Naročnina se plačuje vnaprej in stone mesečno din. 1'50; polletno din- 8'— in letno din. 15'— ; v inozemstvo dvojno. — Vse poši-ljatvenanaslovlista »Sedanjost". Nezaprte reklamacije poštnine RŽAVNA\oste- — Jzhaja vsak četrtek z JSKAKHJl2HlClflle|jskim datumom v Novem mestu. LJUBLJANI"] m m mm If 01 1 p1 ff Oglasi: V2 strani din. 250’—, Vi in V8 sorazmerno ; manjši: mm 40 par; trivrstični in ob-smrtnice 35 par; poslana, reklamne notice itd. v besedilu mm din. 1.—. Koristonosna društvena priobčila 30% popusta. Pri večkratoglaševanju znaten popust. Ob novem 1922« Betu! Zopet je -eno leto v — zgodovini. Računski zaključek Slovenije izkazuje znaten primanjkljaj v našem narodnem, kulturnem, gospodarskem, posebno pa v političnem življenju. Ne samo, da nismo zadržali to, kar smo imeli, temveč smo Slovenci strahovito nazadovali. Korupcija se je razpasla tudi pri nas. draginja vedno veča, davki se nepravično in brez upoštevanja dejanskih razmer izterjujejo v vedno rastočem obremenjevanju, mladina je pod nasilno vpelje-vano sokolsko vzgojo zavrgla bogaboječnost in posurovela, narodni ponos slovenstva se tepta hujše kot pod katerokoli vlado narodnih nasprotnikov, gospodarstvo propada in izseljevanje je zavzelo tako obsežnost, da je že davno izcimljeno število dopuščenega izseljevanja, v političnem oziru pa je Slovenija doživela najbujši udarec ob sprejetju centralistične ustave, ki je začasno pokopala avtonomijo Slovenije in krasno jugoslovansko idejo bratsko vzajemnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev ter hočeš- nočeš tudi Bolgarov. Dokler je SLS čuvala enotnost in nedeljivost lepe naše Slovenije, bila je naša ožja domovina v vsakem oziru nzor urejenosti vsem drugim delom naše države in upravičeno je bilo upanje, da se bo pod njenim vodstvom v kratkem pokazal celo napredek in zadovoljivo gospodarsko in socialno življenje. Toda danas? Samo en primer: trboveljski premogokop grozi ustaviti delo, ker nima -vagonov za odpeljavo premoga, zagrebško železniško ravnateljstvo pa vzema iz prometa nekatere vlake, ker nima premoga, dočim se nahaja v Srbiji 2500 naših vagonov. To so razmere, ki vpijejo do neba! Toda poglejmo v Belgrad. Tamkaj opazujemo hud boj dveh tajnih oficirskih organizacij ,č.me" in „bele“ roke ža nadvlado, Ta boj se je prenesel tudi v parlament. Vsi višji častniki so Srbijanci in v tem duhu se je tudi zbornica razdelila v posamezne skupine. nčmorokcD ne zahtevajo samo pomiloščenje v Solunu obsojenih častnikov in uradnikov, temveč tudi vlado, ki bi po pruskem načinu držala na vajetih ostala plemena ter zadrževala vsestranski razvoj posameznih pokrajin s preprečitvijo priro-dnih pogojev za u.rejeno življenje. Politično hujškaštvo in podkupovanje iz virov policajdemokratske izvozničarslje politike je pri volitvah pretegnilo proti ljudstvu. To razmerje se je stopnjevalo do skrajnosti. Radičevim poslancem se je preprečilo sodelovanje v parlamentu, komuniste so nasilno potisnili iz zbornice, vladne stranke pa so .sebe proglasile za državo... Protič je v „Radikalu" ugotovil, da imamo opraviti z enotnim Srbskim blokom, ki ga sestavljajo kapitalistične srbske stranke, Turki in slovenski (!) samostojneži. Ta blok stoji pod vplivom neodgovornih izven-parlamentarnib protiljndskih ži vi jev, katerih voljo izvršuje proti jasno ižražerii volji slovenskega in lirvatskega ter tudi srbskega ljudstva. Proti Srbskemu bloku stoji v skrajnam odporu enoten Hrvatski blok. Oba ta dva bloka zastopata dve nezdružljivi skrajnosti. Noben pošteno misleč Jugoslovan ne more tega odobravati. Oba bloka moramo obsojevati in odločno pobijati, ker spodkopujeta temelje vzvišeni jugoslovanski državi. Protič sam priznava v „Radikalu“, da mu je ljubša kakršnakoli druga rešitev, tudi federacija samo, da ne ostane to neznosno sedanje stanje, ki mora prej ali slej dovesti do državnega udarca. „Ako se sporazum ne pokaže mogoč — pravi Protič — izvršili bomo bolestno, toda neizbežno — amputacijo". To pomeni, da naj se razbije država. Poglejte, kam nas je pripeljalo hinavsko klanjanje in klečeplazenje pred onimi, ki imajo slučajno in tre n n t no moč v državi! In danes je Srbski blok dovolj močan, da iskreno pride pred Hrvate in Slovence s predlogom sporazuma, z revizijo ustave. Niti Hrvatje, niti Slovenci ne morejo zahtevati sporazuma, dasi ga žele, če Srbski blok noče niti vedeti o sporazumu. Mi pa verujemo trdno v obstoj te države in kdor drugače misli greši nad seboj in nad narodom, kateremu pripada. Predvsem so nam potrebne poštene (ne madžarske policajdemokratske!) volitve in to čimprej. Jugoslovanski klub in v njem zastopane ljudske stranke si svojih rok ni omadeževal niti pri „beloiokcih“, niti pri „črnorokcih", še manj pa pri Srbskem ■ ali Hrvatskem bloku. Ni nobena tajnost, niti preroštvo v ugotovitvi, da bo bližnja bodočnost poverila Jugoslovanskemu klubu sicer težko, toda častno nalogo združiti vse pošteno-misleče slovenske, hrvatske in srbske poslance v enoten Jugoslovanski blok, ki bo prej ali slej v imenu in v interesu jugoslovanske 'ideje in ljudstva izvedel revizijo ustave, dal pokrajinam ^avtonomijo in visoko dvignil ugled in čast Jugoslavije! Samostojneži so imeli dovolj nesramnega poguma kričati pred volitvami, češ. klerikalci so prodali Slovence Srbom. V svoji podlo-.!’ bo samostojneško farizejstvo tudi v bodoče potvarjalo neoporečna dnjstva. toda prepričani smo, da jim slovensko ljudstvo ne bo nikdar več nasedalo. V leto, v katero vstopamo, obetajo se nam veliki socialni in politični boji, ki jih sprejmimo brez malodušja, polni vere v Boga in v zmago naših pravičnih zahtev v splošni blagor jkgoslovanskega ljudstva in jugoslovanske države od Triglava do Urala od Trsta do skrajnih mej slovenskega Prekmurja! Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi, a delo in trud naj Bog blagoslovi! Proti korupciji in zn pravičnost. Tako se je drznil nasloviti policajderiio-kratski Kmetijski list“ neko interpelacijo, sestavljeno v Novem mestu, odnosno v Kaudiji, in podpisano z imenom znanega Majcena, k svojemu obrazu bolj privošči pošten pljunek iz ust obrekovanega, kot pa se staviti na razpolago sodišču in dati zadoščenje užaljeni časti. Dasi je vsem poznavalcem novomeških razmer in razmer gosp. dež. sod. svetnika dr. Fischin-gerja itak znano, koliko je resnice v omenjeni interpelaciji in čemu ter komu naj posluži to podlo in nizkotno denuncijantstvo, vendar smo smatrali za potrebno, da pridemo resnici do dna. Vsled tega smo se obrnili predvsem na težko obrekovanepa g. d. fj. sv. dr. Fiscliingerja, ki pa nam je v odgovor poslal sledeče pismo: Ugledno uredništvo „Sedanjosti" Novo mesto. Na napad v Kmetijskem listu z dne 22. decembra 1921 principijelno ne bom odgovarjal, ker smatram vsako reakcijo na blazna zavijanja in izmišljotine od kogar si bodi globoko pod svojo častjo. Pripuščam, da so prizadete tudi druge osebnosti, toda navedena okolnost me sili k prošnji, da začasno ne ukrenete ničesar, saj mi bo donesla preiskava popolno zadoščenje. Da je Bog še nad nami, so dokazale v težkih časih sodne poizvedbe iz leta 1919 v Sevnici, ki so ovrgle rafiuirano zamovane klevete o raznih stanovskih in naroduih nekorektnostih, o čemur svedočijo sodni spisi, ki se jih ne more utajiti. Z odličnim spoštovanjem dr. J o s. F i s c h i n g e r, dežolnosodni svetnik in mestni obč. odb. Novo mesto, 24. dec. 1921. Ne bomo oporekali temu, da ima g. d. s. sv. dr. Fischinger popolnoma prav ne prejudicirati razvoj samega napada glede njegove osebe, ker kot pošten in pravičen sodnik ne more ne zaupati v poštenost in pravičnost njegovih morebitnih sodnikov.Trebapa je upoštevati, da je „Sedanjost“ organ javnosti, ki zahteva jasnosti tembolj, ker se v omenjenem podlem napadu povdarja zlasti javno delovanje g. d. s. sv. dr. Fiscliingerja. To njegovo delovanje pa je odprta knjiga, iz katere more čitati vsa novomeška javnost. Zato tudi ne potrebujemo avtentičnih pojasnil. Političnih shodov se g. d. s. sv. dr. Fischinger načelno ni udeleževal, niti sestankov zaupnikov ob pondeljkih, še manj pa na njih govoril. Res pa je, da sc je tu in tam radevoije odzval vabilu nepolitičnih izobraževalnih društev na kmetih, ker je predsednik novomeškega prosvetnega društva „Soče“. Na predavanjih teh društev sc je strogo izogibal političnih razmotrivanj ter govoril le o zadružništvu, o vzgoji mladine, o pravnih zapuščinskih zadevah in sli/n eni. Kot katoličan se je udeležil tudi nepolitičnega Katoliškega shoda v Novem mestu, ni pa javno nastopil, pač pa je v mladinskem' odseku pro foro interno predaval v Šmihelu o vzgoji mladine s posebnim ozirom na kriminalistiko, — Orlovske akademije se je udeležil, v dobri veri, da je ra vnopraven državljan ker je orlovska organizacija vsaj toliko vredna kot sokolska. In sokolskih prireditev- sc udeležujejo vsi njegovi tovariši nasprotnega verskega prepričanja. — Naravnost nesramno in izmišljeno pa je, da bi kdaj gg. sod. svet. Kovač in Škrlj nadomeščala g. svetnika dr. Fiscliingerja, najmanj pa ob pondeljkih. Res pa je, daje ravno g. s. sv. dr. Fischinger na-domcstoval ob pondeljkih druge svoje tovariše. ‘— Skrajno neokusna izmišljotina pa je v ,.javno govorico" zavita trditev, češ, da se je gospa soproga g. d. s. sv. dr. Fiscliingerja izrazila „napram v isti hiši stanujoči gospej" o kakršnihkoli dorovih, kijih baje dobiva radi »političnega delovanja" svojega soproga. Kot taka v isti hiši stanujoča gospa bi mogla priti v poštev cuno-le ga. Pašnikarjeva, ki pa je pred pričami izjavila, da kaj takega ni niti slišala niti govorila. — V našem uredništvu se je zglasil mož, ki je prinesel izjavo g. Fr. Štrumblja iz Vavte vasi glede „dobre večerje" ob 4. uri popoldne pri „Štcmburju" v Kandiji. Iz te izjave in iz razgovora našega urednika z g. Zureem, se vidi, da je cela „afera“ zelo nespretno zavita radi efekta v neobveščeni javnosti. Sam g. Zurc je izjavil, da se g. d. s. sv. dr. Fischingerju ne more očitati niti najmanjše nekorektnosti. — Langerjcvo verižništvo, nad katerim se je zgražala celo Majcnova najbližja okolica, posebno za častnikarja ni mogla ostati nobena tajnost, temmanj, ker je Majcen sam poskrbel, da se o tem razve tako, da se je kot nepoklican vtikal v sodne z;adeve ter končno izposloval Langerju sjajno plačano korito poleg znanega milijonarja Kristana na beljskem veleposestvu. Ko bi bil g. d. s. sv. dr. Fischinger le količkaj povedal uredništvu „ Sedanj osti" o tej stvari, bi tudi povedal kam je bila naslovljena Majcnova vloga, da se verižnik Langer izpusti iz zapora, še lažje pa bi' povčdal dan razprave, radi česar se je moral nuš uradnik osebno potruditi b g. sod. ofc. Ogrincu radi dneva razpisane razprave. Poskus odklonitve g. d. s. sv. dr. Fischingerja pa se je med novomeškimi odvetniki javno komentiral kot nekaj, kar se v praksi redko dogaja. Ta rekord je odnesla seveda dr. Glo-bevnikova pisarna sebi v primerno „priporočilo“. — Pravilnost kostanj eviškega g. sodnika Gruma v Tomazinovi zadevi pa dokazuje, kako razsoja sodnik, na katerega se sklicuje znani Majcen, proti težko poškodovanemu kaplanu. Udarec, s katerim se je botclo zadeti „klerikalca“ g. d. s. sv. dr. Fischingerja, je padel nazaj; Po dr. Adlešiču je prevzel zastopstvo g. dr. Cesnik. G. kaplan Tomazin se je s kolesom pripeljal v Novo mesto k svojemu zastopniku. Pooblaščen v to, je g. dr. Česnik razjasnil položaj svojemu klijentu. V Košakovi gostilni se je naš ureduik — obveščen o zadevi po šmarješkem g. kaplanu — sešel z g. Tomazinom in ž njim razgovarjal o tem. Sedaj pa očetje Majcnovega pamfleta natolcujejo na njim lasten način g. d. s. sv. dr. Fischingerja, češ, da je on preko „Sedanjosti"" javnosti pojasnil pravičnost g. sodnika Gruma. Z ostalimi domnevanji, kalerim niti Majcen ne veruje, se ne bomo pečali. K vsemu pa je treba še par vrst komentarja. Zveze, ki jih ima g. d. s. sv. dr. Fis.chinger z uredništvom „Sedanjosti“, so enake zvezam novomeških liberalcev, ki komaj čakajo, da prečitajo naš „obskurni listič11, Kar pa tiče osebe urednika, treba ugotoviti, da ga je g. dr. J. Fischinger kot predsednik prosvetnega društva „Soče" naprosil, da poučuje srbščino, Ker se „državotvorni“ liberalci do danes za kaj takega niso odločili, nrr :'- r ' r~i ■■ . . ) I, <' i d j i -; l : . ‘ ‘ # • Fran Radešček. Istočia-Brtodotaaa vera. (IVilje-) Pozneje se je ta cerkveni zbor razširil v arhijerejski sabor, ki so ga sestavljali metropolit, oba škofa, dva arhamandrita (opata) in .po eden protojerej (prost) iz vsake škofije. Arhijerejski sabor je imel vsako leto svoj zbor. Ravnotako imajo škofije svoje epmhijske konsistorije, v katerih sta 2 meniha in 2 popa, ki volijo sebi predsednika. Njih delovanje je pod nadzorstvom škofa. Srbska duhovščina je posvetu, ki je oženjena, in samostanska neoženjena. Pope nadzoruje protopop (višji duhovnik). Škofje se volijo iz vrst samostanskih arhimandritov in igumenov. Samostanski red se razlikuje od posvetne duhovščine v tem, da menihi ne smejo obiti ženjeni in ne jesti mesnatih jedi. Samostani’ so pod škofijskim nadzorstvom. Škofje in metropoliti se voiijo v sinodeh pod predsedstvom ministra ver, potrjuje jih pa kralj. Zato stoje popolnoma pod vpliVpin v 1 aid toliko pomena druge pravoslaVrte ^Vž&ve, so vsa izvajanja omejena Je na srbsjso cerkev. enega v cerkvi in drugega v gostilni. Kaj mislite kdo se je uprl proti oznanilu g, župnika? Naj večji bogatini v občini in razni mogotci. Imeli smo res cel kino na praznik sv. Štefana, čudno je, da se celo nekateri občinski možje tako daleč spozabijo in celo g. župan, da dovoli sklicati ljudij skupaj, ko vendar občina pri cerkvenih sedežih nima prav nič govoriti in se utiie-šavati v cerkvene zadeve. No, pa vse to še ne bi bilo nič posebnega. Pomislite, kaj so se ti nezadovoljneži izmislili, da gredo v župnišče h g. župniku. In res se je podalo kakih 30 junakov proti župnišču, da protestirajo proti povišani stol-nini. Pred župniščem so nato v odsotnosti g. župnika brusili po nepotrebnem svoje jezike. Zapomnite si župljani, večje sramote kakor s tem neprimišljenim dejanjem, niste mogli svojemu duševnemu pastirju narediti! Kaj vara pa je g. župnik slabega storil, da ste tako prišli nad njega kot na kakega razbojnika. Sramota! Vidite, da je on storil samo svojo dolžnost in nič več. Cerkev potrebuje denar. Treba je popraviti orgije, nove zvonove, bandere, nebo itd. in kje naj se vzame denar. Občina nima. Če se pobira, ljudje ne dajo ali pa godrnjajo, a draginja je velika. Tisti bogatini in celo izobraženi naj bi pa rajši za revne župljane oni plačali, pa bi bilo vse v redu. Pametno bi storil g. župnik, da bi dal te brusniške junake v roke pravici, posebno pa tiste, ki so povzročili to nepremišljeno dejanje in hujskali ljudij na sovraštvo napram svojemu župniku celo na „Sv. dan“, na največji praznik v letu! Pamet, pamet je boljša kot žamet. Seja mestnega odbora. V petek večer pred božičnimi prazniki je sklical g. župan sejo mestnega obč. oJb. Svojo odsotnost so opravičili gg. obč. odb. dr. Fischinger, Kroniger in Ogrič, ki je odšel v Gradec (!). Po prečitanju zapisnika zadnje seje je g. župan ngotovil, da pokrajinska uprava ni dala mestu K 2000 za drva, Iz tega lahko 'Ugotovimo, da je istočno ortodoksna vera razkolniška, namreč, da se je ločila od edino prave katoliške cerkve in zavrgla Kristusov nauk o njegovem nasledniku papežu, da je avtonomija srbske cerkve samo na papirju ter, da je slovanstvo le lepa fraza brez globljega občutka. Sicer pa to tudi Protič sam priznava, ko pravi: „Mi Srbi nimamo pravega globokega verskega čustva in ga ne moremo imeti, ker vsled zgodovinskih razmer nismo mogli imeti cerkve, niti kogarkoli, ki bi skrbel za tako versko vzgojo ... In kakor nismo imeli cerkve v smislu zapadnih cerkva v prošlosti, istotako je niti danes nimamo. Zato ne razumemo druge narode, ki imajo o cerkvi, veri in verstvu povsem drugačne pojme“. In glejte, po vsem tem pa prihaja dr. Vujič v svojem članku v službenem »Vestniku", organu pravoslavne duhovščine s predlogom, češ, naj država pomaga zopet pridobiti zgubljene vernike ali, z drugimi besedami, naj se s pomočjo policije in žan-darmerije vtepa v glave drugovernikom njim nasprotno versko prepričanje. To se hoče poseči najprej z razkristjanjenjem potom svobodomiselnih Sol in potem s postavno določitvijo državne vere. temveč za pouk srbohrvaščine. Drsališče je dovoljeno na Loki proti primerni pristojbini. Dalje je poročal g. župan, da so prvotno določene mestne meje z Ragov logom vred končno sprejete, glede priključitve Kandije, Žabje vasi, Drske in Jrče vasi pa stoji mestni odbor na stališču brezpogojne združitve, ker mestno gospodarstvo ne dopušča nikakršnih tozadevnih pogajanj. (Vse to se je sklenilo seveda v tajni seji, pred javno sejo, g. župan je nato samo sporočil sklep. Ta preklicana »Sedanjost* je vsemu kriva. — Op. ur.) — Nato so se sprejele občinske pristojbine in doklade. Radi zanimivosti omenjamo, da je pri tem prišlo do debate, do katerih bi gotovo ne prišlo, ko bi imeli za kulturo in izobrazbo vnetega župana in njegovo naj bližjo okolico. Gospod obč. odbornik Mejak je namreč predlagal, naj bi se za kulturne umetniško - diletantske predstave v Narodnem in Rokodelskem domu določila nižja pristojbina kot za cirkuse, vrtiljake itd., ker je g. župan vse to zmetal v en koš. V debato sta morala poseči tudi gg. odč. odb. Germ in Kozina, da je večina kočno sprejela Mejakov predlog. Vsekakor značilno za „meščanski klub*. — Domovinska pravica se je podelila g. Jos. Supančiču, vpok. gener. majoru. proti plačilu K 400 obč. pristojbine. Predlog g. Mejaka, naj se oprosti te pristojbine, je ostal v manjšini, ker je tako hotel g. župan. — Ker so bile vse postavke proračuna za 1. 1922. obdelane že v tajni seji ter je na ta nučin g. župan preprečil možnost, da javnost dobi vpogled v mestno gospodarstvo, je imel poročevalec g. obč. odb. Mejak lahko delo. Na predlog g. obč. odbornika 'Udermana so se prečitala samo poglavja, kakor jih navajamo. V oklepaju je vsota kritja, drugo so stroški. Uprava sploh K 268.795 (7820), uprava mestne imovine K 51.600 (351.581), ceste, ulice in trgi K 50.000 (800), zdravstvene in blag. zadeve K 5536 (1688), šole K 82.630 (5000), vojaščina K 2000 (0), izredno K 8000 (0), prehajalno K 400.000 (400.000), občinska doklada (K 69.000), davek na žarnice K (40.800), davek na tujske sobe K (18.000), ubožna preskrba K 22.500 (12.950), obresti in amortizacija K 16.578 (0). Skupaj znaša proračun K 907.639. Vinska doklada bo znašala K 40.000. na žganje K 30.000 in na pivo K 25.000] Pri razpravi o davku na žarnice in na tujske sobe sta posegla v deba.o tudi gg. obč. odb. Malovič in KokliČ, kar je spravilo ves odbor v veselo razpoloženje. Občinska doklada na neposredne davke se je zvišala na 100 °/0. — Ker je bil dnevni red s tem izcrpljen, je g. župan zaključil sejo. K tej seji se še povrnemo. Društvene vesti. Novomeško Kat. prosv. društvo priredi zadnji dan 1921. leta ob pogrnjenih mizah v Rokodelskem domu] ob 8. uri vseskoz zabaven Silvestrov v e č e e r z bogatim inzanimiVim sporedom. Glasovirske točke, glasovir in gosli, mešani zbori, kupleti, deklamacije, šaloigra Napoleonov samovar. O polnoči slovo od starega in pozdrav novega leta. Predprodaja vstopnic v Krajčevi knjigarni, zvečer od 7(8 naprej pri blagajni v Rokodelskem' domu. Prijatelji smeha in poštene zabave vljudno vabljeni! Marijina dekliška kongregacija nam je priredila v soboto in nedeljo pred božičnimi prazniki kar dva lepo uspela in dobro obiskana intimna za-bavnk' dvttfaM' Rdlctrdilskep'i[ttbma. .Prav ljubko so nastopile belo oblečene deklice iin zapele nekaj' mičnih pesmiČ pod vodstvom g. Hladnika. Tudi deklcmacijo male Ivke dr. Gorjančeve je občinstvo burno pozdravljalo. Kaj pa naj šele rečem o lepi igri »Marijin otrok" ? Večje pohvale pač ni treba kot'to, da je bila splošna želja, da se take igrice tako v mestu kot na kmetih bolj pogostokrat vprizarjajo, posebno pa tam, kjer imajo tako navdušene deklice kot je n. pr. gdčna Minka Pickova. Tudi vse ostale so po svojih močeh prispevale k lepemu uspehu. „Revček Andrejček" je na Štefanov dan napolnil šmihelsko dvorano. Igralo se je z raz-umevaujem in je prireditev prav lepo uspela. Božičnica Kat. društva rok. pomočnikov je s svojim lepim sporedom pač zaslužila večje udeležbe. Angeljsko' oznanjenje rojstva Kristusovega in živa slika sv. družine v hlevcu sta bila dva nadvse lepa prizora in občinstvo ni štedilo s pohvalo. Bogato okrašeno drevesce je zaključilo spored, — Pri prosti zabavi ob pogrnjenih mizah je g. CJigler ml. nabral za tiskovni sklad „Sedanjosti" 66 kron. Hvala nabiralcu in darovalcem! Želeti je, da bi ta hvalevredni vzgled posnemali tudi drugod pri svojih prireditvah ter se spominjali „Sedanjosti". !z Škocijana. Kat. izobraževalno društvo je prezidalo spodnje prostore v „Metelkovini“ v društveno dvorano, ki je 9 nrdolga in]6 m široka. Oder in dvorano je okusno poslikal g. A.Valantič iz Kandije. Na praznik sv. Štefana je društvo priredilo štiridejanko »Svojeglava Minka". Na stopila je tudi škocijanska godba in sicer prvič po vojski. Medicinec g. Jože Maijetič je imel lep nagovor. Mešan zbor je zapel več lepih pesmic. Sedaj, ko imamo dvorano, nam bo mogoče še večkrat nuditi prijateljem poštenega veselja zdrave zabave in pouka. — (Op. ur. Prvotna vest o prireditvi nam je, žal, prispela prekasno za zadnjo številko.) Tedenske Veselo in srečno novo leto iskreno želi vsem naročnikom, podpornikom, prijateljem, inseren-tom in čitateljem »Sedanjosti" , uredništvo. »Sedanjost* stopa v drugi letnik svojega obstoja v povečani obliki. Škodoželjnost nasprotnikov in črnoglednost prijateljev se je — hvala Bogu in podpornikom — zmotila v svojem prerokovanju dvomesečnega življenja dolenjskemu in belokranjskemu listu. »Sedanjost" je s svojimi uspehi prebila led do src svojega ljudstva in stoji trdno zavarovana na braniku njegovih svetih pravic. Da, še več, ona raste po obliki in vsebini. Prijatelji se je vesele, nasprotniki pa iz samega sovraštva bojkotirajo »Sedanjost" s pridnim čitanjem in komaj čakajo, da izide. Zakaj ? Zato, ker razkriva brezobzirno vse rak-rane zavožene domače in državne politike in švrka z bičem na levo in desno. »Sedanjost" in njen nreduik sta marsikomu trn v peti. Groze, se jeze javno in tajno, in pošiljajo pisma v uredniški koš — da, celo dejanjsko so napadli urednika — vse zaman. Ni ga zadela sovražna krog-glja kot srbskega vojaka za jugoslovansko prepričanje. Za to prepričanje pa je še vedno pripravljen dati življenje tudi kot urednik in vojščak slovenskega ljudstva, ki je v nevarnosti verske in socialne pogube: Prijatelji! v boj s »Sedanjostjo" za boljšo bodočnost našega naroda in avtonomistične Jugoslavije! Širite in podpirajte »Sedanjost"! Čimbolj udrihajo po »klerikalcih", s tem večjim navdušeniem se borimo za našo sveto stvar! Ne pozabite naročiti svojini malčkom »Vrtec" in »Angeljčka", Orličem in Grličicam pa„Orliča“! Tudi »Cvetje sv. Frančiška", kije p? pokojnem P. Škrabcu zaslovelo celo v svetovni javnosti, se vse premalo razširja v domovini! Oklenite se katoliškega časopisja! Ljudska posojilnica v Novem uiestu nam poroča, da so njeua pravila registrirana in da začne s svojim rednim poslovanjem po novem letu in sicer v poodeljek dne 9. januarja. Prihodnjič obširnejše. Naši fantje iz vojašnice v Ljubljani pišejo: Dovolite tudi nam prostorček v »Sedanjosti", da na kratko opišemo naše žalostno življenje ob praznikih v domobranski vojašnici. To itak veste, da je liberalno ^Časopisje z njihovimi hujskači vred krivo, da moramo v tej hudi zinii zmrzovati na ponovni vežbi 'tukaj v Ljubljani. Dragi bralci »Sedanjosti" 1 Želimo Vam vesele božične praznike in srečno novo leto. Tud novomeškemu g• županu se lepo zahvalimo za njihove tolažljive besede, ko so se z nami vozili. Pošiljamo pozdrave vsem dolenjskim fantom in posebno pa dekletom in vsem bralcem »Sedanjosti". — Rezervisti na orožnih vajah: Albin Eršte in Jan. Andrejčič, Mokropolje; Jože Turk Polhovica; Anton Krraec, Gmajnca; Franc Turk Moka; Franc Kos, Franc Luzar in Jože Conta. Orehovica; Anton Potočar, Zapuže; Jan. Kos in Jože Zupančič, Cerovlog; Ignacij Bajc, Staravas. Popraviti je treba v Listku zadnje številke 4. vrsto 2. stolpca od zdolaj ! . . . belg-rajska metropolija združila s karlovško (ne s katoliško). Višek predrznosti so dosegli poslanci, ki niso praznovali katoliških praznikov, ko so v odsotnosti katoliške opozicije sklenili znižati zemljiški davek v Srbiji in Črnigori na predvojno odmero, v Hrvatski in Sloveniji pa zvišati štirikratno, dasi je bil med opozicijo in vladno večino sklenjen sporazum, da se med božičnimi prazniki ne ukrene ničesar važnega. Naši poslanci so sedaj ostro nastopili proti temu zavratnemu prepadu na žepe hrvatskega in sloveuskega kmeta ter je dr. Korošec v sveti jezi ožigosal to početje kot nepošteno, nakar je prišlo do besednega spopada med dr. Koroščem in predsednikom Mišom Trifunovičem (radikalcem), ki je končno priznal, da tako postopanje ni bilo. v smislu sporazuma. — Kmetje, ne stiskajte pesti! Prišel bo dan volitev, dan plačila, takrat pa kot možje zakličite jasno in glasno, da hočete upravljati sami svoje zadeve, da hočete biti gospodarji svoje zemlje, skratka, da hočete avtonomijo nedeljene Slovenije! Izdajalcem ljudstva in domovine, vohunskim poilcaj samostoj-nežem pa pošteno brco v — zadnjo plat! Samostojneži so zahtevali izenačenje davkov (hinavci!) za vso državo, ker to isti zahteva tudi Jugoslovanski klub. Z njihovim soglasjem pa je zakonodajni odbor sklenil znižati davke v Srbiji in Črnigori ter prevaliti to breme na Hrvate in Slovence. Turki, dasi so v vladi, so vsaj protestirali in odšli iz dvorane ter bodo imeli 7. t. m. protestni shod v Sarajevu, kjer lahko pride do tega, da zapustijo sedanjo vlado. Samostojneži pa nimajo nobenega poštenja več ter so slabši od Turkov. Spet imamo vlado. Malo se »pofiika", nekaj se odreže, košček doab, pa je spet mir za nekaj časa. Končno pa je tudi beraču preveč plašča s krpo pri krpi in, če le dobi kaj boljšega, vrže krparijo z vsemi ušmi vred v jarek. Tudi pri nas je že skrajni čas, da gremo na volišče po boljši plašč, ker nas bodo sicer uši žive oglodale. Pašič; o katerem je v Bolgradu znan velepomemben pregovor: »bez čičicc, nema ribice", je zopet zasedel svoj prestol »načošku preko puta Oficirskog doma." Odpihnjeni so J. Jovanovič, M. Djuričič, dr. S. Miletič, N, Uzunovič, dr. M. Jovanovič, dr. H. Križman in dr. Lojze Kukovec. Na površje so priplavali sami politični mrliči dr. V. Marinkovič (prej liberalec Obrenovičeve večine, sedaj seveda demokrat), Andra Stanič (no, on in pa železnice ! Bog nam grehe odpusti!), Ž. Rafajlovič (pristen »demokrat" z navihanimi brki, kakor nalašč za rudnike)* dr. Markovič (radikalni liliputanec v vsakem oziru), V. Yukičevič(„revež", ki ga demokrat)e iz usmiljenja postavljajo za ministra), dr. Ž. Miladinovič (ta bi si na stara leta lahko privoščil mir h svoji Vojvodini), dr. Ivo Krstelj (minister verstva: samo v SHS mogoče!) in naš prešmentani Gregor Geriaff (i kaj ga ne poznate? Žerjav, da, da! Socialna politika? Da, da! To je naš GregorčeB^ bivši Slovenček! Pucelj pa čaka, da odsluži pokojnino, ker mesarija več ne nese. In kako se je pridušal v Ljubljani, da ministrskega stolčka, o katerem zna tako lepo hinavsko govoriti »Km. list", več ne pogleda! O Časi, o značaji! Širite v svojih krogih „Sedanjost“! ' _______________________________________ Kmetska Zveza. Iz novomeškega tajnjštva K. Z. Pod tem naslovom otvarjamo novo rubriko v našem listu. V njej bomo objavljali vsa poročila o delovanju Kmetskih Zvez. Pri tem pa nujno prosimo cenj. odbornike K. Z., naj poročajo o našem gibanju in o gibanju nasprotnikov vnjihovemokrajuna bsebni tidsfdv iiovbtheškega tajnika-K. Z'. »A si- cer zadostuje Fran Radešček, Novomesto. Političen položaj je nestalen in ne vemo, kuj nam prinese jutrajšnji dan. Vedno moramo biti pripravljeni. Zato mora imeti tajništvo tožen pregled cele Doleniske in Belokrajine. Kar bo za javnost, se bo objavilo preko „Sedanjosti". ki mora kot krajevni organ K. Z. prodreti v vse sloje našega ljudstva. Da bo »Sedanjost" čimbolj zanimiva, poročajte vse važne novice iz Vaših krajev. V^ K. Z. mora biti sleherni kmet in obrtnik, Če bomo z žilavo vztrajnostjo in neustrašeno nastopali, nas ne more iznenaditi nobena stvar. Poučujte ljudi in prirejajte sestanke ! Živa, ognjevita beseda prepričevalno vpliva. Za govornike se obračajte pravočasno na tajniištvo, Glede galice, kdor si je še ni nabavil, priporočamo, da jo bo Gospodarska Zveza v ugodnem trenutku preskrbela dovoljno količino. Sedaj pa je cena p revisoka, stara pa je pošla. Isto velja tudi za umetna gnojila. Sestanek ožjega odbora zaupnikov SLS in KZ se vrši prvi pondeljck po novem letu, dne 2. ja. nuarja v tajništvu na Florijanskem trgu v Novem mestu. Na dnevnem redu so važne stanovske in politične zadeve. Listnica uredništva. GrD. Bosanska Gradiška: Se priporočam in bom z veseljem objavljal slične krajše sestavke. Že v naprej Vam kličem: Bog povrnil Iskren pozdrav - Urednik. Ameriški a^cmičsr0* Raznoterosti. Draginja je začela v nekoliko popuščati, brezposeaiost je v nekaterih strokah znatno zmanjšana in je upati da se približujemo normalnim razmeram. — Nekateri premogokopi se se začeli koristiti s sedanjim položajem, ki se za delavca še SREČNO aovo LETO 10221 TISKARNA - KNJIGARNA - KNJIGOVEZNICA J. iCrssjec nsssln, mesto •w nikakor ni obrnil na bolje, in so znižali mezde na 30°/0. Ponekod je že prišlo do upora rudarjev. — Anton Nemanič je kupil dvo-nastropno hišo v Jolietu, kjer bo imel' gostilno Jan. Petrič. — V Chicagi so zaprli neko žensko, ki je pravilno poročena z 12 možmi, radi mnogomoštva. — V Waukeganu je prejelo zakrament sv. birme 99 sloveu-skih otrok. Poročili so se v Lorainu Jos. Škapin z Mar. Marc iz Primorja, v Chisholmu pa Jan. Špenko z Mar. Fantek ter v Eliju Dan. Čačič s Kat. Golobič iz Semiča. Umrli so. V Lorainu Mar. Bombač in Anton Rupnik. — J Clevelandu Frančiška Blatnik (na porodu), hči Jos. Zupančiča iz Podturna pri Toplicah. V Aurori Jan. Novak iz Škofljice. ®@e •£<•€« MIM« ®c • Gospodarska Zveza Zahvala. Vsem spremljevalcem k večnemu počitku našega ljubljenega soproga in očeta Mihaela Burgarja ter vsem dobrotnikom tekom dolgo-. trajne njegove bolezni, kakor tudi za izražena sočutja, imenoma Obrtnemu in gasilnemu društvu izrekam: stoterni: Bog povrni! Žalujoča vdova s sedmero otročiči. I BE5SE»BE9HHHHS8BS!9KBI K —.................... — Tiskarna — Knjigarna Knjigoveznica J. Krajec nasl. Novo mesto se priporoča. r. z. z o. z, v Ljubljani i Podružnica w lovem mestu Cnnn v vsaki množini proda S S .UulIU Fr. Kastelic, Kandija. < • ima v zalogi vse špecerijsko in koloni-jalno blago, izvrstno domačo svinjsko mast, razna umetna gnojila, žveplo za trte, galico, cement itd. Velika zaloga maaufalitiiraega blaga, ibs Umetno gnojilo kajnit. 5Č Veselo In srečno novo leto 1922! 8