Primorski dnevnik SREDA, 3. FEBRUARJA 2016 št. 27 (21.567) leto LXXII. 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 gorica - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 čedad - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - DL. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 , , , , ^ ooouu , tudi na družbenih omrežjih primorskiD S ^Mf orimorski soort 3 U primorskijport —postani naš sledilec SEŽANA - Na 4. strani Zamejski Slovenci, ki niso več »za mejo« Preselili so se iz praktičnih razlogov TRST - Na 5. strani Priletnim osebam iztrgal lepe vsote Tržaški policisti prijeli goljufa RONKE - Na 11. strani Letališče zaprto od 23. do 6. ure Zaradi racionalizacije stroškov RIM - Poslanska zbornica spremenila »ustavo« Furlanije-Julijske krajine Mestna občina v statutu TRST - Pobuda škofije in Krožka za kulturo Vurnikova kapela odpira svoja vrata j i. F L- iPCl RIM - Poslanska zbornica je včeraj spremenila statut Dežele Furlanije-Julij-ske krajine, ki se dokončno poslavlja od pokrajin in odpira možnost ustanovitve mestnih občin. To za sedaj velja le za Trst, ki ima glede števila prebivalcev po državnih merilih trenutno edini pogoje za takšno upravno ureditev. Senatorji so v prvem branju že odobrili nov statut, ker gre za ustavni zakon pa ukrep potrebuje dvojno parlamentarno branje. Statut se bo torej »vrnil« v senat, nato znova v zbornico za dokončno uzakonitev. Mestna občina, ki so jo v statut vključili na predlog tržaškega senatorja DS Francesca Russa, je med včerajšnjo razpravo dejansko zasenčila vse ostalo. Poslanka Tamara Blažina tolmači mestno občino ne kot vsiljeno rešitev, temveč kot priložnost za razvoj Trsta. Mestni občini odločno nasprotuje Severna liga. Na 3. strani SENAT Istospolne zveze, zakon začel svojo pot RIM - Zakon o istospolnih zvezah je začel svojo pot v italijanskem parlamentu. Ozračje v senatni dvorani je bilo včeraj precej bolj umirjeno kot v javni razpravi. Na vrsti je bilo glasovanje o ustavnosti zakona, senatorji so se morali izreči tudi o tem, ali naj se zakonski osnutek »vrne« v senatno komisijo, kjer bi sicer obtičal na mrtvem triku. Ugovori so bili gladko zavrnjeni z glasovi senatorjev Demokratske stranke in Gibanja 5 zvezd. Na 2. strani TRST - Tečaj Tudi šolski zbori naj bodo kakovostni GORICA - V pinakoteki za 7.482.200 evrov slik Koliko je vreden pokrajinski »zaklad«? TRST - Pri Glasbeni matici so pravkar zaključili tečaj, namenjen pedagogom, ki se posvečajo vodenju šolskih pevskih zborov in skupin. Zasnovali in vodili sta ga mladi zborovodkinji Petra Grassi in Neda Sancin, katerima ne gre v račun, zakaj so pri nas društveni zbori boljši od šolskih. Prepričani sta, da bi s pravilnim pristopom šolskih ustanov in dirigentov tudi ti dosegali boljše rezultate. Prvi tečaj je uspel, pri Glasbeni matici pa že razmišljajo o novem. Na 10. strani Vpis v šolo: računalnik »prirejal« prevod prijav Na 4. strani V DSI o tržaškem kulturnem razcvetu Na 9. strani »Pojedina« na cesti skozi Grojno Na 11. strani Maja obnova doma Angelo Culot Na 13. uri Knjiga Ribič Sardon je že uspešnica Na 16. strani ITALIJA - Strožji zakon o prepovedi kajenja je stopil v veljavo Brez cigaret v avtu z mladoletniki ter pred šolami in bolnicami RIM - V Italiji so začela včeraj veljati strožja pravila glede kajenja. Med njimi je prepoved kajenja v avtomobilu, če sta v njem mladoletnik ali nosečnica. Prepovedano je tudi kaditi na prostem pred bolnicami, drugimi zdravstvenimi ustanovami in šolami. Kaznovani bodo tudi tisti, ki bodo na ulici odvrgli cigaretne ogorke. Cigaretne škatlice bo ministrstvo za zdravje opremilo s slikami, ki naj bi kadilce prestrašile oz. ljudi odvračale od kajenja. Prekrivale bodo 65 odstotkov škatlice, a bo to določilo stopilo v veljavo šele v prihodnjih mesecih. DEŽELNI SVET - Ljudska peticija Tisoč podpisov proti uplinjevalniku SmartGas 9771124666007 2 Sreda, 3. februarja 2016 AKTUALNO / italija - Zakon o istospolnih zvezah Prva glasovanja in nova pogajanja Posvojitev ostaja za zdaj del zakonskega osnutka RIM - Zakon o istospolnih zvezah je začel svojo pot v italijanskem parlamentu. To je tema, ki razdvaja, posebno zaradi določila, ki omogoča posvojitev biološkega otroka partnerja, vendar je bilo v senatni dvorani ozračje včeraj precej bolj umirjeno kot v javni razpravi. Na vrsti je bilo glasovanje o ustavnosti zakona, senatorji so se morali izreči tudi o tem, ali naj se zakonski osnutek »vrne« v senatno komisijo, kjer bi sicer obtičal na mrtvem triku. Ugovori so bili gladko zavrnjeni z glasovi senatorjev Demokratske stranke in Gibanja 5 zvezd. To je znak, da obstaja politična volja, da parlament zakon odobri, ne pomeni pa še, da se je vladna večina zedinila o vseh členih zakona. Nasprotno, pogajanje med centristi in delom katolikov Demokratske stranke na eni strani in zagovorniki zakona, takšnega, kakršen je zdaj, se nadaljujejo. Podporniki zakona v Demokratski stranki, posebej pravosodni minister Andrea Orlando, so sicer včeraj gladko zavrnili kompromis notranjega ministra Angelina Alfana, da bi uzakonili le isto-spolne zveze (to od Italije zahteva tudi Evropska unija), določila o posvojitvi otrok, ti. stepchild adoption, pa preložili na boljše čase. So pa pripravljeni ta določila še nekoliko bolj omiliti, čeprav predlagateljica zakona Monica Cirinna trdi, da je že zdaj ta zelo omiljen in sad kompromisov, saj bi se ona osebna strinjala z izenačitvijo istospolnih zvez z raznospolnimi (po- roko). Zavrnila je tudi kritiko iz opozicijskih vrst, da odpirajo zakonska določila pot nadomestnim materam, saj je zatrdila, da to italijanski zakon izrecno prepoveduje, njen zakonski osnutek pa tega v nobenem primeru ne dovoljuje. Po prvih glasovanjih se je vnela razprava, ki se bo nadaljevala v prihodnjih dneh, ta pa je pokazala, da so razlike tudi v opoziciji. Medtem ko so bili nekateri izjemno kritični, med njimi katolik Carlo Giovanardi, so bili drugi zmernejši, med njimi tudi Robeerto Formigoni, ki je nasprotovanje zakonu izrazil v spravljivih tonih. Severna liga je celo izrazila pripravljenost, da umakne večji del svojih več kot 5.000 popravkov. Prevladuje vtis, da se bodo stranke o zakonskem osnutku še pogajale. Če dogovora ne bo, bodo dokončno podobo zakona izoblikovala številna tajna glasovanja o posameznih členih, kar bo omogočilo senatorjem, da glasujejo po vesti ali politični izbiri. In bo izid nepredvidljiv, saj naj bi 5. členu o posvojitvi nasprotovalo kakih 30 senatorjev vladne večine. Podporniki zakona pri tem računajo na pomoč laikov iz opozicije (tudi iz vrst stranke Foraz Italia), bojijo pa se, da bi vsaj del senatorje Gibanaj 5 zvezd na tajnem glasovanju volilo proti, da bi očrnili večino in vlado premiera Renzija, ki ni predlagateljica zakona, a pričakuje, da bo odobren. (ak) Predlagateljica zakona M. Cirinna. Senatorka Demokratske stranke je po izobrazbi pravnica ansa evropska unija - Predlog proti »brexitu« Poskus zadrževanja Britancev v uniji BRUSELJ - Kako preprečiti, da bi Velika Britanija zapustila Evropsko unijo, za kar se na Otoku ogreva čedalje več ljudi? »Recept« je včeraj predstavil predsednik Evropskega sveta Donald Tusk, ki je objavil predlog za dogovor o britanskih zahtevah za reformo EU v okviru referenduma o članstvu Otoka v uniji, ki ga pripravljajo v Londonu. Najbolj sporna je bila zahteva za omejitev socialnih pravic na trgu dela za nebritanske državljane unije. Predlog vključuje možnost zasilne zavore za do štiriletno omejitev dodatkov za zaposlene v primeru izjemnega pritiska na socialni sistem. Predlog vsebuje ugotovitev, da je britanski sistem pod izjem- zda - Kdo bo nasledil Baracka Obamo? Presenečenja Na primarnih volitva v Iowi poraz Trumpa in Pirova zmaga Clintonove DES MOINES - V ZDA se je s strankarskimi zborovanji v Iowi začela dolga pot do predsedniške nominacije za volitve, na katerih bodo konec leta imenovali naslednika zdajšnjega predsednika ZDA Baracka Oba-me. Prva etapa je postregla s presenečenji, saj je na republikanski strani newyorški milijarder Donald Trupm podlegel pred konservativnim teksaškim senatorjem Tedom Cruzom, med demokrati pa je nekdanja državna sekretarka Hillary Clinton dosegla tesno Pirovo zmago pred »levičarjem« iz Vermonta Bernardom Sandersem. V tej fazi se kandidati med sabo grebejo za glasove svojih volivcev, zato v obeh taborih prevladujejo bolj ek-stremistični toni, običajno pa je tako, da se nato nominirani kandidat na »pravih« volitvah z nasprotnikom iz drugega tabora prelevi v zmerneža. Tako Cruzov uspeh pred Trumpom, ki ga pol sveta obtožuje, da je ksenofob in rasist, ni ravno pomirjujoč, če vemo, da je Cruz v zmagoslavnem nagovoru veliko govoril o Bogu in krščanski veri, napadal zvezno vlado, grozil, da bo pobil vse teroriste, in se primerjal z nekdanjim predsednikom Ronaldom Reaganom. Trumpov poslovilni nagovor volivcem Iowe na odru, kjer mu je ob strani stala soproga Melanija, je bil zelo kratek. Dejal je, da mu je Iowa tako všeč, da bo tam kupil farmo, čestital Cruzu za zmago in se odpravil v New Hampshire, kjer v anketah uživa veliko večjo prednost, kot jo je v Iowi. Ker je strankarski vrh prepričan, da s skrajnim ideologom Cruzom in nepredvidljivim Trumpom ne more Teksaški senator Ted Cruz bo decembra dopolnil 46 let ansa upati na osvojitev Bele hiše, je pričakovati, da bo svojo podporo usmeril v mladega in všečnega senatorja iz Floride Marca Rubia, ki je na tretjem mestu le za malo zaostal za Trumpom. Pravi polom pa je doživel Jeff Bush, ki je prejel le tri odstotke glasov in mu grozi hiter konec kampanje, čeprav je tudi res, da v Iowi ni zapravljal časa in denarja in se je raje posvetili kampanji v New Hampshiru. Kar zadeva demokratski tabor je Hillary Clinton dobila nekaj več delegatov, vendar ni mogla kredibilno razglasiti zmage, kar pomeni, da je v bistvu doživela poraz. V Iowo je vložila veliko denarja, napora in dela na terenu, kar ni bilo dovolj za ustavitev vala navdušenja, ki je zajel predvsem mlade demokrate in ti so večinoma podprli Sandersa. Njegova samoo-predelitev za socialista mu lahko škodi v tekmi z republikancem, vendar mu v procesu izbire demokratskega kandidata za zdaj le pomaga. Med drugim zaradi težav, ki jih ima Clintonova nazadnje s preiskavo okrog uporabe zasebnega strežnika elektronske pošte, ko je vodila State Department. Tako je po štetju glasov prejela Clintova 49,8 odstotka glasov, Sanders pa 46,6 odstotka, Iowa je bila odločilna za kampanji demokrata Martina O'Malleyja in republikanca Mika Huckabeeja, ki je leta 2008 celo zmagal na strankarskih zborovanjih. Oba sta sporočila, da odstopata od kandidature. (ak) nimi pritiski, ki upravičujejo sprožitev zasilne zavore, takoj ko se Velika Britanija odloči, da ostane članica unije, torej lahko že dan po referendumu. Ohranitev enotnosti EU je največji izziv za vse in tudi ključen cilj Tuskove-ga mandata in v tem duhu je po njegovih besedah razumeti predlog, ki v veliki meri upošteva britanske skrbi, a ne prekorači meje načel, na katerih temelji evropski projekt, čeprav bistveno posega v dosedanjo prakso svobodnega preotoka delovne sile znotraj unije. S posebnim mehanizmom naj bi tudi zagotovili nadaljnjo integracijo v območju evra ter obenem zavarovali pravice in pristojnosti članic brez evra, kakršna je Velika Britanija. Kljub temu, da je po mnenju mnogih analitikov Evropska unija s tem predlogom dala »hlače dol« pred Britanci, pa je njihov premier David Cameron predlog ocenil le za dobro osnovo za pogajanja. V nadaljevanju je bil sicer bolj spravljiv, ko je predlog označil kot nekaj, »za kar se je vredno boriti«. Po njegovi oceni so predlogi dovolj dobri, da bi pod temi pogoji njegova vlada na referendumu podprla članstvo Britanije v EU. Kot je nadaljeval, bi lahko Britanci dobili »tisto najboljše obeh svetov«, saj bi imeli dostop do skupnega evropskega trga in besedo pri sprejemanju odločitev v EU, hkrati pa bi ohranili svoj status »ponosne neodvisne države«. Vlada v petek o zadružnih bankah RIM - Vlada bo predvidoma v petek odobrila predlog reforme zadružnih bank, ki jih je v Italiji 364, med njimi so tudi zelo majhne. Kot kaže bo med pogoju za delovanje bank tudi ta, da morajo šteti najmanj 500 članov (zdaj 200) in imeti za najmanj 100.000 evrov delniških investicij, temu se bodo morale prilagoditi v petih letih. Državni holding, ki bo skupna streha vseh bank, naj bi ustanovili v prihodnjih 18 mesecih. Področne vodilne banke, ki bodo lahko vplivale na delovanje upravnih svetov posameznih bank, bo imenovala Banca d'Italia. Januarja utonilo 368 beguncev ŽENEVA - Po podatkih Mednarodne organizacije za migracije (IOM) je v Sredozemskem morju januarja umrlo 368 beguncev, kar je štirikrat več kot v enakem obdobju lani. Med njimi je bilo kar 60 otrok. Unicef je medtem opozoril, da je med begunci, ki se odpravijo na nevarno pot prek morja iz Turčije v Grčijo, kar tretjina oziroma 36 odstotkov otrok. V južno Evropo je januarja letos po morju prišlo 67.000 beguncev, januarja lani pa le 5000. Večina migrantov se skuša prebiti v Evropo po morju s turške obale na grške otoke. Po podatkih grških oblasti je bilo 91 odstotkov vseh beguncev, ki so v Grčijo prispeli januarja, iz Sirije, Afganistana in Iraka. Danska podaljšala nadzor KOEBENHAVN - Danska bo na meji z Nemčijo najmanj do 23. februarja preverjala potne liste, medtem ko dodatnih zaostritev mejnega nadzora vsaj zaenkrat ne načrtuje. Danska ministrica za integracijo Inger Stojberg je poudarila, da je podaljšanje nadzora nujno, saj tudi Švedska na svoji meji z Dansko ohranja nadzor. »V nasprotnem primeru bi lahko postali priča zelo velikemu zbiranju beguncev in migrantov na Danskem. To pa bi lahko vodilo v zelo nestabilno situacijo,« je opozorila. Spet trenja na borzi MILAN - Tečaji delnic na pomembnejših borzah v Evropi so se včeraj v povprečju spet občutno znižali. »Pogorelo« je 191 milijard evrov. Najslabše se je odrezala milanska borza. Milanski FTSE MIB je namreč izgubil 3,05 odstotka. slovenija - Sovražni govor Opozorjanje na pojav, ■ ■ v« • ki je vse bolj razširjen LJUBLJANA - Sovražni govor ter verska in politična nestrpnost sta v Sloveniji zelo razširjena pojava. Svet za odziv na sovražni govor se je odzval na nekatere primere nesprejemljive javne retorike, povezane predvsem z begunsko problematiko in pravicami istospolnih. Med drugim je kot neprimerne obsodil besede murskosoboškega škofa Petra Štumpfa ter pesnice in pisateljice Svetlane Makarovič. Glede Štumpfa so analizirali njegovo javno pismo z naslovom Lažje je biti prekmurski Slovenec na Madžarskem kot pa v skrajno isla-mistični Sloveniji. Svet v Štumpfovem pisanju sicer ni zaznal sovražnega govora, so pa v njem našli elemente ksenofobije in skrajno neprimernega govora do pripadnikov islamske vere. Svetlani Makarovič pa Svet očita, da je v času kampanje pred referendumom o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v Cankarjevem domu dejala: «Bolj kot jih gledam, bolj mi je žal, da niso bili splavljeni, ko je bil še čas.» Ker so se besede nanašale na nasprotnike zakona, je svet ugotovil, da je njena izjava neprimeren in nesprejemljiv poskus njihove diskvalifikacije, «če-prav le-ti odrekajo pravico družbeni manjšini, kar je prav tako popolnoma ne-sprejemljivo». Poleg tega so obsodili napade na novinarko Jeleno Aščic, ki jih je ta doživela na družbenih omrežjih. V tem primeru je po mnenju sveta še posebej «ne-dopustno, da so sovražne rasistične in napadalne komentarje na družbenih omrežjih, ki merijo na njeno pripisano etničnost, z všečkanjem podpirali in širili celo poslanci ter druge vplivne javne osebe». Oglasili so se tudi iz Zbora za republiko in opozorili, da se je v zadnjih mesecih zvrstilo več deset napadov na župnišča katoliške cerkve, obsodbo pa po njihovem mnenju zasluži tudi provokacija z živalskimi deli na gradbišču ljubljanskega muslimanskega svetišča. / AKTUALNO Sreda, 3. februarja 2016 3 rim - Poslanska zbornica v prvem branju spremenila deželni statut V FJK slovo od pokrajin in zelena luč za mestno občino RIM - Poslanska zbornica je sinoči spremenila statut Dežele Furlanije-Ju-lijske krajine, ki se dokončno poslavlja od pokrajin in odpira možnost ustanovitve mestnih občin. To za sedaj velja le za Trst, ki ima glede števila prebivalcev po državnih merilih trenutno edini pogoje za takšno upravno ureditev. Senatorji so v prvem branju že odobrili nov statut, ker gre za ustavni zakon pa ukrep potrebuje dvojno parlamentarno branje. Statut se bo torej »vrnil« v senat, nato znova v zbornico za dokončno uzakonitev. Mestna občina, ki so jo v statut vključili na predlog tržaškega senatorja DS Francesca Russa, je med včerajšnjo razpravo dejansko zasenčila vse ostalo. Tej možnosti se je glasno zoper-stavljal predvsem tržaški poslanec Severne lige Massimiliano Fedriga (v razpravi se je oglasil skoraj dvajsetkrat). Bil je zelo kritičen do načrtovanih medobčinskih zvez (skupaj naj bi jih bilo 18), ki bodo po njegovem prej ali slej postale neke vrste mini-pokrajine. Kritična do mestne občine je bila tudi videmska poslanka SEL Serena Pellegrino. Poslanci so zavrnili predlog Lige za ustanovitev štirih avtonomnih pokrajin po zgledu Bocna in Trenta. Poslanka DS Tamara Blažina tolmači vprašanje mestnih občin ne kot obvezo ali vsiljeno upravno rešitev, temveč kot razvojno možnost, o kateri se velja resno zamisliti. Takšno upravno rešitev ne podpira le župan Trsta Roberto Cosoli-ni, temveč tudi njegov predhodnik Roberto Dipiazza. Na Tržaškem je mestna občina predmet široke razprave, v kateri DS sodeluje brez predsodkov. Mestna tržaška občina torej kot razvojna priložnost ne le za mesto in okolico, temveč tudi za sosednje kraje na Goriškem in v Sloveniji, je dejala poslanka Blažina. Sandra Savino (Forza Italia) ni pojasnila, če podpira ali ne mestno občino, pač pa je udrihala po DS, ki o tem vprašanju nima enotnega stališča. Tržaška parlamentarka je prepričana, da je mestna občina politična odskočna deska za senatorja Russa, ki bi očitno želel kandidirati za župana namesto Co-solinija. Poslanska zbornica se je včeraj ukvarjala s Furlanijo-Julijsko krajino V veljavnem statutu iz leta 1963 piše, da FJK sestavljajo ozemlja goriške in videmske pokrajine ter občine Trst, Devin-Nabrežina, Repentabor, Milje, Dolina in Zgonik. Novo besedilo Tamara Blažina: Mestna občina ni neka obveznost, temveč možnost za vsestranski razvoj Trsta in njegove tudi širše okolice. govori o ozemljih sedanjih štirih pokrajin, ki ne bodo več voljena, ampak bodo zgolj administrativna telesa, ki bodo po dokončni ukinitvi ostala le kot zemljepisne enote. Upravno gledano bo FJK po novem temeljila na deželni upravi in na občinah, z možnostjo ustanavljanja mestnih občin. V deželni svet bodo lahko po novem izvoljeni občani, ki so dopolnili 18 let (danes je starostna omejitev 25 let), zakonski osnutek bo lahko vložilo 5 tisoč občanov (danes 15 tisoč). Savinova in Fedriga sta se v glasovalnih izjavah polemično znesla na predsednico Dežele Deboro Serracc-hiani in na reformo lokalnih uprav. Kritično do ustavnega zakona je bilo tudi Gibanje 5 zvezd. Paolo Coppola (DS) je zagovarjal tako zastavljeno spremembo statuta in tudi ustanavljanje medobčinskih zvez. Vse te spremembe bodo po mnenju DS približale lokalne uprave občanom, ki po Coppolovem prepričanju nikakor ne bodo pogrešali pokrajin. Revizijo deželnega statuta je podprlo 231 poslancev, 106 jih je volilo proti, 30 se jih je vzdržalo. Sandor Tence trst - Polemika Toncelli (DS) pripravljen na odstop TRST -Vodja svetniške skupine Demokratske stranke v tržaškem občinskem svetu Marco Toncelli, ki je bil med glavnimi podpisniki pisma v podporo predlogu senatorja DS Francesca Russa o ustanovitvi mestne občine, je pripravljen zapustiti to funkcijo. Razlog za to naj bi bili napadi in zadržanje, ki jih je Toncelli zabeležil v stranki. Kot smo že poročali, je Russo prejel podporo mnogih izvoljenih predstavnikov DS in drugih občanskih list ter članov pokrajinskega tajništva DS. Ti so objavili odprto pismo in poudarili, da je to priložnost za rast ozemlja ter najavili, da bodo zahtevali razpravo v občinskem svetu po volitvah z namenom ustanovitve mestne občine v roku enega leta. Toncelli ugotavlja, da ga je po eni strani podprlo mnogo občanov, po drugi pa je bil tarča napadov »dela stranke«. Toncelli odločno podpira mestno občino, ker »mora biti DS na strani občanov, mora biti inovativna stranka in gledati naprej, ne pa samo skrbeti za upravljanje mesta«. Mestna občina in obnova starega pristanišča sta glavna izziva za razvoj mesta, je dodal Toncelli, ki je bil med 5000 podpisniki Russove peticije. Toncelli pa zagovarja doslednost in je pripravljen prepustiti mesto načelnika svetniške skupine komu drugemu, kot so to že zahtevali nekateri strankarski kolegi. Toncelli zahteva vsekakor takojšnje soočanje oz. razjasnitev v okviru DS. deželni svet - Tisoč podpisov proti načrtu družbe SmartGas v tržiški občini Nočejo uplinjevalnika Peticijo civilne družbe z območja Tržiča in Devina-Nabrežina je podprla deželna svetnica Gibanja 5 zvezd Ilaria Dal Zovo TRST - Skoraj tisoč ljudi (v glavnem z območja Tržiča in Devina-Nabrežine) je podpisalo ljudsko peticijo proti plinskemu terminalu, ki ga družba SmartGas načrtuje na območju tržiškega pristanišča. Peticijo so pobudniki včeraj izročili predsedniku deželnega sveta Francu Iacopu ob formalni podpori goriške deželne svetnice Ilarie Dal Zovo (Gibanje 5 zvezd). Podpise pod peticijo so zbirali tržiški odbor proti uplinjevalni-ku, gibanje Občani za zaliv z Devina ter tržiška sekcija Gibanja 5 zvezd. Prvi podpisnik peticije, ki jo bo v naslednjih tednih vzel v pretres deželni svet, je Claudio Martin s tržiške-ga odbora proti terminalu. Martin je predsedniku Iacopu (navzoč je bil tudi podpredsednik deželnega sveta Igor Gabrovec) predstavil stališča nasprotnikov uplinje-valnika, ki so ekološke, varnostne in gospodarske narave. Po njegovi oceni bi naprava usodno vplivala na celotno področje izliva Timave, ki se na- haja v tržiški in v devinsko-nabre-žinski občini. Martin se je tudi vprašal zakaj bi morali z davkoplačevalskim denarjem financirati zasebni projekt. Izrecno je omenil pristaniške infrastrukture za plinski terminal, ki naj bi jih zgradili z denarjem deželne uprave in goriške Trgovinske zbornice. »Gre za več milijonov evrov, ki bi ji lahko smotrno uporabili v druge namene, npr. za vrtce, šolske ter druge javne stavbe,« je podčrtal Martin. Podobna stališča je zagovarjala deželna svetnica Ilaria Dal Zovo. Predsednik Iacop je priznal, da ljudska peticija obravnava zelo kočljiva naravovarstvena in energetska vprašanja. Obvezal se je, da bo peticijo čim prej posredoval pristojni deželni komisiji, zadnjo besedo o njej pa bo imel deželni parlament. Odločilno besedo o uplinjevalniku bo vsekakor imela rimska vlada, okoljske pomisleke nad načrtom SmartGas je pred kratkim izrazil deželni odbor. (st) Ilaria Dal Zovo (levo) predstavlja ljudsko peticijo proti »mini« uplinjevalniku dežela - Policija Nepazljivost glavni vzrok za prometne nesreče Nepravilna uporaba mobilnega telefona med vožnjo je med glavnimi vzroki za prometne nesreče, to pa je v deželi Fur-laniji Julijski krajini žal še zelo razširjena razvada. Policija je v deželi FJK lani izdala kar 1.051 glob zaradi kršitve 173. člena prometnega zakonika, ki urejuje pravilno uporabo mobitela. Zakonik predvideva sankcije od 161 do 646 evrov in odbitek 5 točk z vozniškega dovoljenja, v primeru ponovljene kršitve v roku dveh let tudi začasno prepoved vožnje (od 1 do 3 mesecev). Hujše posledice bi seveda povzročila prometna nesreča. Kot izhaja iz podatkov statističnega zavoda Istat, je namreč nepazljivost glavni vzrok za prometne nesreče, saj je v letu 2014 zaradi nje prišlo do 16,9 odstotka prometnih nesreč v Italiji. Ljudje pač za volanom mnogo krat poleg telefonskih klicev pošiljajo sms sporočila, deskajo po spletu, berejo elektronsko pošto, raziskujejo zemljevide itd. Skratka, oči so uperjene povsod, a ne v cesto, to pa je seveda zelo nevarno, zlasti v primeru visoke hitrosti in slabih vremenskih razmer. Policija bo zaradi tega poostrila nadzor na cestah oziroma avtocestah v deželi FJK. Namen okrepitve kontrol je predvsem preventiva, kajti nepazljivi vozniki večkrat vpletejo v prometne nesreče nedolžne ljudi. FJK: dialog med večino in opozicijo o reformi uprav TRST - Predsednica Dežele Debora Serracchiani se bo v kratkem srečala s predstavniki opozicije, ki so glede reforme lokalnih uprav pripravljeni na dialog z večino. Na obzorju se pojavlja možnost formalne ustanovitve medobčinskih zvez za tiste občine, ki bi radi pristopile v zvezo. Sappada le še korak do FJK RIM - Senatna komisija za ustavna vprašanja je prižgala zeleno luč za prestop občine Sappada iz Veneta v Furlanijo Julijsko krajino. Novico je sporočil tajnik komisije, tržaški senator Francesco Russo. »Zdaj se mora o tem izreči še senatna zbornica, vendar je to le malo več kot formalnost,« je dejal Russo in polemiziral s Severno ligo in njenim predsednikom Veneta Luco Zaio, ki sta po njegovih besedah zadnji hip odtegnila podporo sklepu. »Osemletna prizadevanja in trma prebivalce Sappade bo končno poplačana,« je še zatril tržaški senator. |\l •• v • v v • Rigonija še iščejo KAIRO - Študenta iz Fiumicella Giulia Rigonija ni na seznamu zapornikov, so sporočile egiptovsek oblasti in dodale, da fanta vneto iščejo. Mladeniča, 28 let, pogrešajo že od 25. januarja. Izjava oblasti v Kairu je pomembna, saj se v Egiptu zelo pogosto dogaja, da se opozitorji znajdejo v zaporu, sorodniki pa so o tem obveščeni šele po dolgem času. Različne organizacije za človekove pravice navajajo podatek, da se je od 191 primerov izginotja ljudi v 99 primerih pokazalo, da so bili v zaporu. Hrvaška želi izboljšati odnose s sosedi ZAGREB - Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarovic in novi premier Tihomir Oreškovic sta se sestala na prvem delovnem srečanju in se dogovorila za redne delovne usklajevalne sestanke. To je bil prvi uradni sestanek Grabar-Kitaroviceve s premierjem, odkar je pred letom dni postala predsednica, saj s prejšnjim premier-jem Zoranom Milanovicem tovrstnega sestanka nista imela. Glede zunanje politike sta se med drugim dogovorila, da bo Hrvaška s sosednjimi državami obnovila prijateljske odnose, ki so bili v preteklem obdobju skaljeni. 4 Sreda, 3. februarja 2016 AKTUALNO / APrimorski r dnevnik sežana - Selitev zamejskih Slovencev Nov dom čez mejo iz praktičnih razlogov Družina Presl živi v Sežani od leta 2004 Monica Kete in soprog Luca z malčkom živita v Sežani od leta 2006 trst - Igor Giacomini o prevajanju spletnih prijavnic za vpis v šolo Po poraznem začetnem testu se je položaj znatno izboljšal Prevode»prirejal«računalnik - Največja pridobitev: vključitev šol v vsedržavni sistem - Simbolni pomen slovenske zastave Glede na stanje, ki je vladalo preteklega 11. januarja, ko je bil opravljen prvi test, se je kakovost slovenskega prevoda besedil na strani www.iscrizio-ni.istruzione.it, kjer so navodila in obrazci za vpis otrok v šolo za prihodnje šolsko leto, znatno izboljšala, najbolj pomembno pa je, da se na spletni strani, ki je odraz italijanskega ministrstva za šolstvo, pojavlja slovenska zastava in da so slovenske šole v Italiji s prisotnostjo na portalu »Scuola in chiaro« polnopravno vključene v vsedržavni sistem. O tem je prepričan vodja Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo Julijsko krajino Igor Giacomini, ki je včeraj pojasnil izvor nekaterih nevšečnosti glede slovenskega prevoda besedil prijavnice. Za omenjene nevšečnosti je po Giacominijevi razlagi kriv predvsem računalniški sistem, ki je samodejno »prirejal« prevod, ki so ga opravili v Uradu za slovenske šole. Dejansko, nam Igor Giacomini fotodamj@n je povedal vodja urada, so prevajali stavke, ki jih je moral potem računalnik sestaviti, pri čemer ni razumel, da ima slovenščina sklanjatve in spregatve. Tako je bil prvi poskusni test prevoda porazen, v nadaljevanju pa so kakovost znatno izboljšali, zdaj pa je stanje zelo dobro, saj so poleg besedila prijavnice in drugih spremnih tekstov prevedli npr. tudi celotno informativno besedilo o ravnanju z zasebnimi podatki. Poleg tega je treba upoštevati tudi dejstvo, da je bil sestanek v zvezi s spletnim vpisovanjem komaj sredi lanskega novembra, osebje Urada za slovenske šole pa je začelo prevajati besedila 17. decembra, tako da je bilo zaposleno s tem skozi vse božične in novoletne praznike. Spričo vsega tega vodja urada meni, da so kljub nekaterim še vedno prisotnim nevšečnostim dosegli velik uspeh, pri čemer je najbolj pomembna pridobitev ta, da so slovenske šole polnopravno vključene v vsedržavni sistem preko prisotnosti na portalu »Scuola in chiaro«, kjer so v slovenščini na voljo tako poročila o samoocenjevanju kot triletni načrti vzgojno-izobraževalne ponudbe, poseben simbolni pomen pa ima prisotnost slovenske zastave na spletni strani. Poleg tega je treba po Gia-cominijevih besedah beležiti tudi druge dosežke, kot so npr. povratne informacije v slovenskem jeziku v zvezi z vse-državnim preverjanjem Invalsi. Ivan Žerjal Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu Nepremičninski trg v Sežani je pred leti doživel kar nekaj sprememb. V 90. letih so na Kras začeli prihajati Ljubljančani, na katere so domačini sprva gledali postrani, a ne za dolgo časa, saj so prav prišleki iz osrednje Slovenije spodbudili obnovo starih kraških hiš. V prvih letih novega tisočletja pa so si hiše in stanovanja začeli ogledovati ljudje iz tržaške pokrajine. Pa ne (samo) italijansko govoreči prebivalci, ki so bili posredno odgovorni za nastanek civilnih iniciativ, s katerimi so domačini želeli preprečiti »razprodajo slovenske zemlje«, ampak predvsem zamejski Slovenci. Kar nekaj teh si je dom ustvarilo v Sežani in okoliških vaseh, čez mejo pa so jih odpeljale zlasti ugodnejše cene nepremičnin. To so potrdili štirje sogovorniki, ki so privolili v krajši pogovor in zagotovili, da so jih domačini sprejeli zelo dobro in jih vključili v manjšo skupnost, kjer se konec koncev vsi poznajo. Barkovljan Marko Presl se je, kot je opozoril, v Sežano preselil med prvimi Tržačani, in sicer leta 2004, ko so si v sežanskem novem naselju zgradili hišo. Ker s soprogo Eleno delata na italijanski strani Krasa, sta se po začetnem oklevanju odločila, da vpišeta tudi otroka v vrtec oz. šolo onstran meje; en otrok obiskuje vrtec, eden pa osnovno šolo v Križu. Na vprašanje, ali kot Barkovljan pogreša morje, je Marko odgovoril, da je to neizbežno, saj se je 33 let skoraj vsako jutro zbujal z razgledom na morje. »Ko zdaj odprem okno, imam sicer zelo lep razgled na gozd, a morje ima vseeno posebno moč. K sreči pa ne živimo tako daleč od morja. Ko imamo čas, še posebej poleti, gremo pogosto k morju,« je povedal Presl, ki se je za življenje v Sežani odločil iz ekonomskega razloga. »Za približno enako veliko nepremičnino na italijanskem Krasu bi pred desetimi leti zapravil veliko več, tudi dve tretjini več kot na slovenski strani,« je dejal in opozoril, da so bili pred desetletjem življenjski stroški v Sloveniji nekoliko nižji kot danes. Ob tem je še pri- Družina Pertot živi v arhitekturno dovršeni hiši Družina Bogatez v Sežani živi šest let stavil, da je znesek položnic sicer še vedno nižji kot v Italiji, a ta razlika ni več tako občutna kot pred leti. Z domačini imajo Preslovi odlične odnose, družijo se predvsem ob praznikih, kronični problem pa predstavlja pomanjkanje časa, saj so zaradi italijanskega delovnega časa in raznih obšolskih dejavnosti zdoma od jutra do večera. Sogovornik je prepričan, da je slovenski delovni čas prizanesljivejši, saj večina slovenskih delavcev službo konča okrog 16. ure, kar pomeni, da imajo družine pestrejše družabno življenje. Podobnega mnenja je tudi Openka Monica Kete, ki z možem Luco živi v Sežani od leta 2006. Tudi njiju je v Sežano odpeljal ugodnejši nakup hiške z vrtom. Vsak dan se na delo vozita v Italijo, sproti pa v openskem vrtcu odložita tudi otroka. Epicenter njihovega življenja tako ostaja zamejski prostor, v katerem so obdržali prijatelje in vse ostale vezi. Med prednosti življenja v Sežani je Monica Ke-te prištela nižje cene položnic, ki pa niso nižje za vse oblike porabe. Kot je razložila, je položnica za vodo v Sloveniji nekoliko višja kot v Italiji, bistveno cenejša pa ostaja položnica za elektriko. V primerjavi z družinami v Italiji slovenske mlade družine ne morejo računati na prihranek pri obiskovanju vrtcev. Medtem ko je v vrtcih na italijanski strani plačljiv le prispevek za prehrano, je s tem drugače v Sloveniji, kjer so vrtci plačljivi, seveda v sorazmerju z dohodki staršev, je pojasnila sogovornica. Med Tržačani, ki so si dom ustvarili v okolici Sežane, in sicer v Vrhovljah, je tudi Barkovljan Borut Pertot, ki se je na slovenski Kras preselil zaradi birokratskih ovir, na katere je naletel, ko je začel projektirati posebno hišo, ki obravnava odnos med sodobnim in tradicionalnim ter odpira vprašanje o značilnostih anonimne tradicionalne arhitekture. Borut je razložil, da si je želel zgraditi nekonvencio-nalno hiško v relativno kratkem času, kar bi bilo v Italiji dejansko nemogoče. »Zasnova naše družinske hiše in nekatere notranje rešitve bi bile za italijansko gradbeno komisijo nesprejemljive in nepojmljive,« je malo v šali malo zares de- jal Pertot, čigar kompaktna hiška, ki jo je oblikoval biro Dekleva-Gregorič arhitekti, je prejela že celo vrsto nagrad, objavljena pa je bila tudi v številnih tujih revijah. Tudi družina Pertot se vsak dan v službo in šolo vozi v Italijo. Malček obiskuje jasli v Repnu, starejši bratec šolo na Colu, starša pa delata v Trstu. Soproga Claudia sicer prihaja iz Pordenona in ko je spoznala Boruta, je računala na življenje v mestu. Na vprašanje, ali je bila selitev na Kras za Claudio šok, je sogovornik dejal, da si zares nikoli ni predstavljala, da bo živela na samotnem kraju na slovenskem Krasu. A se je sprijaznila, saj ob koncih tedna, tako Pertot, uživajo ob neokrnjeni naravi in neobremenjenosti, da bi otroški živžav koga motil. Kot prednost življenja v Vrhovljah je omenil tudi neposredno bližino dveh odličnih gostiln. Selitev v pravem pomenu besede pa je opravil Openc Borut Bogatez, ki z ženo Ivano Soban in dvema otrokoma živi v Sežani šest let. Ker dela v geodetskem podjetju Sežana, ima Borut veliko manj stikov z zamejskim prostorom in s svojim nekdanjim življenjem kot naši predhodni sogovorniki. To sicer ne velja za Ivano, ki je zunanja sodelavka ZTT in ilu-stratorka revije Galeb. »Selitev v Sežano je prišla spontano; zaradi službe, cenejših nepremičnin in prijaznejše državne uprave,« je povedal Borut. Oba otroka obiskujeta vrtec v Sežani, s čimer je družina Bogatez izredno zadovoljna. Sogovornik sicer pogreša »zamejsko rutino«, v katero vključuje tudi branje Primorskega dnevnika in spremljanje deželnega televizijskega dnevnika. Na vprašanje, koliko je njemu in Ivani pomembno, da bi otroka znala italijanščino, je Borut odgovoril, da je znanje tega jezika dobrodošlo, zato otrokoma zavestno približujeta italijanščino. To počneta tako, da občasno z njima gledata italijanske risanke ali pa jima bereta italijanske pravljice. »V enojezičnem okolju, kakršno je Sežana, skrb za drugi jezik vsekakor zahteva nekoliko večji napor,« je opozoril sogovornik, ki pa nikakor ne obžaluje selitve na drugo stran meje. Sanela Čoralič / AKTUALNO Sreda, 3. februarja 2016 5 trst - Policisti mobilnega oddelka so ga opazovali že nekaj dni V Ulici Ghega prijeli goljufa Raffaele Peluso se je redno odpravljal v Trst, kjer je nagovarjal priletne osebe in od njih pridobival zaupanje... ter seveda denar V zadnjih tednih se je s svojim avtomobilom Y10 skoraj vsak dan odpravljal v Trst. Tu se je vozil po mestu in po ulicah nagovarjal priletne osebe. Policisti, ki so ga več dni zasledovali in opazovali, so povedali, da se je moški s svojim vozilom vseskozi ustavljal, pozdravljal je starejše občane in se jim praviloma predstavljal kot njihov nekdanji sodelavec. V resnici je 51-letni Raffaele Peluso pravi serijski goljuf, ki si je pri svojih najbolj naivnih sogovornikih najprej pridobil zaupanje, jih pospremil domov, zatem pa od njih prejemal manjše in večje vsote denarja. Marsikdo ga verjetno sploh ni prijavil. V soboto so mu policisti tržaškega mobilnega oddelka v Ulici Ghega nataknili lisice. Moški, ki je po rodu iz Kampani-je, a stanuje v Gradišču ob Soči, je samo v soboto pod budnimi očmi policije ustavil kake štiri priletne osebe in jih poskusil z zvijačo spraviti na led. Naposled mu je to tudi uspelo, saj mu je eden od sogovornikov izročil zelo čeden znesek: 900 evrov. Po prijetju je državna tožilka Maddalena Cher- Marco Call, Fabio Soldatich ter goljufova suknjič in torbica fotodamj@n gia zanj odredila hišni pripor. Peluso je v preteklosti že izvajal podobne goljufije, tokrat pa policisti sumijo, da je v Trstu odgovoren za najmanj tri uspešne goljufije ter petnajst spodletelih poskusov. Peluso je imel samo dva pripomočka: cenen suknjič, s katerim je nagovarjal moške, ter torbico kitajske proizvodnje za svo- je žrtve ženskega spola. Na ulici jim je pravil, da je to blago drago, saj naj bi šlo za znano blagovno znamko, a da ga on prodaja po zelo nizki ceni, ker ima hude finančne težave. »Žrtve so ga vabile domov, ker se jim je smilil, tam pa jim je začel pripovedovati izmišljeno zgodbo o svoji invalidski ženi ter visokih stroških za zdravstvene storitve,« je na novinarski konferenci povedal namestnik vodje mobilnega oddelka Fabio Soldatich. Tri žrtve so goljufijo prijavile, policistom so opisale tako storilca kot vozilo. »Tovrstna kazniva dejanja so posebno moteča, saj storilec izkorišča dobro vero priletnih in šibkejših ljudi. V zadnjih šestih mesecih smo prijeli več goljufov - od tistih, ki so hlinili, da so zaposleni pri družbi za distribucijo plina in električne energije, do nomadov, ki so starkam kradli hišne ključe,« je dejal vodja mobilnega oddelka Marco Call. Občane svari, naj ne vabijo domov neznancev ter da se z njimi ne odpravljajo na bankomat. »Ob najmanjšem dvomu pa pokličite policijo.« Aljoša Fonda staro mesto Karabinjerji zalotili mladeniča s 100 grami hašiša Karabinjerji mestnega poveljstva v Ul. Hermet in njihovi dolinski kolegi so prišli na sled domnevnemu razpečevalcu, staremu 21 let. Več občanov, stanujočih v starem mestu, je karabinjerje opozorilo na pojav preprodaje droge na tem območju, še zlasti v okolici Trga Hortis. Karabinjerji so začeli poizvedovati in v ponedeljek pozno zvečer so na območju Kavane ustavili 21-letnega Tržačana, italijanskega državljana. Preiskali so ga in na njem odkrili večji kos hašiša (približno sto gramov). Take količine ni mogoče obravnavati kot drogo za osebno rabo. Mladenič, ki je slutil, da ga čaka pridržanje, pa s kara-binjerji ni hotel sodelovati. Po navedbah pokrajinskega poveljstva se je na vse načine poskusil izogniti aretaciji, svojih osebnih podatkov ni sporočil, karabinjerjem pa naj bi se tudi fizično uprl. S silo so ga zadržali, ga spravili v avtomobil in odpeljali v vojašnico. Tam so karabinjerji v dogovoru z državnim tožilstvom formalno potrdili pridržanje, in sicer zaradi posedovanja droge z namenom razpečevanja, pa tudi zaradi upiranja. Na koncu so ga odvedli v zapor. škedenj - Stališče sindikatov o železarni »Načrt skupine Arvedi naj se izvede do konca« Pogled na škedenjsko železarno Dela za zmanjšanje onesnaževanja in hrupa, ki ju povzroča škedenjska železarna, so v bistvu zaključena, za ugotovitev učinkov pa je potrebno še počakati vsaj do marca. Sesalno napravo v koksarni so npr. namestili šele pred kratkim in težko je pričakovati, da bodo po več letih onesnaževanja takoj vidni rezultati. Ravno tako je treba za dokončno oceno načrta skupine Arvedi počakati na konec del za proizvodno preobrazbo tovarne pod Škednjem oziroma na izvajanje vseh določil programskega sporazuma in ne nazadnje predpisov, ki jih določa od deželne uprave komaj izdano novo okoljsko dovoljenje AIA. Temeljno je vsekakor stalno nadzorovanje javnih institucij, kajti nujno je zagotoviti tako zaščito delovnih mest kot upoštevanje okolja oziroma zdravja ljudi. To so poudarili pokrajinski tajniki sindikatov Cgil, Cisl in Uil Adriano Sincovich, Umberto Brusciano in Claudio Cinti, ki so včeraj podali pogled sindikatov na dogajanje v železarni v novem letu tudi glede na nepostransko vlogo, ki so jo imeli pri pogajanjih in dogovarjanjih v zadnjih letih. Sindikalisti se niso nanašali na nedeljsko demonstracijo, saj so tiskovno konferenco napovedali že pred časom, so povedali. Vprašanje onesnaževanja in zdravja zadeva vsekakor vse, zato so poudarili, da morajo skupina Arvedi in javne institucije storiti vse, da se to vprašanje reši čim prej. Za to je bilo navsezadnje mnogo storjenega, pravijo sindikati: skupina Arvedi je pripravila poslovni načrt, izdelali so dokončni programski sporazum, deželna vlada pa je na osnovi večmesečnega dela servisne konferen- fotodamj@n ce izdala novo okoljsko dovoljenje AIA, ki vsebuje pomembne novosti in uvaja vrsto predpisov in vinkulacij. Sicer je nujno, da se načrt skupine Arvedi izvede do konca, so torej poudarili sindikati. Ali so bila dela za zmanjšanje onesnaževanja in druga obnovitvena dela učinkovita in uspešna, pa je treba počakati vsaj do marca. Če to ne bo zadostovalo, je predvideno zaprtje koksarne in plavža. Za proizvodnjo naj bi se v tem primeru posluževali izključno nove hladne valjarne, so dodali sindikalisti, nastala pa bi najbrž nova kriza. (ag) trst - Občinska uprava izdelala nov pravilnik V mestu 33 točk za poulične umetnike Tržaška občinska uprava je izdelala nov pravilnik, ki urejuje dejavnosti pouličnih umetnikov v tržaški občini. Na osnovi pravilnika, ki ga je sprejel občinski svet in ga je predstavila podžupanja Fabiana Martini, bo občinska uprava namenila pouličnim umetnikom 33 točk (vsaka 10 kvadratnih metrov) na raznih ulicah in trgih od mestnega središča do periferije. Umetniki bodo lahko izvajali svoje predstave med 9. in 11. uro, med 11. in 13. uro, med 16. in 18. uro, med 18. in 20. uro ter med 20. in 22. uro. Za tiste, ki računajo samo na radodarnost mimoidočih, bo dovolj brezplačna registracija na spletni strani trieste.stradaperta.it. Kdor pa predvideva določene tarife za svojo dejavnost oz. zahteva točno določene vsote denarja (npr. slikarji, ki imajo tarife za portrete), bo moral vložiti prošnjo za zasedbo javne površine in plačati ustrezno pristojbino. Ves pravilnik je na razpolago na spletni strani retecivi-ca.trieste.it. Dodati velja, da bodo v občinskem uradu za stike z javnostmi (Ul. Procureria št. 2/a) 10. februarja odprli temu namenjeno okence, ki bo odprto ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 10. do 12. ure in ob sredah od 15. ure do 16.30. trst - Na liceju Dante Carducci Profesor udaril ravnateljico Zaradi udarca s pestjo v obraz se je zatekla po zdravniško pomoč - Prijavila ga je policiji Sinoči se je razširila vest, da naj bi na italijanskem liceju Dante Carducci prišlo do fizičnega obračuna med profesorjem in ravnateljico. Dinamika incidenta je nejasna, zdi se vsekakor, da naj bi profesor, ki je začasno nameščen na liceju, s pestjo udaril v obraz ravnateljico Olivo Quasimodo. Vzrok za to nesprejemljivo gesto naj bi bil opomin, ki ga je izrekla ravnateljica, češ, da ni dovolj pozorno nadzoroval dijakov. Po napadu je ravnateljica poklicala kara-binjerje in službo 118 - zdravniki so ji izrekli petnajstdnevno prognozo. Nasilneža je prijavila karabinjerjem. Smog: mestno središče spet odprto za promet Tržaško mestno središče bo danes ponovno odprto za promet. Potem ko je občinska uprava prejšnji teden zaradi prekomerne onesnaženosti zraka izdala odredbo in prepovedala promet popoldne za pet dni, so se vremenske razmere včeraj izboljšale. Zaradi tega ni bilo nobenega razloga, da se prepoved podaljša, so sporočili občinski uradi. Padriški predor ponoči zaprt za promet Padriški predor na hitri cesti bo zaradi vzdrževalnih del dve noči zaprt za promet v smeri proti Benetkam. Predor bodo zaprli nocoj ob 21. uri in ga bodo odprli za promet jutri ob 6. uri. Predor bodo spet zaprli za promet jutri ob 21. uri in ga odprli v petek, 5. februarja, ob 6. uri. Promet bodo preusmerjali: za vozila bo obvezen izvoz za Bazovico, na hitro cesto se bodo lahko vrnili na Padričah. Javna dela za 60 dni v Ul. del Castagneto Družba AcegasApsAmga sporoča, da se bodo v ponedeljek, 8. februarja, v Ul. del Castagneto začela javna dela za obnovo plinskega omrežja, saj bodo stare in dotrajane cevi nadomestili z novimi. Dela bodo potekala na odseku med hišnima številkama 15 in 69 v bližini križišča z Ul. Monte Grappa. Dela bodo trajala 60 dni, odsek v Ul. Del Castagneto med Ul. Lucio Vero in Ul. Monte Grappa pa bodo zaprli za promet. Podrobne informacije bodo objavili na portalu Infomobilita na spletni strani http://mobilitaetraffico.co-mune.trieste.it/infomobilita. Avtobusi in pust Prevozno podjetje Trieste Trasporti obvešča, da bodo v pustnem obdobju (od jutri do 10. februarja) spremembe na številnih avtobusnih progah, glede pač na razne pustne prireditve. Glavne spremembe bodo seveda vezane na pustne sprevode, ki bodo v soboto na Op-činah, v nedeljo v Miljah in v torek v mestnem središču, za dodatne spremembe pa bodo morebiti odločali policisti. Podrobne informacije nudijo prek zelene telefonske št. 800016675 in na spletni strani www.triestetrasporti.it. 1 6 Sreda, 3. februarja 2016 KULTURA / TRST - Od jutri v priredbi Slovenskega kluba in Skupine-Gruppo 85 [3 Čestitke Šest dogodkov za vse, ki jih zanima slovenska kultura Prva gosta bosta Bogomila Kravos in Martin Turk - Ob koncu odprtje stalne razstave v Narodnem domu Tudi letos bo tržaško ponudbo Prešernovih proslav in prireditev ob dnevu slovenske kulture popestril niz Kultura ponovno v središču - mesec slovenske kulture v mestu, ki ga v sodelovanju z raznimi ustanovami že tretjič prirejata Slovenski klub in Skupina-Gruppo 85. Cilj ostaja nespremenjen: popestriti mestno kulturno ponudbo in približati delček slovenske kulture vsem, ki jo želijo spoznati. Letošnji niz predvideva šest dogodkov, prvi bo na sporedu že jutri in bo posvečen gledališču. Ob 18. uri bodo v Novinarskem krožku na Korzu Italija 13 predstavili monografijo Un teatro per la citta (Gledališče v svojem prostoru), ki jo je napisala Bogomila Kravos, dobra poznavalka slovenskega tržaškega gledališča. Delo, ki so ga lani izdali Slovensko stalno gledališče, Slovenski raziskovalni inštitut in Slovenski gledališki inštitut, obravnava zgodovino slovenskega gledališkega delovanja v Trstu od njegovega porajanja na začetku 20. stoletja do današnjih dni. Cilj monografije, ki je izšla Petje, zvoki godbenih instrumentov, nagovori, predvsem pa domače dobrote: to je preteklo soboto zvečer čakalo množico, ki se je udeležila ponovnega odprtja Društvene gostilne v Gabrovcu, ki je zaživela z novo upravo. Gostilno je skupaj z bratrancem Robertom Pizzamusom prevzel Dimitri Ferluga, ki drugače že dobro leto upravlja Ošterijo Ferluga pri Fer-lugih. Za pogumen korak sta se nova upravitelja odločila, ker poleg kulinarike želita gostom ponuditi tudi kulturne in glasbene dogodke, čemur bo pripomoglo tudi dejstvo, da razpolaga gabrovška gostilna tudi s prostornim vrtom. In res, tiste, ki so v soboto zvečer napolnili gostilno, da bi se poveselili skupaj z Dimitrijem in Robertom ter njunimi svojci in prijatelji in jima čestitali, je na stenah lokala pričakala fotografska razstava krožka FotoVideo Trst 80, posvečena pustu in morju, ob nagovorih upravitelja Dimitrija Ferluge, zgoniške županje Monice Hrovatin in proseškega župnika Jožeta Špeha, ki je prostore tu- Bogomila Kravos fotodamj@n v italijanskem jeziku, je Tržačane seznaniti z vplivom, ki ga je slovensko gledališče imelo na kulturni razvoj mesta. Z avtorico se bo pogovarjala gledališka režiserka Sabrina Morena. Srečanje bo uvedel Pierluigi Sabatti, predsednik Novinarskega krožka, v sodelovanju s katerim je nastala predstavitev. di blagoslovil, pa je bila beseda dana predvsem glasbenikom: pevcem zborov Jacobus Gallus, Rdeča zvezda in Vasilij Mirk, godbenikom proseške in nabre-žinske godbe ter »kraški legendi« - ansamblu Lojzeta Furlana, ki je večer povezoval v svoji zgodovinski formaciji. Po sobotnem slavnostnem odprtju pa se za nova upravitelja gabrovške društvene gostilne z današnjim dnem začenja redno delovanje. V nasprotju s ponudbo lokala pri Ferlugih v Društveni gostilni v Gabrovcu ne bodo nudili toliko morske hrane kolikor predvsem tipične jedi iz kraške kuhinje, kot so njo-ki, ljubljanski zrezki, gibanice, štruklji, še zlasti pa bo jedilnik zaznamovala divjačina. Ob vsem tem pa ne bodo pozabili seveda na posebne večere in kulturne pobude. Prvo tovrstno »tematsko« srečanje se napoveduje že ta konec tedna, ko bo na pustno soboto kajpak pustni večer. Ob domačih dobrotah se bodo gostje lahko zabavali tudi ob zvokih ansambla PoPusti. Martin Turk arhiv V sredo, 10. februarja, ob 20.30 bo v kinu Ariston tržaška premiera filma Doberdob - roman upornika. Nov dokumentarec tržaškega režiserja Martina Turka pripoveduje o edinem slovenskem avtobiografskem romanu na temo prve svetovne vojne, ki ga je napisal Lovro Ku-har-Prežihov Voranc, pisatelj in eden vo- ZGONIK - Razstava Bakrene slike Nivee Mislei Občini se je prijavilo 16 umetnikov Detajl enega izmed del Nivee Mislei Oktobra lani je uprava Občine Zgonik povabila umetnike, naj razstavljajo svoja dela v občinskih prostorih. Prijavilo se jih je šestnajst in razstave si bodo sledile vsak mesec. Od jutri bo na sedežu občine v Zgoniku na ogled razstava Bakrene slike Krasa, ki jo je pripravila Nivea Mislei. Nivea Mislei se je rodila v Bar-kovljah leta 1945, kjer biva in ustvarja. Svojo umetniško pot je začela že kot otrok: risanje in barvanje na kakršnikoli podlagi (les, platno, porcelan) je bil njen vsakdanji kruh. Šele leta 2000 se je lotila izdelovati bakrene reliefne slike: kmalu je ugotovila, da ji je ta tehnika pisana na kožo in da je to tisto, kar je od vedno iskala in kar ji daje veliko zadoščenje. Najraje upodablja naravne elemente, morje, kraško pokrajino in prizore iz vaškega življenja ter starih slovenskih navad. V teh letih je večkrat razstavljala v Trstu (Barko-vlje, Bazovica, Nabrežina, Križ), po vsej Furlaniji-Julijski krajini, v Sloveniji (Ljubljana, Izola, Lenart, Šmartno) in Avstriji. Vabljeni na ogled do 29. februarja v uradnih urah. dilnih slovenskih komunistov. Film je nastal v koprodukciji Bela Filma z RTV Slovenija in slovenskim programom deželnega sedeža RAI FJK. Projekciji (v slovenščini z italijanskimi podnapisi, vstopnina 4€) bo sledil pogovor z režiserjem. Večer je nastal v sodelovanju s Kinoate-ljejem in Cappello Underground. 13. in 21. februarja bosta na sporedu dva vodena ogleda Večkulturni Trst, po sledeh slovenske prisotnosti v mestu, ki ju bo vodila vodička Patrizia Vascot-to. Prvi bo krenil ob 15.30 izpred katedrale sv. Justa, drugi pa ob 10.30 s Trga svobode (kip cesarice Sissi). V sredo, 17. februarja, ob 20.30 bo v klubskem prostoru Slovenskega stalnega gledališča na sporedu komični monolog Kako postati Slovenci v 50 minutah. V dobri uri trajajoči predstavi bosta igralec Daniel Dan Malalan in harmonikar Boštjan Zavnik publiko popeljala po številnih odtenkih slovenskosti z intenzivnim jezikovnim tečajem, slovenskimi šegami in navadami - vse to v obliki slide showa. Predstava je popolnoma dvojezična, vstopnina znaša 6€. Mesec slovenske kulture se bo zaključil (datum bodo sporočili naknadno) z odprtjem stalne razstave 110ND v atriju Narodnega doma, ki so si jo pri Slovenskem klubu zamislili ob stoletnici njegovega odprtja (avgusta 1904). Projekt nastaja v sodelovanju s pokrajinsko upravo in drugimi partnerji. Včeraj danes Danes, SREDA, 3. februarja 2016 BLAŽ Sonce vzide ob 7.24 in zatone ob 17.13 - Dolžina dneva 9.49 - Luna vzide ob 2.40 in zatone ob 12.37. Jutri, ČETRTEK, 4. februarja 2016 ANDREJ VREME VČERAJ: temperatura zraka 8,6 stopinje C, zračni tlak 1025,7 mb narašča, vlaga 99-odstotna, brezvetrje, nebo oblačno s padavinami, morje mirno, temperatura morja 10,1 stopinje C. S Izleti ŽUPNIJA REPENTABOR prireja od 31. maja do 8. junija 9-dnevno popotovanje z avtobusom po Poljski preko Češke. Prijave (do 15. februarja) in vse info na tel. 335-8186940. ESI Turistične kmetije KMETIJA DEBELIS odpre agriturizem jutri, pustni četrtek. Poskrbljeno bo za glasbeno razvedrilo. Za rezervacije 040-391790 HI Osmice FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni. Tel. 040-299442. OSMICO je odprl Renzo Tavčar, Repen 42. Tel.: 040-327135. PRI DAVIDU, Samatorca 5, je odprta osmica. Vabljeni. Tel.: 040-229270. ZORKO z družino ima odprto osmico v Dolini. Dragi MIRKO, vse najboljše za tvoj rojstni dan ti iz srca želi vsa družina, Sofia in Alina pa ti pošiljata koš poljubčkov. Mamica zala, sestrica mala, atu iskrene čestitke ob umivanju še ene ritke. Vajin Rami, ki se veseli nove SABINE. iu Kino AMBASCIATORI - 16.00, 18.40, 21.30 »Revenant - Redivivo«. ARISTON - Dvorana je rezervirana. CINEMA DEI FABBRI - 16.00, 21.00 »II paese dove gli alberi volano«; 17.30 »Corpi«; 19.00 »Condotta«. FELLINI - 16.40, 18.20 »Il piccolo principe«; 20.00, 22.10 »La grande scom-messa«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.20, 18.30, 21.00 »La corrispondenza«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.45, 20.30, 21.30 »Joy«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.45 »Carol«. KOPER - PLANET TUŠ - 15.40 »Creed: Rojstvo legende«; 16.10, 18.45 »Joy«; 15.30, 16.30 »Medo s severa«; 18.20, 20.20 »Očka proti fotru«; 16.00 »Podlih osem«; 17.30, 19.00, 20.30 »Povratnik«; 18.15, 21.10 »Soba«; 20.40 »Svaka pod krinko«; 16.20, 21.00 »Velika poteza«; 19.10 »Volčja druščina«. NAZIONALE - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »L'abbiamo fatta grossa«; 16.30, 18.20, 20.20, 22.00 »Quo vado?«; 16.40, 18.20 »Piccoli brividi«; 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Point break«; 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Goya - Visioni di carne e san-gue«; 21.20 »Il ponte delle spie«. SUPER - 16.00, 20.00 »Per amore o per forza«. THE SPACE CINEMA - 18.30 »Creed - Nato per combattere«; 16.30, 19.20 »Do-raemon: Nobita e gli eroi dello spazio«; 18.20, 20.20 »Goya - Visioni di carne e sangue«; 16.30, 19.05, 21.40 »Joy«; 16.40, 19.50, 21.10, 22.10 »L'abbiamo fatta grossa«; 16.35, 19.10, 21.45 »Point break«; 16.20, 22.05 »Quo vado?«; 16.15, 18.40, 21.30 »Revenant - Redivivo«; 16.30 »Se mi lasci non vale«; 21.45 »Steve Jobs«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.50, 20.00, 22.15 »L'abbiamo fatta grossa«; Dvorana 2: 17.30 »Doraemon: Nobita e gli eroi dello spazio«; 17.20, 19.50, 22.10 »Joy«; Dvorana 3: 17.45, 20.15 »Goya -Visioni di carne e sangue«; 21.45 »Re-venant - Redivivo«; Dvorana 4: 17.45 »Steve Jobs«; 20.00, 22.15 »Point break«; Dvorana 5: 19.50 »La corrispondenza«; 22.10 »Steve Jobs«. Loterija 2. februarja 2016 Bari 74 23 36 27 5 Cagliari 36 83 39 1 35 Firence 56 20 46 70 33 Genova 76 39 52 56 44 Milan 63 89 70 47 16 Neapelj 63 58 42 80 5 Palermo 44 9 25 21 43 Rim 34 36 12 40 42 Turin 73 78 79 87 36 Benetke 51 44 76 45 3 Nazionale 89 7 5 50 76 Super Enalotto Št. 14 19 38 40 56 65 80 jolly 35 Nagradni sklad 43.793.038,10 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 7 dobitnikov s 5 točkami 22.626,79 € 463 dobitnikov s 4 točkami 346,47 € 17.306 dobitnikov s 3 točkami 28,00 € 272.517 dobitnikov z 2 točkama 5,53 € Superstar 1 Brez dobitnika s 5 točkami -- € 1 dobitnik s 4 točkami 34.647,00 € 76 dobitnikov s 3 točkami 2.800,00 € 1.347 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 8.868 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 20.846 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € GABROVEC - Prenovljena Društvena gostilna Z novima upraviteljema ob kulinariki tudi kultura Lokal upravljata Dimitri Ferluga in Roberto Pizzamus - Po sobotnem odprtju danes start Goste je nagovoril novi upravitelj Dimitri Ferluga fotodamj@n / AKTUALNO Sreda, 3. februarja 2016 7 9 Šolske vesti DIZ J. STEFAN sporoča, da bo dan odprtih vrat danes, 3. februarja, ob 18.30 za tehniški zavod, ob 19.15 za poklicni tečaj grafike - GriD. Profesorji posameznih oddelkov vam bodo na razpolago za katerokoli pojasnilo in informacijo. Toplo vabljeni! VEČSTOPENJSKA ŠOLA J. Pangerca sporoča, da bo informativni sestanek za vpis v COŠ M. Samsa - I. Trinko -Zamejski (Domjo 72) ob 16.30 danes, 3. februarja. VEČSTOPENJSKA ŠOLA Vladimir Bartol pri Sv. Ivanu sporoča, da bo informativni sestanek za vpis v 1. razred OŠ F. Milčinskega na Katinari, Ul. Marchesetti 16, danes, 3. februarja, ob 17. uri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA Vladimir Bartol sporoča, da bo dan odprtih vrat na srednji šoli sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu, Ul. Caravaggio 4, danes, 3. februarja, od 10. do 12. ure. Bodoči srednješolci si bodo lahko ogledali šolo, prisostvovali učnim uram in sodelovali pri didaktičnih dejavnostih. VEČSTOPENJSKA ŠOLA Opčine vabi starše, ki bo do vpisali otroke v 1. razred nižje srednje šole na informativna srečanja, ki bodo 4. februarja: NSŠ Kosovel - Opčine ob 16.30; NSŠ Levstik - Prosek ob 17.30. INFORMATIVNO SREČANJE v vrtcu Just Košuta v Križu, ki je bilo napovedano v petek, 5. februarja, odpade zaradi organizacijskih težav. AD FORMANDUM vabi na Dan odprtih vrat Gostinske šole v soboto, 13. februarja, od 9. do 13. ure v Ul. Gin-nastica 72. Obiskovalci bodo spoznali didaktične in izobraževalne aktivnosti ter triletni program poklicnega izobraževanja in usposabljanja Gostinski delavec. Ogledali si bodo lahko učilnice in laboratorije, spoznali učno osebje in pridobili dodatne informacije za š.l. 2016/17. HUMANISTIČNI IN DRUŽBENOEKONOMSKI LICEJ Antona Martina Slomška v Trstu vabi dijake 3. razredov nižjih srednjih šol na dan odprtih razredov, ki bo v torek, 16. februarja, od 8.00 do 13.30. Zainteresirani dijaki naj svojo prisotnost javijo tajništvu najkasneje do sobote, 13. februarja. DIZ J. STEFANA sporoča mehanograf-ski kodi za vpis v prve razrede: TSTF003016 za smeri: Elektronika in elektrotehnika, Kemija, materiali in biotehnologija in Mehanika, meha-tronika in energija ter TSRI003019 za poklicni tečaj grafike - GriD. VEČSTOPENJSKA ŠOLA Nabrežina sporoča, da bo potekalo vpisovanje v TRST - Ul. Montecchi 6 II. nadstropje OD PONEDELJKA DO PETKA OD 10.00 DO 14.00 URE OB SOBOTAH OD 10.00 DO 13.00 URE OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH SLUŽBA NE DELUJE C brezplačna številka 800 912 775 oglasits@primorski.eu Naročila poslana po e-mailu morajo imeti priložene naslednje podatke: ime, priimek, telefonsko številko in davčno kodo naslovnika, na katerega bo izstavljen račun otroške vrtce, osnovne šole in državno srednjo šolo I. Grudna do vključno 22. februarja. Vpisovanje v otroške vrtce se bo odvijalo na ravnateljstvu od ponedeljka do petka, od 8. do 10. ure in od 12. do 14. ure. Vpisi za osnovne šole in za srednjo šolo I. Grudna bodo letos prvič on-line. Dodatna navodila na www.vesnabrezina.it. OBČINA DOLINA sporoča, da potekajo za š.l. 2016/17 vpisovanja v otroške občinske jasli v Dolini - slovenska in italijanska sekcija (Dolina št. 200) in v otroške jasli Colibri (Trst, Ul. Curiel 2 - samo za mesta v konvenciji z Občino Trst, ki so na razpolago za otroke s stalnim bivališčem v Občini Dolina), do ponedeljka, 29. februarja. Info in vpisni obrazci na www.sandor-ligo-dolina.it. [12 Lekarne Od ponedeljka, 1., do nedelje, 7. februarja 2016: Običajni urnik lekarn: 8.30-13.00 in 16.00-19.30 Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Borzni trg 12 - 040 367967, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. dell'Oro-logio 6 - 040 300605, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Ul. Roma 16 - 040 364330, Ul. Belpoggio 4 - 040 306283, Drevored XX. Septembra 6 - 040 371377, Oširek Piave 2 - 040 361655, Ul. Brunner 14 -040 764943, Ul. Cavana 11 - 040 302303, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Ul. Giulia 1 - 040 635368, Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Stock 9 - 040 414304, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Pro-sek - 040 225154 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 -040 635264. Lekarne odprte v soboto (tudi 13.00-16.00), v nedeljo in med prazniki (8.30-19.30) Drevored XX. Septembra 6 - 040 371377, Ul. Dell'Orologio 6 - 040 300605, Ul. Pasteur 4/1 - 040 911667, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom (sobota 13.00-16.00 in prazniki 13.00-19.30). NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta (19.30-8.30) Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840. www.ordinefarmacistitrieste.gov.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure). Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. □ Obvestila SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L.KOŠIR vabi člane in slovenske filateliste na občni zbor kluba, ki bo danes, 3. februarja, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. Sv. Frančiška 20. SPDT obvešča člane in prijatelje, da bodo odborniki na razpolago za obnovitev društvene članarine za l. 2016 danes, 3. februarja, od 19.00 do 20.30 v razstavni dvorani ZKB na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6: v četrtek, 4. februarja, ob 19.30 bo ljubitelj vrtnic Ivo Sosič prikazal obrezovanje raznih vrst vrtnic. Vabljeni! Info na tel. št. 040-415797 (ob uri obedov). ZDRUŽENJE TERRA SOPHIA vabi otroke v ludoteko v Boljunec v četrtek, 4. februarja, od 16.30 do 18.30 na zabavo in izdelovanje pustnih mask. DRAGI BAZOVCI! V petek, 5. februarja, odprite vrata na stežaj, ker Vas bodo obiskale maškare iz OŠ Trubarja-Kajuha. KMEČKA ZVEZA - TRST vabi odbornike na sejo glavnega sveta zveze, ki bo v petek, 5. februarja, ob 19.30 v razstavni dvorani ZKB na Opčinah. ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ V. ŠČEK vabi vse otroke na otroško pustno rajanje v petek, 5. februarja, od 15.30 dalje v župnijski dvorani v Nabrežini. SKD TABOR - Prosvetni dom - Opči-ne: sobota, 6. februarja, od 20. ure dalje pustna zabava BPP - DJ Ivo B. in glasba 80. let; torek, 9. februarja, od 16. do 19. ure otroško pustno rajanje s Stenom Vilarjem. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA bo po ustaljeni tradiciji ob pustnem času obiskalo domače vasi. V nedeljo, 7. februarja: Slivno, Mavhinje, Cero-vlje, Prečnik in Praprot; v ponedeljek, 8. februarja: Vižovlje, Štivan, Medja vas, Sesljan, Trnovca in Šempolaj; v torek, 9. februarja: Nabrežino. Vabimo k sodelovanju vse prijatelje in ljubitelje vesele glasbe! SKD FRAN VENTURINI prireja v centru Anton Ukmar - Miro pri Domju otroško pustno rajanje z ansamblom Remix v nedeljo, 7. februarja, in v torek, 9. februarja, od 16. ure dalje. ŠZ BOR, Športna šola Trst in SKD Škamperle vabijo na otroško pustno rajanje z loterijo, animacijo in plesom z ansamblom Popusti v nedeljo, 7. februarja, in v torek, 9. februarja, od 15.30 do 19.00 na Stadionu 1. maj. DRUŠTVO ZVEZDA iz Podlonjerja vabi v ponedeljek, 8. februarja, ob 16. uri na otroško pustno rajanje v Ljudski dom v Podlonjerju, Ul. Masaccio 24. SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 8. februarja, od 16. do 18. ure v Škerkovo hišo v Šempolaju na otroško pustno rajanje. SKD PRIMOREC vabi na otroško pustno rajanje v torek, 9. februarja, od 15. do 18. ure v Ljudskem domu v Trebčah. SKD PRIMORSKO iz Mačkolj vabi na tradicionalno otroško pustno rajanje, ki bo v prostorih Srenjske hiše v torek, 9. februarja, s pričetkom ob 16.30. Za glasbo in prigrizek poskrbljeno. TEČAJ ZA ZAROČENCE v Marijanišču na Opčinah: srečanja priprave na poroko (skupno 7) bodo potekala ob sredah, ob 20.30 s pričetkom 10. februarja. Nadaljnji razpored na prvem srečanju. To je edini slovenski tečaj v zamejstvu. Vabljeni. SDGZ prireja v ponedeljek, 15. februarja, tečaj HACCP za higieno živil. Prijavnice na www.sdgz.it. Prijave zbiramo do 12. februarja po mai-lu ali faksu. CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA organizira predavanje za starše s psihologinjo in psihotera-pevtko Ingrid Bersenda v ponedeljek, 15. februarja, ob 17. uri. Info in (obvezna) prijava na center.harmoni-ja@gmail.com ali 320-7431637. SLOVENSKA PROSVETA razpisuje štiri študijske štipendije iz Sklada Albina Ločičnika za slovenske univerzitetne študente in študentke inženir-stva s stalnim bivališčem v FJK, ki so se v študijskem letu 2015/16 vpisali na študij omenjene smeri. Prošnje je treba nasloviti na Slovensko prosveto, Ul. Donizetti 3, 34133 Trst do 15. februarja. Razpis je objavljen tudi na www.slovenskaprosveta.org. BABY BAZEN - ŠC Melanie Klein prireja tečaj, namenjen dojenčkom in otrokom do 4. leta in staršem. Info in prijave na www.melanieklein.org, info@melanieklein.org, tel. 3457733569. PLAY&LEARN: Želiš, da bi se tvoj otrok učil angleščine na preprost in zabaven način? Igre, pesmice, maske in še marsikaj drugega čakajo otroke od 3 do 6 let ob sredah, 17.30-18.15. Začetek: 17. februarja. Info in prijave na www.melanieklein.org, info@me-lanieklein.org, tel. 345-7733569. SLOVENSKI ABC - ŠC Melanie Klein prireja zabavni tečaj slovenščine za otroke od 3 do 6 let ob sredah (16.3017.15) v Ul. Cicerone 8, od 17. februarja. Info in prijave na www.me-lanieklein.org, info@melanieklein.org, tel. 345-7733569. JASLI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVEL: sporočamo, da smo pričeli z vpisi otrok od 1. leta dalje za š.l. 2016/17. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma, Ul. Ginnasti-ca 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure, tel. št. 040-573141 ali urad@di-jaski.it. JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se vsako prvo nedeljo v mesecu do nedelje, 24. aprila, udeležijo čiščenja na poljski poti od Zavado do Župance. V slučaju grdega vremena se rabuta premakne na drugo nedeljo v mesecu. Zbirališče pri Zavadih ob 8.30. IS Prireditve GLASBENA MATICA vabi na predstavitev in recital skladatelja Bojana Glavine danes, 3. februarja, ob 18.00 na sedežu v Trstu, Ul. Montorsino 2. NŠK obvešča, da bo danes, 3. februarja, ob 14. uri v Oddelku za mlade bralce v Narodnem domu odprtje razstave ilustracij prof. Jasne Merku »Kraljestvo morja« in predstavitev istoimenske zbirke pravljic avtorice Mire Zelinka. SKD LIPA iz Bazovice vabi na tretje predavanje Marije Merljak o zdravi prehrani »Zmote in resnice o maščobah« danes, 3. februarja, ob 19.00 v Ba-zovskem domu. Naslednje predavanje bo v sredo, 17. februarja. TS360, ZTT in Mladika vabijo danes, 3. februarja, v Tržaško knjižno središče na Kavo s knjigo. Gost srečanja bo Tanja Tuta, avtorica slaščičarskega projekta »Il Dolce Carso«. Začetek ob 10. uri. OBČINA ZGONIK vabi od 4. do 29. februarja na županstvo na ogled razstave Nivee Mislei »Bakrene slike Krasa«. Razstava bo odprta med uradnimi urami. S Poslovni oglasi RESTAVRACIJA KARIŠ NA PESKU prireja plese z glasbo v živo. Pustna sobota: GIULIAPELLIZZARIBALLABEN(d) 13. februarja: STEFANO HERING BAND Info: 040-226294 S Mali oglasi NEZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE 4.000 kv.m., med Opčinami in Repnom, dostop z avtom, prodam za 14.500,00 evrov. Tel. 380-3017723. ODDAM novo (neodprto) pustno obleko »Gasilec« za 5-6 letnega otroka. Tel.: 347-9534644. PRODAM dve ženski narodni noši, ročno vezene rute in tudi bluze. Tel. 040-299820 ali 340-8868570. PRODAM stanovanje, 80 kv.m., v centru Trsta. Tel. št.: 040-213570. SOCIALNA DELAVKA z večletno izkušnjo kot vzgojiteljica pomaga pri pisanju nalog učencem osnovne in srednje šole. Tel. št.: 348-2591457. V CENTRU OPČIN dajem v najem stanovanje v 2. nadstropju: dve sobi, kuhinja, dnevna soba z balkonom, kopalnica, samostojno ogrevanje, klet in vrt. Tel.: 040-214309 ali 333-2130947. ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi likanje) ali kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 347-8601614. Prispevki V spomin na gospo Vero Košuta Sed-mak daruje družina Pertot Boris 40,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na gospo Maruško Stoka darujejo Marina, Elena in Tamara 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na gospo Vero Košuta darujeta Ergi in Pierina 20,00 evrov za Ribiški Muzej Tržaškega zaliva. V spomin na gospo Vero Košuta darujeta Stojan in Veronica 25,00 evrov za Ribiški Muzej Tržaškega zaliva in 25,00 evrov za ŠD Mladina. V spomin na sestrično Anico Sosič por. Carli darujeta Anica in Marčelo 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku. Namesto cvetja na grob Vilme Križ-mančič darujejo teta Matilde, stric Vinko, teta Katerina, Danilo in Valter z družinama 60,00 evrov za K.K. Adria. V spomin na Rozaljo Žerjal vd. Čok daruje Matilde 15,00 evrov za šš.šš. Adria. V spomin na Rozalijo Spilar (Šiva) darujeta Bruna Pulin Casseler in Barbara Casseler 20,00 evrov za župnijsko cerkev v Križu. V spomin na Marijo Guštin in Walter-ja Puriča darujeta Anica in Patricija 40,00 evrov za MoPZ Kraški dom. V spomin na gospo Vero Košuta daruje Rudi Sosič 20,00 evrov za SKD Vesna iz Križa. V spomin na sestrično Vero Pertot darujejo Majda 30,00 evrov ter Lino in Franja 30,00 evrov za nabrežinsko cerkev. V spomin na starše daruje hčerka Vera 50,00 evrov za Sklad Nade Pertot in 50,00 evrov za spomenik bazoviškim junakom - Bazovica. V spomin na gospo Vero Košuta darujeta Slavko in Antonella 25,00 evrov za SKD Vesna in 25,00 evrov za Ribiški muzej v Križu. V spomin na Walterja Puriča daruje Ivanka (Repen 88) 15,00 evrov za sekcijo VZPI - ANPI Repentabor. V počastitev spomina na svojo drago mamo Marijo Ambrožič - Pahor daruje prof. Boris Pahor 500,00 evrov za KD Prosek Kontovel. Zapustila nas je naša draga Marija Pirc vd. Milic Žalostno vest sporočajo Igor z Darjo, Zvonko z Alenko, vnuki Nataša, Devan, Mateja in Jana, sestri Anica in Sonja ter ostalo sorodstvo Zadnji pozdrav bo v petek 5. februarja od 10. do 12. v mrtvašnici v ulici Co-stalunga, sledila bo sv. maša ob 13.00 uri v cerkvi sv. Mihaela v Zgoniku. Namesto cvetja darujte v dobrodelne Zgonik, B. februarja 2G16 Pogrebno podjetje Sant'Anna- Opčine Ob izgubi drage mame izrekamo sožalje Zvonku in družini Sergio in Bruno z družinama 8 Sreda, 3. februarja 2016 AKTUALNO / trst - Vurnikova kapela in antično najdišče v škofijski palači odprta za javnost Srečanje z biserom slovenske arhitekture Pobuda škofije ter Krožka za kulturo in umetnost - V Trstu edini primerek rimske vile, ki gleda na morje Kapela, posvečena Presveti Trojici, ki se nahaja v tržaški škofijski palači in je delo slovenskega arhitekta Ivana Vurnika (1884-1971), bo v mesecu februarju pet dni odprta za javnost skupaj z ostanki rimske vile in obalne ceste, ki so jih odkrili med gradnjo škofijskega podzemnega parkirišča. Oba bisera tržaške škofijske palače, ki sta v domači in širši javnosti malo znana, saj praviloma nista dostopna širšemu občinstvu, si bo mogoče prvič ogledati v petek, 5. februarja, ko bo nadškof Giampao-lo Crepaldi skupaj s predsednikom Krožka za kulturo in umetnost Gianfrancom Guarnierijem v t.i. dvorani škofov ob 18. uri svečano otvoril pobudo. Ostali dnevi odprtih vrat bodo še 11., 12., 18. in 19. februarja med 16. in 19. uro. Pobudo, ki je sad sodelovanja med tržaško škofijo ter Krožkom za kulturo in umetnost, so predstavili včeraj dopoldne v škofijski palači ob prisotnosti nadškofa Crepaldija, predsednika krožka Guarnierija in predstavnika odv. Sergia Pacorja, arhitekta Alda Pahorja in škofovega vikarja za kulturo Ettoreja Malnatija. Ureditev kapele Presvete Trojice je Vurniku in njegovi ženi Heleni naročil zadnji slovenski škof v Trstu Andrej Karlin v obdobju 1912-1915, delo pa predstavlja enega najlepših primerov secesijske umetnosti v Trstu in pomenljivo znamenje prisotnosti slovenske arhitekturne kulture v tem mestu, je bilo rečeno. Ivan Vurnik, učenec slavnega arhitekta Otta Wagnerja, je skupaj z Maksom Fabianijem in Jožetom Plečnikom eden od začetnikov slovenske moderne arhitekture in predstavnik sece-sijskega sloga, ki je v tistem obdobju predstavljal prenovo evropske arhitekture in umetnosti. Pri prenovi kapele je z Vurni-kom kot že rečeno sodelovala tudi žena, slikarka Helena Kottler, ki je prispevala tri slike, od katerih se Marijino oznanjenje trenutno nahaja na razstavi v Narodni galeriji v Ljubljani, medtem ko slika sv. Andreja V smeri urinega kazalca: posnetek včerajšnje predstavitve na tržaški škofiji, oltar Vurnikove kapele in slika sv. Andreja, delo Helene Kottler Vurnik fotodamj@n krasi sobo ob kapeli. Obenem je bilo na predstavitvi poudarjeno, da Vurnikova kapela opozarja, da ima tržaška Cerkev svojo slovensko in italijansko komponento, kar sedanji nadškof Crepaldi upošteva, saj so škofijski dokumenti izdani v obeh jezikih. Poleg Vurnikove kapele bodo na ogled tudi ostanki rimske vile in obalne ceste, ki predstavljajo, je bilo rečeno, edini primer vile iz antičnega rimskega obdobja, ki je gledala neposredno na morje (takrat je morje segalo do sedanje Ul. Cavana in rimskega gledališča v Ul. Teatro romano). Ostanke so odkrili pred šestimi leti med izkopavanjem za gradnjo podzemnega parkirišča škofijske palače na Trgu sv. Lucije. Za ogled kapele in najdišča ne bo potrebna predhodna prijava: ko se bo zbralo dovolj udeležencev (od 15 do 30), se bo začel ogled, ki ga bo vodil direktor škofijskega arhiva Giovanni Luca. Ivan Žerjal KRAŠKI PUST - Šempolajci nastopajo od daljnega leta 1973 Zaljubljeni v ljubezen »Čarovnija ljubezni lahko spremeni svet,« so prepričani v Šempo-laju, kjer so že novembra postavili šotor, v katerem gradijo nov voz za sobotni sprevod 49. Kraškega pusta. Šempolajke in Šempolajci so se z vozom prvič udeležili openske povor-ke daljnega leta 1973, tradicijo pa so, bolj ali manj konstantno, obdržali do današnjih dni. Lani so na Opčinah nastopili »le« kot skupina, letos pa so pogoji boljši. Skupina desetih mladih fantov iz Šempolaja, a tudi iz bližnjih okoliških vasi, se je tako ponovno odločila za voz. Mladim zvečer pomagajo še nekateri »veterani«, njihove dolgoletne pustne izkušnje so pri gradnji voza še kako potrebne in dobrodošle. Med vikendi pa priskočijo na pomoč še dekleta, ki skrbno barvajo čarodeja Ljubljenka, ogromno lutko, ki že stoji na pustnem vozu. Ljubljenko vztrajno čara, dokler iz lonca ne pokuka veliko srce, to je ljubezen, »saj ravno z ljubeznijo postanejo ljudje boljši in neobremenjeni. Brez ljubezni pač ne gre, marsikaj gre narobe ravno zaradi sovraštva in ne-spoštovanja,« pravijo v Šempolaju. Kdo pa čarodeju Ljubljenku pomaga pri čaranju? Zvesta poma- gača sta tokrat čuk in sova, oziroma »čukica«, in ravno onadva se prva zaljubita. Večina članov šempolajske pustne skupine si bo torej nadela obleko čuka in čukice, nekaterim pa bodo dodelili čarodejeve maškare. Obleke za oseminpetdesetčlansko skupino šiva ekipa desetih žensk v Obleke šivajo v Štalci, voz pa nastaja v pustnem šotoru fotodamj@n prostorih Slovenskega kulturnega društva Vigred, to je v tako imenovani Štalci, kjer vlada res pozitivno vzdušje. »Pozitivnost in ljubezen sta glavni temi našega pusta,« so nam povedale, »v Šempolaju preprosto nočemo sovraštva!« Rajko Dolhar / AKTUALNO Sreda, 3. februarja 2016 9 trst - Večer DSI in Glasbene matice o knjigi Trst: umetnostni izraz ob nacionalnem vprašanju Preden obrnemo stran, jo moramo tudi prebrati Trst je dokaz, da lahko različni narodni dejavniki strpno sobivajo med sabo. V vsaki kulturi so prisotne določene skupne vrednote, del univerzalne človeške dediščine. Analiza različnih oblik umetniškega ustvarjanja v Trstu od druge polovice 19. stoletja vse do nastopa fašizma predstavlja pomembno prizadevanje za preseganje sporov med italijansko in slovensko komponento. Tako nekako lahko povzamemo besede Aleksandra Rojca, glavnega urednika knjige Trst: umetnostni izraz ob nacionalnem vprašanju, na ponedeljkovem večeru v Peterlinovi dvorani, ki sta ga tokrat skupaj priredila Društvo slovenskih izobražencev (DSI) in Glasbena matica (GM). Multidisciplinarni zbornik je nastal na podlagi mednarodnega simpozija ob stoletnici Glabene matice, ki je potekal oktobra 2008. Prispevke so nato zbrali, razširili, obogatili ter preuredili v obsežnejšo knjigo, ki jo je v sodelovanju z Glasbeno matico izdala Založba ZRC. Predsednica GM Milena Padovan je povedala, da po prvi predstavitvi, ki je potekala novembra na Trgovinski zbornici v Trstu, načrtujejo niz predstavitev v širšem okolju, saj zasluži publikacija primerno pozornost. Vsebino knjige sta podrobneje opisala zgodovinar Aleksej Kalc in profesorica Tatjana Rojc. Prvi je v svojem prispevku analiziral oblike organiziranosti slovenskega Trsta v času njegovega družbenega in narodnega vzpona. Z razliko od Italijanov, ki so imeli relativno malo organizacij, te pa so bile izredno močne, je slovenska organiziranost temeljila na kapi-larnosti. Delovalo je več kot 300 različnih organizacij, ki so na vseh področjih družbenega življenja omogočile utrjevanje narodne zavesti in čutenja. Ravno ta oblika je omogočila obstanek slovenskega naroda, je ugotovil Kalc. Rojčeva pa je razmišljala o slovenski književnosti v drugi polovici 19. stoletja. Zaustavila se je pri prehodu med literarnim subjektom, ki ga je udejanjil France Prešeren, in namenskosti besede Ivana Cankarja. V publikaciji pride do izraza tudi likovna oz. figurativna umetnost, posebna pozornost pa je seveda posvečena glasbenemu ustvarjanju z vso svojo večplastnostjo. »Knjiga je pravi zaklad, ker izrisuje obdobje, ko je imel Trst vlogo pljuč slovenstva. Tedaj je bil izrazito kozmopolit-sko mesto, kraj srečevanja različnih kultur. Predstavlja posebno dragocenost, ker je dvojezična in ker so vsak tematski sklop oblikovali tako slovenski kot italijanski strokovnjaki,« je izpostavil novinar Bojan Brezigar, ki je večer povezoval. Po njegovem mnenju se v Trstu izkazuje večja odprtost do tistega, za kar v osrednji Sloveniji nimajo posluha. »V Ljubljani nas obravnavajo kot nek privesek. Prebivalci Trsta vse več vedo o Slovencih v Italiji, v Ljubljani pa vedo vedno manj,« je še dejal. Miloš Budin, avtor uvodne misli, je vsekakor poudaril dejstvo, da so končno dozorele razmere, v katerih lahko obravnavamo zgodovino, ne da bi upoštevali tradicionalno formulo: »Danes lahko stvari obravnavamo bolj sproščeno, neobremenjeno. Rešili smo se kalupov povojnih desetletij, ko je vsak imel svojo lastno resnico in ni bilo mogoče priti do konstruktivnega soočenja.« Aleksander Rojc, ki je najbolj zaslužen za uresničitev projekta, je prepričan, da nas lahko naša zgodovina uči lojalnosti in spoštovanja do bližnjega. Grajenje boljše bodočnosti je bistveno. Do pretiranega poveličevanja osredoto-čanja na sedanjost, ne da bi pri tem upoštevali preteklost, pa je skeptičen: »Preden obrnemo stran zgodovine, jo moramo tudi prebrati.« Vesna Pahor Bojan Brezigar, Tatjana Rojc, Aleksander Rojc in Aleksej Kalc v Peterlinovi dvorani fotodamj@n Video razglednice natečaja o krajih srca V gledališču Miela bodo drevi ob 18. uri razglasili imena desetih dijakov, ki so uspešno sodelovali pri ustvarjalnem natečaju Questa volta metti in scena il cuore (Tokrat je na sceni srce), ki je namenjen dijakom in dijakinjam višjih šol iz FJK in Slovenije. Deseterica bo tako protagonistka snemanja video razglednic o »krajih srca«, krajih, kjer so se zaljubili. V gledališču Miela bodo obenem na ogled umetniška dela - risbe, stripi, kolaži, slike, grafike, fotografije, video inštalacije - kakih 500 mladih udeležencev. Svetovni dan bolnika V veliki dvorani katinarske bolnišnice bo danes ob 17. uri okrogla miza ob 24. svetovnem dnevu bolnika, ki jo prireja škofijska komisija za zdravstvo. Zaključno misel bo podal tržaški škof Giampalo Crepaldi. Jasna Merku trst - NŠK in mladi bralci Ilustracije Kraljestva morja Oddelek za mlade bralce NŠK želi ponuditi svojim mladim obiskovalcem spodbudna doživetja na različnih področjih kulturnega ustvarjanja. Od vsega začetka je to eno od vodil njegovega delovanja. Najmlajšim je bil posvečen obisk pravljične gostje Vere Poljšak, ki je v četrtek, 21. januarja, v prostorih Narodnega doma v Trstu podala izvirno pripoved o tem, zakaj imajo palčki dolge kape. Malčki, ki so ji prisluhnili, so zbrano spremljali dogajanje, ki ga je izkušena upokojena učiteljica in neutrudna kulturna delavka znala spretno in zabavno poustvariti s preprostimi in učinkovitimi rekviziti, predvsem pa s svojo milino. Resnici na ljubo so njeni zgodbi radovedno sledili tudi dijaki NSŠ Sv. Cirila in Metoda od Sv. Ivana, ki so poskrbeli za glasbeni okvir dogodka in se z veseljem posedli med male poslušalce. Danes bo v knjižničnih prostorih ob 14. uri odprtje razstave ilustracij Jasne Merku, s katerimi je umetnica opremila zbirko pravljic Mire Zelinke z naslovom Kraljestvo morja, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi. Mira Zelinka je bila sestra pisateljice Zore Tavčar. Njene pravljice so nastajale na počitnicah pri morju. In ker ji je bil otroški svet zelo blizu, je znala otrokom na prisrčen način približati lepote morja in njegovih prebivalcev. Pri ilustracijah je Merkujeva podobno upoštevala značilnosti ter prepoznavnost rib ali školjk. Kot osnovo je zato izbrala akvarel, ki najbolje prikazuje prozornost vode, posegala pa je tudi z barvnimi pasteli in monotipijo oz. enkratnim odtisom. Na današnjem odprtju, ki se ga bodo udeležili učenci škedenjske osnovne šole, bodo ob srečanju z ilustratorko odkrivali, kako se knjiga rodi, med likovno delavnico pa bodo ustvarili lastne morske ilustracije ob poslušanju odlomkov iz knjige. Pri NŠK pa so pozorni tudi do nekoliko starejših bralcev. Zato bodo v ponedeljek, 15. februarja, v prostore v Ul. Filzi povabili pisatelja in prevajalca Damijana Šinigoja, ki je avtor uspešnega in priljubljenega mladinskega romana Iskanje Eve, tj. letošnjega knjižnega daru projekta Rastem s knjigo, s katerim želi Javna agencija za knjigo RS spodbuditi med najstniki obiskovanje knjižnic in v katerega se vključuje tudi NŠK. Isti teden bodo na svoj račun prišli tudi predšolski otroci in učenci prvih razredov osnovnih šol, saj se obeta novo srečanje z novo pravljično gostjo. V četrtek, 18. februarja, bo izvirno pravljico, ki si jo je zamislil novinar in dedek Duško Kalc, podala njegova žena Anamarija Kalc. Dan za tem, 19. februarja, pa bo ob zadostnem zanimanju otrok od 6. do 10. leta starosti stekel niz osmih likovnih delavnic, ki jih bo do maja vodila Dunja Jogan, priznana oblikovalka in ilustratorka, ki se je v tej vlogi preizkusila že lansko šolsko leto. trst - Jutri odprtje razstave v Poštnem muzeju Čudoviti Veliki trg Fotografija oz. razglednica prikazujeta, kakšen je bil nekoč (»zeleni«) Veliki trg Stare fotografije imajo to moč, da nas za trenutek ponesejo v stare čase in nam včasih razkrijejo še tako neznano preteklost, o kateri se nam še sanja ne. V Poštnem muzeju na Trgu Vittorio Veneto bodo jutri ob 11. uri slovesno odprli razstavo fotografij, risb in razglednic iz niza Neznani Trst, pri kateri so sodelovali člani numizmatičnega društva Triestino ter zbiratelja Adelio in Antonio Paladini. Podobna razstava je bila lani posvečena Terezijanski četrti, tokrat pa bo protagonist Veliki trg. Eden izmed najlepših italijanskih trgov oziroma zagotovo največji s pogledom na morje, ima za seboj dolgo in bogato preteklost. Prvič se ga omenja že v 13. stoletju, ko so ga imenovali Trg sv. Petra, po tamkajšnji, istoimenski cerkvi, vendar bo vse od leta 1916 bo- lje poznan kot »piazza Grande« oz. Veliki trg. Okrog 18. stoletja je trg doživel korenito obnovo, ki je bila nujno potrebna: staro mestno hišo je namreč uničil hud požar, zato je bilo treba poskrbeti za novo, ki je zagledala luč leta 1707. Risbe, fotografije in stare razglednice bodo obiskovalcu razkrile spremembe, ki jih je skozi čas doživel tržaški trg, zlasti bo lahko spoznal, kako so se razvile z arhitekturnega in gradbenega vidika tamkajšnje palače, od županstva do prefekture in kako je Veliki trg postal enkratna in čudovita vizitka za Trst že za časa avstro-ogrskega cesarstva, tako kot je to tudi danes. Za morebitne informacije o vodenih ogledih je na voljo telefonska številka 040-6764264; muzej je odprt od ponedeljka do sobote od 9. do 13. ure. 1 0 Sreda, 3. februarja 2016 KULTURA / GLASBENA MATICA - Prvi tečaj za šolske zborovodje »Obvladanje tehničnih osnov daje pogum in želene rezultate« TRST - Zborovska glasba je od nekdaj dobrodošel sestavni del pedagoškega in umetniškega programa Glasbene matice. Zadnje čase je šola posvetila posebno pozornost krepitvi svojega zborovskega oddelka, saj so pod okrilje šole stopili razni zbori, predšolska vzgoja in vključitev učencev-instrumentalistov v zborovske sestave pa zaznamuje sodelovanje z društvi na teritoriju. Razvija se tudi druga pomembna izobraževalna veja: v letošnjem šolskem letu sta zborovod-kinji Neda Sancin in Petra Grassi predlagali in uspešno izvedli specifičen tečaj, namenjen pedagogom, ki se v vrtcih in osnovnih šolah ukvarjajo z vodenjem šolskih pevskih skupin. Kdor je zamudil priložnost, se lahko že prijavi na drugi tečaj, ki se bo pričel takoj po pustu. Tečaj izhaja iz zelo konkretne nuje, kot nam je povedala Petra Grassi: »Zamisel je nastala ob poslušanju priljubljene množične revije Pesem mladih. Društveni zbori so pri nas bistveno boljši od šolskih, kar pa ni tako samoumevno, če upoštevamo nivo šolskih zborov v Sloveniji. Veliko odgovornost nosijo šolske ustanove, a tudi sami dirigenti, ki nimajo pravilnega pristopa. Zato sva pomislili na tečaj, ki ga je Glasbena matica takoj podprla.« »Pričel se je oktobra in je obsegal dvajset ur,« nadaljuje Neda Sancin. »Lekcije so potekale enkrat tedensko na sedežu Glasbene matice, nazadnje pa so udeleženke lahko preverile svoje dosežke z vodenjem pevske skupine oz. zborov Mini Krasje, OPZ Krasje in Mini Venturini. Tečajnice sva razdelili v dve skupini, saj so se prijavile tako začetnice kot pedagoginje z večjim glasbenim znanjem. Medve pa sva si razdelili snov: dirigiranje, vokalna tehnika, glasbeno opismenjevanje, spremljanje zborov, analiza partiture.« Prva izkušnja se je zaključila s pozitivnim obračunom, kot nam je na zaključni lekciji potrdila udeleženka Alessandra Mignacca: »Otroškega zbora ne vodiš kar tako, z mahanjem po občutku. Je stroka z jasno določenimi pravili, zato sem čutila potrebo po izobrazbi. Rezultati so bili takoj vidni: otroci so bili na vajah bolj zbrani, glasovi so lepše zveneli, delo je bolj urejeno.« Napredek je možen v zelo kratkem času, pojasnjuje Grassije-va: »Obvladanje tehničnih osnov daje pogum in želene rezultate. Pomembno je tudi spoštovanje partiture, natančno branje navodil skladatelja, poznanje zmožnosti oz. razpona otroških glasov pri izbiri primernih skladb. Brez vokalne tehnike ne gre, saj otroci v glavnem oponašajo svojega mentorja. Zato mora dirigent delati najprej na sebi.« Voditi otroški zbor je velika odgovornost, ki ne prenaša površnosti, odnos do te dejavnosti pa velikokrat odraža premajhno upoštevanje njene vloge, poudarja Neda Sancin: »V zboru se otroci naučijo vokalne tehnike, govora, di- scipline, spoštovanja, sodelovanja, pazljivosti, odgovornosti. Zbor je šolska reprezentančna skupina, zato bi težko opravičili dejstvo, da se tako malo investira v kakovostno rast šolskih zborov: v glavnem so prepuščeni dobri volji posameznega pedagoga, ki ni nujno strokovno podkovan. Ob muzikaličnosti in srčnosti morajo biti tudi pravila.« Skupina pedagoginj, pretežno iz dolinske občine, je na tem tečaju potrdila aktivno željo po izboljšanju, ki bo zdaj lahko nagovorila širši krog zborovodkinj šolskih Tečaj sta vodili Neda Sancin in Petra Grassi (z desne) fotodamj@n skupin, saj se lepa izkušnja nadaljuje, kot sta mentorici zadovoljno napovedali: »Nov tečaj bo specifično namenjen pripravi na revijo Pesem mladih. Tečaj je primeren za začetnike in tiste, ki so že obiskali prvi tečaj, saj bo tokrat usmerjen v zelo konkretna vprašanja glede izbire programa in izvedbe skladb. Na sami reviji bo študijska skupina tečajnikov analitično opazovala in debatirala o nastopih. Spomladi pa bomo priredili še tečaj za dirigente odraslih zborov, ki ga bo vodil priznani strokovnjak.« (rop) Štirje priznani igralci v Rossettijevem gledališču TRST - V Rossettijevem gledališču bo od drevi do nedelje, 7. februarja, na sporedu predstava Dipartita finale (Končni odhod) s štirimi priznanimi italijanskimi igralci, to so, navedeni po rojstnem datumu, kot sami radi poudarjajo, Gianrico Tedeschi, Ugo Pagliai, Franco Branciaroli in Maurizio Donadoni. Avtor besedila, ki se močno navdihuje ob delih Samuela Becketta, še posebej ob Koncu igre in Čakajoč na Godota, je Franco Branciaroli, ki je tudi režiser. Ugo Pagliai in Gianrico Tedeschi sta klošarja, ukazovalni Pol in pohlevni Pot. Živita na rečnem nabrežju; Pol vedno spi, a kljub temu obvladuje Pota, ki nikoli ne spi in se skrivaj šepetaje pogovarja še s tretjim klošarjem, Ležečim, ki ga igra Maurizio Donadoni. Na koncu se jim pridruži še Smrt, ki jo igra Franco Branciaroli. Predstava v produkciji Stalnega gledališča iz Brescie in skupine Teatro de Gli Incamminati spada v osrednji dramski niz. Na sporedu je v veliki dvorani z začetkom ob 20.30, v nedeljo pa ob 16. uri. (bov) FOTOGRAFIJA - V ljubljanski AS Galeriji Izginjajoča ljudstva reke Omo skozi Hodaličeve oči Slovenski fotograf Arne Hodalič in ena od razstavljenih fotografij bidovec, hodalič LJUBLJANA - V AS Galeriji v bližini Plečnikovega stadiona (Bežigrad) je ta-čas na ogled fotografska razstava Arneja Hodaliča Izginjajoča ljudstva reke Omo. Razstavljene fotografije so nastale v okviru OPČINE - Izviren projekt, posvečen skladatelju Karlu Jenkinsu Spektrum napolnil cerkev Prepletanje glasbe in pisane besede si je zamislila zborovodkinja Mira Fabjan TRST - V cerkvi svetega Jerneja na Opčinah, ki je zapisana kakovostni zborovski glasbi, je nedeljski popoldan popestrilo posebno doživetje, srečanje z umetnostjo eklektičnega velškega skladatelja Karla Jenkinsa. Prikupnost programa projekta Spektrum je potrdil odziv publike, ki je napolnila cerkev do zadnjega kotička, da bi prisluhnila prepletu glasbe in besede, duhovnosti, barv in elementov. Zazveneli so namreč deli iz Jenkinsovega prvega, najuspešnejšega poglavja cikla Adiemus oz. Pesmi iz svetišča, a tudi besede Majde Artač, Vinka Beličiča, Alojza Rebule, Zlatke Obed, Borisa Pangerca in Viljema Černa. Glasovi pevk projektne skupine VokalArt in recitatorke Ma- Nastop projektne skupine VokalArt je privabil res veliko ljudi fotodamj@n ruške Kapic, so ob zvočni podlagi Ivana Penova in ob spremljavi desetčlanske instrumentalne skupine zaobjeli cerkveni prostor s posebno sugestivnimi efekti. Koncert sta priredila župnija svetega Jerneja in pevsko društvo Vesela pomlad. Idejno zasnovo in realizacijo celote je podpisala zbo-rovodkinja Mira Fabjan, ki je navdušenju publike dodala še osebno zadovoljstvo za opravljeno delo, ki je terjalo veliko truda: »Udejanjilo se je, kar sem si zamislila: kalejdoskopska celota elementov v glasbi, zvočnih posegih in besedi. Zlate roke klekljaric z Opčin, ki so za nas ustvarile izvirne uhane, pa so vse to zaokrožile, da je bila spojitev med tradicijo in originalno sedanjostjo pravo doživetje.« ustvarjalnega projekta Pristine Ethiopia (Neokrnjena Etiopija), katerega cilj je širši javnosti predstaviti etnične skupine in ljudstva, ki živijo na vzhodnem in zahodnem bregu reke Omo ter v bližini jezera Turka-na. Fotografije so bile posnete na enem izmed najbolj oddaljenih območij na Zemlji, kjer se je za avtohtona ljudstva čas ustavil pred stoletji. Na ogled je postavljenih trinajst fotografskih portretov naključno izbranih posameznikov omenjenih plemen, ogledati pa si je mogoče tudi krajši predstavitveni video o snemalni ekipi in poteku foto odprave. Razstavljene fotografije so nadvse zanimive vizualno pa tudi z antropološke perspektive. Avtor Arne Hodalič je pri omenjenemu projektu realiziral osnovno idejo, da ne fotografira ljudi na dokumentaristi-čno-reportažni način, kar je pri tovrstnih terenskih projektih pogosta praksa, temveč je prakticiral način fotografiranja, ki se ga praviloma poslužuje t.i. reklamne fotografije. Na terenu je postavil prenosni studio z domala vso potrebno osvetlitvijo studijske kakovosti. Arne Hodalič naj bi se na ta način poklonil ikoničnim fotografijam Indijancev avtorja Edwarda S. Curtisa. »Etnične skupine in njihova kultura postopoma izginjajo zaradi obsežnega namakanja in projektov hidroelektrarn vzdolž reke Omo, zato najino delo vidim ne le kot fotografski projekt, ampak tudi kot sociološki in antropološki prispevek prihodnjim generacijam. Ljudje na fotografijah so bili izbrani naključno in ničesar nismo dodali ali odstranili z njihovih oblačil, oprave ali predmetov, ki so jih imeli s seboj med fotografiranjem,« o pomenu omenjenega projekta izpostavlja Hodalič. Projekt Izginjajoča ljudstva reke Omo je nastal v sodelovanju s kolegico in z nadarjeno studijsko fotografinjo Katjo Bi-dovec. Razstava je na ogled vse do 25. marca, vsak delavnik med 8. in 17. uro. (roša) Sreda, 3. februarja 2016 1 1 O w Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu GORICA - Popis premoženja Pokrajinskih muzejev v polnem teku »Zaklad« z denarno in identitetno vrednostjo Do konca marca letošnjega leta bosta deželni odbornik za kulturo Gianni Torrenti in goriški pokrajinski predsednik Enrico Gherghetta podpisala sporazum, ki bo zaznamoval usodo goriških Pokrajinskih muzejev po ukinitvi pokrajine. Kot je Primorski dnevnik poročal v prejšnjih dneh, se krajevni upravitelji zavzemajo za ustanovitev fundacije, ki bi podedovala premično premoženje Pokrajinskih muzejev in s tem preprečila, da bi goriški »zaklad« šel v tuje oz. izključno deželne roke. Po ocenah Gherghette so umetnine in drugo gradivo pokrajine vredni več deset milijonov evrov, podrobnejši podatki pa bodo znani v prihodnjih tednih. »Popis še poteka,« potrjuje pokrajinski odbornik Federico Portelli in v isti sapi izpostavlja, da denarna vrednost ni edini vzrok, zaradi katerega je pokrajinski »zaklad« tako pomemben. »Slike in ostale zbirke imajo identitetno vrednost, saj so sad naše zgodovine,« poudarja odbornik. Del premoženja predstavlja pinako-teka, ki ima sedež v obnovljeni palači At-tems-Petzenstein. Doslej so našteli 735 del, ki so skupno vredna 7.482.200 evrov, na seznamu pa še marsikaj manjka, na primer grafike. Najbolj dragoceni sta olji na platnu Vittoria Bolaffia (Dekle s košaro in lastovicami - Pomlad) in Tullia Cralija (Goriški grad z letala), ki sta vredni 150 tisoč evrov, nad 80 tisoč evrov pa je vrednih šestnajst del: med temi so Samotni kip pri morju Artura Nathana, Kamnita krajina Zo- APrimorski ~ dnevnik RONKE - Letališče Nič več vzletov in pristankov med 23. in 6. uro Zeleno luč so prižgale tudi ustanova Enav, Enac in zdravstveno podjetje. Zato bo odslej ronško letališče zaprto v nočnih urah zaprto za letalski promet. Med 23. uro in 6. uro letala ne bodo vzletala in niti pristajala. Vzrok je potreba po racionalizaciji stroškov, statistični podatki pa so zgovornisni: v celem letu 2015 je bilo nočnih poletov le štirinajst, zato je ohranjanje zdravstvene in drugih nujnih služb v tem času povsem nesmiselno. Vodstvo družbe za upravljanje letališča meni, da bi bilo ta denar bolje vložiti drugam in s tem prispevati k razvoju letališča, ki z reorganizacijo lahko računa na povišanje števila potnikov. Po besedah predsednika Antonia Marana in direktorja Marca Consalva bi samo z racionalizacijo zdravstvene službe v nočnih urah prepolovili stroške, ki zdaj znašajo 480 tisoč evrov letno. Neapeljsko letališče, kjer beležijo pet milijonov potnikov letno, za to storitev plačuje le 150 tisoč evrov letno. »Če bo prišlo do zamud, bo osebje seveda počakalo na prihod potnikov,« je dejal Consalvo, po katerem so vzeli v pretres in rešili tudi vprašanje letalskega prevoza organov za presajanje. rana Musica, Avtoportret z bratom Jožefa Tominca in Bogovi Olimpa Antonia Pa-rolija. »Seznam ni popoln, popisali pa smo že večino slik. Glede njihove vrednosti je pomembno izpostaviti, da gre za umetnine, ki so last javne ustanove in so zato po zakonu neodtujljive: skratka, ni jih mogoče prodati,« poudarja kustos Pokrajinskih muzejev Saša Quinzi. »Zbirko sestavlja tudi nekaj del iz 16. stoletja, največ materiala pa imamo iz druge polovice 18., 19. in prve polovice 20. stoletja. V pokrajinski pi-nakoteki je tudi nekaj izjemnih del, kot so Nathanova slika ali nekatera druga Musi-ceva, Tominčeva in Černigojeva dela, ki so za naš prostor pomembna,« pravi Quin-zi in dodaja, da so bolj dragocena dela v glavnem razstavljena, druga pa so v de-pojih, pokrajinskih palačah, na prefektu-ri, na županstvu in na gradu. »Te umetnine so del naše identitete in preteklosti. K obogatitvi zbirke so v času pripomogle donacije zasebnikov, na primer tiste, ki so jih umetniki poklonili muzeju po smrti Sofronia Pocarinija. Premoženja Pokrajinskih muzejev pa ne Muzej prve svetovne vojne (z leve), Muzej mode in Pinakoteka bumbaca, sclauzero predstavljajo le likovna dela. Popis bo zaobjel tudi muzej prve svetovne vojne, muzej mode, zgodovinski arhiv in knjižnico, arheološko gradivo, lapidarij, zbirke kovancev ... Bogata je tudi fototeka, ki jo sestavlja preko 40 tisoč zgodovinskih fotografij, negativov in drugih vrst gradiva: vredna je okrog milijon evrov,« našteva Por-telli in pristavlja: »Ko govorimo o premoženju Pokrajinskih muzejev, ne moremo upoštevati le zbirk. Veliko bogastvo predstavlja tudi osebje, od Quinzija do Raffaelle Sgubin, Alessandre Martina in drugih strokovnjakov, s katerimi se lahko ponašamo v Gorici.« Pokrajinski muzeji beležijo v zadnjih letih rastoč trend obiskov. Lani so v primerjavi z letom 2014 imeli 3-odstoten porast, v primerjavi s triletjem 2011-2013 pa se je število obiskovalcev povišalo za 54 odstotkov. »Največ zanimanja je za muzej prve svetovne vojne, ki ga obiskujejo številne šole iz vse Italije. Tudi didaktična plat muzejev je izredno pomembna,« zaključuje Federico Portelli. Aleksija Ambrosi Še vedno hranijo divje prašiče Pojedina v Grojni Že vrsto let se soočamo s pravo invazijo divjih prašičev, ki imajo pri nas odlične pogoje za življenje in razmnoževanje. Problem občutijo kmetje v Brdih in na Krasu, ki jim divje svinje uničujejo pridelek, a ne le oni: zlasti v Pevmi in Podgori je ta vrsta divjadi postala že varnostni problem. Zato je res težko razumeti, zakaj nekateri kljub prepovedi in globam še vedno hranijo divje prašiče, kot dokazuje zgor- foto jannis paraschos nja fotografija. Posneta je bila v ponedeljek okrog 21.15 med picerijo in gostilno v Grojni; kdor se pogosto pelje po tej cesti, zagotavlja, da se to ponavlja vsak večer. Kruh puščajo ob robu cestišča, kar predstavlja resno nevarnost za voznike. »Ne zavedajo se, da vabijo divjad v bližino mesta. Divji prašiči morajo ostati v gozdu, kjer imajo dovolj hrane,« pravi pokrajinska odbornica Mara Černic. (ale) TRŽIČ - Pri cestninski postaji prijeli tatu Karabinjerji hitrejši od lastnika BMW-ja GORICA - Morellijevo ulico so ponovno odprli Prevozna v eno smer Dejal je, da mu je avtomobil posodil prijatelj, karabinjerji pa mu niso verjeli. Tako se je 51-letni srbski državljan J.Z. znašel v zaporu, kamor so ga zaprli zaradi suma tatvine, prodaje ukradenega blaga in ponarejanja listin. Moškega je patrulja karabinjerjev iz Tržiča ustavila v noči s ponedeljka na včerajšnji dan v bližini cestninske postaje pri Moščenicah. J.Z., ki je sedel za volanom avtomobila znamke BMW 320, je vozil v smeri proti Sloveniji. Pri pregledu dokumentov so karabinjerji ugotovili, da ima bivališče v kraju Campolongo sul Brenta pri Vicenzi in da ni lastnik vozila, s katerim se je peljal. Njegovo ime so poiskali v poda- tkovni bazi, kjer je pisalo, da je bil že stari znanec sil javnega reda, saj so ga že večkrat ovadili zaradi tatvine. Srbski državljan je karabinjerje skušal prepričati, da BMW-ja ni ukradel: pokazal jim je overjeno zasebno listino, v kateri je bilo ročno napisano, da mu lastnik dovoljuje vožnjo z avtomobilom. Karabinjerji pa so poklicali kolege iz Vicenze, ki so telefonirali lastniku. 50-letnega A.G. so zbudili sredi noči, kljub temu pa jim je bil hvaležen: šele ko je pogledal skozi okno, je namreč ugotovil, da je njegov avtomobil izginil neznano kam. Karabinjerji so zato aretirali 51-letnega J.Z. in ga odpeljali v goriški zapor, lastniku pa so vrnili avtomobil. Na porušenje ostankov stare stavbe bo treba počakati, tehnični uradi so na delu Potek po Morellijevi ulici poteka enosmerno bumbaca Morellijevo ulico v Gorici so včeraj ponovno odprli za promet. Zjutraj so delavci cestne službe odstranili železne ograje, mestni redarji pa so poskrbeli za prometno signalizacijo. »Sprva so se pojavile težave zaradi zasebnega gradbišča in parkiranih avtomobilov, problem pa je bil kmalu rešen,« sporočajo z goriške občine. V Morellijevi ulici promet ponovno poteka enosmerno v smeri iz Ulice Oberdan proti Crispijevi ulici. Ostankov podrtije, zaradi katere je bila ulica toliko časa zaprta za promet, pa občina še ne more porušiti. Tehnični uradi so že začeli delati na »projektu«, na podlagi katerega bo treba pri novogradnjah na tem območju upoštevati navodila spomeniškega varstva. Ko bo projekt pripravljen, bo spomeniško varstvo prižgalo zeleno luč za dokončno porušenje. 12 Sreda, 3. februarja 2016 AKTUALNO / gorica - Vojna pred sto leti in danes Za generalštabe ne vemo, v kakšni pripravljenosti so Primorski dnevnik je pred poldrugim letom objavljal v nadaljevanjih besedilo Mira Simčiča, ki v knjižni obliki nosi naslov Preden listje odpade, bomo doma - Slovenci v prvi svetovni vojni 1914-1918. Knjigo sta avtor in zgodovinar Jože Pirjevec predstavila štiridesetim poslušalcem prejšnji četrtek v Kulturnem domu. Naslov srečanja je bil dokaj izzivalen in povezan s sedanjim dogajanjem v svetu, posebno na Srednjem Vzhodu: Ali se je tretja svetovna vojna že pričela? Zato sta na začetku oba gosta posredovala nekaj vzporednic med družbenimi, političnimi in vojaškimi okoliščinami pred sto in več leti ter sedanjim časom. V sami knjigi ni veliko pisanja o vojskah in ofenzivah, ampak veliko več o prebivalstvu, o ljudeh. Za tukajšnje ozemlje je vojna pomenila katastrofo tudi zato, ker je nihče ni pričakoval. Italija se je vanjo vključila s presenečenjem, potem ko je ocenila, od koga bo prejela večjo nagrado. Aprila leta 1915 je podpisala z zahodnimi silami tajni pakt, ki je bil neznan celo parlamentu. Poznala ga je le oblastvena vrhu-ška. Množice vojakov so šle na fronto v popolni nevednosti, saj je bilo 50% moštva nepismenega. Cesarske sile so se borile v Galiciji, zato je za Dunaj odprtje druge fronte na zahodu pomenilo veliko breme. Italija je hotela premakniti svojo vzhodno mejo na črto zarisano v času starega Rima, a o Primorski ni vedela ničesar. Veljalo je prepričanje, da bo ves pohod trajal nekaj mesecev, dejansko pa so potekla tri leta pred zaključkom obsežne tragedije. Preboj pri Kobaridu je za usodo naših krajev bil ključnega pomena, sicer bi se zgodovina slovenskega naroda pisala znatno slabše. Če bi obveljali nemški načrti, bi slovensko ozemlje prepustili Italiji in pripravili odločilno bitko na Dravi in Savi. Sve-tozar Boroevic je bil sposoben vodja in je na našem ozemlju uveljavljal aktivno obrambo, Cadorna pa pasivno, zato ni uspeval. Zanimivo in vprašljivo je, zakaj nima Boroevic nobenega obeležja v Sloveniji in na Hrvaškem kljub zaslugam pri strateškem ohranjanju ozemlja. Simčičev oče je bil v avstrijskem 97. peš polku, ki so ga sestavljali večinoma primorski Slovenci in Italijani s Tržaškega. Prijelo ga je, da je začel zbirati gradivo in spoznal, v kakšnih zablodah so tavali vojaki in častniki: živeli so v dogmah Napoleonovih vojn in pruske vojaške teorije. Napadali so v strnjenih črtah, a obrambne linije so bile nepremostljive zaradi novih vrst orožja, zlasti mitraljezov. Zataknilo se je na Marni, na Balkanu je srbska vojska bila celo številčno močnejša od avstrijske, Rusi so v Galiciji udarili s štirimi armadami. Italija je šla v vojno z veliko vnemo, prepričana, da gre do Dunaja »na sprehod«, a na Soči je bilo vseh enajst ofenziv katastrofalnih. Na Škabrijelu je utrpela v dveh mesecih 25.000 padlih. Na Apeninski polotok so množično začele prihajati krste. Število dezerterjev se je večalo, ranjencev pa sploh. Vseh padlih naj bi bilo 640.000, dejansko pa 750.000, če upoštevamo umrle po vojni zaradi posledic in tiste, ki so jih pobijale fašistične škvadre prav zaradi dezerterstva. Pri vzporejanju zgodovinskih okoliščin pred prvo svetovno vojno s sedanjim ronke - Prigoda občinskega svetnika Avto zbil kolesarja in pobegnil s kraja Prometna nesreča, v katero je bil v ponedeljek vpleten občinski svetnik v Ronkah Fabio Damonte, za las ni imela hujših posledic. Moški se je na kolesu peljal v smeri naselja San Zanut po poti, ki je speljana po zunanjem robu letališkega območja. Po isti cesti se je z visoko hitrostjo pripeljal avtomobil, ki je kolesarja oplazil. V padcu je Damonte dobil močan udarec v glavo, saj se je zaščitna čelada zlomila. Odnesel jo je še z nekaterimi odrgninami na roki in nogi. Tudi kolo je bilo poškodovano. Kljub trčenju s kolesom in padcu kolesarja se voznik avtomobila ni ustavil. Pobegnil je s kraja. Damonteju so na pomoč priskočili nekateri mimoidoči pešci, saj je cesta primerna za sprehode, kolesarjenje in rekreativni tek. »Katera koli oblika rekreativnega zadrževanja na tej poti je žal postala nevarna,« ugotavlja Umberto Miniussi, Damontejev kolega in somišljenik v ronškem občinskem svetu, ki je javnosti posredoval vest o nesreči. »Občinski upravi Ronk in Špetra ob Soči, ki si lastita ozemlje, po katerem je cesta speljana, zavarujta najšibkejše udeležence v prometu. V ta namen naj uvedeta omejitev hitrosti in namestita znamenja v bran pešcev, kolesarjev in kmečkih vozil,« je Miniussijev poziv. Jože Pirjevec in Miro Simčič (zgoraj), občinstvo v Kulturnem domu (spodaj) Prepoved beračenja v Tržiču Jutri bo stopila v veljavo nova odredba tržiške občine, ki prepoveduje beračenje pred bolnišnico San Polo, v njeni notranjosti in tudi v okoliških ulicah, kjer so avtobusne postaje. Upravni sklep je včeraj podpisala tržiška županja Silvia Altran, potem ko je v zadnjih časih število beračev v bolnišnici in pred njo ponovno zelo naraslo. V Posočju brez stresa Regijska organizacija sindikata SKEI Posočje skupaj z Gospodarsko zbornico Slovenije pripravlja danes konferenco »V Posočju brez stresa«, ki obravnava stres in preprečevanje nasilja na delovnem mestu ter načine, kako se takšnim situacijam ogniti. Tema bo obravnavana iz zdravstvenega, psihološkega, sindikalnega in pravnega vidika. Konferenca bo na sedežu območne enote GZS za Severno Primorsko, pričenja se ob 9. uri; vstopnine ni. (km) dogajanjem moramo upoštevati podobnosti in različnosti. Danes na primer ni na evropskem zahodu nihče pripravljen umreti za Ukrajino, kaj šele za Krim. Nekoč je bilo prebivalstvo prehrambeno samozadostno, zato v zaledju v primeru vojne ni pretila lakota, sedaj smo odvisni od veleblagovnic. Če se zaradi vojne ustavi dobava, je z nami konec. Na kriznih območjih je sedaj štirikrat več prebivalcev kot leta 1914. Potem je tu atomska oborožitev, ki zagotavlja strahovit protiudarec in zato tehtne pomisleke. Jedrske eksplozije, ki bi jih povzročile raketne podmornice, bi ustvarile za obalna mesta uničujoče cu-namije. Poteka sicer obkrožanje Rusije in Kitajske, v propagandnih ustrojih ZDA dela v štirinajstih posebnih službah 200.000 oseb, a sedaj množice niso naivne in ne nasedajo zgolj na eno vrsto poročanja. Lani je ukrajinska kriza nastala prav zaradi nevarnega obkoljevanja. Sedaj potekajo osvajanja z denarjem, energijo, tajnimi službami in specialno vojno, a prav tako se dokaj hitro razkrijejo manipulacije. Stvarni podatek, ki ga javno mnenje pozna, je več kot 25-letno vojskovanje ZDA na Srednjem vzhodu zaradi energetskih virov. »Izvoz demokracije« je povzročil nastanek Islamske države. NATO je zastarel obrambni sistem oziroma ni več obramben od posega v Bosni leta 1995 in leta 1999 v Srbiji. Sledila sta Afganistan in Irak. Čeprav simbolično, a v teh potezah smo prisotni tudi Slovenci. Severne slovanske države sovražijo Rusijo in se usmerjajo v spopadanje. Takšen politični blok od Jadrana do Baltika je mogoče opredeliti kot konservativen in osnovan na verski ideologiji. Če upoštevamo tudi večjo navezanost Velike Britanije na ZDA kot na EU, postane slika zaskrbljujoča glede na postavljeno vprašanje o »tretji svetovni vojni« zaradi utesnjenosti, ki jo čuti »medved« na Vzhodu in je verjetno zato dal jasne znake vojaškega odzivanja v Siriji po sestrelitvi bombnega jurišnika. Begunski veleto-ki ne vplivajo blagodejno na zaskrbljene vlade, za generalštabe pa ne vemo, v kakšni pripravljenosti se nahajajo. (ar) gorica - Zorku Čotarju v slovo Pošten, delaven in predan goram Zorko Čotar bo ostal z zlatimi črkami zapisan v zgodovini Slovenskega planinskega društva iz Gorice zaradi dolgoletnega članstva, nekajletnega pred-sednikovanja, planinskih podvigov in prejetja pomembnih priznanj. Predvsem pa bo trajno zapisan v spominu ljudi zaradi svojega dobrega srca, poštenosti, delavnosti. »Ni poznal besed "ne utegnem, ne morem". Pripravljen je bil pomagati in poprijeti za katero koli delo. Ni bil gostobeseden, prej nasprotno, in ni silil v ospredje. Ko pa je spregovoril, je bila njegova beseda jasna, prodorna, po potrebi tudi kritična,« se ga spominja Vlado Klemše, Čotarjev sopotnik v vodstvu planinskega društva. Rojen je bil 16. marca 1932 v Ren-čah. Tam je odraščal do svojega dvanajstega leta, ko se je z družino preselil v Gorico, kjer je njegov oče v Ulici Del Pog-gio odprl mizarsko delavnico. Zorko je tu obiskoval nižjo srednjo šolo in gimnazijo, v prostem času je pomagal očetu v delavnici. Nekaj časa se je zaposlil kot potnik, veliko je potoval po tedanji Jugoslaviji. Po očetovi smrti pa je prevzel mizarsko delavnico in jo upravljal. Leta 1962 je na skupno življenjsko pot stopil z Vido Pahor in se priženil na Palkišče, nakar sta si z ženo novi dom uredila v severni mestni četrti v Gorici. Leta 1964 se jima je rodil sin Miran. Njegove človeške kvalitete so se odražale v družbenem angažiranju. Daljše obdobje je na njem slonela goriška Kmečka zveza, bil je tudi član Slovenske kulturno gospodarske zveze, Zveze slovenskih kulturnih društev, sodelavec Kulturnega doma. Njegova predanost go- Zorko Čotar ram ga je že kmalu po drugi svetovni vojni privedla med člane Slovenskega planinskega društva. V glavni odbor društva je bil prvič izvoljen leta 1972, od leta 1977 pa je kot član ožjega vodstva opravljal razne zadolžitve. Od 24. aprila 1987 do 27. oktobra 1989 je bil društvu predsednik. Ponosen je bil na svoje pohodniške podvige. Prehodil je Slovensko planinsko pot in tudi Pot prijateljstva, ki se vije po najlepših vrhovih naše dežele, Avstrije in Slovenije, udeleževal se je pohodov Šte-verjan-Gonjače. Svojo ljubezen za gore je prenesel tudi na sina. Za svoje dolgoletno delo pri planinskem društvu je leta 2002 prejel Svečano listino - najvišje priznanje Planinske zveze Slovenije. Leta 2012 so se mu s plaketo ob življenjskem jubileju oddolžili tudi goriški planinci. Bil je poštenjak in marsikomu prijatelj, zato je cenil prijateljstvo in poštenost, rad je imel družbo in se je včlanil tudi v Društvo slovenskih upokojencev. Umrl je v soboto pod večer v goriški bolnišnici. Hvaležni ljudje se bodo od Zor-ka Čotarja poslovili danes od 8. ure dalje v mrliški veži bolnišnice in ob 10. uri v cerkvi sv. Ivana v Gorici. gorica-nova gorica - Včeraj Obe mesti obiskal veleposlanik Italije Župana sta Paola Trichila pospremila tudi na Trg Evrope Novi italijanski veleposlanik v Sloveniji Paolo Trichilo je bil včeraj dopoldne na obisku v Gorici. Z njim je prišla italijanska kon-zulka v Kopru Iva Palmieri. V spremstvu župana Ettoreja Rimolija in s strokovnim vodstvom direktorice Emanuele Uccello sta si gosta najprej ogledala grad, nakar sta ju po razstavi o Habsburžanih v Muzeju sv. Klare vodila avtorja Marino De Grassi in Marina Bressan. Po postanku v spominskem parku so jima na kosilu postregli z goriško rožo. Na mozaiku sredi Trga Evrope - Transalpine je diplomata in Ro-molija nato pričakal župan Nove Gorice Matej Arčon. Skupaj so si še ogledali mali muzej o goriški meji, ki je urejen v poslopju železniške postaje, zatem se je veleposlanik zadržal v Novi Gorici. »Srečanje z veleposlanikom je bilo prijetno. To je človek s kulturno širino. Pokazal je prav posebno zanimanje za zgodovino našega mesta in širšega ozemlja. Prepričan sem, da bo - kakor že njegova predhodnica Rossella Franchini Sherifis - velik prijatelj Gorice,« je o včerajšnjem obisku povedal župan Romoli. Na Trgu Evrope veleposlanik, konzulka in oba župana / AKTUALNO Sreda, 3. februarja 2016 13 gorica - Mestna uprava izbrala gradbeno podjetje Maja obnova doma Culot Gradbeno podjetje Giannino di Betta iz Nimisa bo obnovilo dom za starostnike Angelo Culot v Ločniku. Za izvajalca ga je provizorično imenovala tehnična komisija goriške občine, ki ji je predsedoval vodja urada za javna dela Mauro Ussai. Na razpis se je prijavilo kar 169 podjetij. Firma Giannino di Betta je na izklicni ceni - okrog 800.000 evrov - ponudila 23,537-odstotni popust. Občina bo v plačilo del, delovne sile in v varnost na gradbišču skupno vložila 1.224.500 evrov. Če ne bo presenečenj, bodo gradbišče odprli maja: podjetje bo imelo eno leto časa, da izpelje vsa predvidena dela. Dom v Ulici Brigata Re so zgradili v 60. letih prejšnjega stoletja. Načrtovan je bil kot dom za samostojne osebe, po zaključku obnove pa bo občina lahko v njem gostila do 60 ljudi, ki niso sposobni za samostojno življenje in potrebujejo 24-urno oskrbo. Danes v njem živi le trideseterica starostnikov (le-teh naj bi med gradbenimi deli ne se- »To je jasen odgovorim vsem tistim, ki so širili govorice, da namerava goriška občinska uprava zapreti dom za starejše občane« lili drugam), obnovitvena dela pa so nujno potrebna, da lahko občina sprejme nove oskrbovance in se izogne zaprtju pomembne ustanove. Ob odstranitvi arhitektonskih ovir Dom za ostarele Angelo Culot v Ločniku bumbaca romans - V podjetju Morgante Dopolnilna blagajna za 72 uslužbencev Vest, da je kriza prizadela tudi proizvajalca suhomesnatih izdelkov Morgante s sedežem v Romansu, je v javnost pricurljala pred natanko enim letom. Pogajanje med lastništvom in sindikati je obrodilo dogovor o dopolnilni blagajni, ki so ga podpisali včeraj in zadeva 72 uslužbencev podjetja. Ukrep bo stopil v veljavo 3. marca in bo predvidoma trajal dvanajst mesecev, izvajali pa ga bodo po načelu rotacije glede na potrebe proizvodnje, je sporočila Michela Marson iz pokrajinskega tajništva sindikata FAI CISL. »Podjetje iz Romansa se je znašlo v stiski že leta 2014, ker se ni moglo prilagoditi zahtevam velike distribucije po vse nižjih cenah,« razlaga sindikalistka. Prizadeli pa so ga tudi podatki o tem, da so hrenovke in rdeče meso škodljivi za zdravje. Da bi si opomoglo, je bilo podjetje prisiljeno pripraviti načrt za uravnovešenje stroškov, kar mu bo tudi omogočilo dostop do kreditov. »Dopolnilna blagajna bo prinesla znižanje stroškov in ponovni zagon proizvodnje. Obenem bodo začeli uvajati korektive v podjetniško strategijo, kar naj bi privedlo do finančne utrditve in zmanjšanja podjetja, do povečanja učinkovitosti proizvodnih linij in učinkovitejšega nastopanja na italijanskem in tujih tržiščih,« je zaželene učinke socialnega blažilca pojasnila Michela Marson. Proizvajalec suhomesnatih izdelkov Morgante ima sedež v Romansu ter ukrepih, s katerimi bodo stavbo prilagodili zdravstvenim, higienskim, varnostnim in protipožarnim predpisom, bo občina poskrbela tudi za dodatna dela, ki sta jih predlagala goriško poveljstvo gasilcev in urad za socialo dežele Furlanije - Julijske krajine. Zgradili bodo tudi nove zunanje stopnice in prizidek z dvigali. Na pobudo gasilcev bodo eno izmed kril stavbe preuredili tako, da bodo reševalci v primeru izrednega stanja lahko poskrbeli za prehod oskrbovancev doma na varno območje, ne da bi jih morali pred tem pospremiti na dvorišče. Deželni urad za socialo pa je predlagal, naj občina uredi tudi predele doma, kot so kapela, knjižnica in zimski vrt, čeprav niso bili vključeni v osnutek načrta. Z izvedbo vseh teh del bo občina končno premostila vse težave, zaradi ka- terih je morala pred tremi leti prekiniti sprejemanje novih oskrbovancev v lo-čniškem domu Culot. »Končno se tudi ta pomemben projekt bliža uresničitvi. To je jasen odgovorim vsem tistim, ki so navijali proti nam in širili govorice, da namerava goriška občinska uprava zapreti dom za starejše občane v Loč-niku ter s tem omogočiti odprtje zasebnih domov. Kje pa! Čeprav meljejo birokratski mlini v naši državi izredno počasi, nam je uspelo zapleteni postopek pripeljati do konca in izpolniti svojo obljubo: mestu bomo pustili obnovljen dom za starostnike, ki odgovarja novim okoliščinam in družbenim potrebam,« je povedal goriški župan Ettore Romoli, ki upa, da bodo dela potekala s polno paro in da bodo zaključena v predvidenem času. gorica - Azbest Pazljivo izberite Razpisi, s katerimi je goriška pokrajina v prejšnjih letih skušala spodbuditi občane k pravilnemu odstranjevanju in odlaganju azbestnih kritin, so vedno naleteli na zelo dober odziv. »Občani so pokazali veliko občutljivost za to temo,« pravijo na pokrajini, kjer občanom svetujejo, naj tudi v bodoče pazljivo izbirajo podjetja, ki jim nameravajo zaupati odstranitev azbestnega materiala. »Občan mora najprej preveriti na Trgovinski zbornici, ali je firma na seznamu podjetij, ki imajo dovoljenje za opravljanje teh ukrepov. Ko je delo opravljeno, morajo občani zahtevati, naj jim podjetje izroči dokument, ki dokazuje, da je odstranitev potekala po predpisih in da je azbest odpeljalo na odlagališče. Svetujemo tudi, da občani zaprosijo za predračun vsaj tri podjetja, saj so lahko ponudbe različne,« pojasnjujejo na goriški pokrajini. nova gorica - Onesnaženost Župan poziva k ukrepom proti PM10 Medtem ko danes v Gorici stopi v veljavo odredba župana Ettoreja Romo-lija o prepovedi zvišanja temperature nad 18 stopinj v stanovanjih, pisarnah in športnih objektih, v industrijskih obratih pa nad 16 stopinj Celzija ter omejitev prometa za nekatera vozila, je zaradi večkrat presežene mejne vrednosti delcev PM10 k izvajanju ukrepov za zmanjšanje onesnaženosti zraka v novogoriški občini javnost pozval novogoriški župan Matej Ar-čon. »Novogoriška mestna občina ustreznega odloka oziroma pravne podlage, s katero bi župan na primer lahko prepovedal kurjenje na drva ali promet, nima. Zato v tem trenutku lahko župan javnost le poziva k določenim ukrepom,« so za Primorski dnevnik včeraj pojasnili iz županovega kabineta. Trend onesnaženosti zraka s prašnimi delci na Goriškem se nadaljuje, čeprav v zadnjih dneh ne na občinski spletni strani ne na strani republiške agencije za okolje (ARSO) ni moč odčitati podatkov o urni koncentraciji PM10 v zraku in bi koga trenutne ničelne vrednosti lahko zavedle k napačnemu sklepanju. Zadnji objavljen podatek je bil na voljo 29. januarja ob 20. uri, takrat naj bi koncentracija znašala 199,3 mikrogramov na kubični meter. Podatki so informativne narave, ker še ne upoštevajo referenčnega merilnika in korekcijskega faktorja. Uradne podatke s korekcijskim faktorjem objavlja ARSO na svoji spletni strani. Vzrok za krajše obdobje brez podatkov naj bi bila redna menjava filtrov na novogoriški merilni postaji, ki se nahaja na Grčni. Postavljena je na enem izmed najbolj z onesnaženjem obremenjenih točk v mestu: tik ob krožišču ob Qlandiji, ob prometni vpadnici v mesto in ob naselju z individualnimi kurišči. »Glede na preliminarno oceno ARSO je na postaji v Novi Gorici bilo v lanskem letu prekoračenih dnevnih koncentracij prašnih delcev 24 dni (dopustno je 35 dni). Na merilnem mestu Nova Gorica je prišlo do preseganja dopustnega števila dnevnih koncentracij prašnih delcev v letih 2005, 2006 in 2007. V naslednjih letih pa število preseganj ni bilo večje od dopustnega,« pojasnjujejo na novogoriški mestni občini in dodajajo, da glede na te podatke občina ni bila uvrščena med degradirana območja zaradi prašnih delcev. »Vsako leto prihaja do prekoračitve dnevnih koncentracij prašnih delcev v času kurilne sezone, največ Na Grčni je območje z veliko individualnimi kurišči fotok.m. v decembru in januarju, v času nekuril-ne sezone pa je teh preseganj manj. Mestna občina je tudi zaradi onesnaženosti zraka pripravila v okviru dokumentov Regijska celostna prometna strategija in Lokalni energetski koncept Mestne občine Nova Gorica vrsto dolgoročnih ukrepov, ki so povezana zlasti s trajnostno mobilnostjo, na primer spodbujanje hoje, kolesarjenja, uporabe javnih prevoznih sredstev ipd,« pojasnjujejo na novogoriški občini in dodajajo, da bodo dolgoročni ukrepi novogoriške občinske uprave glede na klimatske spremembe in zaradi težnje po zagotavljanju kvalitetnega zraka naravnani v smeri zmanjšanja oziroma odprave individualnih kurišč v mestu. Prav slednja so na splošno tudi v največji vir onesnaženja s PM10. Glede na to, novogoriški župan poziva vse občane in občanke, zlasti tiste, ki stanujejo v mestnem območju, k ravnanju v korist celotne skupnosti. Predvsem poziva vse tiste, ki za ogrevanje uporabljajo bio-maso oziroma drva, da v dneh z večjo obremenjenostjo ozračja uporabljajo druge vire za ogrevanje, če le imajo to možnost, in sicer klimatske naprave, električne grelce, plin oziroma daljinsko ogrevanje. »Svetujemo tudi pogostejšo uporabo mestnega avtobusa, ki je brezplačen, namesto uporabe osebnega avtomobila, ko je to le mogoče. Izogibajo naj se nepotrebnim vožnjam z motornimi vozili,« so včeraj sporočili iz novo-goriške mestne občine. V mestu je sicer 77 večstanovanj-skih objektov s skupno 3.007 stanovanji, ki so priklopljena na daljinsko ogrevanje v upravljanju javnega podjetja Kenog. Na oskrbo z zemeljskim plinom je pri-klopljenih 2.540 odjemnih mest v Solkanu, Kromberku, na Ledinah v Novi Gorici in na Grčni. »Opažamo, da se je število individualnih kurišč v mestu povečalo, ker drva trenutno spadajo med cenejši energent,« opozarjajo iz novo-goriške občinske uprave. Katja Munih gorica - Danes Prepovedi in omejitve Redarji bodo nadzirali Z županstva so včeraj potrdili, da na celotnem ozemlju goriške občine stopajo danes v veljavo prve omejitve zaradi previsoke koncentracije PM10 v zraku. Stopnja onesnaženosti je sicer nekoliko nižja v primerjavi s prejšnjim tednom, toda še vedno nad dovoljenim pragom. Prepovedano je zvišanje kurjave nad 18 stopinj Celzija v stanovanjih, pisarnah, trgovinah, športnih in drugih dvoranah, najvišja temperatura v industrijskih in obrtniških obratih pa je 16 stopinj Celzija; največje dovoljeno odstopanje je 2 stopinji. Prepovedano je prižiganje ognja na prostem. V garaži bo treba pustiti bencinska vozila, ki ne sodijo v kategorijo Euro 1 ali v višjo kategorijo, vozila na dizelski pogon, ki ne izpolnjujejo standarda Euro 2, ter motorna kolesa, ki ne ustrezajo vsaj Euro 1 merilu. Omejitev ni za vozila na plinski pogon ali na biodizel (nad 50 odstotkov), za električna vozila, za bencinska vozila s katalizatorjem, ki spadajo v kategorije od Euro 2 navzgor in za vozila na plinsko olje, ki imajo katalizator, ustrezajo vsaj Euro 3 standardu in v katerih se peljejo vsaj tri osebe. Izvzeta so tudi motorna kolesa kategorije od Euro 2 navzgor, vsa vozila javnega prevoza, vozila za prevoz blaga in službena vozila. Krožila bodo seveda rešilna vozila, vozila sil javnega reda, vozila za prevoz invalidov in avtomobili s tujo registracijo. Prepovedana je še uporaba kurilnih naprav na les, pelete ipd., ki jih je treba nadomestiti z manj onesnažujočimi vrstami goriv. 1 4 Sreda, 3. februarja 2016 KULTURA / goriška - Pustne zabave ob koncu tedna Prihajajo dnevi norčij Sprevodi, rajanja, glasba, tekmovanja maškar ipd. v Šempetru, Morskem, Prvačini, Novi Gorici in Brdih Prihajajoči konec tedna bo potekal v znamenju norčij in odganjanju zime. Pustne zabave pripravljajo tudi v več krajih na Novogoriškem. Tradicionalno pustovanje prirejajo v Šempetru. Na pustno soboto se bo povorka otroških mask v središču kraja začela ob 13. uri, sledila bo pustna predstava. Ob 15. uri bo sprevod skupinskih mask in vozov, ob 17. uri pa podelitev nagrad in pustno rajanje. Ob 21. uri bo v Hitovem športnem centru ples v maskah s skupino Kingston, vstopnina znaša 6 evrov. Tradicionalno pustovanje prirejajo v Morskem v občini Kanal ob Soči, in sicer v nedeljo, 7. februarja, ob 14. uri. Na pustno soboto bodo pustovali tudi v Prva-čini, zbor maškar pred vaško dvorano bo ob 15.30, sledi sprevod po vasi, ob 17. uri pa bo v dvorani za najmlajše predstava Maša in medved. Zimo bodo s pustovanjem odganjali tudi v Novi Gorici. Tokrat so pri organizaciji strnili vrste v novogoriškem mladinskem centru, krajevni skupnosti in Klub goriških študentov. Na pustno soboto bodo obiskovalce od 21.30 dalje v diskoteki Marco Polo in v velikem ogrevanem šotoru na parkirišču pred diskoteko zabavali Rok'n'band, Učiteljice, Dej še'n litro ter DJ Chumma in DJ Lovro. Vabljeni so vsi, od dopolnjenega 16. leta dalje, vstopnice so na voljo v predprodaji. Obiskovalci se bodo lahko potegovali za nagrado za najboljšo posamezno ali skupinsko masko ali se pomerili v hitrostnem zma-zanju krofov. Pustno rajanje se bo v Novi Gorici nadaljevalo na pustni torek, ko bo od 10. ure dalje na Bevkovem trgu za otroško glasbeno animacijo poskrbel mali BU ter plesalci plesnega centra Pegasus in društva Plesne sanje. Popoldne od 16. ure dalje se pestro pustno rajanje nadaljuje z Romano Krajnčan, laufarji, M&N Dance Company in plesno skupino Dolls. Za vse sladkosnede maske bodo na voljo pustni krofi in vroč čaj, vsa zbrana sredstva bodo skupaj s humanitarnim društvom KID otrok otroku namenili pomoči potrebnim. V primeru dežja torkova dopoldanska prireditev odpade, popoldanska pa bo potekala v šotoru za občinsko stavbo. Vinska klet Goriška Brda na Dobrovem na pustno soboto ob 22. uri pripravlja dogodek Get Down! Be a Clown!; nastopil bo Paolo Barbato, mednarodno priznani DJ. (km) gorica - Poroka in pogreb Bepo Zanet se bo oženil Goričani ne bodo prikrajšani za tradicionalni pust, ki mu v mestu kraljuje Bepo Zanet. Kljub začetnemu obotavljanju organizatorjev iz odbora Gorizia Festeggiamenti, ki so jim zadnji hip priskočili na pomoč posamezniki iz krajevnih društev in nekateri prijatelji, se bosta Bepo Zanet in njegova izvoljen-ka Milojka le vzela. Praznično dogajanje bo potekalo v Rašte-lu. Poročna ceremonija se bo jutri, 4. februarja, začela ob 17.30, prizorišče bo tamkajšnji lokal La Bottega del Maiale. Po obredu se bo nevesta pojavila na balkonu ene izmed hiš, z ulice pa ji bodo zapeli. Družabnost bo sledila v lokalu Giardino dei Vizi. Poročna idila pa bo trajala le slab teden. V sredo, 10. februarja, bodo Bepa Zaneta pokopali, spremljala ga bo nepotolažljiva vdova. Na trgu pred palačo Attems bodo ob 14.30 prebrali Za-netovo oporoko, ob 15. uri pa bo sprevod žalujočih krenil v smer Podturna. Pokojnika bodo hrupno nosili po ulicah mestnega središča, zaključna pogostitev bo v Podturnu. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135. ~M Gledališče V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI bo 8. februarja ob 20.45 gledališka predstava »La scuola« v režiji Domenica Starnoneja. V GORICI v Kulturnem domu, Ul. Brass 20, bo v soboto, 6. februarja, ob 20.00 osrednja Prešernova proslava z beneško predstavo Alda Klodiča »pustite nam rože po našim sadit«. 13. februarja ob 20.30 glasbeni spektakel »Carmine balcanica« (AgheVodaUje) po zamisli skladatelja Valterja Sivilottija. Pred-prodaja in rezervacija vstopnic pri blagajni Kulturnega doma, informacije po tel. 0481-33288. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU ob 21. uri: 5. februarja »Slurp. Lecchini, cortigiani & penne alla bava GORICA - Ul. Garibaldi 9 I. nadstropje OD PONEDELJKA DO PETKA OD 10.00 DO 14.00 URE OB SOBOTAH OD 10.00 DO 13.00 URE OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH SLUŽBA NE DELUJE (brezplačna številka — 800 912 775 oglasigo@primorski.eu Naročila poslana po e-mailu morajo imeti priložene naslednje podatke: ime, priimek, telefonsko številko in davčno kodo naslovnika, na katerega bo izstavljen račun al servizio dei potenti che ci hanno ro-vinati«, napisal in nastopa Marco Tra-vaglio; informacije po tel. 0481-532317. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU ob 20.45: 4. februarja »Tante facce nella memoria« (Francesca Comenci-ni), nastopajo Mia Benedetta, Tatiana Lepore, Carlotta Natoli, Lunetta Savi-no, Simonetta Solder in Chiara To-marelli; informacije pri blagajni gledališča v Tržiču (od ponedeljka do sobote 17.00-19.00), tel. 0481-494664. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: danes, 3. februarja, ob 20. uri »Gospa Bovary« po motivih romana Gustava Flauberta. Informacije po tel. 003865-3352247 ali na blagajna@sng-ng.si. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.10 »L'abbiamo fatta grossa«. Dvorana 2: 17.30 - 20.00 »Goya - Vi-sioni di carne e sangue«; 21.30 »Revenant - Redivivo«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.00 »Joy«. KULTURNI DOM: 17.30 »L'alpinista« in »Nini«; 21.00 »Valley Uprising« (»MontiFilm-Cinema & montagna«). DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.00 -22.15 »L'abbiamo fatta grossa«. Dvorana 2: 17.20 - 19.50 - 22.10 »Joy«. Dvorana 3: 17.45 - 20.15 »Goya - Vi-sioni di carne e sangue«; 21.45 »Revenant - Redivivo«. Dvorana 4: 17.45 »Steve Jobs«; 20.00 - 22.15 »Point Break«. Dvorana 5: 17.30 »Doraemon il film - Nobita e gli eroi dello spazio«; 19.50 »La corrispondenza«; 22.10 »Steve Jobs«. fî Razstave KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ pripravlja, ob svetovnem dnevu žena, skupinsko likovno razstavo ženskih portretov pod naslovom »Ženski obrazi in izrazi«. Za obogatitev razstave organizatorji naprošajo zasebnike, ki imajo v lasti kakšen ženski portret, da posodijo delo za obdobje razstave; informacije po tel. 0481531445. Likovna dela bodo zbirali do 12. februarja. V GORICI: v galeriji Kulturnega doma v Ul. Brass 20 je na ogled razstava slikarke Stanke Golob; do 8. februarja od ponedeljka do petka 9.00-12.00, 16.0018.00 ter med prireditvami. V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini, Prešernova ul. 3, bo v četrtek, 4. februarja, ob 18. uri ob razstavi Pilono-vih barvnih diapozitivov Ferrania, spregovoril Pilonov zdravnik Viljem Ščuka. Urnik: od torka do petka 9.0018.00, ob sobotah in nedeljah 15.0018.00 ob ponedeljkih zaprto. Informacije po tel. 00386-53689177. V DRŽAVNI KNJIŽNICI v Ul. Mameli v Gorici je na ogled razstava, ki jo je uredil Luciano Rossetto, z naslovom »Baionette e puntesecche. Incisione, cento anni dopo Anselmo Bucci«. Sodelujejo umetniki: Eva Aulmann, Roger Benetti, Graziella Da Gioz, Arian-na Loscialpo, Stefano Luciano, Cesco Magnolato, Raffaele Minotto, Ivo Mo-sele, Luciana Nespeca, Maristella Pau, Olivia Pegoraro, Francesco Sciaccalu-ga, Elena Sevi, Elisabetta Viarengo Mi-niotti. Na ogled do 6. februarja od ponedeljka do petka 10.30-18.30, ob sobotah 10.30-13.00. V MUZEJU SV. KLARE, na Verdijevem korzu v Gorici je na ogled razstava »Habsburžani - Štiri stoletja vladavine v obmejni grofiji 1500-1918«. Uredila sta jo Marina Bressan in Marino De Grassi. Na ogled do 7. februarja, 10.3019.00; vstop prost. V PALAČI ATTEMS PETZENSTEIN na Kornu v Gorici je na ogled razstava »Franco Dugo - Dipingere il silenzio. Opere 1997-2015«; do 7. februarja od srede do nedelje 10.00-17.00, ob četrtkih 10.00-19.00, vstop prost. 4 Koncerti »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: 5. februarja ob 20.45 Flamencason; informacije in rezervacije na lipizer@lipizer.it, predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Kor-zu Italia 51 v Gorici (tel. 0481-30212); več www.lipizer.it. V TRŽIČU: v lokalu Il Carso in Corso na Korzu del Popolo 11 niz koncertov »Jazz in Progress«: 9. februarja ob 21. uri koncert z naslovom »Vocione«, nastopata pevka Marta Raviglia in s trombonom Tony Cattano; informacije in rezervacije po tel. 0481-46861. GRAJSKE HARMONIJE NA GRADU KROMBERK: v četrtek, 11. februarja, ob 20. uri bo »Večer samospevov«, nastopata sopran Elvira Hasanagic in pianist Aleksandra Pavlovič; informacije pri blagajni vsak delavnik 10.00-12.00, 15.00-17.00 in uro pred pričetkom prireditev, tel. 003865-3354016; blagaj-na@kulturnidom-ng.si. H Šolske vesti TEČAJ ANGLEŠČINE ZA UČENCE 1. IN 2. RAZREDA OSNOVNE ŠOLE bo potekal ob sredah, od 17. do 18. ure, od 17. februarja do 11. maja v Dijaškem domu v Gorici. Cena za celoten tečaj je 45 evrov. Informacije in vpisovanje do zasedbe mest po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah. VISOKA ŠOLA ZA UMETNOST Univerze v Novi Gorici organizira 12. in 13. februarja informativne dneve za akademsko leto 2016-17 v prostorih visoke šole v palači Alvarez v Diazovi ulici 5 v Gorici: Digitalne umetnosti in prakse (prva stopnja) v petek, 12. februarja, ob 10. in 15. uri ter v soboto, 13. februarja, ob 10. uri; Medijske umetnosti in prakse (druga stopnja) v petek, 12. februarja, ob 13. uri in v soboto, 13. februarja, ob 11. uri. □ Obvestila KARNIVAL obvešča, da bo 19. pustni sprevod v Sovodnjah v nedeljo, 7. februarja, z začetkom ob 14. uri; sledila bosta nagrajevanje in ples. Pustno dogajanje se bo začelo v petek, 5. februarja, s pustnim rajanjem pod šotorom in nadaljevalo v soboto, 6. februarja, s plesom in zabavo. Srečke pustne loterije so že naprodaj. PASTORALNO PODROČJE SOČA-VI-PAVA prireja tradicionalno procesijo z lučkami ob obletnici prikazovanja Matere Božje v Lurdu. Obred bo v nedeljo, 7. februarja, z začetkom ob 18. uri v župnijski cerkvi v Štandrežu pri Gorici. Iz cerkve bo procesija krenila po vaških ulicah in se zaključila v isti cerkvi. V PARKU BASAGLIA v Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici potekajo brezplačna srečanja za dobro počutje: vsak torek od 20.30 bo na vrsti meditacija »Cuo-ri Gemelli«, ostale dneve bodo srečanja, ki jih bodo profesionalni izvedenci namenjali tehnikam yoge, schiatsu, qi gong, reiki, orthobionomy, quanti-ka, thetahealing; več na www.ahaue-venti.com. VZPI-ANPI: v četrtek, 4. februarja, ob 17.30 bo na sedežu na Verdijevem korzu 51 v Gorici občni zbor mestne sekcije. Poročilom bodo sledili pozdravi, razprava ter imenovanje delegatov in volitve članov odbora. ZDRUŽENJE CUORE AMICO vabi na tradicionalno pustno srečanje v petek, 5. februarja, ob 16. uri v prostorih UGG v Gorici. 81 Prireditve UNITRI Nova Gorica prireja v četrtek, 4. februarja, ob 9.30 v predavalnici VIRS-a, v prvem nadstropju Eda centra v Novi Gorici, predavanje Pavla Meveščka z naslovom »Zbiranje ljudskega blaga na Goriškem«. MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE vabi na predstavitev življenjske zgodbe »Oče in sin, zapisana glasbi« danes, 3. februarja, ob 10. uri v prostorih središča, Gradnikove brigade 33 v Novi Gorici. Predstavitev bo vodila Aleksandra Pavšič; vstop prost. V NOVI GORICI v knjižnici Franceta Bevka, Trg E. Kardelja 4, bo danes, 3. februarja, ob 17. uri ustvarjalna delavnica za odrasle. V četrtek, 4. februarja, bo ob 18. uri predstavitev knjige avtorja Mitje Duha »Tek za življenjem«. Informacije po tel. 0038653309100. V NOVI GORICI v Kulturnem domu na Bevkovem trgu 4 bo v četrtek, 4. februarja, ob 20. uri osrednja slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku »Dialog ljubezni«. Slavnostni govornik bo župan Mestne občine Nova Gorica Matej Arčon. Informacije po tel. 00386-53354016. V ŠTEVERJANU: na kmetiji Aleša Kom-janca na Jazbinah št. 35 bo v petek, 5. februarja, ob 18. uri predstavitev knji- ge »Zgodovina avstroogrskih čelad v Prvi svetovni vojni 1914-1919: Od prvih zaščit do jeklenih čelad«, avtorja Pierpaola Cociannija. Informacije po tel. 0481-391228. V GORICI v galeriji Art Open Space v Ul. Diaz 6 bo v soboto, 6. februarja, ob 18. uri predstavitev knjige »Turno di notte«. Spregovoril bo avtor Marco Anzovino ob glasbeni spremljavi kan-tavtorja Pabla Perissinotta. Pobuda v priredbi kulturnega krožka Camillo Medeot. Več na www.circolome-deot.it. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ in Krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič vabita na glasbeno »Srečanje pod lipami«. Ob obletnici smrti bo v četrtek, 11. februarja, ob 20. uri »Koncert samospevov Lojzetu Bratu-žu v spomin«. Sooblikovala ga bosta sopranistka Tamara Stanese in pianist Tomaž Simčič. Na programu bodo skladbe Dvoraka, Daneva, Quaggiata in Merkuja, med katerimi bosta dve prvi izvedbi. SREČANJA Z AVTORJI V SOVO-DENJSKI KNJIŽNICI: v torek, 16. februarja, bosta avtor Danijel Čotar in ilustrator Matej Susič predstavila knjigo »Ptičje kvatre«, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi. V torek, 1. marca, bo Barbara Žetko, avtorica knjige »Sedem mostov po prstih«, ki je izšla pred nedavnim pri ZTT, predstavila svoje izkušnje s tapkanjem. ' . Mali oglasi PRODAM kmečko zemljišče v Sovod-njah; tel. 0481-21601. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Armando Padovan na glavnem pokopališču; 10.00, Zorko Čotar (ležal bo v mrliški veži splošne bolnišnice od 8. ure dalje) v cerkvi Sv. Ivana, sledila bo upepelitev; 12.00, Dario Segati v stolnici in na glavnem pokopališču. DANES V KRMINU: 14.25, Anna Zaet-ta (sestra Emilde) iz samostana Rosa Mistica v cerkvi Rosa Mistica in na pokopališču; 14.25, Pierina Ardesi (sestra Norilda) iz samostana Rosa Mistica v cerkvi Rosa Mistica in na pokopališču. Iskreno sožalje ob izgubi Zorka Čotarja izreka gospe Vidi Čotar, sinu Miranu in ostalim sorodnikom goriški Dijaški dom Ob izgubi dragega očeta Zorka Čotarja sočustvujejo z Miranom bivši sodelavci NLB MNENJA, RUBRIKE_Sreda, 3. februarja 2016 1 5 O NAŠEM TRENUTKU Draga Slovenija, kam plove tvoja barka? Ace Mermolja_ Nekaj dogodkov me je vzpodbudilo, da pišem o čudnih pojavih v Sloveniji. Čudni so, ker se čudim, da se nekatere teme ponavljajo 25 let po osamosvojitvi, kot da čas ne prinaša nobene izkušnje. Tragikomičen je današnji spor med domobranci in partizani, kot da je v slovenski duši klic gozdov neuničljiv. Pustite gozdove gobarjem in medvedom! Namišljena vojna ne reši enega današnjega problema. Kot droben primer spora jemljem zadnjo Gloso Jožeta Pir-jevca »Rebula, Titov režim in Pavel VI.« V njej Pirjevec odgovarja pisatelju Alojzu Rebuli, ki ga je (Rebula Pirjevca) označil z »znano prorežimsko držo«. V slovenskih razpravah to pomeni, da je Pirjevec ostal v svojem bistvu partizan, komunist in Titov gardist. Pirjevec Rebuli to osporava v imenu odprtega pogleda na zgodovino, ki ločuje »zrno od plev«. Osebno mislim, da ima Pirjevec prav, obenem pa se mora sprijazniti: v očeh slovenske desnice, kamor Rebula verjetno in z vso pravico sodi, bo Pirjevec vedno partizan, komunist in Titov gardist. Drugače bi bilo le, ko bi se zgodovinar aktivno ne vključeval v slovensko politično sceno, sedel v Trstu v fotelju in pisal o zgodovini Egipčanov, že Etruščani bi postali minirano polje. Seveda ima tudi Pirje-vec pravico da izbira. Komunizma so se v očeh slovenske desnice očistili le tisti, ki so v tišini pristopili k Janši in sežgali partijsko izkaznico s posebnim očiščevalnim obredom. Pirjevec te izkaznice ni imel, a je potem pisal o nevarnih zadevah in pristopil celo (kot je sam zapisal) h Kučanovemu krogu. Samega sebe je pre-pleskal z rdečim in se spravil v seznam tistih, ki bi jih bilo potrebno »lustrirati«. Priznam, da sem v letih po osamosvojitvi prejel s strani vidnih slovenskih pisateljev in intelektualcev pismo z vabilom, naj podpišem poziv za lustracijo »rdečih«. Pismo je romalo na napačen naslov, saj bi moral pričeti s hara-kirijem. Pisati o režimu 25 let po osamosvojitvi Slovenije je, kot zapisano, tragikomično. Tridesetletnik lahko enostavno razume, da vlada v Sloveniji režim. Ne priznavam pa Sloveniji ekskluzive belo-rdeče vojne. V Italiji je isto govoril Berlusconi. Po padcu italijanske KPI in nastanku novih levih in levosre-dinskih strank, je Berlusconi vztrajno trdil, da komunist ostane v srcu komunist za vedno in komunisti bodo njegovi sinovi in vnuki. Izjema so bili bivši komunisti (Bondi, Ferrara in drugi), ki so postali Berlusconijevi glasniki. Svet je enoličen! Puščam bojno polje in odhajam k manjšim zadevam. Pozornost je v meni vzbudila polemika ob dejanjih slovenskega finančnega ministra Dušana Mramorja. Očitno je, da ni zgledno, če dekan fakultete sebi in kolegom poviša plačo za neobstojno delo, kot je »stanje stalne pripravljenosti«. To so vojaški kriteriji ali pa status civilne zaščite in zdravnikov prve pomoči, ne pa profesorjev ekonomije. Sredi noči nimajo kaj reševati! Obstaja pa resen argument v prid tega, da je premier Cerar zavrnil odstop svojega finančnega ministra. V Evropi in svetu so finančni ministri posebna kasta ljudi. Poznati morajo makroekonomske zakonitosti, poznati morajo domačo in mednarodno finančno dogajanje, predvsem pa morajo poznati svoje mednarodne kolege. Ni skrivnost, da je v Italiji mlademu premieru Renziju »svetoval« kot finančnega ministra Carla Padoana bivši predsednik republike Napolitano. Padoan ni bil sicer zelo poznan širši javnosti, je pa prehodil tipično pot finanzmi-nistrov: diploma na prestižnih univerzah, delo v Evropi in v ZDA, izkušnje na vodilnih položajih mednarodnih finančnih inštituci-ji in posledično poznanja »na vrhu«. Italija ima le nekaj podobnih profilov. Koliko jih ima Slovenija? Lahko jih seštejemo na prstih ene roke in ni čudno, da je Cerar imel pri sestavi svoje vlade nemajhne težave prav z iskanjem finančnega ministra. Prav bi bilo, ko bi novinarji obvestili javnost o teh aspektih: malo nas je in malo je naših mednarodnih špic. Ko gre za resne stvari, opustimo pravljice o številnih mednarodno uveljavljenih slovenskih pisateljih, znanstvenikih, gospodarstvenikih itd. Imamo četico, ki je ne moremo zapoditi, čeprav kaka špica nima prav desetice v poštenju in v vedenju. To je usoda malega naroda! Omenil sem kolege novinarje in tu dodajam jezo Društva novinarjev Slovenije ob dejstvu, da je nov lastnik Družbe Delo imenoval novega odgovornega urednika dnevnika Delo. Praksa, da lastnik, star ali nov, imenuje odgovornega urednika časopisa ali drugega medija, je v svetu povsem normalna. V Italiji je v novinarski pogodbi zapisano, da ob imenovanju novinarji izrečejo svoje odobravanje oz. neodobravanje, ki pa ni za lastnika obvezujoče. Seveda so skupni cilji urednika in redakcije pomembni za uspeh samega časopisa. Z lastniškimi preobrati je v Sloveniji nastalo na medijskem področju kar nekaj zmede. Zmeda pa je tudi med samimi novinarji. Res je, da naj bi novinar ohranjal svojo avtonomijo in etiko. Res pa je tudi, da ni naloga medijev, da izpostavljajo samo negativne novice iz politike, gospodarstva, kulture itd. Pošteno novinarstvo ne zamolči slabosti, ne molči pa ob pozitivnih dosežkih. Ni prav pisati le, če nekoga zaprejo in za-molčati, ko in če ga izpustijo in priznajo za nedolžnega. Tudi opisovanje dogajanja v celoti naj bi sodilo v demokratično prakso, ki ni taksi, na katerega stopimo le, ko nam paše. Tudi tega se bo treba naučiti. Sicer pa naj bi po slovenski televiziji in radiu oddajali vsaj šestdeset odstotkov slovenske glasbe. Kako bodo zapolnili programe? PUSTNI ČAS - Antropološki vidiki navideznega veseljačenja Maskiramo se, da bi se obvarovali pred maščevalnimi dušami Prej do novice na naši spletni strani www.primorski.eu Ptujski Kurenti leta 2011 v Trstu LJUBLJANA/PTUJ - Pustni čas je na prvi pogled lahkoten čas veseljačenja. A po besedah strokovnjakov se odvija po določenih zakonitostih in ima korenine, ki segajo daleč v preteklost. Pustni obhodi so se lahko končali tudi tragično. O tem govori film Franceta Štiglica Praznovanje pomladi iz 70. let 20. stoletja. Pustni čas sovpada s prebujanjem narave, mlade rastline pa so v antiki razumeli kot duše umrlih. To je obdobje, ko so vsi v tveganem položaju, je za STA pojasnila antropologinja Svetlana Slapšak. Osnovni ventil je smeh Duše mrtvih so po besedah Slap-šakove maščevalne, ljudje pa se spreminjajo, da bi se jim izognili. S tem namenom se maskirajo, pijejo in na različne druge načine spreminjajo identiteto. »To je edini način, da se človek reši pred maščevalnimi dušami,« pravi. To je po njenem pojasnilu tudi začetek gledališča v antični Grčiji. Sprememba identitete je v osnovi ventil, ki ga pametna oblast dopušča, je opozorila. Lahko se pove vse, kar sicer ni dovoljeno, in se tako ohranja mir. Osnovni ventil je smeh. Ta pomeni osvobajanje od vsega v času, ko je dovoljeno povedati vse in ko se spreminja identiteta. Karneval je v srednjeevropskih kulturah v osnovi po besedah antropologinje politično dejanje, saj se kritizira oblast. V času rimskih saturnalij, v katerih ima svoje korenine tudi pust na Slovenskem, so sužnji po njenih besedah za en dan postali gospodarji, gospodarji pa sužnji. Obhodi kurentov živa mojstrovina V Sloveniji se je največ tradicionalnih pustnih mask ohranilo v zahodnem in severovzhodnem delu, kar kažejo tudi odloki o razglasitvi nekaterih mask za živo mojstrovino. Cerkljanski laufarji ter drežniški in bližnji ravenski pust iz zahodnega dela Slovenije so bili z odlokom razglašeni za živo mojstrovino državnega pomena leta 2014, obhodi kurentov pa konec lanskega leta. Potekajo tudi postopki za uvrstitev obhodov kurentov na Unes- fotodamj@n Kurentovanje, vrhunec v nedeljo PTUJ - S tradicionalnim 14. polnočnim kurentovim skokom na domačiji nekdanjega princa karnevala Matevža Zokija v Budini pri Ptuju se je na Ptuju tudi uradno začelo 56. Kurentovanje. Eden večjih etnografskih festivalov v tem delu Evrope bo potekal do 9. februarja, slovesno odprtje s predajo oblasti princu karnevala pa bo danes pred mestno hišo. Organizacijo dogodka je letos v celoti prevzela ptujska mestna občina, ki je k pripravi programa povabila tudi vse dosedanje partnerje. Kljub dejstvu, da je letošnji program krajši kot običajno, na prireditvah skupaj pričakujejo več kot 100.000 obiskovalcev iz Slovenije in tujine. Vrhunec vsega dogajanja bo znova nedeljska mednarodna povorka, na kateri se vsako leto zbere več desettisoč ljudi. cov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Kurent je s prireditvijo Kurento-vanje na Ptuju, ki poteka od šestdesetih let 20. stoletja, postal najbolj množičen tradicionalen pustni lik na Ptujskem in Dravskem polju, v Halozah in Slovenskih goricah ter danes tudi najbolj prepoznaven slovenski pustni lik. V kurenta se maskira že približno 900 ljudi, je za STA povedal etnolog Andrej Brence iz Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož. Pred 2. svetovno vojno sta bila pustna dneva po njegovih besedah predvsem ponedeljek in torek, pa še torek le v dopoldanskem času. Potem so masko za eno leto odložili. V 50. in 60. letih 20. stoletja so se začeli maskirati tudi v soboto in nedeljo pred pustnim torkom. Takrat so bili namreč prosti, medtem ko je bilo treba v ponedeljek in torek v službo, pojasnjuje Brence. Kurentovanje na Ptuju danes sicer po njegovih besedah traja kar 11 dni. »Tisti, ki se oblačijo v kurenta, sodelujejo na vseh povorkah, na pustni ponedeljek in torek pa hodijo po vaseh. Tako so na koncu pustnega obdobja že precej izmučeni,« je dejal. Pred desetletji je bila organizacija obhodov kurentov v rokah fantovske skupnosti, deklet pa ni bilo poleg. Zdaj se povezujejo v društva, ki jih je preko 30, v njih pa so tudi ženske in otroci. Tako je denimo med člani Etnografskega društva Kurent s Ptuja približno tretjina otrok. Kljub toplim zimam se lik kurenta ne spreminja Zaradi približno 25-kilogramske oprave in nenehnega poskakovanja, čemur se pridružujejo tudi vse višje zimske temperature, je ljudem pod masko zelo vroče, je opozoril Brence. Prepričan pa je, da se videz in vedenje kurenta vsaj še nekaj časa ne bosta spreminjala. Pripravljeni so namreč prestati marsikaj, je opozoril. »Pri maskiranju v kurenta ne gre le za vprašanje šege, ampak za izražanje pripadnosti,« je dodal. Kurentov izvor še ni docela pojasnjen, obstaja pa nekaj domnev, ki ga povezujejo z ilirsko-keltskim izročilom. Kot del pustnih oračev se dokumentirano pojavlja vsaj od leta 1880. Leta 1884 pa se kurenti v literaturi že omenjajo kot samostojni pustni liki. Pustno skupino sestavljajo kurenti, opravljeni v kurentijo, ki se z leti nekoliko spreminja. Vendar ohranja osnovne elemente, ki so kožuh, veriga z zvonci, kapa z rogovi ali perjem ter z naličjem s poudarjenim šilastim nosom in dolgim jezikom, nosijo pa tudi palico ježevko. V pokrajinskem muzeju opozarjajo, da lik kurenta, ki po tipologiji maske sodi med kožuharje, ni izoliran pojav brez podobnosti z maskami drugje po Evropi. »Gre za kulturni pojav, ki ga poznajo v številnih državah, med drugim na Hrvaškem in v Bolgariji,« je opozoril Brence. Evropa pozna več kot 140 kožuharjev, je dodal. Lik kurenta je navzoč tudi v umetnosti in filmu. Moč tradicije na eni strani in vzporedno življenje pod masko po drugi strani je obravnaval tudi France Štiglic v svojem filmu Praznovanje pomladi iz leta 1978. Dotika se spora med ljudstvom in oblastjo, ki zatira slovenske narodne običaje, v njem pa izgubita življenje mlada moška. (sta) 16 Sreda, 3. februarja 2016 ALPE-JADRAN sežana - Predstavitev knjige Bruna Volpija Lisjaka Ribič Sardon, njegova ljubezen do morja in ljudske modrosti Utrinka s predstavitve knjige Bruna Volpija Lisjaka v Sežani foto damj@n SEŽANA - Izšla je komaj pred dobrim mesecem, učenci osnovne šole Srečka Kosovela v Sežani pa so jo že prebrali, dramatizirali, pripravili nekaj pesmi in organizirali srečanje z avtorjem. Bruno Volpi Lisjak si za svojo knjigo Ribič Sardon ne bi mogel želeti lepšega in bolj prisrčnega uspeha. Na prireditvi je sodelovalo približno petindvajset otrok starih od deset do dvanajst let. Zrežirali so pisano in celovito predstavo: od scene z mrežo polno ribic vseh vrst, barv in oblik, sip, morskih zvezd in konjičkov, z veliko kartonasto čupo v ospredju, do nastopa igralcev, pevcev, bralcev in voditeljev. »To so otroci iz petega in šestega razreda,« nam jih je predstavila profesorica slovenščine Marija Štekar Košuta, »vprežena pa je vsa šolska struktura: knjižničarka, kulturno društvo, učitelji tehnične, glasbene in likovne vzgoje, hišniki in seveda, poleg mene, učiteljica Mateja Jerina. Publiko sestavljajo otroci iz ostalih paralelk.« »Kras smo želeli približati morju,« je dodala ravnateljica Jadranka Mihalič. »Bruno Lisjak je pred kratkim že bil gost naše šole, a predaval je učiteljem. »Nekoč sem tri leta nepretrgoma plul po svetu. Najhujše so bile nevihte, predvsem tiste na severnem Atlantiku. Ladja se tedaj guga.« Hoteli smo, da bi njegovih življenjskih modrosti bili deležni tudi otroci.« Najprej je v šolski telovadnici za-donela "Le sekaj, sekaj smrečico', potem je spregovoril sam ribič Sardon. Vlogo je samozavestno igral Jaša Vodičar iz šeste A. »Hodim v dramski krožek in to je že moja druga predstava,« nam je ponosno povedal. Sošolcem so otroci prikazali tri zgodbe: uboj morske pošasti pod Devinskim gradom, dež sardonov v Bar-kovljah in kraljico bombaža iz Križa. Publika je duhovite dialoge in kostume nagradila s prepričanim ploskanjem. »Pridni, dobro ste to pripravili, lahko bi nastopili v Kosovelovem domu,« jih je pohvalil Lisjak, ki je potem odgovarjal na vprašanja voditeljev in občinstva. Otroci so hoteli vedeti, če so njegove zgodbe resnične ali sad domišljije. Povedal jim je, da je bil na primer ribič Sardon pravi ribič iz Nabrežine, zelo inteligenten in razgledan človek, ki je delal tudi kot knjižničar in poznal Antona Aškerca. Povedal jim je tudi, kako so nekoč s čupami tihotapili krave in konje čez Cerkniško jezero: dve plovili so zvezali skupaj, žival pa je stala z dvema nogama na enem in dvema na drugem. En otrok ga je vprašal, s kakšnimi težavami se je kot pomorščak spoprijemal na morju. »Nekoč sem tri leta nepretrgoma plul po svetu. Najhujše so bile nevihte, predvsem tiste na severnem Atlantiku. Ladja se tedaj guga, to se pravi, da se maje z enega boka na drugega, in se ziblje, kar pomeni, da se premika navzgor in navzdol od premca do krme. V takem razsajanju je težko ce- lo jesti in piti, saj ti voda mimogrede zleti iz kozarca, kuharji pa na štedilniku lovijo lonce, ki drsijo desno in levo. No, enkrat nas je zajel tajfun. Valovi so bili večji od te telovadnice, strašno so udarjali na ladjo. V takem neurju se lahko zgodi, da val dvigne barko na sredini, tako da nima nobene opore ne spredaj ne zadaj. To je zelo nevarno, ker se barka tedaj zlahka zlomi. Nam je vihar povzročil veliko škodo, saj je ladijski trup na več mestih popokal. Prišli pa smo pravočasno iz tajfuna ven. Ladjo so nam kasneje popravljali v New Or-leansu. Tam sem spoznal pravega Indijanca, starega poglavarja iz plemena Comanche. Na košatih laseh je imel zataknjena tri orlova peresa. Drugače pa je bil ves raztrgan. Pripovedoval mi je o življenju svojega plemena in o njego- vi navezanosti na konje. Popravil na ladji je bilo potem konec in za zadnji večer mi je stari Comanche napovedal darilo. Kaj mi bo ta revež lahko dal, sem se spraševal. Pa pride in mi svečano pove: Ne obsojaj bližnjega, dokler ne boš dve luni hodil v njegovih mokasinih. To je bilo njegovo darilo. Velika modrost, upoštevajte jo tudi vi!« Kateri ribolov je najtežji, so bili še radovedni otroci. »Vse ribe so bolj spretne od človeka. Mogoče pa je od vseh najbolj spretna jegulja. Zbeži ti tudi na kopno, saj je dvoživka. Žene so jih v tem primeru skušale natakniti kar na vilice. Nekoč so jegulje našli celo v vaškem vodnjaku, tako daleč so prišle.« Zakaj zdaj ne lovimo več tunov? »Tunolova ni več, ker je človek preveč požrešen. Italijani so začeli tune loviti že na jugu Jadranskega morja, tako da so prekinili njihovo migracijsko pot. Lovijo jih kar sredi morja. Iz helikopterja jim dajejo navodila, kam obrniti. Tako lahko zajamejo ogromne jate rib. Naš mali tun je skoraj popolnoma izginil.« Bruno Lisjak je bil vesel številnih vprašanj in velikega zanimanja. Njego- va knjiga je bila na šoli Srečka Kosovela izbrana kot obvezno berilo za bralno značko 2016. Živahne prireditve z resničnimi zgodbami o kitih in kraljicah, tunih in jeguljah, tajfunih in Indijancih pa se bodo sežanski šolarji gotovo še dolgo spominjali. »Upam, da bodo tudi zamejske šole organizirale podobno branje,« si želi kapitan Bruno. »Nekaj se že menimo z Nabrežino in Križem. Zelo pomem- »Tunolova ni več, ker je človek preveč požrešen. Italijani jih lovijo kar sredi morja, iz helikopterja jim dajejo navodila, kam obrniti.« bno se mi zdi, da naša pomorska dediščina ne pade v pozabo in da otroci naše morje občutijo kot svoje. Kapitan Bruno je lahko zadovoljen: vse kaže, da bo dosegel tudi ta cilj. Knjiga Ribič Sardon je en sam mesec po izidu že pošla. Založba Mladika že pripravlja ponatis. Ivana Suhadolc blejski grad - Rekordno leto 2015 Največ je tujih gostov in porok med tujci BLED - Blejski grad je lani obiskalo 364.609 obiskovalcev, kar je še za 15 odstotkov več od doslej rekordnega leta 2014. Prihodke od vstopnin je Zavod za kulturo Bled v celoti vlagal v objekte in programe. Prenova gradu pa se bo nadaljevala tudi letos. Zavod za kulturo Bled povečanje obiska pripisuje številnim promocijskim aktivnostim in kakovostnemu programu prireditev. Več kot 70 prireditev na Blejskem gradu in v Festivalni dvorani Bled je lani pritegnilo okoli 15.000 obiskovalcev. Opravljenih je bilo tudi 39 poročnih obredov. Med mladoporočenci so prevladovali pari iz tujine, predvsem iz Veliki Britanije, Nizozemske, Belgije in Švice. Tudi sicer so obiskovalci Blejskega gradu večinoma tujci, in sicer jih je kar 83 odstotkov. Največ jih je iz Južne Koreje, Velike Britanije, ZDA, Italije, Izraela, Japonske, Nemčije, Madžarske, Hrvaške, Rusije, Tajvana in Kitajske. Pomembno pa narašča tudi število obiskovalcev iz ostalih držav z vseh celin, so sporočili iz Zavoda za kulturo Bled. Prihodke, ki so jih realizirali z visokim obiskom Blejskega gradu, so skladno s sprejeto upravljavsko strategijo v celoti vlagali v objekte in programe. Prva polovica lanskega leta je bila tako predvsem v znamenju nadaljevanja načrtovanih posegov v okviru celovite prenove Blejskega gradu. Prenovili so celotno ostrešje muzej -ske zgradbe, doslej neizkoriščeno podstrešje so preuredili v večnamenski prostor, v restavriranih prostorih v tretjem in četrtem nadstropju okroglega stolpa pa sta nastali Riklijeva spominska soba in informacijska točka Muzeji Gorenjske. Za slepe in slabovidne so pripravili tipni vodič po gradu. Do konca februarja bo posodobljeno še delovanje brezžičnega omrežja na celotni površini Blejskega gradu. Nato bodo obiskovalcem ponudili tudi sistem avdiovodenja po Blejskem gradu, ki bo na voljo v slovenskem in 17 tujih jezikih. Potem ko so lani v gradu prenovili instalacije in celotno severno ter del južne grajske fasade, bodo s prenovami nadaljevali tudi letos, vendar v nekoliko zmanjšanem tempu, saj bodo veliko vložili v pridobivanje projektne in druge dokumentacije za bodoče posege. Za letos tako načrtujejo investicije v vrednosti okoli 600.000 evrov, in sicer bodo prenovili graj- sko stopnišče, zunanje poslikave in pot od parkirišča do vstopa v grajsko obzidje. Poleg tega bodo zamenjali kritino nad hodnikom po obrambnem zidu, prenovili leseno balkonsko ograjo in razširili dostop z novim stopniščem. Uredili bomo še severno dostopno grajsko pot iz smeri Višc. Skupaj z Občino Bled bodo nadaljevali s pridobivanjem prostorske dokumentacije za razširjeni grajski kompleks, ki jo potrebujejo za bodoče urejanje tega prostora, objektov in sistema sprehajalnih poti. V prihodnjem srednjeročnem obdobju namreč želijo obiskovalcem v obliki kulturno naravnega doživljajskega parka ponuditi možnost spoznavanja blejske naravne in kulturne dediščine. (sta) Tanjevič v hiši slavnih RIM - Črnogorski košarkarski strokovnjak Bogdan Tanjevič bo eden izmed 5 novih članov košarkarske hiše slavnih. Gre za najprestižnejše priznanje, ki ga podeljuje italijanska košarkarska zveza FIP. Nekdanjemu selektorju italijanske izbrane vrste in trenutnemu trenerju Črne gore bodo v hiši slavnih delali družbo Ivan Bisson, Bianca Rossi, Achille Ca n-na in košarkarski klub Pallacanestro Varese, kije v Italiji in Evropi kraljeval v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E NZS za Infantina BRDO PRI KRANJU - Izvršni odbor Nogometne zveze Slovenije je obravnaval kandidaturo Švicarja Giannija Infantina za predsednika Mednarodne nogometne zveze (Fifa). Člani 10 so kandidaturo 45-letnega pravnika, kije pri Evropski nogometni zvezi (Uefa) od leta 2000, soglasno podprli. Infantino, kije od oktobra 2009 generalni sekretar Uefe, se bo ob morebitni izvolitvi na mesto predsednika Fife najprej posvetil povrnitvi ugleda Mednarodne nogometne organizacije. Volitve za predsednika Fife bodo 26. februarja. NOGOMET - Italijanski klubi v zimskem prestopnem roku porabili »le« 80 milijonov evrov Nizkocenovni posli Ponedeljek je bil zadnji dan prestopnega roka v Italiji in Evropi, usoda pa je odločila, da je ravno v noči med ponedeljkom in včerajšnjim dnem preminul Ernesto Bronzetti. 69-letni italijanski nogometni agent Fife se je več časa boril proti hudi bolezni, v športnem svetu pa je zagotovo veljal za enega izmed največjih strokovnjakov na svojem področju. Veliko je posloval na osi Italija-Španija, po njegovi zaslugi je prišlo do številnih odmevnih prestopov. Naj omenimo le igralce, kakršni so Stoichkov, Robinho, Kaka, Rivaldo, Beckham, Ronaldo in Ronaldinho. Če se povrnemo na nogometno tržnico, je januar tako na italijanski kot na evropski ravni poskrbel večinoma za ne preveč odmevne prestope, čeprav so nekateri klubi korenito spremenili svoj videz. Prevladali so nizkocenovni posli, saj je 20 moštev italijanske A-lige skupno potrosilo približno 80 milijonov evrov, veliko pa je bilo tudi izmenjav igralcev. Roma kraljica poslovanja Rim ni zgolj caput mundi, a tudi na čelu letošnjega zimskega prestopnega roka, saj se je Roma odločila za največje spremembe med ekipami, ki zasedajo zgornji del lestvice italijanske Serie A. Moštvo iz italijanske prestolnice se je odpovedalo Ger-vinhu in Iturbeju, okrepilo pa se je z občasnim italijanskim reprezentantom egipčanskih korenin Stephanom El Shaarawy-jem - ki je svoj krstni nastop kronal z zadetkom -, z Diegom Perottijem in z bosanskim nogometašem Zukanovičem. Vodilni Napoli in drugouvrščeni Juventus sta opravila le manjša »obnovitvena dela«. Nea-peljčani so se okrepili z Grassijem in Regi-nijem, medtem ko sta Neapelj zapustila Henrique in Zuniga. Juventus je do zad- njega ciljal na Gundogana, naposled pa se je zavodoljil z mladim Di Massimom, julija pa bo Staro damo okrepil Mandragora. Tretjeuvrščeno Fiorentino je zapustil Giuseppe Rossi, ki je romal v Španijo. V Firence so nato pripeljali nekdanjega igralca Barcelone Tella, Benalouaneja in Za-rateja, moštvo pa je okrepil tudi Tino Costa. Za današnje italijanske razmere je za najodmevnejši prestop poskrbel Inter, ki je odkupil izpisnico Ederja, klub pa so zapustili Guarin, Dodo, Vidič, Ranocchia in Montoya. Interjev mestni tekmec Milan je do zadnjega hipa računal, da bo za Luiza Adriana unovčil 15 milijonov evrov, naposled do tega ni prišlo, tako da je Milanča-ne okrepil le povratnik Kevin Prince Boa-teng, italijansko modno prestolnico pa sta zapustila Cerci in De Jong. Preobrazba v Genovi Med moštvi, ki zasedajo spodnji del lestvice, sta mestna tekmeca iz Genove doživela pravo preobrazbo. Sampdoria je odstopila Ederja, Zukanoviča in Regini-ja, nadomestila pa jih je s povratnikom Quagliarello, Ranocchio, Dodojem in Alvarezom. Za novega Slovenca v italijanski A-ligi se je odločila Genoa, ki je v svoje vrste privabila Šempetrca Tima Ma-tavža. Ta je bil le eden izmed sedmih »nakupov« predsednika Preziosija, saj so moštvo okrepili še Suso, Cerci, Bruno Gomes, Rigoni, Fiamozzi in Gabriel Silva, zapustili pa so ga Perotti, Tino Costa, Cis-sokho in Figueiras. Odmeven je bil tudi povratek Cira Immobileja, ki bo ponovno okrepil Torino, potem ko je v tujini naletel na številne težave. Veliko rotacijo so zabeležili pri Car-piju, saj je moštvo okrepilo kar deset novih igralcev, odselilo pa se je pet nogome- Need for an offensive right bec K Iti NK Domžale ir ■ t J"!1 »J 4 ' [L- n t? t-ito-n^-h DOS lwkicx far h iitfc.1 ti»:k fur nrur lnin Di-nflk. ii:u >1 ha«: C.l' puipcrL. _■ ■ ■_¿j_:_£_._ Napadalca iščejo s pomočjo socialnih omrežij V času suhih krav potrebujejo nogometna društva zvrhano mero domišljije pri sklepanju poslov. Ko denarja ni veliko, se klubi odločajo za izmenjavo igralcev, nizkoceno-vne prestope in še bi lahko naštevali, nase pa je opozorila letošnja poteza Nogometnega kluba Domžale. Potem ko je ekipo zapustil Nejc Skubič, se je trener Domžal Luka Els-ner odločil, da bo njegovo nadomestilo poiskal s pomočjo socialnih omrežij. Tako je na svojem Linkedin profilu 7. januarja objavil oglas, v katerem je pisalo, da iščejo Domžale desnega bočnega napadalca, ki bi se zlahka prilagodil na sistem igre 3-4-3. Ali je iskriva domislica sploh obrodila kake sadove? Trener je v treh dneh prejel življenjepise 150 nogometašev, naposled pa je med temi izbral 30-letnega Španca Alvara Brachija, klub pa je tako prihranil veliko evrov, ki bi jih drugače terjalo posredovanje zastopnika. (av) Med protagonisti letošnjega januarskega prestopnega roka je tudi 27-letni Tim Matavž iz Šempetra pri Gorici, ki je zapustil Augsburg in okrepil Genoo ansa tašev. Empoli in Lazio sta v bistvu potrdila postavo prvega dela prvenstva, s povsem spremenjeno enajsterico pa bo razpolagal goriški trener slovenskih korenin Edy Reja, saj so Atalanto zapustili Maxi Moralez, Denis in Grassi. V Bergamo je nato prišlo kar sedem novih nogometašev, med katerimi izstopata Diamanti in Bor-riello. Italijansko prvenstvo je zapustil Pa-loschi, za katerega je angleški Swansea odštel Chievu iz Verone 10 milijonov evrov, za posebno strategijo pa se je odločil Udi-nese. Edini deželni predstavnik v A-ligi je odslovil kar osem nogometašev, okrepil pa se je s Kuzmanovičem, Matosom, Hall-fredssonom in 18-letnim Hrvatom Andri-jo Baličem. Doslej je vezni igralec nastopal za Hajduk iz Splita, na Hrvaškem pa so ga ponekod že primerjali z Andreo Pirlom. Evropski velikani mirujejo Vodilni klubi v Italiji so med zimsko nogometno tržnico pretežno mirovali, za podobno strategijo pa so se odločili tudi evropski velikani. Postava Barcelone je v bistvu nespremenjena, medtem ko je Real Madrid Valencii odstopil Cherysheva. Bayern München se je okrepil je okrepil s Tascijem, v Manchester United pa se je vrnil Januzaj. Mestni tekmec Manchester City se bo za korenite spremembe odločil najverjetneje poleti, ko bo krmilo moštva prevzel Pep Guardiola. Za najodmevnejši prestop je poskrbel Chelsea, ki je v Evropo ponovno privabil nekdanjega igralca Milana Pata, tako da niti predsednik Roman Abramovich sploh ni razživel letošnje januarske nogometne tržnice. Na igrišču že danes Italijanska A-liga bo danes ponovno v ospredju, saj bo na vrsti 23. prvenstveni krog. Danes: 18.30 Frosinone - Bologna, 20.45 Empoli - Udinese, Fiorentina - Carpi, Verona - Atalanta, Inter - Chievo, Juventus - Genoa, Lazio - Napoli, Palermo -Milan in Sampdoria - Torino. SINOČI: Sassuolo - Roma 0:2 (Sa-lah 11., El Shaarawy 92.) Albert Voncina Sreda, 3. februarja 2016 1 7 APrimorski ~ dnevnik »Če ne bo OI, bom odstopil« LJUBLJANA - Selektor slovenske moške rokometne reprezentance Veselin Vujovič je napovedal svoj odstop s se-lektorskega položaja v primeru, da se Slovenija prek dodatnih kvalifikacij ne bo prebila na letošnje poletne olimpijske igre v Rio de Janeiru. Slovenija se bo v dodatnih kvalifikacijah med 7. in 10. aprilom pomerila s Španijo, Švedsko in Iranom. Na OI bosta odpotovali prvo in drugouvrščena izbrana vrsta. Messija ne bo na OI BUENOS AIRES - Argentinski nogometni superzvezdnik Lionel Messi ne bo nastopil na letošnjih poletnih olimpijskih igrah v Rio de Janeiru, razlog za to pa so številne obveznosti na klubskem in reprezentančnem prizorišču. »Olimpijska« BBC LONDON - Britanska televizija BBC si je zagotovila pravice prenosov za olimpijske igre v letih 2022 in 2024. Britanska javna televizija je imela doslej že pravice za naslednje igre v letih 2018 in 2020. Kolesar Kocjan brez kluba NEW YORK - Slovenski kolesar Jure Kocjan, ki ga je zaradi pozitivnega vzorca, Mednarodna zveza Uci začasno suspendirala, je ostal brez kluba. Njegova nova ekipa Lupus Racing Team ga je namreč včeraj odpustila. Začeli s porazom BEOGRAD - Slovenska reprezentanca v dvoranskem nogometu je v uvodni tekmi desetega evropskega prvenstva v Beogradu izgubila proti Srbiji z 1:5. tenis - Po odprtem prvenstvu v Avstraliji Sindrom Vinci Serena Williams ni zdržala psihološkega pritiska Australian Open je letos prvič osvojila Nemka Angelique Kerber, ki je presenetljivo premagala favoritinjo Sereno Williams. »Sindrom Vinci« se je spet pojavil mlajši od sester Williams. Na prejšnjem slamu se ji je namrečpripetila podobna zgodba, saj v polfinalu US Opena ni bila kos prevelikemu psihološkemu pritisk in nepazljivosti. Ameriški porazje psi- naj več verjame v svoje sposobnosti. Vzporedno, kot po pričakovanjih, je na moškem turnirju zmagal neustavljivi Srb Novak Bokovic, ki je premagal Murraya in si tako prilastil svoj enajsti slam. Umirjenost, zagrizenost, zbranost in neverjetna samozavest so dejavniki, ki vodijo Srba do popolne dominacije nad vsemi tistimi, ki bi mu radi vzeli prestol. Novak Dokovič ansa Serena Williams ansa hološko izčrpal Williamsovo, ki se je v naslednjih treh mesecih posvetila le treningom in psihološki terapiji, ne da bi nastopila na nobenem uradnem turnirju. Med vzponom do finala je izkušena Angelique Kerber postopoma pridobivala čedalje več samozavesti, še posebno po fenomenalni zmagi nad suvereno Victorio Azarenko. Baje, da je Nemka natančno sledila nasvetu legendarne sodržavljanke Steffi Graff, ki ji je lani, med pripravami v Las Vegasu, zaupno svetovala, Marsikateri teniški navijač je na avstralskem slamu pričakoval zmago obeh favoritov, tako Bokoviča kot Wil-liamsove. Ampak, to je tenis: ko se vse res zdi logično in predvidljivo, takrat lahko nove osebnosti in presenetljivi udarci (levičarski triki prebrisane Kerber) začarajo tudi največje šampione, in nam ponudijo nepozabne tekme, ki poudarijo bistvo tega športa. Šport, v katerem le fizična moč, sama po sebi, še ni jamstvo uspeha. Paola Cigui 1 8 Sreda, 3. februarja 2016 ŠPORT / odbojka - Derbi moške D-lige v Štandrežu Zmaga z madežem Val zmagal šele po »tie breaku« - Sodnica slabo ocenila zadnji napad Val - Soča 3:2 (20:25, 25:9, 25:20, 22:25, 17:15) Val: Magajne 21, Markič 17, Persoglia 8, Brandolin 5, Zorgniotti 3, Černic 5, Faganel 10, R. Devetak, Fedrigo, Frandolič (L), Na-nut in M. Devetak nv. Trener: Corva. Soča: Cietto 6, A. Černic 15, Klanjšček 3, M. Černic 20, Cobello 14, Rutar 9, Polesel (L), D. Hlede, J. Hlede, Pellizzari in Fiorel-li nv. Trener: Kustrin. Drugouvrščeni Val, ki je v prvem delu sezone zbral 10 zmag in en sam poraz, je na četrtem derbiju letošnjega D-ligaškega prvenstva z velikimi težavami in s pomočjo sodniške napake upravičil vlogo favorita in po petih razburljivih setih in 120 minutah premagal tokrat odlično Sočo - kot je po tekmi priznal trener Kustrin -, ki se z zgolj tremi osvojenimi uspehi bori za obstanek v ligi. Derbi je vendarle derbi, tako da razlike na lestvici sploh ni bilo opaziti v prvem setu, ko so gostje popolnoma nadi- grali domačo ekipo, ki je v uvodnih minutah zatajila v vseh elementih igre. Soča je takoj povedla s 3:10, solidno vodstvo pa je nato ohranila do konca niza. Tedaj se je trener David Corva odločil za spremembo v postavi. Magajne, ki je v prvem nizu vstopil na igrišče kot krilo, je v drugem se-tu zaigral v vlogi korektorja; poteza se je takoj obrestovala, saj je bilo opaziti le Val na igrišču, kot priča delni izid drugega niza, med katerim so domači gostom dovolili le devet točk. Tretji set je bil nato izenačen vse do izida 19:18, nato pa je Val uspešno izvedel serijo napadov in zasluženo osvojil niz. Podobnemu scenariju so bili gledalci priča v četrtem nizu, tokrat pa je v končnici prevladala Soča. V odločilnem »tie-breaku« je pri izidu 4:4 Val dosegel tri zaporedne točke. Vse je kazalo, da je bila prednost odločilna, igralci Soče pa sploh niso vrgli puške v koruzo in izenačili pri izidu 15:15. Naposled pa je Val dosegel dve zaporedni točki, zad- Tudi na prvi tekmi v Sovodnjah je zmagal Val njo pa po zaslugi sodnice, ki je spregledala dotik v bloku Ma-gajneja in Persoglie ter tako dosodila v korist Vala odločilno točko, ki bi drugače pripadala Soči. Ne glede na to, gre zabeležiti zmago Vala, čeprav z madežem. (av) alpsko smučanje - Slalom FISI v organizaciji SK Devin Trbiž »boljši« od Maribora Od članov združene ekipe ZSŠDI je bil najboljši Nikola Kerpan (5. mesto) primorski smučarski pokal - V Cerknem Na Miškotovem pokalu tudi »naši« protagonisti Smučarji ŠD Mladina iz Križa so bili na mladinski društveni lestvici drugi šah - Mednarodni turnir Hit Open Riccobon je doslej pokazal največ smučanje - FIS Race Katrin Don tokrat ni bila v ospredju Alpska smučarka openske Brdine Katrin Don (letnik 1998) ni bila prav nič zadovoljna z včerajšnjim veleslalom za FIS točke v Sestrieru v Piemontu. Donova, ki se je uvrstila na 59. mesto (čas 2:35,21), je takole ocenila svoj nastop: »Tako v prvi vožnji kot v drugi sem storila nekaj napak, ki so mi na koncu drago stale. Proga je bila ledena in trda. Tokrat nisem imela pravega občutka. Tudi fizično sem v zadnjem delu popustila. Bilo je kar zahtevno«. Včeraj je zmagala Martina Perruchon (letnik 1996, čas 2:20,91). Na tretje mesto (2:21, 05) se je uvrstila Arianna Stocco (1996), ki je kot Donova članica deželne ekipe. Stocco-va, doma iz Naborjeta v Kanalski dolini, se je v letošnji sezoni preizkusila tudi v evropskem pokalu. V kategoriji mlajših mladink (1998-1999) je Katrin Don zasedla 22. mesto. Najhitrejša je bila Serena Viviani (letnik 1999, čas 2:22,47). Danes bo v Sestrie-ru še slalom. (jng) NOGOMET Mladinci: Vesna KO, Sovodnjam pa tri točke Ronchi - Vesna 2:1 (1:1) Strelec za Vesno: Sammartini v 37. Vesna: Bombardieri, Gleria Sossi, Paolucci, Žerjal, Verzier, Vattovaz, Antonič, Poiani, Sammartini, Stanich (Paoli), Cuk Trener: Tof-foli. Rdeča kartona: Verzier, Gleria Sossi. Nogometaši Vesne so v deželnem prvenstvu mladincev v ponedeljek zvečer izgubili v Romjanu proti domači ekipi Ronchi. Gostje so povedli s Sammartinijem. Nato so gostitelji izenačili pred odhodom v slačilnico in drugi gol dosegli v drugem polčasu, ko je Vesna igrala z dvema igralcema manj. Pro Gorizia - Sovodnje 1:2 (1:1) Strelec: Jason Visintin 35. in 73. Sovodnje: Ferro, Lutman, Clanci (Falcone), G. Visintin, Komjanc, Trevisan, Markovič, De Fornasari (Terpin), Čavdek, Persoglia, J. Visintin (Antonini). Trener: Sambo. V pokrajinskem prvenstvu mladincev je belo-modrim uspelo v gosteh premagati goriškega tekmeca. Oba zadetka je dosegel Jason Visintin. Gostitelji so sicer povedli v 15. minuti, nato pa so se sovodenjci zbrali in do konca odnesli domov vse tri točke. Gaja drevi v Gorici, v soboto tudi Mladost Gaja bo drevi ob 20.30 v Gorici igrala zaostalo tekmo 2. amaterske lige proti Audaxu. V 1. amaterski ligi bo v soboto, poleg Sovodenj, igrala tudi Mladost. Ekipa iz Doberdoba bo ob 15.00 gostovala v Krmi-nu pri Cormoneseju. V nedeljo je SK Devin organiziral deželno tekmo v slalomu za kategorijo dečkov in naraščajnikov na Trbižu za Pokal Alternativa Sport. Tekmo bi bili morali po programu organizirati šele 27. februarja, toda deželna zveza FISI jo je anticipirala za slab mesec. Za SK Devin je vse skupaj bilo v veliko breme. Na koncu pa se je vse srečno izteklo. Organizatorji so bili zadovoljni. Sla-lomsko tekmo so izvedli za zahtevni trbiški progi Priesnig. Uredili so dve različni progi. Mladi smučarji so odpeljali dve vožnji, kar je bilo zaradi slabih snežnih razmer zelo tvegano. V Mariboru so na primer odpovedali nedeljski slalom ženskega svetovnega pokala. Na tekmo se je prijavilo 22 klubov in startalo je 138 tekmovalcev, največ, kar 26, jih je prijavil krajevni licej Bachman, ki je na društveni lestvici zasedel prvo mesto. V petčlanski združeni ekipi ZSŠDI so smučarji naših društev dosegli solidne uvrstitve: v kategoriji deklic je bila Chiara Valdema-rin (Brdina) 7., medtem ko je Cateri-na Sinigoi (Devin) odstopila, v kategoriji dečkov je Nikola Kerpan (Mladina) zasedel 5. mesto in bil tudi nagrajen, Alan Tavčar (Brdina) pa je bil takoj za njim na 7. mestu, Enrico Sla-vich (Devin) je tokrat odstopil. Na 21. mednarodnem turnirju Hit Open v Novi Gorici so že odigrali pet od devetih kol. V A turnirju je od zamejskih šahistov doslej največ pokazal Elia Riccobon, ki je zbral 3 točke s prav toliko zmagami in dvema porazoma proti velemojstroma Vladimirju Jepišinu in Siniši Dražicu. Zelo dobro je zaigral tudi Matej Gruden, ki je zbral 2,5 točk. Po uvodnem porazu proti kotiranemu Danjelu Be-letiču in zmago proti šibkejšemu nasprotniku je nanizal tri remije proti nasprotnikom z znatno višjim elo točkovanjem. Mojster Pino Lakovič je zaigral nekako po pričakovanjih z zmagama in remijem proti slabšim in porazoma proti boljšima nasprotnikoma in s skupnim izkupičkom 2.5 točke Enrico Genzo je vseh pet kol igral proti nasprotnikom z nižjim elo točkovanjem, tako da ga izkupiček dveh točk ne more zadovoljiti. Zelo dobro je začela Lejla Juretič, ki je v prvem kolu premagala mojstrskega kandi- data Dušanja Rusjana, v drugem pa remizirala proti prav tako mojstrskemu kandidatu Timothyju Šucu. V naslednjih treh kolih pa je izgubila proti boljšim nasprotnikom. Točko in pol je prav tako zbral Jan Gergolet, a proti slabšim nasprotnikom kot Ju-retičeva. Kaj več od dveh točk je verjetno pričakoval tudi Saša Kobal. Nazadnje je Igor Laco - Lakovič dosegel eno samo zmago. V B turnirju pa je Jaro Brecelj zbral doslej 3 točke, njegova sestra Jasna pa dve. Turnir se bo zaključil jutri. Marko Oblak □ Obvestila SK DEVIN in ZSŠDI organizirata 5. izvedbo pobude »Kekec na smučeh«, mednarodne tekme za tečajnike smučanja in za vse otroke, v nedeljo, 14. februarja 2016, v kraju Forni di Sopra. Vabljeni tečajniki zamejskih klubov in klubov iz Slovenije. Informacije na info@skdevin.it. Smučarsko središče v Cerknem je v nedeljo gostilo drugo preizkušnjo Primorskega smučarskega pokala 2016, veljavno za Mi-škotov pokal (organizator SK Kalič). Smučarji zamejskih klubov so dosegli nekaj solidnih uvrstitev in v različnih kategorijah tudi stopili na zmagovalni oder. V kategoriji baby sprint je bil Maj Sedmak (Mladina) 3. Sed-makov klubski sotekmovalec Francesco Lo-preiato se je v kategoriji miški uvrstil na 2. me-sto.Smučarki openske Brdina Petra Kalc je zmanjkalo nekaj sekund, da bi se uvrstila na tretje mesto. Morala se je zadovoljiti s četrtim mestom. V kategoriji dečkov sta se Luka Sedmak in Ivan Santagati (oba Mladina) uvrstila na 2. in 3. mesto. Jan Sedmak (Mladina) se je v kategoriji naraščajnikov povzpel na sam vrh lestvice. Podobno kot Ivan Kerpan (Mladina) v kategoriji članov. Med mladinci je bil Matej Kalc (Brdina) drugi. V kategoriji veteranov se je Claudio Skerk (Devin) uvrstila na 3. mesto, medtem ko je bil klubski tovariš Franco Parmesani četrti. Na mladinski društveni lestvici se je kriška Mladina uvrstila na drugo mesto. Boljši so bili le smučarji SK Javornik. Skupno je nastopilo trinajst klubov iz Slovenije in Italije (Brdina, Devin in Mladina). Prihodnja tretja preizkušnja Primorskega smučarskega pokala bo v soboto, 20. februarja, z veleslalomom na Javornikih. Organizator Pokala Javornik je istoimenski smučarski klub. Če na Javornikih ne bo snega (potrdili naj bi v prihodnjih dneh ali drugi teden), bodo veleslalom premestili v Cerkno. dario kante Pomaga Primorju, rad pa se vkrca na letalo Prosečan Dario Kante je eden izmed institucij slovenskega nogometa v Italiji. Predsednik prose-škega FC Primorje je bil neprekinjeno šestnajst let, od leta 1984 do 2000. Pod njegovo taktirko so rde-če-rumeni preživeli »zlata leta« v zgodovini proseškega kluba. »Igrali smo v promocijski ligi. Imeli smo mladinske ekipe in številne domače igralce v članski ekipi. Nato so se začele težave in skorajšnji propad kluba. Zdaj pa se skušamo znova dvigniti na noge,« je dejal Kante, ki je znova priskočil na pomoč klubu pred dvema letoma. »Prosili so me, če bi znova pomagal Primorju. Šest let sem miroval. Moj odgovor je bil pritrdilen. V odboru pa dejansko nimam nobene funkcije. Pomagam pa tako pri vodenju društva na administrativni ravni kot tudi na igrišču. Stike imam z deželno nogometno zvezo in ob nedeljah pomagam tudi kot sodnikov pomočnik.« Kante je mimogrede omenil, kako so se spremenila pravila in kako težko je dandanes voditi društvo: »Nekoč ni bilo toliko težav. Zdaj postaja vse skupaj prezahtevno, preveč obremenjujoče. Predsedniki športnih društev imajo zelo zahtevno in odgovorno nalogo.« Kante je pri Primorju igral nogomet zelo malo časa. »Le do dvajsetega leta starosti. Igral (vratar) sem pri Primorju in tudi pri Olimpiji iz Grabrovca, ki je predhodnik repenskega Krasa. Napredovali smo iz 3. v 2. amatersko ligo, ki sta bili takrat veliko bolj kakovostni.« Kot odbornik je pri Primor-ju začel delovati proti koncu sedemdesetih let prejšnjega stoletja. »Na začetku sem treniral vratarje mladinskih ekip. Nato sem prevzel funkcijo blagajnika in leta 1984 sem postal predsednik.« Kante je bil med snovalci združenih ekip. Z Edvardom Kra-pežem sta zasnovala sodelovanje med Borom in Primorjem. »Podpiram sodelovanje med društvi. Edini pogoj pa je, da sta si društvi enakovredni. Nihče ne sme prevladati,« je poudaril Kante in dodal: »Pred leti se namreč ni obneslo sodelovanje med Primorjem in Krasom. Nazadnje niti s kriško Vesno«. Kante rad potuje. Pred kratkim je obiskal Burmo. »Bil sem že na vseh celinah. Obiskal sem že skoraj sto držav. Na potovanje se z ženo odpravim dvakrat letno. Kam bi rad odpotoval v prihodnje? Ne vem. Nove Zelandije na primer še nisem obiskal.« (jng) / RADIO IN TV SPORED Sreda, B. februarja 2016 19 RAI3bis RAI1 RAI2 RAI3 6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 7.00 Buongiorno Italia 7.30 Buongiorno Regio-ne 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidia-no 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 15.10 Nad.: La casa nella prateria 16.00 Aspet-tando Geo 16.40 Geo 20.00 Blob 20.15 Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Chi l'ha visto? RAI4 12.55 Heroes 14.25 Fairy Tail 15.25 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.30 Streghe 17.35 Novice 17.40 Rookie Blue 19.10 Web Series Collection 19.20 Supernatural 20.10 Ghost Whisperer 21.10 L'ispettore Coliandro 23.05 L'attacco dei Giganti 23.35 Fargo RAI5 RAI MOVIE 13.55 Film: Piedone a Hong Kong (pust., It., '75) 15.50 Film: Doppio inganno (triler, '91, i. G. Hawn) 17.45 Novice 17.50 Film: I magnifici sette cavalcano ancora (vestern, '72) 19.35 Film: Aragosta a colazione (kom., '79) 21.15 Film: Alta fedelta (kom., '00, i. J. Cusack) 23.15 Movie.Mag 23.45 Film: Blow Out (triler, '81, r. B. De Palma, i. J. Travolta) RAI PREMIUM 11.35 Nad.: Un posto al sole 12.30 Serija: II maresciallo Rocca 13.25 Nad.: Le ragaz-ze di piazza di Spagna 14.00 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 14.05 Nad.: Luisa Spagnoli 15.50 Nad.: Un medico in fa-miglia 17.40 Novice 17.45 Nad.: Il paradiso delle signore 18.40 Nad.: Pasión prohibida 19.30 Nad.: Terra nostra 20.15 Nad.: Una grande famiglia 21.20 Nad.: Un'altra vita 23.10 Mister Premium NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (31. januarja 2016) Vodoravno: B. S., I. P., maranta, rtiči, Olivier, EES, kratular, cret, ata, Alan, The Rolling, ano, Stones, Maes, ot, tip, K. E., oliva, kakav, labial, Aral, dar, Amado, okop, ikt, Rode, rep, Dabar, strategija, arijanec, lazaret, NATO, Mito, Elijan, Milito, I. t., Ekar, Kijev, Vano-ni, Ali, Lana, sneda, grahor, las; na sliki: The Rolling Stones. SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (2. februarja 2016) Vodoravno: Kopa, Tanatos, ska, okoste-nelost, TASS, Malta, Ciano, Carpi, A. R., argon, Al Oerter, Kristian, Oleg, Cene, V. A., no, Franček, Tristan, A. D., A. I., I. P., radar, A. K., atomisti, Eva, Abram, E. M., Saar, Melita, partizanka, Anita, arka, Brian; nasliki: Kristian Vidali. RETE4 SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.10 TDD predstavlja 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 6.00 Aktualno: Il caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 9.55, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Storie vere 11.10 A conti fatti 12.00 La prova del cuoco 14.05 16.40 La vita in diretta 15.00 Torto o ragione? Il verdetto finale 18.45 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.20 Film: Un fantastico via vai (kom., It., '13) 23.20 Porta a porta 6.50 Nad.: Quincy 9.10 Nad.: Bandolera 9.40 Serija: Carabinieri 10.45 Ricette all'ita-liana 11.30 18.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg Distretto 21 16.35 Ieri e oggi in TV 16.50 Film: Il mio amico zampalesta (kom., '94) 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 6.00 14.00 Detto fatto 7.15 Serija: Il toc-co di un angelo 8.00 Serija: Un ciclone in convento 9.30 13.30 Rubrike 10.30 Cro-nache animali 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Cold Case 18.00 Šport 18.50 Serija: N.C.I.S. 21.00 Zio Gianni 21.10 LOL 21.15 Serija: Hawaii Five-0 22.50 90° minuto 14.SS Wild Italy 1S.4S Oceani 16.40 Human Planet 17.30 Nilo re dei fiumi 18.20 Novice 18.30 20.40 Passepartout 19.001 te-sori dell'architettura 19.SS Divini devoti 21.1S Strinarte 22.00 Simon Shama e il po-tere dell'arte 22.SS Lo stato dell'arte 23.30 365 Paolo Fresu, il tempo di un viaggio 21.15 Film: Via dall'incubo (triler, '02, i. J. Lopez) 23.45 Film: L'ultima eclissi (dram., '95, i. K. Bates) _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Uomini e donne 16.10 Nad.: Il segreto 17.10 Pomeriggio Cinque 18.45 Caduta libera! 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'invadenza 21.10 Film: Che bella giornata (kom., It., '11, i. C. Zalone) 23.05 Matrix _ITALIA1_ 6.45 Risanke in otroške oddaje 8.25 Nad.: Una mamma per amica 10.25 Serija: Ever-wood 12.25 18.30 Dnevnik, vreme in prometne informacije 13.05 Šport 13.45 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: Futurama 15.00 Serija: The Big Bang Theory 15.35 Nan.: 2 Broke Girls 16.00 Serija: E alla fine arriva mamma! 16.55 Serija: La vita secondo Jim 17.45 Nan.: Mike & Molly 18.10 Nan.: Camera Café 19.25 Serija: C.S.I. - Scena del crimine 21.10 Film: Troy (pust., '04, i. B. Pitt, E. Bana, O. Bloom) _IRIS_ 12.50 Film: SMS - Sotto mentite spoglie (kom., It., '07) 14.40 Film: Il comune sen-so del pudore (kom., It., '76) 17.10 Film: Men Don't Leave (dram., '90, i. J. Lange, K. Bates) 19.20 Serija: Renegade 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: The Fighter (biogr., '10, i. M. Wahlberg, C. Bale) 23.20 Storie di cinema 23.45 Film: Guida per riconoscere i tuoi santi (dram., '06, i. S. LaBeouf, R. Downey Jr.) LA7 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.20 0.45 Ta-gadà 16.30 Serija: Il commissario Cordier 18.20 Serija: L'ispettore Barnaby 20.35 0.15 Otto e mezzo 21.10 La gabbia LA7D 6.201 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.00 11.50, 19.00 Cuochi e fiamme 9.00 15.20 I menu di Benedetta 12.55 0.20 Serija: In Treatment 13.30 Nad.: Grey's Anatomy 17.05 The Dr. Oz Show 18.55 Dnevnik 21.10 Film: Puo succedere anche a te (kom., '94, i. N. Cage) 23.05 La mala edu-caxxxion TELEQUATTRO 6.0013.20, 17.45, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 6.30 Rubrika: Le ricette di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 13.00 20.00 Dodici minuti con Cristina 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 19.00 Trieste in diretta 21.00 Az-zurro Italia 23.30 Roma InConTra LAEFFE CIELO 12.15 13.15 MasterChef USA 13.00 Novice 14.15 MasterChef Australia 16.15 Buying & Selling 17.15 Tiny House - Piccole case per vivere in grande 18.15 Fratelli in affari 19.15 Affari al buio 20.15 Affari di famiglia 21.10 Film: Apocalypse Pompeii (zf) DMAX 12.30 Property Wars 13.20 20.20 Banco dei pugni 14.10 Affare fatto! 15.05 19.30, 22.55 Te l'avevo detto 15.55 Chi ti ha dato la patente? 16.50 21.10 Come e fatto il cibo 18.10 Affari a quattro ruote 19.00 Come andra a finire? SLOVENIJA1 6.00 Odmevi 6.55 Dobro jutro 11.1518.20 Kviz: Vem! 11.45 Umetnost igre 12.15 Nan.: Vrtičkarji 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti in vreme 13.30 Intervju 14.20 Prava ideja 15.10 Mostovi -Hidak 15.40 Kviz: Male sive celice 16.25 Profil 17.30 Turbulenca 17.55 Novice 18.00 Eko utrinki 18.05 Risanke in otroške serije 19.30 Slovenska kronika 20.05 Film: Zlata kletka (kom., Fr., '13) 21.30 Kino fokus 22.00 Odmevi 23.05 Nad.: Tannbach, usoda neke vasi SLOVENIJA2 7.00 19.05 Risanke in otroške odd. 8.05 Zgodbe iz školjke 8.45 Točka 10.0010 domačih 10.45 eRTeVe 11.00 17.00 Halo TV 12.00 Dobro jutro 14.25 Smučarski teki: SP, sprint 18.00 Nan.: Fina gospa 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Bučke 20.20 Čas za Manco Košir 21.15 Dok.: Ples na zaslonu 22.15 Odd.: Bleščica 22.50 Aritmija 23.20 Arit-mični koncert KOPER 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 Me-ridiani 15.30 Dok.: Šport brez meja 16.00 Potopisi 16.25 Boben 17.25 Vsedanes -Vzgoja in izobraževanje 18.00 Sledi 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.10, 23.55 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Ciak Junior 20.00 Slovenski magazin 20.30 Webolution 21.00 Dok.: Hrup 22.15 City Folk 22.55 Najlepše besede 23.25 Dok.: K2 POP TV 7.00 Risanke in otroške serije 8.50 10.00, 11.20, 12.30 TV prodaja 9.05 15.45 Nad.: Italijanska nevesta 10.30 17.05 Nad.: Odpuščanje ljubezni 11.35 Kuharski dvoboj tortic 12.45 Dr. Oz 13.45 Serija: Zdravnica malega mesta 14.45 Nad.: Plamen v očeh 16.45 18.55, 22.10 Novice in vreme 17.55 Nad.: Usodno vino 20.00 Film: Dovolj mi je (krim., '02, i. J. Lopez) 22.45 Serija: Na kraju zločina - New York KANAL A 7.00 18.00, 19.50 Svet 7.55 Serija: Odbita rodbina 8.20 13.50 Nan.: Vice v predmestju 8.45 Risanke 9.35 Top Gear ZDA 10.30 11.45, 13.20 Tv prodaja 10.45 18.55 Serija: Komisar Rex 12.00 17.05 Serija: Nikita 12.55 Nan.: Blažen med ženami 14.20 Film: Ko se rodi ljubezen (druž.) 16.10 20.00 Serija: Kar bo, pa bo 21.00 Film: Henryjev zločin (kom.) 23.00 Film: Sončna dirka (dram., '96, i. H. Berry) PLANET TV 12.00 Tv prodaja 12.30 23.35 Nan.: Prijatelji 13.05 Nad.: Talenti v belem 14.10 Ellen 15.05 22.15 Serija: Preiskovalci na delu - N.C.I.S. 16.00 Nad.: Esperanza 17.05 Film: Vinogradniško posestvo (rom.) 19.00 IRIS Sreda, 3. februarja Iris, ob 21. uri VREDNO OGLEDA The fighter ZDA 2010 Režija: David O. Russell Igrajo: Christian Bale, Mark Wahlberg, Amy Adams, Melissa Leo in Robert Wahlberg Dicky Ecklund je kot boksarska legenda v velik ponos mestu Lowell. Po tem, ko je izgubil tekmo proti svetovnemu prvaku Sugar Rayu, pa za Dic-kyja in njegovo mesto nastopijo težki časi. Boksarske dni pusti daleč za sabo, zapravi velik talent in zaide v globoke težave z mamili. Njegov mlajši pol brat Micky medtem postane boksar, vendar nima velikih možnosti za osvojitev naslova prvaka. Kljub velikemu prizadevanju namreč Micky izgublja boj za bojem. Film je resnična zgodba o dveh bratih boksarjih, trenirata in se borita za zgodovinski naslov a tudi združitev družine. Ko namreč dobita priložnost za nastop na svetovnem prvenstvu, se mora celotna družina združiti, da bi si spet pridobila nekdanji ponos in slavo. 21.55 Danes 19.25 23.10 Planet Debate 19.50 Vreme in šport 20.00 Film: Frka v bajti (kom.) RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, na-povednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Radioaktivni val z Borisom Deve-takom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena: Ana Praček Krasna - Slovenka v Ameriki; 11.00 Studio D; 11.15 Iz domačega lonca prijetno diši (Marija Merljak); 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Tiste mrzle januarske noči; 14.40, 17.10 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Bruno Volpi Lisjak: Vojn po morju - 18. nad., sledi Music box; 18.00 Glasbeni magazin, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Jutranja kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.30 Sredine minute; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 Živalski blues; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Na re-šetu; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Koncertna prizorišča; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eu-roregione News; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 20.30 I divergenti; 13.00, 20.00 Com-mento in studio; 13.33 Ora musica; 14.00 Playlist; 14.35, 18.00 Glasba; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 Classi-camente/Liricamente; 23.30 Sonoramente classici; 0.00 Nottetempo. 11.00 14.00, 20.00 Il cuoco vagabondo 13.05 Bourdain: Cucine segrete 15.00 Chef Sara in Italia 15.55 David Rocco: Dolce vita 17.00 Jamie: Ricette a 5 euro 17.55 Il cer-catore dei venti 18.55 Il re dello street food 21.05 Serija: Annika - Crime Reporter 22.50 Film: L'amante di Lady Chatterley (dram.) DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A Radioaktivni val med 8.10 in 10.00 bo danes gostil Inacia Bintchendeja, bolje poznanega kot Janeza Belino, ki je pred mnogimi leti nastopal kot dopisnik iz Ljubljane v Tv Popru in kot igralec v gledališki predstavi Boris Kobala Afrika ... ali na svoji zemlji. Tokratna oddaja Iz domače zakladnice ob 13.20 je javnega značaja in bo potekala v Prosvetnem domu na Opčinah. Izbira lokacije je seveda povezana s Kraškim pustom. Glavni glasbeni gost oddaje bo ansambel Nebojsega, ob njem pa bodo v živo zaigrali še nekateri drugi kraški glasbeniki. Vodita Aleksi Jercog in Maruška Gustin. Glasbeni magazin ob 18.00 se bo pričel s predstavitvijo najnovejše cd plošče priznane danske violinistke Janine Jansen, ki je združila moči z dirigentom Antoniom Pappanom za vrhunsko izvedbo skladb Brahmsa in Bartoka. Sledijo poročila o najnovejši operni uprizoritvi v gledališču Verdi v Trstu, kjer so na sporedu ponovitve opere Norma Vin-cenza Bellinija, o poklonu Pavletu Merkuju v izvedbi Zveze cerkvenih pevskih zborov, o počastitvi Dneva madžarske kulture v Slovenski Filharmoniji in o dvajsetletnici požiga gledališča Fenice, ki so se je v Benetkah spomnili z izvedbo opere La Traviata Giuseppa Verdija. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2016 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2016 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasits@primorski.eu - oglasigo@primorski.eu Brezplačna tel.št. 800912775 Faks (TS) +39 040 7786339 Faks (GO) +39 0481 356329 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Sreda, 3. februarja 2016 VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. ^ VREME, ZANIMIVOSTI . 50 Piancavallo...... . 20 33 Forni di Sopra...... 25 30 Zoncolan........... 25 40 Trbiž................ 30 45 Osojščica........... 35 40 Mokrine 60 Slon ubil škotskega turista BANGKOK - Na tajskem otoku Samui je slon med izletom ubil 36-letnega škotskega turista. Vrgel ga je na tla, nabodel in poteptal, hčerka in vodnik pa sta se huje poškodovala. »Menimo, da so slona razburile visoke temperature, poleg tega pa ni bil vajen vodnika,« je dejal vodja lokalne policije Paiboon Omark. Škotski turist je imel nožno protezo, zaradi česar mu ni uspelo zbežati. Na Tajskem je približno 4000 udomačenih slonov, 2500 pa jih živi vdivjini. Pogosto jih uporabljajo za turistične izlete, ki so velikokrat nezakoniti. »Slonjih samcev ne smejo uporabljati v turistične namene, ker so preprosto preveč nepredvidljivi,« ocenjuje Edwin Wiek, vodja tajske nevladne organizacije Wildlife Friends. Dodal je, da je bila to že šesta nesreča s podivjanim slonom v zadnjih petih mesecih. Meg Ryan spet režiserka LOS ANGELES - Igralka Meg Ryan si želi ponovno sesti na režiserski stol. Po pisanju filmskega portala Variety naj bi skupaj s pisateljico in scenaristko Delio Ephron na veliko platno prenesla ljubezensko romanco The Book, ki se odvija v svetu založništva. Ryanova je kot režiserka debutirala s filmom Ithaca, ki je v ameriške kinematografe prišel oktobra lani. Dogajanje v filmu je postavljeno v leto 1942 v manjše kalifornijsko mesto, ob Rya-novi so v filmu zaigrali Tom Hanks, Sam Shepard in Jack Quaid. Ryanova in Ephronova sta leta 1998 že sodelovali pri romantični komediji Čaka te pošta. postoJnska Jama - Redek pojav navdušil biologe Samica proteusa izlegla jajčece Breja samička branila svoje edino jajčece in s silo preganjala druge ribice - Leta 2013 jih je izlegla dvaindvajset r ::f y avtomobili Indijski Tata Motors ni imel sreče POSTOJNA - V soboto so v Postojnski jami opazili, da je samica človeške ribice oz. proteusa izlegla jajčece. »Hišna« biologa sta nemudoma prestavila preostalih šest proteusov iz akvarija v Koncertni dvorani, zdaj pa v Postojnski jami čakajo, če se bo ponovil čudež iz leta 2013, ko je samica izlegla 22 jajčec. Gre za zelo redek pojav oz. skorajda čudež narave, saj se je avgusta 2013 prvič zgodilo, da so bili v turistični jami priča izleganju jajčec človeške ribice, ki velja za eno najbolj zapletenih in skrivnostnih bitij podzemlja. Minulo soboto je eden izmed vodnikov v jami opazil, da je na steklo akvarija v Koncertni dvorani pritrjeno jajčece človeške ribice. Ob jajčecu je bila tudi breja samica, ki je jajčece čuvala. O dogodku so nemudoma obvestili oba biologa, zaposlena pri Postojnski jami, ki sta se še isti večer urgentno odpravila v jamo in si ogledala stanje, so sporočili iz postojnske družbe. Ob prihodu v jamo sta biologa Primož Gnezda in Sašo Weldt opazila, da je breja samička branila svoje edino jajčece in s silo preganjala druge ribice, ki so se ji poskušale približati. Zato sta biologa prijela lovilne mrežice in pazljivo prestavila preostalih šest proteusov, s čimer sta samički in jajčecu zagotovila mirno okolje. Glede na izkušnjo izpred dveh let bi nevarnost za jajčece lahko predstavljale tudi postranice, ki jim jajčece predstavlja slasten zalogaj. Vendar pa v obdobju enega meseca človeških ribic niso hranili in je zato v akvariju prisotnih le nekaj postranic, ki pa se navadno skrivajo med prodom, pojasnjujejo v Postojnski jami. Zdaj bo treba sicer počakati, če bo breja samička izlegla še več jajčec - na- Človeška ribica v Postojnski jami zadnje jih je bilo 22 -, saj to običajno počne več dni. Samička lahko namreč izleže še več jajčec, lahko pa se zgodi, da bo preostala jajčeca, ki jih še ni izlegla, preprosto reabsorbirala in na ta način privarčevala energijo za naslednje razmnoževanje. V Postojnski jami zdaj seveda upajo na še kakšen čudež. Zlati krofi po 100 evrov NEW YORK - V brooklynski restavraciji Manilla Social Club lahko gosti za zasoljenih 100 dolarjev uživajo v krofih, polnjenih z nadevom iz šampanjca in posutih z zlatimi mrvicami. Krof je del prehrane vsakega povprečnega Američana in lahko ga kupijo tudi za manj kot dolar, vendar ne v restavraciji Manilla Social Club, kjer je glavni kuhar ustvaril krofe, imenovane Golden Cristal Ube. Nekateri bi rekli, da je cena previsoka, a ljudje čakajo v vrsti, da bi jih naročili, pravi lastnik restavracije Björn Delacruz. »Nisem si mislil, da bodo prišli ljudje in naročili naenkrat tudi deset krofov. A to je New York,« je dejal Delacruz. Povedal je še, da je krof zasnovan tako, ker je velik ljubitelj šampanjca in je želel na poseben način proslaviti odprtje restavracije, poročajo tuje tiskovne agencije. NEW DELHI - Indijski avtomobilski proizvajalec Tata Motors razmišlja o preimenovanju svoje nove kombilimuzine, ki jo bo kmalu dal na trg, saj jo je precej nesrečno poimenoval zica. Ker po vsem svetu trenutno narašča strah pred virusom s tako rekoč enakim imenom, v Tati sedaj «ocenjujejo celotno situacijo». Dokončne odločitve še niso sprejeli. Indijska družba je v zadnjih tednih vodila intenzivno oglaševalko kampanjo za svojo malo zico, v kateri je ob avtomobilu glavna zvezda nogometaš Barcelone Lionel Messi. Avtomobil nameravajo predstaviti na indijskem avtomobilskem salonu Auto Expo 2016, ki bo v New Delhiju vrata odprl ta teden. Vse skupaj pa na smolo Tate sovpada s širjenjem virusa zi-ka, kar zveni enako kot zica, ki ga je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) v ponedeljek razglasila za nevarnost za javno zdravje po vsem svetu. www.primorski.eu slikarstvo Boschu pripisali Skušnjave DEN BOSCH - Mednarodna skupina strokovnjakov je nizozemskemu slikarju Hieronymusu Boschu (14501516) na novo pripisala sliko Skušnjave sv. Antona. Da je slika na hrastovem nosilcu, ki je nastala med letoma 1500 in 1510, Boschevo delo, po njihovih besedah potrjujejo raziskave v sklopu konservatorsko-restavratorskega projekta Bosch.Delo, ki ga sicer hranijo v Muzeju umetnosti Nelson Atkins v Kansas Cityju v ZDA, je bilo doslej pripisano enemu od Boschevih učencev. Strokovnjaki so Boschev opus proučevali šest let. Njihova raziskava je doslej največja umetnostnozgodovinska raziskava o Boschevem delu. Doslej poznani Boschev opus šteje 45 umetnin, od tega 20 slik in 25 risb. Bosch se je rodil v družini slikarjev, ki je izvirala iz Aachna. O njegovem življenju je malo znanega, slik ni datiral. Njegovo ime je mogoče zaslediti v dokumentih slikarske bratovščine rojstnega kraja od leta 1486, ko so ga označili za «odličnega slikarja». Bil je slikar vizionar trdne katoliške vere, četudi po osnovni naravnanosti pesimist in umetnik, ki je z izredno domišljijo upodobil neizprosno versko moralo svojega časa. Njegove alegorije so polne demonov, fantastičnih bitij, grozljivih prizorov iz pekla, strašnih kazni in trpljenja za grehe. Kljub vsej fantastiki svojih figur in prizorov pa je podrobnosti obdelal mojstrsko realistično. Uporabil je revolucionarno kompozicijo, saj se je odpovedal tradicionalnim shemam, in jo brez formalnih pomislekov podredil dramatični izpovedi. S svojim delom je močno vplival na Pietra Bruegla in na mnoge generacije slikarjev, vse do nad-realistov in Salvadorja Dalija.