St. 38. sobota 1. aprila. IV. tečaj. im. V torek, četrtek in »o-boto izhaja in velja v Mariboru brez pošiljanja na dom za vse leto 8 g. — k. pol leta 4 „ — četrt 20 Po poisll: ■a vae leto 10 g. —k „ pol leta S „ četrt '2 - 60 SLOVENSKI NAROD, Oznanila: Za navadno trietopno vrato se plačuje : ti kr. če se tiska lkrat 5 „ „ „ 2krat, 4 m h »i u Škrat, veče i>ismenke se plačujejo po proBtoru. Za vsak tifick je plačati kolek (Stompelj) za 80 kr. Vredniitro in opravniitvo je na stolnem trgu (Domplats) hii. it. 179. Rokopiai ie ne vračajo, dopisi naj te blagovoljno frankujejo Vabilo. Proti koncu prvega četrtletja uljudno pro simo vse one naše p. n. gg. naročnike, ki ieU tudi v prihodnje sprejemati „Slov. uVarod", a jim naročnina poteče zadnjega tega meseca, naj do tje naročilo blagovoli ponoviti, da se njim dopošiljavanje ne pretrga in da mi vemo določiti, koliko iztisov nam je tiskati. Upamo, da nam občinstvo, ktero nas je do zdaj podpiralo, pomaga storiti Še zadnji korak, kakor bomo od svoje strani vse storili, da zadostimo opravičenim željam na Šega občinstva, in da častno rešimo svojo nalogo, kolikor nam je to mogoče po sedanjih naših in našega naroda okoliščinah. Denar se najceneje in najpriprosteje ter za našo administracijo najugodneje pošilja po poštnih nakaznicah (postanweisung), ki se dobivajo na vsaki c. k, pošti. Cena lista je kakor do zdaj v Marib oru brez pošiljanja na dom opraviti in vrediti *, s kratka pak ni opravičen proti avstrijskim narodom, ki smejo kot kolikor toliko ustavni državljani od odgovorne vlade tirjati, da se jim gospodari po načelu : Nil de nobis sine nobis ; najmanj pa države, treba je na dalje natanko se ozirati na bivajoče narodno gospodarstvo in na razvitek gospodarsko delavnosti na drobnem (einzelwirthschaftliche Thjitigkeit), na visočino ljudskega (narodnega) dohodka in na delež, je zaničljivo-ošabni odgovor opravičen iz ust vlade, ki ki se sme od teh dohodkov upotrebiti za državno naje v „tako resnobnem času prevzela svoje odgovorne'mene. Po vsem tem se mora državna delavnost razsi-poslove" in ki je pri svojem nastopu bombastično ob- riti ali skrčiti; njena delavnost se ene stroke posebno ljubila, da hočo „plodu nos no vrediti državno delavnost", poprijeti in obrniti se od druge." To in še več mora in ki o tej uredbi zdaj po preteklih dveh mesecih na- pri nas vedeti vBak mladoletni učenec najpriprosteje rodom nima toliko dodelanega pokazati, kolikor je — kupčijske šolo. In naše finančno vodstvo ? Kako bi po domače rečeno — črnega pod nohtom. so dalo govoriti o finančnem črteži, o vztrajni Da postanemo konkretni! Mnogostranska je dr- delavnosti za preskrbljenje državnega imenjain o drugih, žiivna delavnost in pri nas bode treba v vseh strokah gori navedenih pričetnih tirjatvah finančnega gospodar- za za 8 gld. 4 „ — 2 „ 20 — kr. vse leto pol leta Četrt n Po p oš ti: vse leto 10 gld. — kr. „ pol leta 6 n — „ „ četrt „ 2 „ 60 „ V Mariboru, 21. marca 1871. „Slov. Narod." A v« tri) »ko ministerstvo. II. Če smo se v prvem članku zastonj ozirali po de janjih, ki bi kazala, da se hoče vlada „odločno in vz trajno poživljati (appelliren) na obče čutjeno nujno potrebo po državopravnem miru", mnogo bolj smo še v zadregi, ako beremo vladino obljubo, da hoče „dr žavno delavnost plodunosno vrediti", kar je po vladi nem priznanji tudi obče Čutjena in nujna potreba — v zadregi smo mi namreč v toliko, ker v tem oziru ne vemo konstatirati niti ene poskušnje, da molčimo o dovršenih dejanjih. Z nekim samozadovoljnim posmehom, vedno kazaje na svoj nikjer pojasnjeni program, križem roke stoji vlada pri državni mašini, čije slabo ali dobro namazana kolesa se hreščajo in ropotajo okolo vretena motajo, kakor je to določeno po dosedanjih, iz prejšnjih dob sprejetih postavah, ustavah, naredbah in osebah Vlada sama se ni še dotaknila nobenega kolesa, n opilila nobenega zobca, ni kanila niti kaplice državniš kega olja ali masla med oglojeni stroj. Ako po pravici radovedni, ker z denarjem, krvjo in vso svojo srečo udeleini državljani ali njih postavni zastopniki tu vlado povprašajo: „Quid statis otiosi ? Kam pa vozite, kaj hočete ?* — jim vlada ošabno-zaničljivo zasoli: „Mi že vemo, kaj hočemo; sicer pa naši predniki tudi niso nič drugače delali, niso nič boljega opravili." Tak iz govor je nekoliko opravičen proti prejšnjim ministrom in njih pristašem, ki zdaj fantalinsko tirjajo od sedanj vlade, česar sami niso znali, niso hoteli in niso mogl te delavnosti očistiti marsiktero Avgijevo hlevo, predno se hode le dalo misliti na plodunosno uredbo te delavnosti. In naše ministorstvo ni našlo niti mnoga vrelca, ki bi ga bilo napeljalo v te hleve ; molčati je o roki, ki bi bila splavila mnogoletni trohneli gnoj iz raznih nadih naprav in ustanov. V dveh strokah se endar da govoriti o ministersketn delovanji in nehanji. O delovanji: v šolskih zadevah. Minister Ho-:ienwart je sam priznal, da se po vseh deželah upirajo novim šolskim postavam, ki se niso mogle nikjer udomačiti. In vendar ministorstvo ž njimi naprej gospod i. Res vidimo ministra Jirečeka tu pa tam izdati ka o novo pojasnilo, kako novo naredbico, kak skroro;r. zaukazič. A kaj jo to glede priznano neudomačene, n ■ priljubljene postave? Beraško krpanje, malostno p pravljanje 1 In kaj se je doseglo s tem ? Stvaritelji in prejšnji prijatelji nove Šolske postave so postali vsled teh polovičarskih postav nemirni in nezadovoljni, in prejšnjih opouentov te polovičarije tudi niso zadovolile. Tacega ravnanja vsaj ne moremo imenovati niti poskušnje plodunosno vrediti državno delavnost v Šolskih zadevah. Sploh se ne da razsoditi, na kaj se ministarstvo naslanja pri svojih naredbah v Šolskih zadovah Na deželne zbore, na obče čutjeno potrebo gotovo nel Sicer bi šolska postava kranjskega deželnega zbora ne trohnela še zdaj med ministerskimi akti, od koder ne more priti pred cesarja, da bi jo potrdil; sicer bi ne bila nerešena OBtala znana peticija mariborskih slovenskih gimnazijskih učiteljev, ki bo novega ministra Jirečeka še enkrat pohlevno prosili, naj bi se milostivo ozrl na pohlevno prošnjo; sicer bi so bilo vsaj neko liko ozira jemalo na napake kranjskih nižih in srednjih šol, ktore so bile v našem listu obširno dovolj razkrite sicer bi slovensko vseučilišče tolikokrat tirjano ne čakalo, da se reši po „grškem koledarji" , to je o »svetem Nikoli"; «icer bi Strehmaverja obljuba, da se Slo vencem vsaj na graškem vseučilišči napravijo Btolice za tako imenovana juridična „praktika", za ktera so se že oglasili docenti, a so zastonj morali osebno uklanjati češki ekscelonci g. Jirečku i. t. d. S krvavečim srcem moramo govoriti o minister-skem nehanji, t. j. nodolovanji v finančnem oziru. Tu se greši proti najproBtejšim načelom finančne vednosti, greši, da v nebo vpije. Vsaka priročna knjiga finančne vednosti uči priprosto načelo : „l)a se porav najo (decken) državne potrebe, mora si državno gospo darstvo (staatBhaushalt) kakor vsako drugo gospodar stvo po gotovem črteži in vztrajni delav n o s t i pridobivati imenja, ktera država potem troš zadostovaje posameznim in skupnim javnim potre bam .... Da se morejo prav določiti prave državne potrebe, treba je nepristransko preiskati pravo državne koristi, nalogo in namen, laprave in upravni sistem stva, ako finančno ministerstvo za svoje dohodke mesec za mesecem berači pri državnem zboru. Pri takem gospodarstvu je vsak finančni črtež, vsnka narodnogospodarska sprememba tako nemogoča, kakor potrebna. Za tako gospodarstvo ima naš narod izrek: svilo pri mojškri kupovati! To jo pogubno in gotov finančni ter gospodarski knot. Će je mislil Hohenvrnrt, da so da finančno go-podariti od meseca do meseca po stari postavi, zakaj si je pridružil finančnega ministra; Potočki je shajal pri istih razmerah samo z v o d j o m finančnega ministerttva; za tako gospodarstvo bi po našem mnenji zadostoval dober — knjigovodja. Imenovanje finančnega ministra je za ves misleči svet pomenjalo nov finančen načrt, nove misli, nekaj stvariteljnega. Temu pa ni sledu ni toru. Prazen je izgovor, da kramarski državni zbor ovira, da ne dovoli proračuna več nego za en mesec, da hoče kakor tolst kapitalist (! t) sam vsak mesec striči kupone (I) od svojih obligacij (I I) Tega se nam še manjka, da bi zarad ustavnega razpora med vlado in ljudskim zastopom morali še finančno in gospodarstveno iti na kant 1 Ako državni zbor s svojim vedenjem državo tira v finančni bankrot, — in to zdaj dela — je sveta dolžnost gospodujoče vlade, da se tacemu nedrŽavniškemu in nedržavnomu prizadevanju upre z vso silo. Naj po svoji obljubi apelira na narode, naj razžene zbor, ki ovira vsako delavnost, naj se ne boji ustavnih kričaČev: saj narodi menda vendar ne hote svojega lastnega pogina, svojo gospodarstvene pogube. Z vso dobrobotnotnostjo do vlade v tem oziru ne moremo izreči svojega „absolvo", in ga toliko časa ne bomo mogli izreči, dokler bomo videli, da se sedanje ministerstvo v vseh državopravnih, posebno pa v finančnih zadevah drži obsojenega in po-gubljivega načela : Laisser faire et laisser pasner 1 Pod tem vladnim geslom se nam kakor ironija glasi mini-storska obljuba, da se .novi ministri svoje nalogo lotevajo s trdnim sklepom odločno in vztrajno apelirali na obče čutjeno nujno potrebo po plodunosni uredbi državne delavnosti." Dopisi. —t()(t.— Is Ljubljane, 29. marca. [I/.v. dop.] Denes popoldne ob potih so so zbrali nernčurski mostni očetje v dvorani na rotovži, da bi si volili župana. Razen trgovca Winklerja so VBi prišli, se ve da tudi prevažni Schafferjev Dolfe. Predno so prično volitev, se odloči bodočemu županu prosto stanuvanje in K50O gl. plače. Potem so so oddajali volilni listi. Izmed 20 glasov so dobili Dežmanov oče jih 28, dr. pl. Schrei pa 1, po tem takem je tedaj Dežman župan beli Ljub- 1523 ljani. Nazoči vladini svetovalec Hočevar je hitro skočil k novemu županu in mu roko stisnil, kar je pri občinstvu napravilo smešen vtis. Dežman je dal potem čuti modrost svojih ust in imel govor brez soka in brez vspeha, o kterem bi se smelo reči, ka mu je bil temelj častilakomnnst, a manjkalo mu je spoznanje samoga sebe. Da bi vendar razveselil vsacega pamotnega človeka, je gosp. Dežman še trdil, ka se bo vedno držal naslova „Gleiches Recht fiir Alle" ter da bode posloval na podlagi postavo in ustave. Slednje se samo po sebi ume, ker beseda „ustava" je nemčurjem že tako priljubljena, da bodo kmalo, če kdo kihno, mesto „na zdravje" rekali „ustava". Preverjeni smo pa tudi, da se bodo pod Dežmanovim Županstvom papirni koši ministrov še bolj polnili samimi sklenonimi resolucijami, protesti i. t. d. kakor do slej. Konečno je še rekol gosp. Dežman, da ostane on za vsacega priprost meščan in kolega! Na to le opomnimo: Si non e voro, e ben trovato. Bolj verjetno bi se nam dozdevalo, čo bi bil gosp. Dežman trdil, da bo vladala tudi za naprej na rotovži pristranost in strast, ker če bi teh dveh ne bilo, bi on niti voljen ne bil. „Priprost meščan in kolega" to diši nekako republikanično, ko bi se človek ne spomnil nehotoma rajnega Tallevranda — bog mu daj nebesa — kteri je rekel, da človek z besedami svoje misli zakriva. Dr. Kaltenegger, ki bo še po smrti z govori strašil, je izpustil tudi nekoliko hripavih besed. Rekel je, da je volitev Dežmana izraz občnega mnenja Ijub-bljanskega mesta. To je nemčurska logika; izmed 1200 volilcev jih je volilo le 405, in mej temi 200 uradnikov, to je tedaj celo prebivalstvo. Pomenljivo komična pa je bila opazka Kaltenegger-jeva, ka so Dežmana volili za župana le zbog tega, da bi mu zadostili za premnoge neprilike, sitnosti in surovosti, ktere so njemu nasproti narodnjaki zakrivili in ktere so vse nemčurje enako bolele. Vprašanje je pa vendar le, predragi gospod vitez Hripavski, je li čast in posel županstva samo za to, ka bi koga odškodoval za klofute, ktere mu je založil kak mesar, ali za polemiko v časnikih? Na zadnje bi moral tisti izmed nemčurjev biti župan, ki je dobil že največ klofut i. t. d. Na zadnje vsklikne gosp. Kaltenegger hripav „hoch" na Dežmana, vsi mestni očetje mu stiskajo roko, in tako je bil župan ustvarjen in to je bil prvi dan njegovega županovanja. In komedija je bila pri kraji, Is Celja, 30. marca. [I/.v dop.] Konservativno društvo v Mariboru je sprejelo in potrdilo predlog, da se osnuje realna gimnazija s slovenskim kot učnim jezikom ter da se učiteljsko pripravnišče spremeni v utracmistično. Ta resolucija je ravno tako polovičarska, kakor sklep ljubljanskega deželnega zbora, ki gre na to, da bo premeni deželni volilni red, a prid rže- sedanje I volilne skupine, sestavljene po premoženji. Prašam le, kdo pa pojde v slovensko spodnjo gimnazijo, ako nimamo gornje gimnazije | slovenskim kot učnim jezikom, in kdo bo dovrševal juridično-politične študije v slovenskem jeziku, dokler sodnije in politične oblasti ne uradujejo slovenski. Slovencu mora biti mogoče, da v pravniškem in političnem kakor tudi v učiteljskem Življenji doseže in zaseda vse službe od vajenca do dvornega svetovalca. To je pa mogoče le tedaj, kader bodo politična uprava, pravosodstvo in poduk na podlagi oktoberske diplome ločeni od dunajske vlade, a slovenski jezik popolnoma vpeljan v šole in urade, će je bilo to na Hrvatskem, kjer je le 800.000 prebivalcev mogoče, bo na Slovenskem, ki ima 1 */„ milijon prebivalcev tem laglje, da se uresniči tako hrepeneče zaže-ljena in tolikrat obljubljena ravnopravnost. Isto velja tudi o volilnem redu; sedanje skupine naj se zavržejo in vpelje naj se istinit zastop naroda, le ta pelje k dobremu. Polovičarski sklepi in nameni pa značijo lt» politiko ustavovernežev in bi utegnili težnjo Slovencev spraviti ad absurdum. Politični razgled. „N o v i c e" pišejo o notranjem položaji: „Rekli smo zadnjič, da Herbstova interpelacija v državnem zboru je bila jako pohlevna. 24. X. m. joj je odgovoril ministerstva predsednik grof H o h e n-w art. O tem odgovoru se je sprožila debata, ktera, čo so hudo ne motimo, kaže, da je centralistična nemška večina državnega zbora nokako skrive nastopila drugo pot. Centralistični listi to stranko, ki je „meso iz njihovega mesa" in „duh iz njihovega duha", kar je nastopilo Hohenvvartovo ministerstvo, silijo in hujskajo, naj jame strogo postopati ter naj ne privoli niti davkov niti vojakov. Toda vse to hujskanje ni imelo druzega vspeha nego toga, da je večina državnega zbora porodila dve interpelaciji. Prvo je osnovala zborova „inladonemška" stranka , ktera je sicer z znanimi frazami pa vendar z ostrimi besedami vprašala ministerstvo po vzrokih prepovedanih svečanosti pruskim zmagam na čast ; — drugo pa , ki je že veliko krot-kejša in zmerna, je postavi'a „stara nemška" stranka ali stranka „der Abgewirthschaftetenfl , ktera hoče izvedeti, kedaj hoče ministerstvo predložiti obljubljene predloge o premenbah decemberBke ustave. Grof Hohenwart je prvemu vprašanju sicer odgovoril jako odločno, vendar s premišljenim pridržkom, tako, da mu niti vpraševalci niti velikoneroški listi niso vedeli nič posebnega odgovoriti. V tem odgovoru je več brati med besedami nego v besedah samih. — Drugemu vprašanju je Hohenwart jako mirno in prav jedrnato odgovoril ter dal zagotovilo, da hoče postavo o razširjeni avtonomiji posamnib kraljestev in dežel precej po velikonočnih praznikih predložiti zbornici. — Po nasvetu glasovitoga nekdanjega ministra dr. Herbsta se o tem odgovoru vname razprava, ki je mičuejša nego vse drugo, kar se je obravnavalo pod Hohenvvartovim ministerstvom. Pred vsem je opomina vredno to, da se te razprave, o kteri so veliko-nemiki dunajski listi že 14 dni napovedovali, da so pripravlja strašansk naskok na Hohenwartovo ministerstvo, ni udeležil nikdo izmed „veliko- ali mlado-nemške" stranke; še veče čudo je pa to, da se je debata zoper (?) ministerstvo vršila nenavadno mi rno. In tako so so pač zopet potrdile besede: „parturiunt montes, nascitur ridiculus mus." Veliki jezičnik znani dr. Herbst, o kterem se je pričakovalo, da bode metal bombe in granate na ministerstvo, govoril je nekako medlo in poparjeno, skoro bi rekli, da je bil njegov govor brez vse barvo. — PocheinLasser, bivša ces. namestnika, sta govorila o vsem drugem, le o nezaupnici do ministerstva ne, veliko ver- sta povzdigovala avstrijsko čutje. Kaj pa dr. G iskra? Tisti dr. GH-sk ra , kteri je manjšino državnega zbora tako rad polival z lugom nasprotstva, — tisti dr, Giskra, ki ima kakor malo kdo dar navdušeno govoriti, in je imel navado v svoji oholosti pomandrati vse, kar ni bilo po njegovi všečnosti, je zdaj , kakor pravi „MorgeupoBt," z votlim, milim in tresočim se glasom izgovoril misli, ki se pač na vjemajo z njegovim značajem. Da je dr. Giskra te misli , ki jih je denes izgovoril s tresočim se glasom , objavljal in zagovarjal takrat, ko je moč imel v svojih rokah, bilo bi denes boljše v Avstriji. Giskra je rekel : „v Avstriji ste se iznašli dve besedi, namreč centralizem in avtonomija kraljestev in dežel in po denaŠnjem Giskrovem prepričanji ste obe popolnoma opravičeni; da še več, dr. Giskra pri poznava, da se morata zediniti ta postavna v z o r a, Po vsem tem tedaj je ministerstvu nasprotujoča stranka, ki je hotela v tej obravnavi nezaupnico izreči ministerstvu, izgovorila le misli, kterih Hohenvvart sam za-se ne bi bil boljo mogel izraziti, Vidi so, da tajni svetovalec Njega Veličanstva dr, Giskra bolj spoznava potrebe avstrijske države, kakor jih je poznal advokat dr. Giskra, In kteri so noki nagibi te premembe?? — Konec razprave je grof Hohenvvart mimo druzega jako tehtnega izgoril pomenljive te besede : ,Za ministerstva Scbmerlingovega bile so besede „Mi lahko čakamo" veliko bolj na svojem mestu, kakor v Beda njem trenutku , ko pomonljive dogodbe, ki se pripravljajo v Evropi, Avstriji resno kličejo: nikar več čakati z notranjo spravo avstrijskih razmer, da Francozi pod Napoleonom Bonapartom 1797. leta prvič na Slovenskem. (Ia Vodnikovih „Ljubljanskih Novic" 1797. leta.) (Konec.) Nadaljevanje. Za Francozi gredo Cesarskih 24.000 mož, da se bodo spet po cesarskih deželah razdelili; Francozi pnk idejo domov, ino so začeli skozi Ljubljano v petek (28. mal. travna) proti Trstu hoditi. Vsak dan jih grede nekaj mimo. Smejo pri nas konj kupiti, kolikor jih hote. „Na znanje !" „Zavoljo prigodeb, katerih nismo prevideli, prestavi se letošnji trojaški semenj na 29. dan rožnega cveta, tako da so bode ob dnevi svetega Petra ino Pavla začel ino Štirinajst dni zapored držal." V Ljubljani 28. malega travna 1797. Jožef Golmajer, burgermaster. Konec. V soboto (rekše 29. mal. travna) po pol dne ob petih se je divizijonski general Bernadotto v Ljubljano pripeljal ino prebivališče v škofiji vzel. Ou tukaj ostane, dokler njegov divizijon mimo ne odide. — Tudi v soboto zjutraj jo cesarski kraljev general Meerfeld le-p^m prišel, ino bo po kosili daljej po tržaški cesti odpeljal. Ker ima te dni dosti Francozov skozi iti ino čez noč prostora potrebujejo, šole so izpraznili ino jih za soldaški kvartir pripravili; tedaj se šole no bodo še ene dni držale, temuč se bode na novo oznanilo, kdaj se imajo početi. Iz Trsta pišojo, da je francoski poglavitni general jBuonaparte 29. malega travna v soboto so v Trst pripeljal zjutraj ob šestih. Tukaj iz Ljubljano jo šel prej ta dan ob dveh po poldne. Konjiki so mu iz Trsta naproti jezdili; prebivališče je vzel v hiši grofa B r i-g i d o. Mestna gosposka, konsuli ino beneški konsul Ca g I i ari so ga obiskali. Vendar je beneški konsul malo poznejšo za drugimi prišel; general Buonaparte mu je pak zapovedal, zdajci ven Btopiti ino proč iti, ker se je po beneških dežolah nekaj časa le-sem dosti puntarskoga godilo. Zlasti pravijo, du bi Benečani bili v mesti V e r o n i več zdravih Francozov, vse bolne v Špitalih — ino tudi nekaj cesarskih bolnikov pomorili. V Trstu so Francozi kmalu iz prvoga bili tri milijone francoskih liber naklade naložili; zdaj jo Buonaparte, sam v Trstu pričujoč, štiri sto tavžent liber te naklado odpustil. Buonaparto je drugi dan v nedeljo (30. malega travna) ob devetih daljoj šel z več generali ino konjiki, kakor menimo, v Gorico. Njega voz je šest konj vozilo. Kaže, da ni popolnoma zdrav; on se je tukaj v morji kopal. Pošta iz Trsta ino iz nemškega Gradca hodi (2. dan mal. travna) vsak teden po dvakrat, ino skoraj bodo pošte hodile po navadi, kakor poprej. V sredo (3. velicega travna) je divizijon generala Serruriera proti Vrhniki odšel; ležal je v Ljubljani, pod Turnom in od Šiške do Dravelj ino An po drugih vaseh. Njih cesarska svitlost (majestut) so od gonerala Buonaparta v Ljubljani za deželsko vižanje postavljenih 10 gospodov tem časi potrdili, dokler se bode poprejšnja „landaafttt spet povrnila. V četrtek (4. velicega travna) je prišel c. kr. general Moeifeld iz Gorice nazaj, kamor se je bil od tod na ene dni podal, prebiva v vicedomiji. Francoski ge-noral Bernadotte ino drugi generali so ga obiskali. — Tudi je v četrtek ob desetib zvečer ogenj na Luži pri šrangi vstal, Francoski strelci, konjiki, general Bernadotto, gospodjo od guborniuma, mestni go-spodjo ino ljudje so z vso pomočjo zraven hiteli, pomagali ino ubranili, da nista več kakor dve kaj ž i pogoreli. Včerai (5. vel. travna) jo začel divizijon generala Massena v Ljubljano dodajati. Donos jo tukaj ino poide daljo proti laški dežoli. Divizijon generala Bornadj)tta jo Še zmirom tukaj; pojdo okolo nedeljo (7. vel. travna) proč, ino potlej pridejo Cesarski k nam. r. Vsem sploh se oznanja, da je spet na Do 1 e n j- ne bode prekasno! Ves O i s k r o v govor naredil je na nas ta vtisek, kakor da bi ga bili videli na prsi so trkati in klicati: „mea culpa." Poslanska zbornica je potrdila volitev kranjskih državnih poslancev. Besedovanje je bil hud boj med ustavoverneži samimi. Nekteri so dokazovali, da je volitev nepostavna in protiustavna in da je bilo treba kranjski deželni zbor razpustiti. Kranjski deželni poslanci so dobili pri tej priliki marsiktero grenko okusiti. Tako n. pr. je poslanec Tomschitz (Celje) rekel: Državnim poslancem po §. 16. o državnem zastopništvu ni dovoljeno sprejemati instrukcije. Ničesar ne odločuje, ali so se poslanci dano jim instrukcije držali ali ne. Tomschitz pravi, da pa se Kranjci in strukcij sploh niso držali niti tisti ne, ki je volitev sprejel z izrecno obljubo, da se hoče instrukcije po< polnem držati. Stavilo se je mnogo različnih nasvetov Konečno se je volitev potrdila. Proti temu so glasovali le nekteri lovičajaki. Po našem prepričanji so ustavoverneži ustrelili novo luknjo v svojo ustavo, kar nam je čisto po volji. H koncu seje se jo bral nasvet poslanca Fuksa in tovarišev, naj se voli odbor, ki ima sedanjo tiskovno postavodajo pregledati in Btaviti po trebne nasvete. Čudimo se, kako da Slovenci niso podpisali tega nasveta; menda se jim sedanja tiskovna postavodaja vendar ne zdi dovršena in popolna ter čista kakor solnce. Ministerstvo so menda še vedno [ogaja s Poljaki in uradni organi tako nekako pokrito priznavajo, kakor da bi imeli v kratkem pričakovati, ka se imenuje poseben deželen minister za Galicijo. S Cehi gre te-žavneje in isti organi trde, da bode vlada svoje spravljanje s Čehi za zdaj opustila in ga še le v deželnem zboru zopet začela. O deželnem ministru za Galicijo zdaj ni več govora, pač pa se je na površji ohranila govorica, da potuje minister Habietinek velikonočne praznike v Prago. S prva se je isto pravilo tudi o Ji rečku, a zdaj je govorica zopet utihnila. Poleg tega imamo zaznamovati, da je patriotično društvo v Insbrucku ministerstvu poslalo zaupnico — menda prvo, ktero je dobilo poleg mnogih nezaupnic. Nepotrjena govorica pripoveduje, da hote b 1 o-vonsko-štirski poslanci po veliki noči vendar iti na Dunaj — če se med tem ne premislijo, o čemur je n a m zdaj še nemogoče soditi. Naši gospodje poslanci zdaj tudi kuhajo svojo — tajno politiko in se malo menijo za javno mnenje. Pariz je na videz miren, a ta mir se rabi v Parizu in v Versailles za to, da se pripravljate armadi, ki bodete začele državljansko vojsko. Parižanska armada bode hotela napasti narodni zastop, ta pa glavno mesto, ktero si upa Thiers v kratkih treh tednih blezo pokoriti. Med tem se v Versailles zbirajo monarhisti, Pariz pa s svojimi neumnostimi konpromitira republiko. Novo mestno zastopstvo v Parizu noče biti samo enakopravno z občnim narodnim zastopništvom, ampak še nekoliko više. Poleg tega uporni centralni odbor po svoji prvi obljubi ni odstopil, ampak naprej gospodari pod imenom „nižjega centralnega odbora" in je v roki obdržal vso vojaštvo, kar ga upor sme imenovati svojega. Mestno zastopstvo samo ne ve , kam bi se delo; ne more si najti ni glavarja , niti se ne moro odločiti, kaj mu je storiti proti postavni vladi in narodnemu zastopstvu. Večina meatnt ga zastopa noče nič slišati o pogajanji z narodnim zastopom in strahuje mirnojšo ter pametnjšo manjšino. Večina mostnega zastopa jo Ti-rarda, ki jo prose govoril, naj bi se stranke složile, postavila v obtožno stanjo. Vsled tega tiranskega sklepa je vsa manjšina izstopila iz mestnega zastopa in med temi nekake ovčjo nature, ampak n. p. Delescluze, eden najodločnejih in najmanj spravedljivih republikancev. Ta nesloga in protiranost daje upanje, da morebiti upor sne samega sebe. V provincija h svet postaja treznejši in so n pr. v Marseillo na prefekturi ovesili črno zastavo na mesto rudeče. Iz Bero lina se čuje, da bi Prusi posedli Pariz, ko bi Thiers ne mogel mesta pomiriti, ali ko bi mesto uničilo seda/njo legalno vlado. — „Kreuztg." razglaša uraden^dopH iz Potorsburga, v kterem je brati, da prijateljstvo med Prusijo in Rusijo ni samo dina-stično. Dopisnik moskovičansko politiko, zlasti politiko Katkova hudo obsoja kot „krćovito bolezen izvrženga fanatizma." Razne stvari. * (Nov tabor.) Gorenjska pošta nam je prinesla sledeči oklic: Spoštovani domoljubi Podpisani Vas vljudno vabijo k posvetovanju o zadevi gorenjskega tabora, ktero bode 11. aprila t. 1. dopoldne ob 11. uri pri Petranu na Mlinih pri blejskem jezoru. Ta dan se bode volil taborski odbor, ter odločil dan in kraj in program taboru. Želimo, da bi se te zadeve uravnale v vsestransko zadovoljnost; torej Vas prosimo, da bi se tega shoda gotovo udeležili V LoBcah, 20. marca 1871. Janez Avsenek, poštar in posestnik v Lescah France Legat, posestnik v Lescah. R. S. Mihclać, knjigovez v Radoljici. Janez Toman, fužinar v Kamni go rici. Ivan Zupan, J. V. Zupan, C. Pibrovec, Fr. Pomik, posestniki v Kropi. Janez Sajovec, fajmošter v Mošnjah Blaž Artelj, fajmošter v Kranjski gori. Matevž Robič, skem ino na Hrvatskem kupčija odprta; slednji j mandat od sto liber le za 25 soldov. Po preklicanji sme za naprej po žito ino vino doli hoditi. — To'se morejo Se za 15 soldov dati taistim, kateri imajo oznanilo je duuo od deželno gosposke v Ljubljani 8. dan' dacijo z njimi plačati. Na vsako vižo bodo ves popit-velicega travna 1797." jasti denar v enem meseci izginil, ino bodemo ravno V nedeljo (7. vel. travna) jo šel divizijon generala tako malo nanj več mislili, kakor smo že asignate po Massena zjutraj zgodaj proti Vrhniki, kateri je dva zabili. Vendar jih neizrečeno veliko ljudi čez to zdihuje dni ino tri noči tukaj ležal, nekaj po kosarnah, cerkvah ino hišah, nekaj po bližnjih vaseh. Štukov je imel 12, drugih vozov za strelno pripravo puk 48. Eui menijo, da je bilo štovenje tega divizijona pet tavžent mož, drugi pravijo, da okolo 10.000, Francozi pak so rekli, da jih je 14.000. Divizijon generala Bernadotta jo že on dan polovico mož naprej poslal; druga polovica pak jo v ponedeljek (8. vel. travna) proč šla, tudi proti Vrhniki. §tukov je imel 8, drugih vozov okolo 30. Od ponedeljka zjutraj (8. vel. travna) ni nobenega Francoza več tukaj ; smo lo sami domači, ino čakamo cesarskih soldatov, kateri jutri ali pojuternjom pridejo. Pust v Parizu 1797. leta. (Vodnik porota, da o tem francoske, novine tako govore*) : Prvi bankocedljici, asignati imenovani, že davno bo za nič spoznani, ino vsak jo pri njih neizrečeno izgubo imel, zdaj so tudi drugi, z imenom mandati, pre klicani. Ta dan, predno so bili preklicani, veljal je en ker so lo hankocedljice za polno prejeli, zdaj pak jih skoraj po nič proč dajojo. Kateri so kapitale ino maudato imeli, ti so reveži ino sirote. Kateri so imel po 30, po 100 tavžent prihodka, zdaj za solde vodo nosijo ali pak v boga imo prosijo ; vohrniUi pak, lakaj ino konjarji so v kočijah vozijo, ino milijone, katere so krivično vkup zgrabili, zapravljajo. Kar Pariz stoji ni bilo takega Pusta, kakor letos. Ženo ino ljube takil goljufov so na bal hodilo bogato obldčVne, da se je vse okolo njih bliskalo: nekatero v bogatih pod plutih ino podvezah po grški Šogi; nekatere bose, pak demnntast prstane na vseh deset prstih na nogah ; nekatere sam v Židi po životi oblečene, katera jo tako farbana, d so videti bile, kakor nage, čez pas z enim skozi vide čim (prozornim) mušelinom ogrne no, ino z dragim pušljici ocifrano. Ino sicer jo to nnrbolj nova navada ženskim tako obločenini hoditi. — FMen od rove konec jemlje, drugi pak od preobilnosti. Tako jo prostost i enakost! Priobčil D. M posestnik v Gojzdu. Lovro Pintar, fajmošter na Brez-niči in dež. poslanec. Matevž Bronce posestnik in župan v Hrašah. Blaž Resman, strojar in posestnik v Ra-doljci. Albert Kapus pl. Pihelsteinski, posestnik in župan v Kamni gorici. Mihael Ilajzingar, posestnik in poštar v Podkorenu. Jožef Mrak, posestnik v Kranjski gori. Jurij K na ti r, posestnik v Mojstrani. Kakor se nam poroča od drugo strani, ima biti tabor bih kostni ponedeljek in se bode nasvetoval sledeči program : Zedinjenje Slovenije (Jugoslavensko vprašanje). — Vpeljava slov. jezika v urade. — Gozdne zadeve na Gorenjskem. — Občinska samouprava. — Glavna šola v Radoljci — oziroma srednje šolo na Kranjskem. * (Proti mestni avtonomiji.) Slišimo, da je štirski namestnik mariborskemu magistratu odvzel pravico k političnim javnim in društvenim shodom pošiljati enega svojih uradnikov kot političnega komisarja, in bodo v prihodnjo k takim shodom hodili pazit uradniki c. k. okrajnega glavarstva mariborskega. Ne vemo, ali se bode to nadzorništvo odvzelo vsem mestom z lastnim statutom, ali le mariborskemu mestu. Mariborski magistrat je do zdaj res pošiljal k političnim shodom uradniku, ki brez vsake politično omiko tacemu poslu ni bil kos. Vendar so nam namestnikova naredba zdi obrnena proti mestni avtonomiji — sploh nekoliko roakcijounrna. — Izmed uradnikov okrajnega glavarstva bo bode posebno za delavsko shode za političnega komisarja priporočal g. komisar Korber, ki mora biti dobro podučen o tajnostih delavskega stanu, kajti zaČol je svojo politično kariero kot graščinki „tafeldecker" v novem Celji in jo jo nadaljeval kot krojaški pomočnik. Kako izvrsten političen nadzornik je g. Korber, pokazal jo pri zadnjih volitvah za deželni zbor v Novi vnsi, kjer so se pri njegovem nadzorstvu vršili surovi napadi na narodna kandidata in narodno stranko sploh, proti kteri je kasneje g. Korber pri sodniji izpovedaval in na svojo zpoved tudi prisegel, kar mu pa ne bode delalo nik-lar sivih las. Kako da stvar kljubu Korberjevi prisegi pri c. k. okrožni aodniji ne more naprej — to preiskavati ni naloga te črtice — dasiravno bi bilo zanimljivo na več strani. * (Razpisane službe.) V okrožji politične uprave kranjske je razpisana služba okrajnega tajnika z letno plačo 600 gld. in pravico s časom dobiti po-vekšano letno plačo 700 gld. Prosilci imajo dokazati Bvoje praktično službovanje pri političnih uradih in popolno znanje nemškega in slovenskega jezika. Prošnje se imajo do G. aprila izročiti c. k. deželnemu predsed-ništvu v Ljubljani. — Pri c. k. okrajni sodniji v Tržiči na Kranjskem je razpisana služba c. k. kancelista z letno plačo 500 gld. in upanjem do povekšano plače letnih GOO gld. Tirja se znanje kranjs koga jezika v besedi in pismu. Prošnje naj so izročo do 12. aprila t. 1. pri c. k. deželno sodnije predsedstvu v Ljubljani. Kako bodo prosilci dokazali znanje „kranjsko špraho" v pismu, to nam je zastavica, kajti nam je nepoznan pismeni „kranjski" jezik, pač pa dobro znana velikanska k r a n j s k o - k i t a j s k a kita nekterih birokra-tičnih gospodov, kterim ta kita maha doli do pet. — Na daljo jo razpisana služba podučitelja na dvarazredni ljudski Šoli pri Št. Jakobu v Slov. Goricah na Štirskem. Služba nosi 240 gld. letno plačo in prosto stanovanje. Prošnje noj se izroče po predpisani poti krajnemu šolskemu svetovalstvu pri Št. Jakobu. Do kdaj ? ni povedano v uradnem razpisu. * (K u e z L oth ar Metterni oh), c. k. vladni svetovalec v Ljubljani in začasni namestnik baroni/i-ranega gospoda Konrada jo jako mlad zasedel to visoko službo, in kakor zdaj beremo v stari „Presse" ni delal niti zrelostnega izpita, niti si ni glave belil z juridič-nimi študijami tor nima nobenega državnega izpita. „Pr.u pravi, da je Metternich jako malo rabi j i v uradnik. Mi smo vse to že vedeli, ko je mladi g. knez za časa janjško-vclških dogodeb na mestu g. Konrada pestil slovenske kmete in negoval razgrajajoče turnarje. Takrat so nemškutnrji skrbno molčali o teh pomanjkljivostih in Metternich jim je bil pravi mož na pravom mostu. Zdaj so še le zacvilili, ko jo „neizpitani" knez nemškutarjem samim v turnarski zadevi stopil na njih kurija očesa. Pomagalo seveda tudi nemškutarsko cvi ljenje ne bo: knez Metternich je rojen politikar in poklican že iz zibeljke sem za višo stvari, kakor za take, za ktero sposobnosti dajo mnogoletne študije in strogi izpiti raznih bor. * (Dr. Miletič) jo bil po porotnikih obsojen v zapor, ker je razkrival Rauchove lopovosti v zadevah lonjskega polja. Zdaj jo pred svetom Ilauch obsojen, obsodila ga je ogerska vlada sama, ker ga je odstavila. Miletič pa še vedno sodi v zaporu. Srbski narodnjaki so torej na 26. dan marca sklicali velik naroden shod, kterega so je udeležilo nad 3000 ljudi, deputacija 43 srenj. Sbod je enoglasno sklenil, naj se zadosti razžaljeni narodni časti in naj se dr. Miletič takoj izpusti iz tamnice. * (Restavracija.) Hrvatski ban je odloČil, da se srenjski zastop mesta Koprivnice, voljen aprila 1868 zopet reaktivira in magistrat istega mesta po predpisu mestn. reda 19. avg. 1851 zopet postavi v svoj posel in tako konča izvenredni stan tega mesta. Izvrševanje tega odloka je izročeno Lad. pl. Kukuljević-u kot poverjeniku deželne vlade. * (Vladika St r o s s ra ay r.) V stari „Presse" beremo: „Diakovnški vladika Strossmavr sc je 28. marca odpeljal iz Dunaja v Pešto. Kakor slišimo, si je Strossmavr dalejšo pot črez Pešto v Slavonijo izbral vsled izrecno prošnje grofa Andrassv-a." Enako vest beremo Kdaj tudi v „Zukunft"! * (O odpovedi ljubljanskega škofa), ktero je bil „Vaterl.* prvi telegraflčno svetu objavil, beremo v „Novicah" : Po mnozih časnikih leti novica, da so naš svetli knezoškof naznanili ministerstvu sklep, da so odpovedo škofijstvu; nemškutarskim judovskim listom, kakor „Presti" itd. jo ta novica voda na njihov mlin, češ, da te odpovedi so „narodni prenapetneži" krivi. Če tudi no moremo tajiti, da so knezoškof poslali odpoved na Dunaj, pa s tem lo ponovili , kar so že davno zahtevali, moramo vendar reči, da jo to laž, o čemur „Pressini" pisuni glorijo pojo, kajti vzlasti v novi eri so gospod knjezoškof žo doživeli toliko bridkih skušinj, da radi prepustijo druzemu više pastirstvo. Vsaj tudi če ostane nova vojaška postava, bodo škofie Tcraalu — brez duhovnov. Glasovi izmed občinstva. (Za zauržaj in obliko tega predela ne prejemamo oobene odgovornosti.) Iz Vranjakega Pripoveduje se od nekega rimsko - nemškega cesarja, da se je potovaje po svojih deželah posebno oziral na cette in na uro v cerkvenem stolpu, in po njih lepoti in natančnosti presojeval, v koliki veljavi je pri ljudstvu k blagostanju toliko potrebna skrb za red. — Kakor se po lepoti ceste in natančnosti uro skrb za red prevdariti zamore, ravno tako so po notranji crkveni opravi presodi ljudstva crkveni in pobožni duh. Ako jo v crkvi vse polomimo, ra/drapano in zamazano, ne bi mogli trditi, da je ljudstvo za crkov vneto. Od znotraj lepo okiuČana crkov povzdiguje pa tudi pobož-nost. -■ Izvrste crkveni kinč si jo preskrbela Vrauska fara — lepi ročast svečnik (Luster). Naredil ga je g. Alojzij Pcterlin, pasar v Kamniku. Umetno, okusno, drago pozlačeno delo , dela mojstru čast. Kar je tudi posebno hvale vredno, je to da ni predrag. — Mi priporočamo č. duhovščini tega umetnika, ki res strokovnjak v Bvojem rokodelsvtu, poštenega značaja, zavživa že več let zaupanje svojih somestjanov, in je iskren Slovenec, z dušoj in telesom. Namesto da so toliko dnarja za cerkveno pasarsko orodje med nam toliko sovražno Nemce potroši, naj se da poštenemu Slovencu za dobro delo. — XYZ. P. n. naše dopisnike in druge prijatelje našega lista uljtidno prosimo, naj vsa pisma, ki se tičejo vredništva blagovolijo adresirati na: »VredniMvo „„Slov. Naroda"" v Mariboru" ali pa na g. A. Tomšiča. Na posamezne druge osebe naj se adresirajo le pisma čisto osebnega zadržaja. Vredništvo „Slov. Nar.u filatnlca vredništva. G. dopisnika o šolskih postavah na Vranjskem: Izvolit« te spomniti, da so bili Vam neviečni članki pisani kot odgovor na članek pisan v Vaiem smislu. Zdaj stvari ne moremo se enkrat od kraja začenjati — sploh pa ne nestvarno žaliti naših stalnih sodelalcev. V druzih zadevah so nam došla drugačna poročila, ktera priobčimo, da stvari zadostimo na obe strani. Varovati se je cepljenja in strankovanja, ki se vedno bolj zajeda v našo narodno stvar, kjer je pred vsem treba sloge. Dunajska bona 31. marca. Enotni drž. dolg v bankovcih . . . 58 fl 15 kr. . . 122 „ 60 „ . . 9 „ 96 „ Razpisovanje službe. V Gomilskem se stanovitno oddaja služba učitelja za šolo enega razreda z letnim dohodkom od 400 gld. in plačila prostim stanovanjem. Prosilci naj svoja prosila z dokazi, da so za uči- M B, Mayr-jev vesoljni čaj zoper puttko In za čiščenje krvi. Priznano izvrstno pomaga ta čaj zoper putiko, protin in trganje, zoper kronična »pahnila na koži. odprte rane itd. in je zaradi izvanrednih vspehov kakor tudi zbog nizke cene vso enake predmete daleč prekosil, tako da je v kratkem času ne le na Sta jar krm ampak tudi v sosednjih deželah na posobno dobrem glasu. R. Mayr-jev balzam za ude mazati. Hitro potolaži često jako hude proti-naste, revmatičnem nervozne bole čine; za trganje v sklepih in mišicah navadno znano pod imoni : bol v križu, z vi-nenje sklepnih kosti, trganje po udih, bolečina v bedru, tresenje, splošna slabost živcev, hromota, je imenovani balzam kot mazilo poseben pripomoček, ki se je že mnogokrat skazal in se no da dovolj ceniti. Gena enega zavitka čaja z navodom je 80 kr. in 45 kr.; skleniea balzama za ude mazati 60 kr. a. v. Glavna zaloga in razpošiljatev za oba predmeta pri Richard-u Mayr-ji, lekarni-čaru v Gleisdorf pri Gradcu. Z a 1 o g a za M a r i b o r : J. W. K o n i g, le-karničar v Tegetthof-ovih ulicah. Gradec: Bratje Oberranzmevor Drog. in J. Purgleitner, lekarn, pri jelenu ; Dunaj: Pezold & Siiss; Celovec: A. bel ni tu I lekarna na starem trgu. (2) f ■■ ■ il lil■ ■ ■ ■ ■ MII ■ U U U J>! teljstvo fzmožni in da slovenski znajo, do 20. aprila 1871 krajnomu šolskemu svetu v Gomilskem pošlejo. Od okrajnega šolskega sveta. Na Vranskem 2. marca 1871. (2) Predsednik: Schonvvettor, 1. r. Prosimo pozor! Že mnogo let skušen najboljši pripomoček za kašelj, bripavost in suha usta pri govorjenji, je gumi s sladkorjem. Iz toga narejeno gumi-bon-bone, škatljico za 20 kr. prodaja (10) F. količini« v Mariboru. T. Rochel & Comp. v Gradcu. RothschilčL & Comp. l'oatgnssc 14. X> unaj. J0F~ Nove najugodnije ~W igralne di*iizbe z dobitki od gold. 300.000, 250.000, 220.000, 200.000,150.000, 140.000,100.000, 70.000, 50.000, 25.000 itd. na 20 c. k. avstrijskih srečk od I. 1864, Kolekovan svotin list velja gld. 8 kot prva svdta ; na 20 kralj, ogerskih državnih srečk, Kolekovan svotin list velja gld. 6 kot prva svota ; na 20 ces. turških srečk, Kolekovan svotin list velja gld. 8 kot prva svota ; na 40 vojvod. Braunschwerg-skih srečk, Kolekovan svotin list velja gld. 5 kot prva svota ; HT Za vse srečkanje veljaven 20li delež na državne srečke od I. 1864 po 8 gld. eden — 8 po g>d. 70 — 20 po gld. 150. 20u delež na kraljevske ogerske srečke po 7 gld. eden — 8 po gld. 40 — 20 po gld. 180 Promesne za vsako areekanje. INarocSila za o. It. borso se proti gotovini ali primernemu naznanilu kar nar nar bolje izvršujejo. (1) Kupovanje In prodaja državnih papi rov, srečk, baiiliiiilh, železniških in obrCnijaklh delnic. iN ju i*i i, prog] «.mi i ln listine sreokanja zastonj. (1) na Dunaj i, Postgaue 14 .Slavij a", vzajemno-zavarovalna praska banka, izposojuje kavcije za državne in privatno slu/be v. n a j c o n e j i m i pogodbami in proti dvanajstletne! amortizaciji onim prositeljem, ki sena smrt zavarujejo z najmanje IO00 fr. Natančneja izvestja podaja (ilavni zastop vzajemno-zavarovalne praske banke „SLAVMA" v Ljubljani. Jan. l^atl. Černy. Udatelj in odgovorni vrahuk Martin Jelovuek Lastniki Dr, loc« Vošnlak In drami. Tiskar Eriuard JanachltE.