tednov, kl so jima pretekli v nemoteni harmoniji— sta šla prvič v igralnico in sta nekaj čaaa gledala pri ruleti. "Tudi jaz bi rada Igrala," Je na lepem vzkliknila Elizabeta in čeprav se mu je njena želja zdela nekaj povsem samo im sebi razumljivega, je zbudila v njem nekakšno neugodje, kakor slutnjo pred nečim usodepolnim. Se preden je pa utegnil odgovoriti, je Elizabeta za vsoto, ki ga je izredno presenetila, kupila igralne tnamke in jih pokišila bres preudarka na neko številko. V naslednjem trenutku ae je že popolnoma predala igri. Marki je stal za trenutek neodločen p<»leg nje. ko je hotel pravkar oditi, da bi pri neki dru-in' mizi gledal drugo igro. ki ga Je bolj zanimala kakor ruleta, ga je nagovoril neki znanec in sa trenutek zadržal. Ko ae^i« na-poal«! |MMkivil, je marki poiskal Elizabeto in jo našel s žarečimi lici. zatopljeno v igro. Obetal je, da je ne bi motil prt njeni zabavi, ln da ga ne bi opazila. Svoj IMifled/ je vaeaal v njen lepi obraz. trobila, ne da bi mu biki treba pogledati na miao. Potem je njegov pogled zdrknil k njenim rokam In—v tistem trenutku je v njem zledenelo. Te čez vse ljubljene roke, ki je sanje mislil, da jih pozna do poslednjih potankosti, so postale tuje roke, roke, ki se mu je zdelo, da jih še nikoli ni bil videl. Prav v trenutku, ko je njegov pogled ušel k njim, so se dvtjgnl le, kakor sa naskok pripravljena zver, polna poieljenja in napetosti, in v naalednjem trenutku— krupje je pravkar itklical številko—ao se razklenile, t desnico je gospodovalno udarila ob miao, da bi pokaaala. da Je dobitek njena last. Ko so jI dali dobitek s ra čunom vred, ao njeni dolgi prsti, podobni pa j kov im ktvkam, poteg nili k sebi denar s takšnim gibom, ki ae mu je upiral zaradi pohlepnosti po denarju. Markija je obšel takšen gnus, da je začutil, kako mu mrzel pot udarja it vseh njegovih znojnic. Bog nebeški, kje Je imel doslej svoj* oči? Kako je mogel ljubiti in ljubkovati rnfe*. ki tako nesramtai izražajo takšno po-hlepnoat ? Tako zgrabi tat svoj plen. tako se tkičinakl prsti oklenejo svoje trt v r—takšna je to. rej žertaka, ki jo je še pravkar ljubil? Kajti v tej sekundi apo-znanja, čeprav je bilo le dosdev. Bivši francoski premier Edou-ard Daladier. no, se je zrušil svet njegovih čustev in oboževanja. Morebiti more le človek zmožen izredne strasti, ki je sam nekoč doživel vrhunec takšnih čustev, slutiti katastrofo, ki se je odigrala v duši tega ljubimca. Dovolj! Gnalo ga je samo še, da bi planil stran/imel je le Še toliko moči, da se je pri Elizabeti opravičil, češ (la mu je slabo in se je zahvalil za njeno spremstvo—pri pogledu v njene angel-skosinje oči bi skoraj spet omahnil, če ne bi svojih oči s silo odtrgal od njih in pogledal spet njene roke—potem je pa kakor obseden planil v noč. Sele v svoji sobi se je zavedel, in bilo mu je, kakor da bi mu pokopali najdražje, kakor da bi v njem samem tisto sekundo umrlo nekaj, kar se ne bo nikoli več prebudilo. Kaj naj odtlej počne, se mu jc sprva zdelo popolnoma nejasno; dolge ure je presedel na robu svoje postelje, brezmejno obupan, in se je več ko stokrat krstil za norca, ki ga je preslepil varljiv videz. Kajti, kaj še je prav za prav zgodilo? Ali se je sploh kaj zgodilo? Na lepem se mu je zazdel edini pravi izhod, da drugo jutro odpotuje iz 2eneve in se pri Elizabeti pismeno opraviči. Kakor hipnotiziran človek, ki ga goni ena sama misel, je svoj nenadni sklep tudi uresničil in zgodnje jutro ga je našlo v vlaku, namenjenem v Pariz. Nekaj tednov je ie minilo po tem nenadnem begu, toda niti ena ura ni rninila, da ne bi markija preganjalo zmerom isto vprašanje: ali morebiti ženski, ki jo je ljubil, kakor še nobene poprej, ni storil 'krivice, ali ni uničil svojega življenja zaradi navideznega privida. Ce si je predstavljal' njen deviški obraz, se mu je zdelo neverjetno, da je to obraz iste ženske kakor njene rokfe, ki so mu, čeprav tako lepe, kakor roke Giottovih angelov, odkrile nekaj zločinskega. In pogosto se mu je ponoči, ko je v polsnu obupan hrepenel po njej, zazdelo, da se proti njemu stegujejo dolge, skrivljene pajkčve lovke in se je od gnusa zdrznil in »budil. Podnevi ga je mučila vest, da je napravil nikoli več popravljivo krivico sebi in človeku, ki mu nI nič žalega storil. Več let pozneje, ko se je spominjal dni, ki jih je v Ženevi preživel z Elizabeto, ao se mu zazdeli vrhunec njegovega življenja; nobeno poznejše srečanje, noben še tako plamteč žarek mu ni mogel darovati tiste sreče, ki Jo je doživel tiste mirne dni. Večkrat je že poskušal, da bi prišel spet v stik z Elizabeto. Toda nobe nega odgovora ni dobil na svoja pisma ln tako je razumel, da jo je preveč užalil, da bi mu mogla kdaj odpustiti. In ko se je njegovo zadnje pismo vrnilo, se je moral sprijazniti a tem. da jo je izgubil za zmerom In da bo njeno bitje zanj ostalo skrivnost, čigar uganka je zatemnila vse njegovo življenje. Morebiti bi bilo sanj olajšanje, ko bi slutil, da je dgfcro leto po njegovem begu ia Ženeve v Berlinu zbudil veliko poaornoat neki proces: neka dama Ig višjih krogov je svojo staro teto tako dolgo davils sa Trat, dokler ni stara ubožka v smrtnem strahu napisala o|M>rnke njej v prid. Proces je bil tajen in ime zločinke ni priški v javnost. Toda. ko je Ubtoženka stopila v sodno dvorano. ae je sodnik tako zmedel, da je minilo nekaj sekund, preden se je obvladal Ali ste le aer«čtli Proavete ali Mladinaki liat svojemu prijatelju sli Nomdniku v domovino? Ta je edini dar trajne vrednosti, kl ga sa m si denar lahko pošljete a vaj.