Deva dnes* presnsčest-vennago raidaet, i zemlja vertep nepristupnomu pri-nosit. Angeli s pastyr>mi sla-vosldvjat, volsvt ze so zvezdoju putesestvujut: nas bo radi rodi s ja otročd mddo, m prevečnyj Bog. Iz bogoslužja v stari slovenščini Leto XII 1963 v Stev. 6 »i s« pp « I JUNIJ Registered at the G.P.O., Sydney, for transmission by post as a penodical >: >: >: K ♦; >: ♦: ♦; ♦: >: >; % « >; $ !«5 $ J I 1 1 i >2 v v 9 a i MISLI (Thoughts) Mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji Ustanovljen leta 1952 Urejuje in upravlja P. Bernard Ambrožič O.F.M. Tel.: FM 1525 ■k Naročnina £ 1-0-0 letno se plačuje vnaprej ★ Naslov: MISLI P.O. Box 136 Double Bay, Sydney. ★ Tisk: Mintis Pty. Ltd., 417 Burwood Rd., Belmore, Sydney. Tel. 75-7094 Š >: >: >; $ >; >: >3 >; IZDANJA VII. LETNIKA SL. KULT. AKCIJE PRIHAJAJO Doslej smo prijeli: MEDDOBJE zvezek 1 — 2, strani 124. Zelo bogata in pestra vsebina. Leposlovje, razprave, ocene, poročila. Cena £ 1-0-0. SIVI DNEVI, strani 106, spisal, Marko Kremžar. Črtice iz ljanskih zaporov po vrnitvi iz Vetrinja. Vsaka črtica" zase je velik8 umetnina. Vse skupaj sestavljajo celoto', da se berejo kot ena sam3 sijanjna povest. — Cena £ 1-0-0. Pričakujemo nadaljnjih izdanj: Fran Zore: Pesmi — MeddobJ* 3-4 — Karel Mauser: Ljudje pod bičem I. del. Dolgo hodi pošta 1* Argentine, pa tudi publikacije ne izidejo vse naenkrat. Ko dobim0 nadaljnje, bomo poročali. Članarina za vse publikacije VII. letnika znaša 90 šilingov ** broširana izdanja, za vezana 110 šil. NADALJE PRIPOROČAMO: ZBORNIK Svobodne Slovenije za 1963 — imamo le še nekaj i2 vodov za prodajo. Cena: £ 1-0-0, za poštnino 2 šil. ZGODOVINSKI ATLAS SLOVENIJE, kaže usodo slovenskeg9 ozemlja od rimskih časov do danes. Cena £ 2-10-0. FINŽGAR, VII. zvezek: LETA MOJEGA POTOVANJA, Cen* £ 1-0-0, za poštnino 2 šil. RICCIOTTI: Življenje Jezusovo. Izdala Mohorjeva v CeloVci kot izredno izdanje svojih knjig. Svetovno priznano odlično delo. Cena £ 2-10-0 in poštnina 2 šil. KNJIGE DOBITE PRI “M/SL/H” DHAULAGIRI. — Doživljaji Slovenca v himalajskih gorah. Spisala Bertoncelj in Arko. Ve-lezanimivo! — £ 1-10-0. POVESTICE — Iz zbirke spisov pisatelja Stanka Majcena. Izdala Slov. Kulturna Akcija. — Vezana knjiga — £1-0-0 NOVELE IN ČRTICE — Iz zbirke pisatelja Pavia Perka. Izdala Mohorjeva v Celju. Vezana knjiga £1-0-0. DNEVI SMRTNIKOV. — Zbirka najboljših črtic v emigraciji. Izdala SKA. Vezana knjiga £1-0-9. ZEMLJA — zelo lepa povest Karla Mauserja — — 6 šil. DANTE: PEKEL. Izdala Slov. Kulturna Ak- cija v prevodu dr. Tineta Debeljaka. £ 10"^ tu s sodelovanjem drugih rojakov ustanovili ‘ ragovo zvezo”, ki naj bi budila zanimanje za redil*1 in! ragov dvig na oltar. Zveza je mnogo na tem smislu. Najprej med Slovenci v Ameriki med verniki škofije Marquette v Michiganu, W je Baraga umrl. Prav kmalu se je pridružilo 81 ]^n,u tudi ljubljanska škofija, Baragova rojstna. Slo"11'0 SU J'^)ailJe razširilo med vso verno v®nce in tudi verne Amerikance — med te ei'avnost iz Marquette. c . ^°da vse to je bilo šele ljudsko gibanje. Pre- g Casa je vzelo, da je Baragovo Zvezo (Bishop iMar^ Association) prevzela na svoje ima Pet ^Ue^S^a škofija in začela tudi uradni posto- Pod škofovim vodstvom. Dokler tega ni bilo Je vSG h ki . arugo delo le malo pomagalo. Slovenci sami tar ne mosl> svojega Baraga spraviti na ol-1(0 '».^i ne, če bi obe škofiji v domovini še ta-pritiskali na to. Cerkveni predpisi le t'60 za*1^evaj°> da more začeti uradni postopek škofija, kjer je svetniški kandidat umrl. teja^kar je škofija v Marquettu uradno prev-UfcoHza Bal’ag°vo poveličanje, delo poteka je ^ ®» toda zelo zelo počasi, človek bi dejal, da liko zakrivil” Baraga sam. Je nami'eč silno veta ®lsal — knjige, članke, pisma, osebne zapis-zikih Urac*ne l'stine —- in to v kakih sedmih je ■ hjVj, ’ Pravijo. Mnogo tega se hrani po raznih ar-Afti -ln zaset>n'h zbirkah širom po Evropi in Hej*1'*5*' ^se treba skrbno zbrati in še skrb-takš ^reg*etlat'i če ni Baragu kdaj ušla na papir na beseda, ki bi pričala zoper njegovo svet- riištvo. Ameriška Baragova Zveza to delo vrši že mnogo let, sodelujejo Slovenci v Ameriki in' v domovini, pa tudi kajpada Amerikanci. Delo je toliko težje, kolikor bolj se odmika čas po Baragovi smrti. Je pri stvari kar nekaj usodnega, da tako dolgo ni prišlo do uradnega škofijskega postopka. Kdo ve, če ne bi tedaj Baraga svojega vrstnika Janeza Neumanna vsaj došel, če že ne prehitel.. Lep korak naprej Vendar nikakor ni prepozno. Imamo celo zagotovilo, da se bo tudi Baragova zadeva v doglednem času premaknila iz škofije v sam Rim, kakor se je Slomškova lani in Neumannova že dosti poprej. Najnovejši Baragov Bulletin, ki ga izdaja po večkrat na leto marquettska škofija in z njim budi delo za Baragovo poveličanje, prinaša upa-polno poročilo. Prinesel ga je iz Rima sedanji škof Tomaž \oa, ki je poljskega rodu in zelo vnet za Baragovo beatifikacijo. O tem bomo poročali v julijski številki naših MISLI. Pripomba: Zaradi smrti papeža Janeza je seveda odložena na nedoločen čas beatifikacija Ne-pomuka Neumanna. ########### ‘DELAVSKI KAPLANI” po tovarnah v Viktoriji kih tV VlKT0RIJI JE ŽE NAJMANJ OSEM veli-v*aj Varn’ ki imajo za svo.je delavce “kaplana” po četej.*0 c*an na teden. Pravijo, da je to šele zale 2a ,^U(*i -)e treba takoj povedati, da tu ne gre Vi, ke duhovnike, ampak tudi za kaplane injajo krščanskih izpovedanj. Nekatere tovarne S^eŽa ^toliškega kaplana, druge protestantovimi • “J Je njegove delo? kapi^ aj nam P°ve jezuit Fr. W. G. Smith, ki je v tovarni za kemikalije v Yarravillu. Ka- 1 delavci v tej tovarni so v veliki manjšini. ^°dim po tovarni sem in tja ter se pogovar-jilJj k delavci različnih veroizpovedanj. Poslušam Ko]^0 ,r>i razlagajo svoje težave in probleme. dob,.-01' Morem kot pristjan, pomagam vsem z IT* SVe*;' ’n pojasnili”. težav n°8'i delavci — in seveda delavke — imajo tij), • družinskega življenja. Harmonija v zako-šilit0ve V nevarnosti pogosto zaradi menjavanja E V tovarnah, itd, Pogostne so težave zaradi T bolezni, stanovanjskih vprašanj in podobno. Spričo razpadlih družin je dodano vprašanje: kam z otroki? Pa delavci tudi pogosto vprašajo, kakšne dolžnosti imajo do tovarne in kakšne tovarna do njih. In: kakšne dolžnosti do delavskih unij in obratno. V vseh takih zadevah lahko kaplan vsake vere da človeku dober odgovor, da se je le sam poprej dobro poučil, kako je mogoče pomagati. Kadar je pa na vrsti vprašanje vere same, so kaplani različnih ver med seboj možato domenjeni, da bo vsak poslal človeka h kaplanu tiste vere. kateri vpraševalec pripada. Kdo “nastavlja” te kaplane? Ne tovarna, ne unija, ne kakšna Cerkev. Na pobudo anglikanskega duhovnika, ki j -pred leti prišel v Melbourne iz Anglije, so duhovniki raznih ver med : :boj organizirali takozvan “Misijon za delavstvo” — Industrial Mission — in vse delo se vodi iz te centrale. Kaplani, ki že de- Kon«c »tr. 191 ★ NAŠI MATERINSKI PROSLAVI, KATERI sem omenil v zadnji številki, sta prav lepo izpadli. Otroci melbournske Slomškove šole so se dobro odrezali, gojenci šentalbanske šole Simona Gregorčiča pa prav tako. Mamice so bile zadovoljne, osta- li gledalci pa tudi. Otroci so obljubili, da se bodo tudi za Fathers’ Day kaj lepega naučili. Vse priznanje Sernečevi Anici, ki tako požrtvovalno vodi obe šoli. ★ Ime Friderika Baraga je prišlo — verjetno prvikrat v Avstraliji — v katalog umetniške razstave. Victorian Artists Society je od 6. do 18. maja priredila v svojih razstavnih prostorih “Au-tumn E'xhibition”. Vlado Doric je razstavil doprsni Baragov kip, ki ga je napravil za naš hostel. — Razstavljal je tudi model kipa Slovenke, ki krasi naše grobove na pokopališču Keilor. Model je bil v katalogu označen kot “Slovene Mother”. ★ Ime Baragov dom tudi vedno bolj izpodriva staro ime Padua Hall. Večina avstralskih prijateljev hiše in obiskovalcev naše kapelice je novo ime že spi-e.jela, četudi Baragovo ime še malo trdo izgovarjajo. Razdelil sem že lepo število Baragovih sličic s kratkim življenjepisom v angleščini. Naj vedo, da ime Baragov dom ni iz zraka vzeto. Zanimivo je pa tudi to, da Baraga tako malo Slovencev pozna. Vesel sem, da so MISLI letos začele objavljati Baragov življenjepis. Vsa Amerika ga pozna, pa bi bil tuj nam, ko je vendar naše gore list?! ★ Kaj pa poroke? — Dne 11. maja sta se poročila pri Mariji Pomagaj v Kew Vladimir Kmetec in Bara Matešič. Ženinov rojstni kraj so Pon-gerce, okraj Ptuj, nevesta pa je iz Gorincev, župnija Bosiljevo. — Dne 25. maja je bila slovenska poroka v Adelaidi: v cerkvi Srca Jezusovega v Hindmarshu sta si obljubila zvestobo Jožef Pahor in Marija Ivančič. Jože je doma iz Nove vasi, žup- nija Opatje selo, nevesta pa iz Malih Loč, žup*1;' ja Hrušica. — Dne prvega junija se je poro« Ivan čar, najmlajši iz znane družine Hartman«' vih. V cerkvi BI. Oliverja v Pascoe Vale je pi’ic® kal svojo nevesto, Beverley June Schultz.. John ) bil rojen v Rušah, nevesta pa v Avstraliji. — ; Mariji Pomagaj v Kew sta se ta dan poročila dv* para. Franc Verko, ki je od svojega prihoda u Melbourne živel v Baragovem domu, je rekel Olgi Miklavčič, ki je v maju dospela iz Slovenij6-Franc je Korošec, rojen na Ojstrici pri Dravog^:; du, nevesta pa je iz Šenčurja pri Kranju. Franc j8: klarinetaš našega hišnega orkestra in upam, ^ tudi po poroki ne bo pozabil na klarinet. — . Samsa pa je dobil za ženo Jožefo Žnidaršič. Žel"11 je iz Šembij pri Ilirski Bistrici, nevesta iz tranjske, rojena v Dolenji vasi pri Cerknici. Vsem parom naše iskrene čestitke! Bog *| Marija z vami!' * Dne 5. maja je krščevala družina A da1"9 Klančiča in Ane Marije r. Vouk iz Bur\voo^a' Hčerkici je ime Loredana. — Dne 12. maja so P*' nesli h krstu iz Woodstocka: Marijan Kosmina ^ Thelma Lillian r. Power sta dobila Helenco. - : 15. maj beleži krst Suzane Marije, prvorojen^ Franca Jelovčana in Marije r. Mohorčič iz Carft0 na; 19. maj pa krst Tanje Marije, hčerke Josi?5 Vargliena in Vilme r. Jankovič iz Sandringha1’1*1' — Dne 1. junija je krstna voda oblila Lili.iaIlC’ prvorojenko Marijana Nanuta in Milene r. TrU den iz Cambervvella. Vse krste sem imel pri Mar’ ji Pomagaj v Ke\v. — V Adelaidi pa sem 25. krstil Sonjo, hčerko Jova Božaniča in' Marije Mohor, Kilkenny. Dne 26. maja pa Antona Danij^’ prvorojenca znanega društvenega delavca Dan il9 Kreševiča in Ivanke r. Šajn, Clovelly Park. Ob'1 krsta sem imel v cerkvi Kristusa Kralja, Lock leys. Poglej, poglej, zdaj se je pa obrnilo in ne v° j dijo fantki kakor v zadnjem poročilu. V tej šte j 1 ki so zmagale punčke, pa kar 6:1. Kreševičev °nček je obdan od samih deklic. — Vsem star-e]" naše čestitke! * Učiteljica Anica ima “šolo” tudi doma: nje-nečakinja Zinka je ravno tako velika, da hoče videti in vedeti; kdo bi ji znal bolje odgovo-k°t teta “Aka”, ki študira na univerzi? Mar- dayJ 'ztu^ta glavica sama brez vprašanja. Ne-n° je Anica slišala rožljanje v pralnici in plju-Q®nje vode. “Kaj pa delaš, Zinka?” je zaklicala, govor se je glasil: “Bogeca kopam ...” Ančka Je začudila in pogledala za otrokom. Dobila je Ko> kako je namakala v vodo — njen rožni venček * Prav bi bilo, da si MISLI prinašale oblet- jih najstarejših avstralskih Slovencev. Saj n»namo ravno veliko, teh naših očetov in ma-•>lic f K! so prišli semkaj za svojimi sinovi in hče-n '' Tako je dne 30. aprila v St. Albansu praz-val svojo 80-letnico Filip Šmid oče gospe Tuš- *0Vp i> v je • tt.0 je Tuškova družina odhajala iz Avstri-Po V ^'vs^1'alij°i so morali očeta pustiti tam, ker j^^kratnih zakonih ni mogel emigrirati zaradi Za °S^'' 1^59 so oblasti dovolile, da je mogel St. ki so si medtem postavili domek v po^lbansu. Dobro se spominjam, da sem takrat dje Pr'jaznemu slovenskemu možičku iz la-i Šmidov ata, na mnoga leta v zdravju in °v°ljstvu! ★ Adelaidski Slovenci so v maju izgubili svojo “nonico”, kakor smo jo vsi klicali. Saj je do zadnjega niti jaz nisem poznal pod drugim imenom: tudi zame je bila samo “nonica”, jaz pa zanjo “sinko”. Živela je s svojim sinom Marjanom na Willsmore Street, York. Dosti naših fantov je šlo skozi njen domek in mnogim drugim je pomagala. Za vsakega je imela prijazno besedo, materinski nasvet in opomin, obe roki pa v pomoč vsakemu v potrebi. Gospa Tosca Chersini r. Cresina je bila doma iz Istre. Mož ji je kmalu po poroki umrl, potem se je s svojim sinom sama mučila skozi življenje. Dosti zgodb mi je pravila iz let prve svetovne vojne, pa tudi druga ji ni prizanesla. Na starost se je morala odpraviti po svetu: emigrirala je v Avstralijo. Dne 6. januarja letos je obhajala svojo 70-letnico, dobro pa se ni več počutila in je vidno hirala. Odpovedal ji je želodec in od starosti onemoglo srce je zastalo dne o. maja nekaj čez tretjo uro popoldne. Mario je našel mamo mrtvo ob postelji. Pokojničino trupi j so dne 8. maja prepeljali v cerkev Srca Jezusovega v Hindmarsh k maši zadušnici, zadnje počivališče pa je našla “nonica” na cheltenhamskem pokopališču. Lepo število znancev in prijateljev je pokazalo, kako so vsi cenili noničin' prijazni pa kremeniti in pošteni značaj. Ko sva zadnjikrat govorila, mi je nonica dejala, naj zmolim zanjo kako zdravamarijo, če bom pri obisku Adelaide zvedel, da je ni več med živi- (Dalj e str. 167) June, 1963 Ljutomer 165 OB SPOMINU NA MNOŽIČNA POKOLJA LETA 1945 Ko v tem mesecu zopet mislimo na pobita protikomunistične borce v domovini — 11,000 jih Štejejo — in zanje molimo, prinašamo obenem razmišljanja (v skrajšani obliki) o usodi našega naroda, ki jih je v VESTNIKI/ SPB napisal neki V.S. iz Brazilije. Njegove misli se nam zdijo zelo trezne. — Ur. MISLIM, DE SE VEČINA LJUDI NE ZAVEDA, da je komunistična Osvobodilna fronta v bistvu dobila odločilno bitko za Slovenijo že v jeseni leta 1941. In sicer s tem, da je tedaj, ko so posamezne komunizmu nasprotne skupine v Ljubljani komaj šele iskale stike med seboj, že postavila na noge močno organizacijo, razpredeno po vsej Sloveniji. Dobro se spominjam, da je že v septembru 1941 partizanska propaganda pošiljala svojega “POROČEVALCA” do zadnje hribovske vasi in to z neverjetno točnostjo. Vzporedno s tem se je tudi naglo izpolnjevala vsa druga organizacijska mreža: te-renci, kurirji, obveščevala služba, zbiranje orožja itd. To vse je pozneje omogočilo nastop oboroženih oddelkov. S tem je OF pred svojimi nasprotniki dobila usodno prednost, ki jo je potem obdržala do konca. Kot prva je stopila pred narod, ki so ga tujci zasedli in razkosali, s svojo močno organizacijo in z navideznim geslom o borbi zoper okupatorja. Ker o kaki drugi organizaciji v tem času ljudje niso dosti vedeli, se je večji del razborite mladine in na žalost tudi inteligence navdušil za OF. Spregovorila so pač naravna čustva podjarmljenega naroda in odpor proti tujcu. Tako se je ob takih prilikah v zgodovini vedno dogajalo. OF je dosegla, da je odslej vsaka okupatorjeva represalija proti prebivalstvu nujno okrepila njene vrste. Ljudje pač dostikrat niso imeli druge izbire, v sili so se zatekali med partizane. Na drugi strani je OF budno pazila, da se ne bi pojavila kakšna druga organizacija, ki bi ji utegnila spodnesti tla. Ker je bila partizanska organizacija tedaj že do popolnosti razvita, je lahko druga še ne razvita gibanja v kali zatrla, kjerkoli so se skušala pojaviti. (Na primer Štajerski bataljon.) OF je uspela, ker je edino komunistična partija imela voditelje in kader ljudi, ki so bili že vnaprej pripravljeni in izšolani za tisti usodni čas. Bili so mojstri v ilegalnem in prevratnem delovanju. Partija je šla na to delo že po nekaj tednih okupacije in to energično in načrtno, ker je baš tedaj prišel trenutek, za katerega jih je internacionala že ciolgo pripravljala. Pri nekomunistih pa je P Jugoslavije povzročil neko odrevenelost in mi' lad*’ ■tvil« 0? in tako so ostali v onem usodnem začetku, ko je organizirala ter s propagando prodirala med ljuw brez pravega načrta in brez akcije. ★ 1a». Nekateri naši ljudje še danes mislijo, da je » dilo ofarskim geslom le nekaj izprijencev. Na lost ni bilo tako. Partizanska propaganda je PuS la vse globlje brazde med našim narodom. dejstvo je, da so bili vsi večji kraji v pretežni ni vsaj s svojimi simpatijami, če že drugače^ ' na strani partizanov. Prav tako večji del izoraž*® stva in meščanstva. V splošnem so se partizani n*) težje uveljavili v podeželju in po hribovskih vaS Ponekod v teh krajih so šele okupatorjeve rePr^j lije, ki so jih partizani namenoma izzivali, utrle P Fronti in pognale nekatere ljudi v partizan vrste. Partizanska miselnost je našla pot tako v libe- ralne kakor tudi v katoliške vrste. Namesto . cionalnega razlikovanja med klerikalci in liber* je nastopila nova delitev v bele in rdeče. To zado priča, kako globoke posledice je imela OF. Partiji se je posrečilo spremeniti značaj ve*j kega dela našega poprečnega meščanstva. Cio' se je dostikrat zdelo, da je naletel na čisto drUi^S ne ljudi, nego so bili še pred meseci. Kot tipičen P ■ mer te duševne spremembe se spominjam, da s1110,! začteku leta 1942 v neki družbi razpravljali 0 "■ ten1 ;en»' č«*° P' meru, ko so partizani pobili ne samo starse, J ič tudi majhne otroke. Oglasila se je mlada v ki je imela srednješolsko izobrazbo, neopore' versko vzgojo in je bila tedaj že tudi sama mati. govarjala je ostudni zločin, češ da so morilci to s rili iz usmiljenja do otrok, da ne bi ostali brez s sev! Tako jo je prevzela bedasta partizanska 1 za! Ista žena bi se bila brez dvoma še par mese\j prej zgrozila ob sami misli, da bi kdo sploh položiti roko na nedolžnega otroka. Zelo pogosti so taki in podobni pojavi množ$/ psihoze, ko so ljudje pod vplivom partizanske P pagande in organizacije ravnali popolnoma nasP tno, kot bi delovali kot posamezniki v skladu s 3 _ jim značajem in vzgojo. Partiji se je posrečil0 ta način vriniti med naše ljudi nekaj odurne gnusne miselnosti, ki je bila do tedaj slovensk človeku popolnoma tuja in neznana. Gnusne uin . so opravičevali kot samo nujno potrebne “likvid je” . . . ★ n . V*>dna prednost, ki si jo je pridobila OF, je na '° ‘n *°Sično pustila nekomunistom samo dvojo _ izbiro: Ali naj mirno gledajo, kako partizani |.;ii ^no “likvidirajo” vse, kar ni komunistično in cije * Utegnil° ov*ra^ pri izvedbi rdeče revolu-1 naj brezbrižno prenašajo umore, zločine ter enoma izzvane represalije okupatorja — to je a fena možnost, tor' ^ru^a j® biln, da sprejmejo pomoč od okupa-j,j^a ^ei' začno boj proti komunistom z vsemi tež-' Posledicami, ki lahko iz tega nastanejo, tu- t- zb'la ni bila lahka. Odločili smo se za boj Uotl Partizanom. jjni artijski zločinci so s svojimi sopotniki, ki so 1 slepo sledili, vrgli narod v trpljenje, kri in sol-k l* katerih se Jc rodil duh odpora. Pojavila se „eko eP^a volja, odločnost ter aktivnost, ki je pri trd' v začetku tako usodno manjkala. Pod tte 1Ia* udarci so nastale zdrave borbene sile, dušev-V£°«. ki jih prej ni bilo. Pojavil se je slovenski i„ . Pr°ti komunizmu, ki je partijski miselnosti »e ,na^Brnu postavil nasproti jekleno voljo, da se 'Ul! pritisku in nasilju. S tem se je komunizma J1(!Vuino zmanjšala absolutna prednost v borbi padanje naroda. ^»ni * b01'beneSa elementa bi se mogel po kon-cij '°Jni razviti preporod novih slovenskih genera-feitiž ^ v pridobljeni svobodi nadaljevale ijj j Cl10> socialno in gospodarsko tam, kjer so tra-(j„- a‘ne stranke obtičale na mrtvi točki v za-6I? desetletju pred vojno. SW S0<^a hotela drugače. Borbena generacija »oži • *=a nai'oda je ob koncu vojne poginila pod ln brzostrelkami titovskih krvnikov. V JUNIJU 1945 (Iz pesnitve Tineta Debeljaka: “Velika črna maša za pobite Slovence.”) Koraka bataljon za bataljonom vse viš in od vseh strani slovenske dežele — v Loko, Hrastnik. Teharje in Celje, Podutik, Prevalje, kraške fojbe in Kočevski Kog... in pred vsemi gre na križ razpeti Bog in za njim še vsak nosi svoj lastni križ, nanj razpet že na stran nagiba glavo za zadnjo pijačo, grenko in krvavo... ob njem jase s strojnico partizan, da mu prebije še srčno stran, preden bo petelin za krik peruti stresel — Ni več krvi v žili, je le še pelin — Bog se usmili! —- je le še sokrvca, bleda kot jeklena vrvca, ki z bodicami nas v kosti reže — o, ni več žica jeklena, je le kit- struna ledena, ki skozi mene drvi v vso brezčutno otrplo vrsto in nas v Eno veže skozi kosti. 'l1'' P- lil e VoUe sem ji obljubil, četudi nisem misli,, 3 konice že pri svojem prihodnjem obisku ne pVeč našel. °c'VaJ v miru božjem, draga nonica! In pri-in ^ hyala za vse, kar ste storila dobrega zame druge. Vem, da je Bog bogato poplačal vsa dela. Sinu Mariju izrekam iskreno sožalje. v * V Melbournu smo imeli pogreb z belo krsto e* 21. maja. Med angelčke se je preselila ko-lVati deset mesecev stara Marija Suzana, hčerka df^.j Dominka in Marije r. Kolman. Dominkova 86(|e nica živi v St. Albansu. V cerkvici, kjer jc Službe staršem ob izgubi otroka; ki jih je že- bila v decembu G2. krščena, sem ob dveh začel pogrebne obrede, nato pa smo trupelce položilil v grob na keilorskem pokopališču. Težko je najti De-veselil s svojim smehljajem in izgovarjanjem prvih besed. Edino tolažbp nam daje vera, ki govori staršem, da je Suzi danes nov angelček v nebeškem zboru. Tam bo prosila za svojega očka in mamico, katerima jo je Bog posodil za teh nekaj mesecev zemskega življenja. ★ Na listi izgubljenih oseb melbournske policije je Alojzij Podobnik, bivši fant Baragovega doma, ki je 1. aprila zvečer brez vzrokov izginil neznanokam. V Avstralijo je dospel na ladji “Au-relia” dne 9. avgusta 1961 iz Italije. Rojen je bil v Trzinu dne 3. januarja 1941. Po poklicu je zidar, v Avstraliji pa je začel svoje pleskarski podjetje. Živel je v Kew. Kdor bi vedel kaj o njem, naj mi sporoči. IZ ROKAVA P. ODILA ZOPET VELIKA RESNICA, ki mora gledati iz vsakega rokava, ne samo mojega! Glasi se: Za večnost smo ustvarjeni. Kako dolgo že živi na zemlji človeški 'rod? Ne vemo odgovora. Sveto pismo nam ne pove. Znanost ugiba, dognala morda nikoli ne bo. V naši lastni domovini na Olšavi nad Solčavo so našli sledove človeka, ki je živel pred 30,000 ali celo 50,000 leti. Drugod še starejše sledove, pravijo. Toda vse to ni zelo važno. Važno pa je, da vemo z gotovostjo: Ustvaril nas je Bog in ustvaril za večnost. To velja za vse ljudi, za vesoljno človeštvo. Smrt je gotova za vse, pa je enako gotovo življenje po smrti. Duša ne more umreti. Vere v neumrljivost duše Bog ni zapisal v kamen, zapisal pa jo je v razum in čustvo srca. Hotel je, da bi te vere nihče ne zavrgel — brez ponižanja samega sebe. Vera v nesmrtnost duše je splošna last človeškega rodu iz najstarejših časov. To potrjujejo verni in neverni raziskovalci starin. Mnogi pogani so dajali in še dajejo mrtvim v grobove jed in pijačo. Žrtvovali so jim celo sužnje, da jim služijo še po smrti. Nekateri radovi avstralskih aborigenov pokopavajo svoje mrtve po sončnem zahodu. Ob prvi zvezdi, ki se prikaže, zakliče čarodej: Glejte, tam se rajni sprehaja z ognjeno palico! Nekateri rodovi po otokih v Pacifiku mislijo, da so zvezde duše rajnih in jim no teh dajejo imena. Zvezdni utrinek jim je duša, Ki .jo preganja hudobni duh, zato beži na zemljo. Stari Egipčani so pošiljali duše čez reko smrti k sodbi: grešne so potem morale v živalska telesa, čiste so smele k bogovom. Asirci so že poznali za posmrtno bivanje kraj blaženosti in kraj pogube. Stari Grki so prestavljali duše na poljana z večnim soncem ali pa jim nalagali znane Sisifo-ve muke. Pri Keltih so se duše selile v oblake tej' potovale po neizmernih snežnih poljanah na mesecu. Zmešana vera, seveda. Praznoverne predstave druga za drugo. Vendar je v vseh drobec velike resnice: duša ne umrje. Naj bodo še tako nespametne te predstave, eno dokazujejo: splošno prepričanje narodov, da duša po smrti telesa živi naprej. To prepričanje temelji v človekovi naravi, zato je tako splošno. Kako naj pa duša umrje? Res — kako le? Kaj pa je smrt? Ali ne l'a^ kroj, razpad, trohnoba? Vse to je. mogoče S®11'1 pri materiji. Zato telo pač umrje. Duša pa je d« 1 ni kos materije, zato ne more razpasti, ne n'01" strohneti. Kako naj torej premine? Samo Bog, ki j° ^ ustvaril, bi jo mogel uničiti. Pa je dovolj jasnl> povedal, da tega ne bo storil nikoli. ^ Kje bi ostala božja pravičnost, če bi Bog telesni smrti človekovi tudi duši življenje čal? Na svetu živi toliko ljudi, ki zgledno so junaki ljubezni do Boga in bližnjega, g'°reC za vse dobro in plemenito. Obenem s temi P021^ svet zlobneže, zločince, največje izprijence, kakšnih temnih dejanjih slišimo in sami o J vemo! Nobene zapovedi ni, ki bi je z nogami 11 teptali, nobene kreposti, ki bi ji v obraz ne pU11 vali, nobenega zločina, ki bi se ga ogibali, K** dejo, ropajo, požigajo, odirajo, morijo, nedolžno ubijajo, peklenske zmote širijo, satanske zar°*e kujejo, vojne dvigajo, zemljo s krvjo namakaj0. Ob tem razmišljanju slišim notranji Kreposti gre plačilo, hudobiji kazen! Kdo od vflJ se s to zahtevo na strinja? Na svetu ni izravnave Ali se v tem življenju izpolnjuje klic po Pr* vičnem plačilu in po zasluženi kazni? Žal, le V:e. večkrat prav obratno: pravični jokajo, kriv’6 vriskajo — krepost podlega, zločin zmaguje. In pri takem stanju naj verjamem, da Bog 0 človekovi smrti uniči tudi dušo? In tako naj Pre* jmeta enako plačilo svetnik in zločinec? Skop11 in grabež, ki je soseda do kraja izmozgal, 118,1 konča prav tako kot njegova žrtev? Zahrbtni m0 rilec naj enako konča kot tisti, ki je pretrpel ki'0^ smrt pod udarci onega? Nadaljnjih zgledov in Prl merov je dolga vrsta brez konca. Ali se ne upira vsa naša notranjost taki ffli^1' Tisti, ki nas je postavil na svet, ni mogel takc‘ napeljati človekove usode!’ Duša vpije po sreči Razmišljajmo dalje! Najbolj živo je v čloVe ku hrepenje po sreči. Vsakdo želi biti srečen, ne sporno in dokončno srečen. To je srčika njeg°vC ga življenjskega obstoja. Pa ga prav isto življenj* sproti vara. (Dalje str. 182) Izpod T r i g I a v a Narodm svet koroških sloveKcev ^ naslovil na celovško škofijo krepak poziv, naj e °vira pouka krščanskega nauka v slovenskem j^iku. NAŠ TEDNIK-KRONIKA je objavil izjavo *rot*nega sveta pod napisom: Kdo nosi v škofiji , njo odgovornost pred Bogom? Beremo: “Vemo, ■ttia naš prevzvišeni nadpastir blago srce, od-tudi za naše potrebe in da bi'rad upošteval da Prto **aše pravice, če bi drugi tega zavestno in sistf- ., lcno ne preprečevali . . . Ali tu g. generalni ar> ne vidite krivice?”— Apel zaključuje: “Ako d0j?°Veka v škofiji, ki bi imel pogum in bi čutil *nost braniti naravne pravice manjšine, poten llramo na pravični čut vesoljne Cerkve, apeli- . 0 na krščansko čuteči svet zunaj naše de- ^ele!» ŠLIBAR, svetovni prvak v smučanju, j» nic' 'e^0®nJ0 zimo pravo smolo pri tekmah na Pla-, Nenaden močan sunek vetra ga je vrgel iz Sm n.°težja s tako silo, da je pristal namesto s ,C| — z glavo. Obležal je nezavesten, vendar vjl^e nagla zdravniška pomoč prav kmalu spra-Sto Zave'Sti. Tekme so pa dale vsa prva mesta iz Vzh. Nemčije. (iob1^' JANK0 GRAMPOVCAN. vrhniški rojak, je Voj ° znan mnogim v izseljenstvu, ki so preživljali Se .e ®ase v Egiptu in okoli Sinaja. Udejstvoval kot* v°jak ’n literarni izvedenec, pa tudi y ^nikar. Po vojni je odšel v Ameriko in živi Ji^ai Bridgeport, Conn. Tudi v Ameriki je na-^ , več znanstvenih razprav iz jezikoslovja. Le-^ dočakal 65 let starosti in mu je dozorela ti, - ,ea do pokojnine. Namenil se je, da se pri- noa„ njc leto vrne v domovino. ttlic.TftŽAŠKI KATOLIŠKI SLOVENCI so si v Iti ^°nizetti ustvarili lastno kulturno ognjišče. Se jJ1" nadomestuje narodni Dom. V novi dvorani vig ,° obirala zlasti učeča se mladina srednjih in H,0 šol. Odprli so novo kulturno ognjišče z ®kof°^n° Pros'avo v nedeljo 10. marca. Prišel je in .. ln jim blagoslovil prostore, prišel je župan v,4"« čestital, prišli so predstavniki naroda od ani in se z njimi poveselili June, 1963 O POTRESU V SLOVENIJI je poročal ljubljanski časopis dne 20. maja: Včeraj ob 11.08 je Slovenija čutila močan potresni sunek. Kot so nam povedali na ljubljanskem astronomskem observatoriju, je bil epicenter potresa približno 25 km. severovzhodno od Ljubljane. Potem ko so primerjali podatke s podatki iz geofizikalnih observatorijev v Zagrebu in Trstu, so ugotovili, da je bil epicenter potresa nekje v litijskem bazenu, v tako imenovani litijski prelomnici. Nekaj desetink sekunde trajajoči potresni sunek je dosegel sedme stopnjo. Do 16. ure so bili še štirje šibkejši potresni sunki. Potres je poškodoval precej stavb v mnogih slovtnskih krajih, najbolj seveda v Litiji, kjer se je porušilo več dimnikov. Tudi v Ljubljani je z mnogih hiš popadala strešna opeka. Razen v Sloveniji so potresni sunek čutili tudi v Zagrebu, na Reki in v Trstu. O RAZMERAH V DOMOVINI pove privatno pismo, ki ga nam je odstopil znan naročnik MISLI, takole: V zadnjem času se življenje pri nas kar naprej spreminja. Neprestano imamo nove reforme, plače se dvigajo ali padajo, odvisi od tega, kje si v službi, življenjski stroški počasi naraščajo. Ljubljana se modernizira, zlasti središče. Ceste širijo, ker je promet trikrat gostejši kot pred 5 leti. Zgradbe vstajajo z 10 do 21 nadstropji. Vse te spremembe se ne bi odvijale tako hitro, če ne bo gradili družbe po sistemu, kakršen je bil po vojni in je še zdaj v vzhodnem bloku. Jugoslavija ima svojevrstno gospodarsko politiko. Na vzhodu vodi vse državni aparat, na zahodu privatniki, pri nas pa sedaj uvajajo decentralizacijo. To se pravi: t’elavci v tovarnah sami odločajo, kakšne pla če bodo imeli, vendar morajo najprej odšteti vse dajatve državi. Odločajo tudi, kaj in koliko bodo delali in če bodo tovarno razširili. Imajo torej popolno svobodo. Tako se zgodi, da se nekaterim po trikrat na leto povišajo plače, ko pa pride c!o k ikšne krize, jim padejo preko noči. Ponekod pa plače naraščajo počasi, toda vztrajno. Zagotovljen pa je vedno minimalni osebni dohodek. Vse to lepo izgleda in je res bolje kot pred leti. Bilo bi pa lahko še bolje, če bi ne bilo treba podpirati \c^no revnega juga. Ob tem vprašanju se marsikdo razočara. Tako je polno problemov, vsi pa želijo: hišo, avto, televizijo. Pri vsem tem je življenje lepo, pa tudi ne . . . DRUGO PISMO pravi: Nekdanji bajtarji se vozijo z avtomobili. Kako so prišli do njih? Odšli so pred časom v zapa:’no Nemčijo pod ferdama-nega Adenauerja in se dali tam zaposliti. Ko se jim je zdelo, da so dovolj zaslužili, so si kupili avto in se gosposko pripeljali nazaj domov. POJDI SINKO MOJ, NA ŽIVLJENJA POT ! Karel Mauser V BISTVU JE ŽIVLJENJE ZELO ENOSTAVNO, treba je hoditi od tistega časa, ko te noge prično držati, in do tistega- hipa, ko te ne nesejo več in moraš leči in počasi zbirati račune. Celo življenje hodimo mimo hiš in mimo ljudi, ki v njih žive, do tistega časa, ko nam ostane 'samo še samotna hišica, s svilo preoblečena. Doma smo bili zadovoljni z rakvijo, ki je imela za podlagj samo oblanje. Toda čeprav je življenje tako enostavno, je v podrobnostih vendar zanimivo in polno bogatih, včasih nežnih čustev. Imam gina, ki mu je ime Klemen. Za Klemene sem bil vedno navdušen, ker se mi zdi, da je v tem imenu skrit puntarski duh. Prinesli smo ga v Ameriko, ko je bil 9 mesecev, in rasel U pred mojimi očmi, da tega nisem niti opazil. Hodi v sedmi razred in zelo rad ima učitelja gospoda Prigo, to pa zato, ker pravi, da ženskih učiteljev nima rad. Trdno je sklenil, da ostane pečlar. On, Mike, Martin in Budy. Do smrti peč-larji. Včasih, kadar sva sama — moški govorimo najbolj odkrito, če žensk ni blizu — govoriva o bodočnosti. Kam boš šel, fant? “Kaj misliš, očka”, pravi “Baseballplayer ima na leto 13.000 dolarjev plače za navadno neumnost.” “To sploh ni poklic, buček! Treba se je do misliti kaj bolj pametnega. Kaj pa kakšen inže-nirček? Sicer jih je v Ameriki kot toče, dobrih in slabih, toda dragi so vsi. še pogleda te ne zastonj.” “Misliš, da dobro služijo?” mi reče. “Po moje kakšnih osemsto dolarjev na mesec.” Fant vstane s stola in oči mu uhajajo iz jamic. ‘ “Osem — sto — dolarjev! Holy smoke!” “Yep, fantiček”, sem rekel modro. Bog-me, če se oče vsaj včasih ne postavi v vlogo vseznula, tudi ni dobro. “Zakaj pa potem ti nisi postal inženir?”, pra- vi. “Nisem bil zanič za računanje. Začel sem pisati pesmice in kdor piše pesmice, ni za pametno rabo.” Tega tako ni razumel. “Ti si pa za računstvo rojen, betin, s®11'!1 len si kakor Aleševčcv Brzon”, sem mu reke'' “Kdo pa je Brzon, očka?” “Aleševčev voliček, ki se ni premaknil, P8 e' si ga prav s štrangami tolkel.” Počasi sem pa privijal. “Da sem len, je rekel tudi gospod Friga. T"1 da zdaj bo vse drugače. Tisti, ki je prej n°sl Ameriško Domovino (po hišah), je rekel, da skušal dobiti Press (ameriški dnevnik), in sen! rekel na Domovini, da bi jo jaz nosil, če je ne bo več. Plača ni velika, ampak če bi jo nOsW recimo, štiri leta, bi se nekaj poznalo. Koli--obresti pa plačajo na banki?” “Po tri procente menda. Tri dolarje na st«' “Ni veliko”, je rekel. j Obraz se mu je potegnil. Ta betin se ni vi'Žc po meni, ker jaz in denar sva dvoje. Všeč P8 je bila njegova podjetnost in čeprav sem mu 28 mislil reči, da raje vidim, če je doma, mu niseI" hotel podirati načrtov. “Kaj pa boš z denarjem?” Za inženirja bom šel.” “Pametno”, sem rekel. “Boljša bo kot Svedre lahko brusi vsak človek. Toda ne Poz8 ^ — treba bo pozabiti na candy (če. ima le P centov, kupi tisto reč z naslovom Trije mušketiri1' Na vražje bo treba hraniti. Denar je grda teC’ zaslužiš ga krvavo težko, iz rok pa gre kar s*r‘ od sebe. Druga stvar je pa ta: moral se boš P8", čiti olike in potrpljenja, to se pravi, učiti se moral za življenje.” Dvignil sem palec. “Prvič: govori slovensko, ker tisti, ki po s'° venje bero, tudi po slovenje govore.” Nato sem dvignil kazalec. ,,, “Drugič: ne draži psov, če jih imajo pri h's,‘ . Nato sem dvignil še sredinec. “Tretjič: spoštuj stare ljudi, lepo jih P0^' dravi in ne pojdi mimo njih potuljeno, kakor 1 si nekaj ukradel.” “Pa če me človek nahruli, očka, kaj Pa P'* toni?” 1 - “Vseeno mu reci zbogom, samo bolj na S*a&' Le namuznil se je. -Več, očka, včasih so nosili časopise sc taki, 1 So potlej postali veliki gospodje. Lincoln, Lau- che . ' Kar mimogrede je zdrdral nekaj imen. Ti boš morda nekoč imel svojo tiskarno”, rekel, ne preveč prepričano. “Jaz bi ti napi-Sa kakšno knjigo”. ‘Koliko bi mi pa ručunal?” je dejal. Dal bi mi kakšen cent za chewing gum. Več Uc’ Z(laj ne dobim”. Nato je dolgo v večer sedel in računal, pre-od ^krat vse dime (desetice), ki jih včasih dobi leč n'ene’ 'n '<0 sem gledal njegove rdečkaste štr- 6 lase in videl upanje, ki ga ima otrok v živije-’ Se mi je milo storilo. ^ ^ tem mu ne morem pomagati. Samo šola . u bo ta hoja od hiše do hiše. Mnogo hiš bo tre-v življenju pogledati, mnogo ljudi srečati, da- ba jati ’n sprejemati, trpeti in poti'peti. Življenje ^ trd boj, ničesar ne da brez boja. Želim si le • da bi se boril z njim tako, da bi nikogar ne sine, čez dvajset let preberi, kar sem no-tov vem, da boš rekel: Poglej, v oče- 6,n času je bilo prav tako. NE VRAČAJ SE! I. Burnik Le naprej, prijatelj, /)o tej poti do križpotja hotli In šc to: Ne vračaj sc nazaj, ker sledovi v travi po samoti krivi mnogih so izdaj! Hodi, hodi — ozka, mehka avenija naj te nese, Itodi srečno, brat, hodi mirno v popolnost! Za na. je še vedno SVETA GORA Žena ga razume SIN PRIPOVEDUJE O SVOJEM OČETU in materi: Moj oče je bil uradnik. Pisarno je imel v isti hiši, kjer smo stanovali. Mati je vedela, da ima oče rad ob desetih dobro belo kavo. Če je utegnil, je sam prišel in jo kar v kuhinji spil. Če ga pa le ni bilo, mu je mati s prtičkom pokrito skodelico kave tiho, neslišno, da bi ga ne motila zaradi strank, ki so bile pri njem, postavila na pisalno mizo in prav tako tiho odšla. Ko so bile stranke odpravljene, je segel po kavo in se okrepčal. Ko se je nekega dne ta prizor ponovil, je oče opazil, kako je tovariš pri drugi mizi vzdihnil: “Kako si srečen! Ko bi jaz vsaj enkrat kaj takega doživel kakor ti. Moja žena mi nikoli tako ne postreže kot tvoja tebi vsak dan. Če si kdaj zaželim jedi, me hladno zavrne: dovolj si star, sam si vzemi! Ali pa: domač si in veš, kje je shramba, sam si išči! Razumi me, prijatelj, v takem primeru me vse mine in nisem več lačen.’’ To je oče sam pripovedoval sinu, ko se je vrnil iz pisarne in ga poučil: “Glej, sin, malenkosti so, ki osrečujejo, in spet malenkosti, ki m»r delajo nesrečne.” Več naslovov Tej zgodbi bi lahko dali več naslovov, pa b; z nobenim ne mogli docela izraziti vse čudovite in lepe globine, ki jo vsebujejo v življenju drobne malenkosti. Nobeden bi ne mogel dovolj tenkočutno izraziti drobnih strun, ki je nanje ubrana prava harmonija src v zakonskem življenju. Žena ga razume. V tem je velika skrivnost zakonske sloge in sreče. Razume njega in njegove želje, zato mu lahko oprosti tudi njegov-* napake, čudovita je žena v svojem razumevanju. To ni sad navadnega togega razuma, sklepanja in logike; ta ne sega daleč. To je razumevanje, ki ga narekuje ljubezen in njena logika — tista, ki gre preko običajne govorice, ki se razume na skrivnostno pisavo, za katero ne bo nikoli niti največji veleum dobil patenta, da bi jc odkril. Odkrivati jo mora znova vsak dan človeško srce, če hoče najti pot do srca svoje najbližje okolice. Dr. A. Trstenjak: “MED LJUDMI” • To je edinstvena psihologija medsebojnih nosov, o kateri nekaterim — moškim in žensK jS — zaman pripovedujete. Samo tisti, ki se Jin1 J govorica medsebojnih odnosov odpre, so res P 3 licani, da živijo v intimni povezanosti zakons ^ ga življenja. ji Ž«na se zna prilagoditi. Saj skodelica kaVC samo skromen simbol ženine tenkočutne dljivosti, ki se rahlo, tiho in obzirno približuje, bi ustregla, pa ne zahteva zase niti njegovega gleda, ko ni časa za to, kaj šele zahvalo in Pro11 uslugo. Žena, ki se zna možu prilagoditi v tisoč vsak- danjih malenkostih, zna delati čudeže soglasja, h8 ; monije in resničnega notranjega zadoščenja. žena zna tudi najtršega moža omehčati; tudi večja samoglavnost se končno obrne za njenimi ^ slišnimi stopinjami. Tiha prilagodljivost žene n* J — in moža ženi — je najgenialnejša in zato ^ .j najbolj zmagovita diplomacija sveta: Zmagov8/a je vedno tisti, ki jo uporablja. Zna se žrtvovati. Tudi to skrivnost vseb^S ta malenkostna skodelica kave. Saj vse čudo'^ razumevanje — ko se znaš prilagoditi — k°n . ni nič drugega kot tiho žrtvovanje za zakonsK* druga ali družico. Toda prav malenkosti včasih > htevajo največjo premagovanje samega sebe. ^ J like reči, ki človeka navdajajo z zavestjo “velic*j r.osti” in mu nehote obetajo hvalo okolice in sl j-i tega sveta, bi še vsak storil. Toda mnogo težje vsak dan tiho streči, pospravljati, skrbeti zil yj majhnih malenkosti. To zahteva vztrajnost in 111 ki je takorekoč neizčrpljiva. le " ii* Mož zna ceniti žrtve. Vsaj navadno, ce ves iz lesa. Kakor hitro je dobil oči zanje in ^ začel ceniti, je njen za vedno — tudi če morda 1 prej ni bil v tem trden. Cainegie pripoveduje zanimivo in poučno dbo o Reaconsfieldu, ki se je poročil s petnajst J starejšo vdovo, prav nič iz ljubezni, zgolj 7-aI . njenega denarja. To je tudi sama dobro vedela, r| ga je po daljšem premisleku vendar vzela. Ni t niti lepa, niti mlada niti izobražena. Kar je še ;;e: niti ni imela okusa za obleko in red v J* S A bila je prav dohovita v občevanju z ljudmi- vati Padlo v glavo, da bi skušala kaj tekmo- z možem. Ko je prihajal zvečer domov ve.s Jen in zmučen zaradi debat z ljudmi iz visokih sp°g.°.V’ ^>1 ves vesel, da se je lahko umiril ob . ^nini ženinem žlobudranju in se spočil ob Ml enVjubkovanju. Ure, ki jih je prebil z ženo, so je Jroirnejše v njegovem življenju. Vsak večer v J15 Vl'at na nos zapuščal zbornico in hitel pripojil svoji Ani Mariji vse, kar je doživel čez dan. 2 ,a ^aiija ni bila popolna ženska, a vseh 30 let "tožu a živlJen-)a se n' utrudila lajšati življenje- Nekega dne ji je on v šali dejal: “Ali veš, du sem te poročil samo zaradi tvojega denarja?” Ona mu je v smehu odgovorila: “Toda zdaj bi me poročil iz ljubezni, ali ne?” — In priznati je moral, da je res tako. Ta primer, ob katerega si zna vsak postaviti r.ešteto podobnih, čeprav drugačnih, nam lepo osvetli čudovito moč, ki jo ima ženino razumevanje za moža in njeno tiho žrtvovanje zanj. Ne samo, da žena s tihim razumevanjem ohranja v zakonu to, kar je bilo spočetka, temveč ustvarja iz nič celo tisto, česar morda sprva sploh bilo ni — ljubezen. (Še) UBOGE BOSTE VEDNO IMELI MED SEBOJ dovolj JE SVET že poskušal, da bi ovrgel HostVn°St zgolaj navedenih Jezusovih besed. Zna-v " ln politika, včasih vsaka zase, včasih z roko S^a se zavze^> da odpravita siromaštvo s ^ 'n ustvarita — raj na zemlji. He]{ Se P°sreč'l° 'n nič ne kaže, da se bo. Je ^ ^ takega z revščino, kot s sv. Matijem in le- , • Reklo bi se: Svet revščino razbija, če je ni, pa naredi. den.^ 2adnjih dneh meseca maja smo imeli veliko 'no nabirko za pobijanje lakote po raznih de- j.ejoSVe^a- Mnogo so pisali o tem in uspeh je bil da . t*°ber, pravijo. Ljudje so dali kljub temu, i Je Marsikdo ugovarjal, češ: Po vseh deželah so “Sat; ■ Ub, .ni, ki imajo preveč, njim vzemite in dajte ,06im. nam pa se bo izravnalo. Drugi so dejali, nič s« j ' ne bo poznalo, le dajmo vsak nekaj. In dali. SVe^ak° ali tako — dejstvo ostane: Vsega je na .^ov°lj, le razdeljeno ni prav. Že zato, da se >ki ?lvo zavemo, je taka zbirka dobra reč. Kdor •nilijonar, bo iz tega spoznanja težko kaj Itj kt* nase °brnil. Pa če ga obrne nase vsaj kdo, 1 milijonar rad postal, je že nekaj... ^iri(f*aV v dneh smo brali, da je dosti rev- *ak ^raV mec* nami 'n J° trpijo — zapuščene Moi•t'S*Ce zene- in z njimi otroci, če jih imajo. v8e So odšli bogove kam — sprti z ženo menda tuj- Večne čase — država pa podpiraj ženo in Pila'110’ ®rai' smo, da danes federalna vlada pod-(lt£ blizu 10,000 tiikih žen ali družin, poedinc 6 Pa “nadaljnje tisoče.” “tialj , June, 1963 Bi človek dejal: samo da je podpora, torej revščine v resnici le ni! Pa bereš naprej in izveš, da prihaja podpora počasi, neredno, da je mnogo premajhna in moraš zanjo romati iz urada v urad, čakati v vrsti in na dolgo in široko dokazovati, da je potreba resnična in neodložjiva. Pišejo, da je bilo pred 15 leti dvakrat manj takih “vdov”. Iz tega sklepajo, da jih bo čez J5 let — dvakrat več. Kdo ustvarja te vrste revščino? Ne politika s svojo “dobrodelno državo” ne znanost z vso svojo iznajdljivostjo te vrste revščine ne bosta odpravili. Svet s svojo posvetnostjo jo ustvarja. Če je ni, jo naredi. Prav v istem času so objavili dolg članek, ki je tožil nad revščino starih ljudi tu med nami v bogati Avstraliji. Znanost jim je podaljšala življenje, da jih je na tisoče v penzijonu, čez deset let jih bo na deset tisoče. Politika s svojo “dobrodelno državo” jih je vzela v zaščito, pa tudi če jim daje denarno podporo, streh zanje ne more sproti napravljati. Nimajo kotička za skromno preživljanje starih let. Njihovi mlajši pač nimajo prostora zanje. Kako tudi, ko se bo življenje ljudem kmalu tako po-daljašlo, da ne bodo napotje delali mladim samo dedki in babice, ampak tudi pradedi in prababice. In morda kdaj celo pra-pra . . . In tako dalje. Raj na zemlji — bez revščine? Ko pa revščina niti ni samo telesna — še hujša jr duševna. Pa eno in drugo si svet sam sproti ustvarja. IN IME MU JE BILO BARAGA Nadaljevanje Da ne pozabimo: N es ta spis o našem Baragu je izpod peresa Amerikanca z imenom Stephen Olivier in objavljen v ameriški reviji. Poslovenil ga je Rev. Jože Vovk v ZDA. /. Baraga in brevir BARAGA J K NATANČEN PRI OPRAVLJANJU BREVIRJA tudi tedaj, ko bi se prav lahko opravičil. Brevir je njegov stalni spremljevalec, ko se ves dan bori skozi debel sneg in pragozd na krpljah in ko ostaja pod šotorom čez noč. Takole piše: “Na takih potih je brevir posebno občutno breme. Človek ga ne more moliti podnevi, ker ho če čim več pota opraviti. Zato ga je mogoče zmoliti le pred zoro ali pozno ponoči pri svetlobi taboriščnega ognja. Kajpak, oči pri takem opravilu trpe. Vendar hvaležnost do Boga, ki uporablja tako slabotno orodje za rešitev neumrjočih duš, sladi in posvečuje dolžnost.” Da, ta dolga in težka pota! Še kot škof je Friderik Baraga neumoren, ko je treba obiskovati Indijance ali belce, ko potrebujejo njegove strežbe. Pozimi potuje vedno na krpljah, poleti v velikem ali majhnem čolnu (kanoe). Dosti je tveganja in nevarnosti. Baraga zna prav dobro družiti človeško modrost in srčnost z zaupanjem v božjo previdnost. Če bi kdo rekel, da njegova velika vera izganja strah in skrbi, bi ga s tem predstavil, kot da ni resnično človek. Če Sin božji pozna strah in trepeta ter poti krvavi pot, pra1' gotovo tudi Friderik Baraga vse to doživlja. Strašna noč Navedimo le en primer: pot skozi zasneženo divjo pokrajino iz Font du Lac v La Point. Navadno je bilo treba štiri dni, Baraga in njegov spremljevalec sta nekoč potovala sedem dni — in' v kakšnih težavah! Baraga je o tem pisal: “Moj tovariš in vodnik je nenadoma resno zbolel v samotni, nepregledni divjini. Bolezen gfc je napadla zvečer in vso noč ni zatisnil očesa, trdil je, da ne more hoditi niti milje več. Zares, bila je žalostna noč! Bila sva daleč od človeških bivališč in nisva mogla ostati kaj delj časa na tem mestu. Imela sva s seboj le malo potrebščin in sredi pragozdov ni bilo nobene steze. Sneg zeio debel in strupeno mrzlo vso noč. Večkrat v tis- tih urah sem si mislil, da prihaja konec niojeS® zemeljskega potovanja, če mi spremljevalec untfJ, tam. Vendar to ni bila volja Dobrega Pastirja* _ hoče še naprej uporabljati to slabotno orodje, z njim vodi blodeče ovce v svojo stajo. Moje spremljevalcu se je do jutra zdravje toliko ljšalo, da je mogel s težavo počasi hoditi. Ni P8 mogel nositi najine prtljage. Tako sem si 1,1 ; ral sam naložiti breme na rame, ga nositi ves da® in potem še nekaj dni — gazeč globok sneg P-ko planjav in gričev. Nikoli poprej tega n|se^| delal, pa vendar sem bil zadovoljen, da je * spremljevalec zmožen počasi hoditi. Največ tez ^ sem imel zvečer, ko sva se ustavila za preno®*’ vanje, česar tudi nisem poprej nikoli delal, ^ moral zdaj: sekati drva in skrbeti za ogenj vS#; noč, da bi spremljevalec ne zmrznil ali si n_ pal še hujši prehlad. V teh hudih težavah n« J; bila misel pri milostih, ki so jih duše pi-ejele P krstih v Fond du Lac, v neizmerno tolažbo. In res se je ogromni napor kljub vsemu spl® čal. Baraga piše: “Ob svoji vrnitvi v misijon sem našel tani vse 1« v najlepšem redu, čeprav sem bil odsoten tri sece. Ves ta čas so se Indijanci zbirali v ceri** , dopoldne in popoldne, nedeljo za nedeljo, 0Pra!, ljali svoje pobožnosti skupno, kakor sem ji*11 _ naročil. Sedaj sem spet zadovoljen in hvaleč in Indijanci me ljubijo kot očeta. Za vse to lim Boga v imenu Jezusa Kristusa.” Neštevilni so taki in podobni dogodki v l' letih Baragovega misijonstva v severnem ganu. živi v neprestanih nevarnostih, pa še živi v Bogu. Tako njegovi misijoni varno usp vajo. Misijonarjevi napori so znani vsepovsod . jih občudujejo. Njegov sloves svetosti, gorečno« in modrosti sega čez morje—v Rim. Tam so isk®^ , škofa, da bi ga postavili za apostolskega vikarj® severnem Michiganu. Najdejo ga v osebi tega D*' sijonarja, utrjenega v trudih, in polože nanj ***• ko breme in' veliko odgovornost — miro, škof°v sko palico in naprsni križ. (fie!) BESEDILO NA OVOJU SPREDAJ (V današnjem jeziku) Devica danes od vekomaj bivajočega rodi ^ zemlja zatočišče nepristopnemu prinaša. Ang®*’ pastirji slavo prepevajo, .Modri že z zvezdo P°lU jejo, ker zaradi nas se rodi dete mlado, večni m- 1963 ZADEVA katoliških šol v Avstraliji V aprilu smo zaradi pomanjkanja prostora to razpravo prekinili. Da ne bo ostala tako okrnjena, prinašamo vsaj še zaključna Poglavja. — Ur. SVOBODA v MEŠANI družbeni skupnosti . V DVAJSETEM STOLETJU IZKAZUJE STRALIJA tipično mešano družbeno skupnost. ovoiinio o “pluralistični” sliki prebivalstva. Ni en°tnosti v zadevi narodnosti, vere, kulturnega °Ji,dja. Množinska skupnost smo. Kako naj taka dežela ohrani na svojem oz-emliu mirno sožitje vseh prebivalcev, kako naj izogne medsebojnim trenjem in spopadom? . lno tako, da se vsem priznajo temeljne člove-^nske pravice in možnosti za primerno blagos-j ^ eno besedo: tolerantni moramo biti drug ^ drugega. Vsaka enako misleča skupina mora 1 strpna do vsake druge skupine, ki ima v °gih pogledih drugačno mišljenje. Sprva je prevladoval na kontinentu angleški, °tski in irski element. Enotnosti že takrat ni I °' Potrebna je bila strpnost od samega začetka. ne moremo reči, da je strpnost tudi res zme-našla svoje mesto. Mnogi vodilni krogi se kar nič zavedali, da v “pluralistični” državi rtl01'e iti vse po enem kopitu. V novejšem času smo sprejeli medse celo 0 nadaljnjih narodnosti iz Evrope, ki so plu- I Zen' naše mešane družbe še vse bolj podčrta-°čividno se bo to nadaljevalo. Vedno več je dol S^ra^cev ”> toda za tisoče in tisoče bo to še k zgolj zemljepisni — geografski — pojem, .Ti1"! več. Če hočemo, da se bodo urasli j ^vstralij0 in postali njeni člani tudi v držav-at>skem smislu, jim je treba pustiti, da razvi-0 svoje talente tudi na svtsralskih tleh v skladu niSv°jo lastno kulturo in ji primešajo po narav* f *)°^> elemente tiste, ki so jo našli tu. In ob-žjvlno' Le nastrpno nasilje bi zahtevalo, da se Jenje novih naseljencev takoj nategne na isto lto kot ga poznamo iz preteklosti, g . načelo mora segati tudi na versko in vz-^ 0 torišče naših dejavnosti. Ljudje prihajajo da nas iz Anglije, Škotske, Nizozemske, Irske •— navedemo le nekaj krajev — kjer je poleg 6ega tudi neodvisna verska šola deležna enake l^aVne podpore. Ali ni dokaz grde nestrpnosti, me(^ nam* ta*ca enakopravnost od- STRAH PRED “RAZKLANOSTJO” Ni UPRAVIČEN Očitajo, da neodvisne šole ljudi vodijo v kli-karstvo in državljansko skupnost drže v stalni razklanosti. Dejstva govore drugače. Neodvisne katoliške šole so v Avstraliji stara ustanova. Vsaj petina — če ne morda celo četrtina — današnjih avstralskih državljanov je šla skozi te šole. Njihovi otroci so v teh šolah danes. Ali je zaradi tega Avstralija zaostala v svojem razvoju do pomembne države na svetu? Ali so neodvisne šole učile, naj se ta razvoj kakorkoli zadržuje? Samo oz: kosrčna nastrpnost bi kaj takega trdila. Leta 1942 je Avtralija stala pred vsedržavno katastrofo. Ali niso vsi Avstralci, brez ozira na narodnost, zgojo, kulturo itd. vstali z enakim navdušenjem in se uvrstili z ramo ob rami v obramb-) domovine, naj jim je že bila stara ali nova, ter preteči polom odvrnili? Ali so kaj drugače ravnali tisti, ki so bili vzgojeni v katoliških šolah? V čem so se bolje izkazati oni, ki so biti nekoč vpisani v državne šole? Odgovor je jaseen. Zato je dandanes še vse bolj jalov izgovor, da katoliške šole ne zaslužijo javne podpore, češ da škodujejo državljanski složnosti, domovinski požrtvovalnosti in skupnemu napredku v razvoju Avstralije. Kdor še vedno kaj ta kega trdi, naj seže dosledno še dalje in naj odreče svoboden obstanek vsem klubom, društvom, organizacijam, cerkvam, trgovskim podjetjem in sploh vsemu, kar ni stoprocentno pod klobukom državnih vlad. Potem naj pa še govorimo o — demokraciji! KDO SE NAVDUŠUJE ZA MONOPOL? Bolj upravičeno bi bilo, če bi mi rekli: Skrbi nas, kaj bo iz tega, go gre denar iz javnih blagajn samo za državne šole. Ta pot vzgaja državljane za mirno sprejemanje raznih — monopolov! Če naj šolska vzgoja bo le državni monopol, zakaj ne še to in ono? Recimo — en sam dnevnik, en sam časopis za vse kraje in ljudi! Državna vlada edina ga sme izdajati! Kdo se navdušuje za kaj takega? Komunisti in drugi totalitarci, seveda. Ali ne vodi monopol na torišču šolske vzgoje logično d'» tega? Ne navdušujemo se za državni monopol v nobenem pogledu, prav tako ne v pogledu šol za mladino, ki naj se vzgaja v smislu medsebojne strpnosti, tolerantnosti, širokogrudnosti — ne pa za življenje pod državnimi monopoli!' (Konec drugič.) June, 19va. \ •Fe la Acncn• * X >> J.futVM / < * Jop/n. ^ Pkaaatla Lyrtda% Ktccpolis« BMbJ Jtriclp Emmaus* X () »Uttrvn ScbaiU TI IN TVOJ BLIŽNJI — BRAT Od vseli struni osvetljuje Jezus svoj nauk medsebojnih odnosih človeka do človeka. Veliko J že povedal o potrebi medsebojne naklonjenosti’ ljubezni, pa mu zmerom silijo v misel še nove spodobe. Na vso moč nazorna je prispodoba z 0 som in kar je vanje padlo. Človek je brž pripravil kritizirati majhne napake na dru-gih, svoje pa nerad vidi. To je veljalo v tistih časih zlast'1 ■ judovske voditelje, ki so sami sebe imeli za pop&| preprosto ljudstvo jia za nekako sodrgo. ,J Da, bližnjega je treba presojati z IjnbczM™ To nas pa ne »me zapeljati, da bi vsakemu, vse upali. So vendarle med hudobnimi ljudmi tako krknjeni, da, ne gre pred njimi odpirati vsega st 1 To bi se reklo — metati bisere pred svinje. PAZITI NA VARNO HOJO . ?| ( Dobro zavarovano mesto nima velikih vrat s teža j odprtih. Lahko bi vrdl skoznje sovražnik• ‘ .. mačinom se. odpirajo majhna. in ozka vrata ob v*m v ovčjih oblačilih, znotraj so pa grabežljivi pikovi. Po njih sadovih jih boste spoznali. Mar r° grozdje s trna in smokve z osata? Tako ro-^ v*ako dobro drevo dober sad, slabo drevo pa r°^i slab sad. Ne more dobro drevo roditi slabe-J' »adu in ne slabo drevo dobrega sadu. Vsako *•*©, ki ne rodi dobrega sadu, bo posekano i*1 v °genj vrženo. Po njih sadovih jih boste torej *PoznaIi. Kdor je dober, donaša iz dobrega zak* a *vojega srca dobro, in kdor je hudoben, do-***** iz hudobnega hudo. Zakaj iz tega, če.sar je Pol»° srce, govore usta. HIŠA NA SKALI Ne vsak, kdor mi pravi: ‘Gospod, Gospod', , v nebeško kraljestvo; temveč, kdor spol- Voljo mojega Očeta, ki j# v nebesih, tisti j*°jde y nebeško kraljestvo. Vsak, kdor prihaja ^eni in posluša moje besede in jih spolnjuje r ukazal vam bom, komu je podoben: podobe 1 ^ človeku, ki je postavil hišo in je kopal globo- 111 temelj postavil na skalo. In ko je nastala ||0^vodenjf se je tok uprl v tisto hišo, pa je ni mo-°niajati, zakaj imela je temelj na skali. Kdor u »liši in ne izpolni, je podoben človeku, ki ls° zidal na zemljo brez temelja: uprla se je **jo voda in takoj se je zrušila in podrtija te Je bila velika. Kotnikov služabnik ozdravljen je končal vse svoje besede pred poslušu-l 1,1 ljudstvom, je šel v Kafarnaum. — Pri ne- s*otniku pa je bil na smrt bolan služabnik, je bj| ze\0 drag. Ko je slišal o Jezusu, je Postal l ... v. v . . K njemu judovske staresine s prošnjo, da - *el in njegovega služabnika ozdravil. Ti so PHii; k s Jezusu in ga lepo prosili, govoreč: “Vre- da mu to storiš; ljubi namreč naš narod hi* *J*odnico nam je on sezidal.*' Jezus je šel z w , *’ Ko pa že ni bil daleč od hiše, je stotnik Po«lai i . v. k njemu prijatelje in mu sporočil: ^ ^*°*pod, ne trudi se; zakaj nisem vreden, da mojo streho. Zato se tudi nisem ime! Ie^Vre^nega, da bi šel k tebi, ampak reci le z be- ? *n moj služabnik bo ozdravljen. Zakaj tu- ki sem postavljen pod oblast in imam vo* pravim temu: Pojdi — in gre. In Pridi — in pride. In svojemu služab- ‘''tori to — in stori.'* K . ° je Jezus to slišal, se je začudil; in obrnil *«r množici, ki ga je spremljala, rekel: “Res- y t resnično povem vam, še v Izraelu nisem like vere.” o so se vrnili poslanci domov, so služab- ^ tolike vere. h-, In •«' ’ Kl je bil bolan, našli zdravega. *** T June, 1963 ni velikih, da v naglici smuknejo skozi obzidje. Tudi pot do mesta je skrbno zastražena, zato se je treba na njej stisniti kakor na stezi. Talco Jezus slika pot našega življenja proti nebesom. Samo On edini zna prav voditi in kazati, kod je treba stopati. In po njegovih naukih je ta pot polna zatajevanja in premagovanja samega sebe. O, da, človeku se ponujajo še razni drugi vodniki. Prilizujejo se in sladkajo, nagonom človekove narave dajejo vso svobodo. Čemu se boš zatajeval, kar je naravno, je naravno, kar vdaj sc! Naravnaj korak na široko pot! Tak je njihov nauk. Toda kakšni so sadovi tega nauka? Kar nje same si oglej, kako živijo, koliko slabega napravijo človeški družbi. Hitro boš videl, kakšne vrste “preroki’ so. ČE SO TEMELJI ZANIČ Spet sc je Jezus poslužil čudovito nazorne prilike ali prispodobe. Še danes povodenj napravi po raznih I,•rajih ogromno škodo. Šc danes podira, hiše, pa tudi še danes mnoge hiše povodnji kljubujejo — zidane so dovolj trdno. Vse več takih primerov je bito v njegoven času in to tudi med Judi. Ta prhner iz vsakdanjega življenja prenaša Jezus v duhovno življenje in obrača v nadnaravni pomen. Velika množica je jtoslušala Jezusa, marsikaj si je tudi zapomnila — pa premnogi so pozabili na to, da poslušanje samo še nima pomena, čc ne začneš po teh naukih tudi uravnavati svojega življenja. Kdor Jezusov nauk samo občuduje, pa ne izpolnjuje — zida zgolj na pesek. OD LEPIH NAUKOV SPET — K ČUDEŽEM V dvojno smer je obrnjeno Jezusovo delo med. ljudmi. Uči in pridiga tako veličastno, da poslušalci vzklikajo: Tako še ni nihče govoril! Že iz njegovih naukov 6i mogel iskren poslušalec zaključiti: Sam Dog ga je poslal! Da pa ta veliki prerok ni le človeški božji poslanec, ampak sam učlovečeni Bog, so na svoj način dokazovali čudeži. Zato se Jezus v presledkih med pridigami spet in spet vrača k čudežnim delom. Srečujemo poganskega stotnika, človeka iz rimske vojaške posadke, ki je imela v Kafa/mau-mu svojo bazo. Ves prizor je dosti nepričakovan, zares izjemen. Rimljani in Judje so se po večini grdo gledali, kar zadeva voditelje. Ne eni ne drugi niso bili z Jezusom• v dobrih odnošajih. Tu pa naletimo na vsestransko medsebojno zaupanje, če že ne rečemo — ljubezen. Kakor da se je v nazorni sliki imela pokazati, kako si Jezus zamišlja življenje v božjem kraljestvu na zemlji, ki ga je prišel ustanavljat: Vsestranska medsebojna vzajemni ost. med ljudmi, pa naj si bodo po naravi in zemeljskem rojstvu šc taki tujci. ORLOVSKI SPOMINI IZ LEŠCEVJA Spisal brat Nardžič (Nadaljevanje) Fantovski večeri NAJSTAREJŠI FANT JE' VEČER OTVORIL in vodil. Pozdravil je vse navzočne, napovedal spored in pozval na pazljivo sodelovanje. Potern je dal besedo tolmaču orlovske Zlate knjige. Poklicani je stopil za mizo in nagovoril brate. Na kratko je ponovil, kar so obravnavali na prejšnjem sestanku, potem načel novo poglavje. Prebral je vprašanje in odgovor, nato s svojin.i besedami i'aztolmačil in razširil, obrnil na razmere leščevskega Orla. Pohvalil je, kar se mu je zdelo v skladu z Zlato knjigo, pograjal, kar je bilo po njegovem mnenju v nasprotju z njo. Tako je poteklo kakih dvajset minut. Nato je voditelj odprl debato. Dva ali trije so se oglasili in dodali svoje misli. Kadar je kdo ugovarjal trditvi drugega, je moral svoje drugačno mnenje zagovarjati. Včasih je bila debata dosti vroča. Če so posegli vmes še ostali, nekateri podpirali eno mnenje, drugi drugo, je bila nevarnost, da nastane hrup, in voditelj je imel dosti težak posel, da je vzdržal disciplino. Če ni šlo drugače, je priskočil na pomoč kaplan, ki je sicer mirno sedel v svojem kotu in nemo spremljal debato. Le h koncu se je navadno tudi sam oglasil. Za tolmačem Zlate knjige je povzel besedo tolmač mohorske knjige “Gospodarski nauki.” Tudi ta je prebral in' raztolmačil na vsakem sestanku eno poglavje. Nauke iz knjige je primerjal s starokopitnim gospodarstvom leščevskih posestnikov. Vnemal se je za napredek v vsakovrstnih panogah kmetijstva, grajal zastarele navade in razvade, priporočal nove načine. Po tem razpravljanju se je navadno vnela silno živa debata. Ne kateri so kar goreli za vsako novost, drugi kazali obžalovanja vredno nazadnjaško miselnost — vsaj tako so trdili gorež-niki. Prav pogosto je moral poseči vmes kaplan. Če je čas dopuščal, so prišli na vrsto referenti ali poročevalci o novicah iz dnevnega časopisja: o gibanju krščanske prosvetne organizacije, zlasti orlovstva — o delovanju narodno-ob-rambnih ustanov — o gospodarstvu ter agrarni in industrijski politiki — o novostih v književnost in umetnosti... Zadnji referent je imel nalogo, <|8 je povedal nekaj sočnih dovtipov za dobro volj0 navzočnih. Ker je bila tudi po vsakem referentovem P°' ročilu debata, je včasih celo dovtipkar slabo n#* letel. Pričakovati je bilo seveda, da bo vzbudi, splošen smeh, pa kdaj pa kdaj ga kar ni hotel0 biti. Potem so debatirali, če kak dovtip zasluži t® ime. Ali pa vsaj, če je dovtip duhovit ali ne. Bili so zares krasni večeri. Pozabil sem s ‘S omeniti, da so večkrat pred branjem in tolmač0" njem Zlate knjige zapeli narodno popevko ali Jc nastopil deklamator. Najrajši so deklamirali Gi'e" gorčiča. Poznal sem fanta, ki je znal vso Mohoi" jevo knjigo Gregorčiča na pamet je si je celo Pr’ delu na polju na glas deklamiral: Na boj na divje Amonite, sovražnike rodu srdite je Jefte hrabro četo zbral... Tudi zaključili so radi svoje večere s pestfi1' j jo. Včasih so se sredi pesmi dvignili na odhod nadaljnje kitice krožili skozi vas na potu P1-0’1 domu. Tvarine ne more zmanjkati Vprašal sem kaplana, kaj bodo pozneje obr*' ; vnavali na svojih večerih, ko zmanjka Zlate knJ1' ge in Gospodarskih naukov. “Zlate knjige ne more nikoli zmanjkati, zat° j jo lahko obravnavamo na veke.” “Že, že, pa vendar. Ne bo dolgo, ko priden10 do zadnje strani. Kaj pa potlej?” “Saj poznaš tisto pesem, ki pravi: Pa če hočmo še pet, treba od kraja začet...” “Torej boste začeli odkraja? Ali ni dolg°čaj j no, če se venomer isto premleva?” “Kaj pa še! Zlate knjige se ni mogoče 1,11 veličati, kakor zlatega denarja ne.” Skomiznil sem z rameni in si svoje niis^' Kaplan je trenutek pomolčal in rekel. “No da, saj te razumem. Človek se koncj1® vsega naveliča. Imamo pa še drugih knjig na )■ biro za načelnostni del večera. Recimo starejse I letnike ‘Mladosti’, Urbanusovo knjigo o Lepe,fl ; vedenju, Jegličevo Mladeničem, Seigerschmiedov° Pamet in vera, Trunkovo Bodi svoje sreče kov»c' itd. Vse to branje več izda, če se skupno opi'aVl in z debato obdela.” Nič nisem ugovarjal. Vprašal sem dalje: | “Kaj pa pride na vrsto po predelani knj1#1 Gospodarski nauki?” “Oh, manjka se gradiva! Kar poglej zbirko m°Wskih knjig, kaj vse boš našel! žal, da je naše ljudstvo te zaklade primeroma slabo izčrpa- 0i Naše organizacije store zelo dobro delo, ako naužijo ljudi ceniti tudi strokovno knjigo, ne le ''"Povedno. Res je v mohorskih strokovnih knji- marsikaj že zastarelo, toda imamo strokovne ~~~ Mesečne liste — revije — ki iz njih lahko do- j^njujemo pomanjlkjivost mohorskih knjig. Ne u°m trdil, da smo s temi rečmi zelo bogati, toda nase fantovske večere je v njih gradiva do-volj.” “Katere mohorske knjige pa imete v mislih?” “Celo vrsto: Vrtnarstvo, Živinoreja, Poljedelstvo, Čebelarstvo in kakor jim je že naslov. Za sadjerejo imamo pa prav čeden mesečnik. Poleg vsega tega se lahko spustimo na zelo široko pa malo obdelano polje zadružništva. Za industrijske kraje imajo z delavskim in sploh socialnim vprašanjem dovolj posla za dolgo dolgo vrsto večerov. — Vidiš, če trajajo fantovski večeri tudi so sodnega dne, gradiva zanje ne more zmanjkati.” Potem sva se poslovila. (Še!) TUJCI O NAS - Ml O SEBI Odlomek iz revije NOVI ČASI, 3 — 82. Izhaja v Buenos Airesu mesečno, vsaj tako Pravi sama. In pove še to: Revija o aktualnih vPrašanjih. Zanimivo je, da nič ne pove, ko-l*kšna je naročnina. Pričujoči odlomek je iz ^ogovorov s starcem Abu Sabu" — Ur. R “NEKATREI TRDIJO, DA TEGA POGOVO-A Ni RESNO VZETI, saj v njem Slovence samo 'tizirate”. Po *»eki nek m»8oč, Starec se je skoraj izgubil v naslonjaču. S to zadevo je zadeva taka. Tujci o nas le-Plsejo. Zadnje čase celo Nemci in Italijani. V krnski knjigi berem, da je tisočletni obsta-lašega naroda zgodovinski čudež, ki si ga je Politi, Pove]: s°ce razlagati samo z našo visoko kulturo in eno zrelostjo. Neki Nemec nas zadnje čase !1,čuje kot največje lingviste vseh časov. . Neki profesor v Franciji je v knjigi o zgodo-. 1 diplomacije napisal o Miklošiču, česar se m; , 1 ffe bi upali. Mož da je ne samo Slovencem, k "ak sploh vsem Slovanom dal osnovo za jezi-študij, jim prvi pokazal pot do njihovih ®ek nai'oc'n'^' vrednot. V Parizu, kjer smo v v knjigi doživeli, da so nam obesili naziv naj- . gledališkega naroda na svetu — pisec pravi, Sh u* n*kJer drugje videl, da bi po vaseh igrali jjrakesPearja, Moliera, Schillerja... — so nam jv 'eti obesili tudi medaljo, ko je ljubljanska dal'' c*°^)'*a Prvo mesto na mednarodnem gle- skem tekmovanju. Buenosaireška kritika je ke ,Tleseci zapisala, da je zagrebški komorni or-v 6l> katerega slabo polovico sestavljajo Slo -Cl> nesporno najboljši na svetu. ^ako berlinska kakor pekingška kritika govo- 0 ljubljanskem oktetu kot o čudu ubranosti. In kaj pišejo o naših teologih! Bodisi o uni-vrezitetnikih — samo na eni najuglednejši univerzi v Rimu imamo tri profesorje; ti in pa tudi drugi poučjejo, nekateri pišejo knjige — (samo lani smo mogli isto delo enega naših rojakov videti po izložbah v španski, nemški in italijanski izdaji — sodelujejo s članki pri teoloških leksikonih, ki istočasno izhajajo v štirih svetovnih jezikih), bodisi o duhovnih v dušnopastirskih službah, ko eni gradijo cerkve za domačine, drugi celo ustanavljajo srednje šole... Pa tudi na drugih poljih: svetovni prvak v smučarskih skokih je član našega naroda in ne morda ruskega ali svernoameriškega, kjer je samo smučarjev milijon in pol! Drugi spet trde, da ponekod še obstajajo nepremagljivi vrhovi gora, ker pač slučajno tam okoli niso hodili Slovenci... Vse to, ljubi moj, pa je seveda ena figa proti temu, kar mi mislimo o sebi!' Saj smo res kampelci, ni dvoma, toda... Samo malce se ozrimo okoli in če smo že toliko previdni, da pri tem pregledu izpustimo sebe, ustavimo se pri svojih bližnjih, pri naši skupnosti: buenosai-reški, clevelandski, torontski... Mislim, da naša naloga ni ponavljati slavospeve, ki nam jih pojejo — čeprav je koristno zanje vedeti — ampak predvsem odgrinjati zavese, kazati še vedno bolne pojave od blizu. Nič ne škodi, če imajo drugi tako dobro mnenje o nas, vendar, dragi moj, še vedno drži tista o resnici, ki nas bo osvobodila.., tudi tista, ki jo dostikrat, ker je grenka, porivamo v kot... Sploh pa je tista o samem kritiziranju — bosa! Naj res vsem ljudjem samo kadimo in to kar naprej in naprej? Saj to že vsakdo zase dela. Kar prisluhnite!” (Itd.) ^ d e k etrov ČE BI VSE LJUDI vsega sveta, ki danes živimo, spravili na ozemlje Združenih držav severne Amerike, bi prišlo — pravijo — okoli 750 perbi-valcev na kvadratno miljo. Ves ostali svet bi potem seveda bil popolnoma prazen. Ali je gostota 750 ljudi na kvadratno miljo zelo velika? Na Holandskem jih pride na kvadratno miljo, poprečno 900. Stradajo? Propadajo? Prav nasprotno! Če niso na prvem mestu glede blagostanja in vsestranskega napredka, so pa prav gotovo blizu vrha. SAMO ENA OSMINA orne zemlje je danes na svetu pod obdelovanjem. Sedem osmin čaka, kdaj se bo kdo lotil dela na njej. Že s to spretnostjo, ki jo daries pozna kmetijska panoga kulture, bi bilo obdelovanje teh zapuščenih sedem osmin mogoče. Načini obdelovanja zemlje se pa z napredkom spreminjajo zmerom na bolje — kako veliko hrane bi se še dalo in se bo dalo pridelati v bodočnosti! Res je pa, da je poleg navedenih sedem osmin na svetu še nič manj kot 54 milijonov kvardratnih milj zemlje, ki se vsaj po današnjih načinih res ne da obdelovati. Učenjaki pa trdijo, da bo velik del te zemlje tudi še lahko prišlo v poštev, ko bodo ljudje iznašli nove načine obdelovanja. Vse to ni iz rokava streseno, tozadevni odbor pri Združenih Narodih je objavil številke in ugotovitve. “GRKO-KATOLIKE’’ ali grške katoličane navadno imenujemo tiste kristjane na Vzhodu, ki imajo sicer svoje obrede pri maši in zakramentih, pa vendar priznavajo papeža za vrhovnega poglavarja Kristusove Cerkve. To se pravi, da so zedinjeni s katoliško Cerkvijo. Jih je kar precej po vshodni Evropi. Piše pa poznavalec razmer z Balkana, da je gornji naslov zelo ponesrečen. Vsaj Bolgari in Makedonci tega izraza nikakor ne morejo trpeti. So namreč preveč pretrpeli pod barbarstvom grških nacionalnih in verskih fanatikov. Zato prihaja nasvet, naj bi namesto “grški katoliki” rabili izraz “katoličani vzhodnega obreda.” NEMŠČINA JE ZNANA kot jezik s klaftro dolgimi besedami. Tako dolge, kot je naslednja, pa menda vendar še nismo videli: Hohengefahrenzu-lageausfallsentschadigung. Beseda je baje nastal i v Avstriji. Če avstrijske uradnice in sekretarke niso boljše v “spellanju” kot avstralske, je gotovo j že zmanjkalo v Avstriji pravopisnih slovarjev. I11 kaj beseda pomeni? Avstrijski delavec, ki irioiil j plezati po visokih krajih, recimo po nadglavnen' ogrodju mostu nad globoko reko, dobiva posebno .j odškodnino (Entschadigung) ali doklado za svoj^ j i.evarno delo. Zaradi te doklade si vsi želijo tak° delo, pa mora vendar kdo delati tudi pri tlel*1 j kjer delo ni nevarno. Da bi delavce pri tleh P°' 1 toložili, so tudi njim določili posebne doklade, ker M jim “doklada zaradi višinske nevarnosti dela od' pade.” Kako visoka je ta doklada, nismo mogl’ 1 dognati, če je tako visoka kot je beseda zanjo dol' ga — čestitke avstrijskim delavcem “pri tleh”! m KRITIKOM IN KRITIKASTROM pa res nihče ne odide, niti ne tak mož kot Janez XXIII> k’ • je sicer užival tako spoštovanje in vdanost ^0*|j komaj kdo pred njim. Ko je ležal smrtno bola»’ ; so morali škofje po svetu dopovedovati kritikah' -■ lom: Ni res, de je papež “zavil na levo” in se sW' i šal pogoditi s komunizmom. Komunizem tudi oB j smatra za enako pogubno zadevščino, kot vsi nJt' govi predniki. Gnal se je ta papež posebej le | to, da bi ljudje znali ločiti zmoto in ljudi, ki i v zmoti. V tem smislu je sestavil svojo zadnji : encikliko: MIR NA SVETU. Kratek nauk v nj« je ta: Sovraži zmoto, nikar pa ne sovraži člove!^1 | ki je v zmoto zagazil. To naj velja o vseh vrsta1 | zmot: verskih političnih, moralnih... Tudi za tt* te, ki so zakopani v take zmote, velja Krituso^* J zapoved: Ljubi svojega bližnjega kakor sanieBft® sebe. Komunizem je strašno zlo, komunisti Pa|j kljub temu ostanejo — naši bližji! To se ne P1’*' j vi “zaviti na levo”, prav nasprotno! Pravi se ‘ *• viti na desno” — nazaj proti Kristusu, tako d# ;i| leč nazaj, da se čudimo in se niti ne zavedali'0; kako daleč “na levo” od Kristusa smo mi sal11 (J zagazili. EVOLUCIJA, REVOLUCIJA, DIKTATURI — te besede se mešajo v Združenih Državah Ai"e • rike v ondotni rasni mešanici in skušajo dru£*| | drugo pobiti. Dolgo je veljalo, naj razlike m i belimi in črnimi poravna “evolucija” —• roi*®*1-1 razvoj, ki mu je treba dati časa. Federalna vla , | je sicer zahtevala, da se vsepovsod izvajajo zakol" zoper zapostavljanje črncev, podrobnosti je '|S| l,,t!l>uščala poedinim državnim vladam in nižjim S0(liščem. Izkazuje se, da je ta sicer dobra in vsaj ^‘a l>r'i pogled zelo pametna misel delovala prepo-*si. Be]j so evolucijo zavirali, črni porivali nap-*'eJ- Prišlo je do spopadov, v katerih je prišla do 'eljave beseda “revolucija.” Sicer je treba črnini I Hznati, da se vsaj po svojih voditeljih potegujejo Zl* revolucijo brez naslija. Toda ko množice vzvalo-VlJ°, kdo more do konca garantirati, da se ne bodo |,0iavila nasilja? In tako je nastopila svojo pot etja beseda — diktatura! Federalna vlada naj SU,na vzame v roke izvajanje zakonov in porine stran meje med poednimi državami. Vsak krgi-^ rasnih zakonov naj bo podložen naravnost ashingtonu! Predsednik Kennedy je pred izvo-:tyijo dejal, da se veseli predsedniške odgovornosti l'rav zaradi težav, ki so z njo. Če še tako misli, lahko te dni zelo vesel. Take resne notranje za-°eve utegnejo postati mnogo usodnejše kot kakšna ~~ Kuba! h “Ekonomski čudež” doživlja poleg veii- LSa dela ostale Evrope tudi Italija. Kako naj se s e|*> ujema milijonska porast glasov za komuniste ^ zadnjih volitvah? V reviji NEWSWEEK nekdo •'azlaga in prihaja do zaključka: Čudim se, da So ti glasovi šele letos tako narasli. Kako to? . “ekonomskim čudežem” so obogateli bogataši, “'romaki pa še globlje v siromaštvo zabredli. In " Je ogromna večina. V Milan in druge indus-Jske kraje na severu prihajajo v trumah de- *avei lino iz južnih pokrajin, delajo dolge ure za maj- . Plačo, nadurnega dela zanje ni. Okoli sebe 'J° žene in hčere svojih direktorjev v drago-ceNih kožuhih, v najmodernejših avtomobilih, pr’, ^razkošnejših zabavah. Dolge mesece preživijo Kajini na “počitnicah”, dočim delavske mase ga-'n stiskajo uboge lire, da jih pošiljajo svo-m družinam. Komunisti imajo lahko nalogo pri ^Sanizi2i-anju teh množic. Poleg drugega jih uči-(' tU(li brati in pisati — mnogo je med njimi an-abetov — in prvo, kar potem berejo, je komu-_'^ična literatura. Pa naj se kdo čudi, odkod taki ^Ultati! In ni drugače mogoče, če ostane “eko-'ttski čudež” samo za plast ostudno sebičnih zasvojencev. Naprednost in nazadnjaštvo se ne !'eta bratiti, lahko pa obstajata drug ob dru-to • na ’s^enl kraju in v istem času. Nov dokaz za -1® doprinesla Severna Amerika prav v teh dneh. ^ pritegnila oči vsega sveta nase. Od vseh ,at|i so letele čestitke v Ameriko zaradi uspehov ,1 Jn°vejšega “astronavta”, ki je res vsega obžu-anja vreden, z njim vred pa napredek ameriške znanosti. Prav v isti sapi se je svet zgražal nad dogodki v Ameriki, v državi Alabama, kjer so se vršili vsega obžalovanja vredni izgredi med belimi in črnimi domačini. Kako naj bo Amerika voditeljica pri naporih za svobodo in človečanske pravice po vsem svetu, ko sama na svojem lastnem ozemlju teh pravic ne more uveljaviti? Iv sreči je zunanji svet po večini dobro ločil med uradno Arno-rko in primeroma maloštevilnimi krajevnimi zagri-zenci, ki nikakor ne morejo uvideti, da živimo v drugi polovici dvajsetega stoletja. To so nazadnjaki, ki jih nobena prosvetljenost ne bo spreobrnila, kvečjemu smrt. ŠKOF van DODE\VAARD v Haarlemu, Holandija, je napravil nekaj novega in tako nepričakovano hitro zaslovel. Ustanovil je škofijski sosvet za socialne in politične zadeve ter vanj imenoval sedem izkušenih ljudi izmed laikov, to se pravi svetnih škofljanov. Člani tega sosveta bodo odslej v vlogi škofovih svetovalcev vplivali na vodstvo škofije, v kolikor tudi svetne zadeve spadajo v področje škofove oblasti. Ta škofov korak je v skladu z namero vesoljnega cerkvenega zbora, ki ima poleg drugega tudi to nalogo, da na novo formulira pravice in dolžnosti svetnih vernikov v katoliški Cerkvi. Ne zdi se namreč primerno, da bi laiki igrali zgolj vlogo “poslušujoče Cerkve”, pri vodstvu pa ne imeli nobene besede. Razume se pa seveda, da naj bi bili le svetovalci, zadnjo in odločilno besedo mora imeti vedno le škof, zakaj postavljen je od Boga kot eden pravih naslednikov apostolov. NAŠA ZADNJA LUČ Sonce je zašlo za goro, mesec je odšel za soncem, ogenj v hiši je ugasnil, sam ostal sem brez besede. Odgovori, Ciciban: kaj je naša zadnja luč? Naša zadnja luč je duh: vse je mračno, duh nam seva, k Bogu pota razodeva. Oton Župančič. S V. OČE PROSLAVLJA APOSTOLA SLOVANOV ENAJSTE STOLETNICE PRIHODA sve-tih bratov Cirila in Metoda med Slovane se je spomnil tudi papež Janez XXIII. Čeprav že hudo bolan je sredi maja dal objaviti svoje “Apostolsko pismo” za to imenitno obletnico. Pismo je naslovljeno na vse škofe med Slovani, ki so združeni z Apostolskim sedežem. Po škofih pa na nižjo duhovščino in vse vernike. “Pismo” je prav za prav cela razprava o svetih bratih in globokem pomenu delovanja med Slovani. Po zgodovinskem pregledu njunega življenja poudarja papež, da je letošnja pomenljiva obletnica kakor nalašč prav zdaj, ko se vrši v Rimu vesoljni cerkveni zbor. Izreden pomen te vzporednosti je v tem, da je vse delo vesoljnega zbora prežeto z željo po ujedinjenju vsega krščanstva. Saj sta bila prav sveta brata Ciril in Metod stebra edinosti, ko sta med Slovani misijonarila v tesni povezavi s papežem v Rimu in jima še na misel ni prišlo, da bi kot vzhodnjaka delovala za kak verski razkol. Med drugim podčrtava papež, da so sv. Metoda tožili v Rim zaradi tega, ker je uvedel v IZ ROKAVA P. ODILA (s str. 168) Ali naj tedaj res nikoli ne pridemo do studenca, ki je v njem napoj sreče? Ali naj vse življenje in še v mislih na odhod s tega sveta ponavljamo za pesnikom: Srce je prazno, sreče ni? Tako trenutke je imel pesnik Župančič, ki jo zapel: V moji deželj ni cest, na mojem nebu ni zvezd, v mojih očeh — tema, v moji duši bolest. Pa je razmišljal dalje in prišel do zaključka: Če sonca ni, odkod to hrepenenje? O, sonce je, ker ga slutimo, ker ga v globini duše čutimo. In še bolj dognano: Vse je mračno, duh nam seva, k Bogu pota razodeva, v bogoslužje domač slovanski jezik. Moral je v Rim na zagovor, pa je tedanji papež Janez VIII. dal Metodu popolnoma prav. Zaključuje sv. Oče svoje “pismo” nekaki’ tako: Človek bi se kar utrudil in naveličal, ko vidi, kako težka je pot do ujedinjenja. Toda pre£* oči mu stopita sveta brata, dve svetli nebeški lU' tv, in pot pred njim zasije v novi svetlobi., da z novim pogumom koraka naprej. Zaveda se, “3 velika slovanska svetnika v nebesih molita za uspeh in s tem pomagata doseči tako iskreno zaželeno sveto ujedinjenje. Naj božja Mati v sveto harmonijo zedini nas kristjane, da s Petrom — Skalo in Cirilom in Metodom v bratski sreči na veke bomo zrli Tvoj milostni obraz ( Aleksej) Da, duh razodeva pota k Bogu, kjer se j duša napila prave sreče. Z drugačnimi besedami f to povedal že sv. Avgusštin, eden največjih m|s lecev vseh časov: “Nemirno je naše srce, dokler ne počiva v te bi, o Bog!” . Romanje in fatimske slike V nedeljo 26. maja je bilo dva dni po Pra ?j niku Marije Pomagaj. Sydneyski Slovenci smo sl' j na romanje v predmestje Epping. Že dolgo imart1' I navado, da poromamo po štirikrat na leto v kak0 J cerkev v mestu ali okolici ob nedeljah popoldni j Sprva smo se omejevali na procesijo z rožni1” | vencem, pete litanije Matere božje, pridgo in ] goslov z Najsvetejšim. Pozneje smo dobili dovolj | cnje tudi za sv. mašo. Ob tem dovoljenju smo takoj uvedli še sp11 1 vedovanje in sv. obhajilo med mašo. Tako srt*' j Mariji Pomagaj dali priliko vršiti njen pravi P° klic: voditi nas naravnost k Jezusu. Naša romanj j so postala zares božja pota. Naši verniki ved*10 j bolj razumejo to in že v lepem številu prihajaj0 tudi k obhajilni mizi. Sv. maša v Eppingu je bila za pobite Slovenc*' v svetovni vojni in po njej, v ta namen smo z*"0' tudi rožni venec. Vreme smo imeli samo — Za silo. Po opravljeni božjepotni pobožnosti V cerkvi smo Pat: se preselili v dvorano in gledali lepe slike ir ime s primerno razlago kar na traku. Pater “z fokavoni” je bil pred leti sam v Fatimi in si je 'Ke nabavil. Ker je pred kratkim veliko naših Mi dobilo v roke in bralo knjigo o Fatimi med Pohorskimi knjigami, so gledalci še toliko bolj po z°ino sledili slikam. Končno so pa prišle na vrsto ui slike iz Slovenije — bile so z Gorenjske, Dobske in Primorske. Versko in narodno obogateni so se rojaki ZatWoljni razhajali. Prva poroka v narodni noši. Bilo je veliko doživetje. V soboto 20. maja — 111:1 bi rekli v “cvetočem maju”. Pa tudi tu ni ^iijkalo cvetja, čeprav je bila blizu avstralska zi-l11®- Pred olta r cerkve sv. Frančiška v Paddingtonu stopila ženin Tone Omerzel in Frida Edelsbru-, r' Tone je bil rojen v Marenbergu ali Radljah ^ Dravi, Frida pri sv. Benediktu v Slov. Goricah * ®Vesta je malo prej prispela iz domovine. Ženijo a niama je obema preksrbela narodno nošo, id budila splošno pozornost. Eden največjih syd-s*yfkih dnevnikov — SUN-HERALD — je poslal . fotografa in so sliko objavili v nedeljski Z(*aji. tiru; Priči sta bila Ivan in Vikica Koželj, cvetlični žici Marija in Ivanka Ritlop, poročal je pater rokavom”. Tako smo torej obhajali v Sydneyu 0 Poroko v slovenski narodni noši. .Več ne8a Mo Da bi ne bila tudi zadnja! Zelo si jih želimo in več. Po tej poti bi kmalu prišli do zadost-stevila narodnih noš. In jih nujno potrebuje- Za razne nastope. Z njimi bi najhitreje zbudi i pozornost Avstralcev in bi nas spoznali. Saj kot narodna skupina brez teh noš sploh ne moremo nikjer nastopiti. To se je pokazalo prav v tem primeru. Cvetlični družici nista imeli narodnih noš — fotograf jih ni maral na sliki skupno z ženinom in nevesto! Živ dokaz! Če bi se kdo zanimal za narodno nošo, mu rad dam pojasnila in navodila. Novoporočencema pa vso srečo in obilico blagoslova na življenjsko pot. Ostanita zvesta!' VAŽNO — VAŽNO — VAŽNO Tik pred zaključkom te številke smo do-.bili od poštnega urada navodilo, naj si vza-Inemo na najbližji pošti svoj lastni predal ,n tako zagotovimo varen prejem pošte. Zakaj naj bi bilo to bolj varno, je težko Razumeti, pa na pošti menda že vejo. Baje l2ginjajo tudi pošiljke na druge naslove na ^oint Piperju, ne samo tista, ki so na naslov 6 Wentworth Street. Torej je odslej naslov za naš list, uredništvo in upravo, kakor tudi za urednika osebno: P. Bernard Ambrožič P.O. Box 136 Double Bay, Sydney. Prosim, da to upoštevate. Povratne kuverte s tem naslovom bomo kmalu oskrbeli. Uredništvo in uprava MISLI OTROCI NOVIH PRISELJENCEV IN AVSTRALKA Posnemamo po članku v Sydney Mornin^; Heraldu. Vsaj kak drobec novega spoznanja in migljej za ravnanje lahko najde v teh vrsticah ta ali oni slovenski oče, ta ali ona slovenska mati v Avstraliji. — Ur. Zgodba mladega Cirila DESET LET JE BIL STAR, ko je družina s petero ciece prišla v Avstralijo. Ciril je bil najstarejši in je šel takoj v tukajšnjo šolo. Stanovanje so našli v pustem predmestju — stanovanje z eno samo sobo za vso družino. Ciril je bister dečko, jo v šoli kar brž pobral angleščino in se privadil avstralski okolici. Med sošolci se je hitro ukoreninil in imel med njimi dosti prijateljev. Mati ni imela ne prilike ne veselja, da bi se učila novega jezika. Oče si je polagoma nabral nekaj izrazov, da je shajal pri delu v tovarni, kaj več se mu ni zdelo potrebno. Tako je Ciril prevzel vlogo kot tolmač za vso družino, kadar je bilo treba imeti kak stik z oblastmi ali komerkoli v bližini. To je bilo sprva za družino naravnost odrešilno, ali fant si je začel domišljati, da je on tisti, ki vse vzdržuje. Oče je izgubil veljavo, z njim seveda tudi mati. Ciril je postal glava in bolj in bolj prevzemal vodilno vlogo. Oče se je čutil zapostavljenega, postal je zagrenjen, pomagati si ni vedel. Ciril je kmalu videl, kako stanujejo drugi okoli njih. pa je zasovražil “dom’ z eno samo sobo za vse. Na živce mu je šlo, ko je bilo polno otroškega joka in so se neprestano sušile “cunje” na vrvicah, speljanih iz kota v kot. Začel je izostajati od doma in zahajati med mladino na cesto, v park, na igrišče, tudi časopise je raznašal in si zaslužil nekaj drobiža. Sošolci so ga uvedli končno v “Police Boys Club” in tam se je prav dobro počutil. Oče je vse to opazoval z nejevoljo. Končno se je zavzel, da mora izgubljeno veljavo dobiti nazaj. Odločno je nastopil zoper sinovo zahajanje v Police Boys Club — saj ni imel pojma, kakšne namene imajo take ustanove. Prišlo je do hudih prepirov. Oče je zabavljal čez Avstralijo in njene čudne navade, fant se je kazal večjega Avstralca kot sam mestni župan — nikogar ni bilo, ki bi posredoval med njima. Ciril je imel zdaj že blizu 14 let. Osamosvoji . se je tako zelo, da je včasih izostajal tudi čez 11(H’ ; spal je pri svojih prijateljih. Nekoč je sploh izg' ■-nil. S seboj je vzel prihranke od prodajanja časo pisov — seveda so ga iskali. Našel ga je polic®) in fant je moral na spraševanje. Nato so ga P° s!ali v poboljševalno šolo, kjer je prebil leto ali v«-1 Medtem si je družina opomogla in oče je kup hišo. Cirila so vrnili družini. Zdaj je slišati, da Jc ves drugačen, dober fant, vendar nekako potuhnjen Bati se je, da izkušnje prvih avstralskih let , : njegovi notranjosti niso izbrisane, utegnejo ne a spet planiti na dan. Zgodba deklice Mire. Tudi Mira je hči vseljene družine. Od 12. 14. leta je hodila tu v šolo in se povsod v Avstf* liji udomačila — razen doma pri starših. Oče in i”*1 ti sta se držala navad iz rojstne domovine. Nis_ mogla razumeti, da tukaj hodijo skupaj na poh#J kovanje in v kino dekleta in fantje od 14. —■ leta in se že tudi igrajo ljubezen. Nasprotno se r pa Miri zdelo to vse v najlepšem redu in se je 14. letu zaljubila. In ker je od doma vedela, da r.e bi smelo biti, se je zaljubila vse bolj resno se zaljubilo avstralski fantje in dekleta v tej star'* sti, ko jih starši tako zelo ne “preganjajo”. Zai'8 preresne zaljubljenosti ji je šola začela smrdeti je izostajala. in Fant, okoli 17 let star, jo je povabil na doni njegova mati jo je kar lepo sprejela. Srčne zade''1’ so se nadaljevale in to posebno v času, ko bi 0 , morala biti v šoli. Da je Mira varala starše, se J vračala proti večeru domov, šolska oblast je seve° deklico pogrešila in dala iskati. Prišlo je vse dan — oče je strašno vzrojil. Dal je hčerko iskati zdravniku, pa ta ga je zagotovil, da je ost# jj la nedotaknjena. Očeta je to nekoliko potolaz' '8 vendar se je zavzel, da tako ne more iti nap™ j Pustil je delo v tovarni in si kupil majhno trg°vl no, da bi bil vedno blizu in imel deklico pod neprC’ ,.| stanim nadzorstvom. Uboga Mira je seveda grozno nesrečna in sai"® ne ve, kako se bo izkopala iz teh strašnih srčnih lečin. če ne bosta znala starša ubrati pravih strU1** ki jih v takih primerih ni kaj lahko izbrati, kdo Vft kako se bo še izšlo z ubogo Miro? Odkod te zgodbe? Da si takih in podobnih zgodbic ni treba mišljevati in jih “pisateljsko” spravljati na P8'’1!’ ni da bi šele poudarjal. Preveč jih je in nialoK bo rekel, za sam za nobeno ne ve. Navedeni dve sta pripovedovala poznavalca raz-ei v takozvanem “Seminarju za študiranje mla-ln* novih naseljencev” (Seminar on Migrant *°uth.) Kaj je to? v o ^star>ovila je ta “seminar” univerza N.S.W. ydneyu in v njem se zbirajo izvedenci, ki študi-J® pobleme “asimilacije” — prilagoditve novih Jencev v tej deželi. Kot že ime ali naslov semi-.J 1Ja pove, so se omejili zlasti na vprašanje, kako ' ^ tem oziru z otroci in mladostniki na novo Se te te kdo sili, ali če celo sam hočeš — po-, 1 Avstralec takorekoč čez noč. Narava se upira, ahčil se boš. Pa zopet ni prav, če hočeš v Av-a«ji živeti leta in leta, pa se vesti, kakor da nisi ckal ogromnega morja. Nekako je treba najti ^ st> ki veže oba kraja in te varno drži v zlati sre-; "~l ^°kler — če naj kdaj do tega pride — ne pote tS ^01en'n*c> k* zrastejo same od sebe, da se tein 5°niaj zavedaš. Pa še potem ti nikakor ne kaže, o*. , stare koreninice do konca spodrezal, če hočeš " 1 duševno zdrav. gj, V tem pogledu je Avstralija sprva mnogo gre-Hoj' Je mislila, da morajo novi vseljenci čez Postati stoprocentni Avstralci. Še zdaj dosti sli- šimo, kako je bilo prva leta. Polagoma so se vsaj poedinci zavedeli, da to nikakor ne gre, in so začeli stvar študirati in svoje izsledke dajati v javnost. Ustanova kot je poprej omenjeni “seminar”, je pač zelo zdrav znak, da je tudi v tem pogledu v Avstraliji zelo velik napredek. Čudežev tudi taka ustanova ne bo delala, je pa vsega upoštevanja vredna. Ugotovila je že in bo še razna dejstva, ki poprečnim Avstralcem niso vzbujala drugih čustev kot zgražanje. “Novi” so taki in taki — ogibajmo se jih! Vedno bolj pa stopa v ospredje spoznanje: Pomoči so potrebni, razmislimo, kako jim pomagati! Kar zadeva mladostnike, je seminar že doslej dognal, da se še preveč hitro “asimilirajo” in problem v resnici ni, kako hitro naj bi postali Avstralci, pač pa: kako tej naglici postaviti zavoro. In so odkrili tudi to: trenja ni toliko med mladostniki novih naseljencev in avstralsko okolico — največ trenja je med njimi in njihovo domačo družino, To so torej njihova dognanja. Kakšna zdravila bodo mogli predpisati za odpravo te bolezni? Verjetno ne preveč učinkovitih in splošnih. Saj je vsak poedin primer potreben posebne diagnoze, /ato je v uvodu k k temu članku govor samo o “koščku” spoznanja in o “migljeju” za očete in matere. “MATI IN UČITELJICA” V SLOVENŠČINI JAN JE ZAPISAL v “Družabni pravdi”- <«Y . . .v v v , t 1>aJznamenitejša papeška okrožnica vseh ča-pred nami v slovenščini. °kena okrožnica še ni v tako kratkem času j a toliko odmeva s strani državnikov, gospo- **venikov in sindikalistov, oj Nobena okrožnica še ni bila lepše sprejeta * frani drugih krščanskih cerkva. vPl* ^°^ena okrožnica še ni napravila globljega lv* **a nekrščanski svet. ^ci ^oznavajmo Kristusov socialni nauk, ki ga ^ož, ki ga je Bog poslal in mu je ime Janez!'* aj 10 je zapisal Maks Jan, preden je izšla na-svet okrožnica: PACEM J N TERRIS — Mir na u- Ta je ono še posekala — posekala v vseh pogledih, ki jih Maks našteva z ozirom na prvo. Preden je pa izšla druga okrožnica, je stopro-centno držalo, kar je zapisal o njej Maks. Imamo torej okrožnico MATI IN UČITELJICA v slovenščini. Najlepši spomin bomo imeli na papeža Janeza XXIII., če si omislimo in prebiramo to okrožnico, ki sta jo dva profesorja mojstrsko prevedla v naš jezik. Najlepše se bomo papežu oddolžili — razen z molitvijo zanj — če se resno poglobimo v njegov socialni nauk. V slovenščini jo dobiš pri MISLIH — stane šest šilingov. m i« ■ 4 * - /z Slovenske vy Duhovniške Pisarne n.s.w. Službe božje Nedelja 16. junija (tretja v mesecu) : Leich- hardt, sv. Jožef, ob 10:30. Nedelja 23, junija (četrta v mesecu): Sydney, St. Patrick ob 10:30. Villawood Gurney St., ob 10:15. Nedelja 30. junija (peta v mesecu: \V°llongong, v katedrali ob 5. popoldne. Spovedovanje eno uro pred mašo. Nedelja 7. julija (prva v mesecu) BIacktown ob 11.00. Nedelja 14. julija (druga v mesecu) Sydney, St. Patrick, ob 10:30. O BOTHIH P HI BIRMI MOLITVENA ZVEZA SLOVENCEV Za mesec junij priporoča moliti v čast pi-eJs' ? Srcu, da bi ogroženo nravno življenje rojakov j ma in po svetu zmoglo potrebno samopremaS0 j vanje. Z molitvijo združujmo majhne žrtve z na me n o m, da se zajezi nenravnost, ki nas v duhoV nem in narodnem pogledu tira v pogubo. POGOVOR O SVETEM PISMU stvar' di*9 Vprašali so nas: Ali je lahko pri birmi isti boter ali ista botrica kot pri krstu? Odgovarjamo: Nobenega določila ni, da bi ne smela biti. V Avstraliji škofje nimajo nič proti. Splošni predpisi za botra so: 1. Ne more biti boter, kdor sam še ni bil pri birmi. Ne more biti boter, kdor ni pri pameti ali nima namena botrovati po določilih Cerkve. 2. Ne more biti boter, kdor ni ud Cerkve. Tudi ne, če je bil ud, pa je izobčen. Na primer: po- ročeni pred drugoverci. 3. Za botra ne moreta biti oče ali mati svojemu otroku; tudi ne zakonci drug drugemu. 4. Med birmovanjem se mora boter birmanca dotakniti, navadno mu položi roko na ramo. Boter in birmanec naj bosta istega spola. ŽENIN IN NEVESTA sta bila. Prišla sta st urejevat za poroko. “Sta oba katoličana?” “Oba, kajpak”. “Sta dobro poučena v krščanskem nauku. “Dobro. Do birme sva se pridno učila vpr9 ; šanja in odgovore v katekizmu”. “Potem nič več?” “Ne.” “Ali sta kdaj brala sveto pismo?” “To pa ne!” “Pa vendar mislita, da dobro poznata krščanstva in vama je dovolj znano, kaj je Kri**®' j napravil za nas in za ves svet?” “Misliva tako.” ill “Poslušajta, kaj je nekdo rekel. Kdor n*1* ^ < da pozna pomen krščanstva, pa ni nikoli bral iV tega pisma, je to toliko, kot če bo hotel plezati Triglav od severne strani v samih otroških vicah.” Na to opazko nista nič rekla, samo začud® sta gledala. Pa je res tako. Katekizem je samo prav kr8 Jj tek posnetek krščanstva in je globoke nauke pfijj krojil za otroški razum. Ko človek odrašča, se sto malo hitro pozabi, če z učenjem ne nadaljnji Prav lahko se zgodi, da je v svojem dvajsetem tu le še po imenu kristjan. O Kristusu komaj ^ kaj ve, o njegovem nauku pa že kar nič. Na i lost — za mnoge mnoge tudi med nami je to c,s | res. Priporočamo sveto pismo Najbolj važna je NOVA ZAVEZA, ki vse buic štiri evangelije, Dejanja apostolov, Pisma apos^° lov in Skrivno razodetje sv. Janeza. j Dobite ga v slovenskem jeziku pri Ml S« v dvojni izdaji: MALA IZDAJA v dveh zvezkih: 'J j Evangeliji in Dejanja apostolov 10 *,| Pisma in Skrivno razodetje ....... 1® VELIKA IZDAJA v enem samem debel1* zvezku z obširno razlago in vsakovrstnimi poj®3 ; ' MO nili. Izšla je pred 2 leti v Mariboru in v njej Upoštevani najnovejši znanstveni izsledki v sveto-P'seniskih študijah. Ima tudi celo vrsto slik. Cena temu zvezku je i'2-0-0. Stara zaveza Sveto pismo stare zaveze je mnogo obširnejše °t Hove zaveze. Tudi popolno staro zavezo so i/-. al* na novo v Mariboru pred nekaj leti. Prejšnja '2daja, nad sto let stara, je že davno pošla in nas c 0Vek skoraj ni mogel dobiti stare zaveze v svo-jeziku. Zdaj jo imamo. Izšla je v treh debelih zvezkih, prav tako z Vsemi potrebnimi razlagami, pojasnili in slikami. Cena vsakemu omenjenih treh zvezkov je 4 2-0-0. Življenje Jez\wovo. RICIOTTIJEVO knjigo pod gornjim naslovom smo že priporočali. Izdala jo je v slovenščini Mohorjeva v Celovcu kot izredno izdanje, ki ga je treba posebej naročiti in plačati. Zelo bi bilo priporočati, da bi brali to knjigo obenem z NOVO ZAVEZO, čeprav samo v mali izdaji, ki je zgoraj omenjena. Tako bi zares zajeli jedro krščanstva in bi proddrli v globino njegovega duha. še bolje narediš, če si omisliš obenem z Ricciottijem Novo zavezo v veliki izdaji in obe knjigi obenem študiraš. Potem res ne boš podoben — podobna — človeku, ki hoče v otroških nogavicah plezati — na Triglav . . . Življenje Jezusovo stane — £ 2-10-0 SLOMŠKA NA OLTAR P. Odilo, namestni postulator VsAK MESEC BODO PRINESLE MISLI nekaj Slomšku, našem oltarskem kandidatu. . Ob lOOletnici smrti velikega našega voditelja skofa Slomška je bil zaključen takozvani ško-JSki proces, ki je nujno potreben, da je kdo u-. n° proglašen za svetnika, oz. najprej za bla- *enega. , Iz Maribora so poslali sv. Očetu ob proslavi etnice smrti sledeče pismo: “Sveti Oče! Pri ‘avi smrti božjega služabnika škofa Antona ®rtina Slomška zbrani nadškofje in škofje ob ^.iučku škofijskega procesa o spisih božjega 2abnika Slomška najponižnejše prosimo Vašo j. ,°st» da naroči prefektu Sv. Kongregacije, naj jj J 'zročene spise božjega služabnika Anton« Sc>a Slomška sprejme in izda odločbo o prest ! ^ SP’S0V glede čistosti naukov in uvede apo-proces v zadevi proglasitve za blaženega. l je najiskrenejša želja Slovencev, katoliš-tlik nar°da> da v posnemanju božjega služab-a ohranili najdražji zaklad svete katoliške ve . ’ ostali zvesti sveti Cerkvi in vdani Sveti Sto-«ci. ^aši Svetosti vdani sinovi” . . . St l P'smo so dne 23. sept. 1962 v mariborski šk t C' s*ovesno podpisali poleg mariborskega ^ a dr. Maksimilijana Držečnika še nadškof iz A®reba dr. Franjo Šeper, nadškof iz Ljubljane Vovk, naslovni nadškof iz Beograda Gab-^1^. ^nkatko in apostolski administrator iz Kopra ln Kjuder. O priliki cerkvenega zbora je potoval mariborski škof v Rim in prošnjo za beatifikacijo in vso zbirko Slomškovih spisov izročil na pristojnem mestu. Ali poznamo svojega velikega buditelja Slomš ka? Priliko, da ga spoznamo, imamo zdaj prav lepo, ko je ravno za lOOletnico smrti in za začetek uradnega procesa izšla knjiga o Slomšku. Dobite je na spodnjem naslovu. Vezana stane 30 ši1., broširana eno funto. Nai'očajte pri: P. Odilo Hajnšek OFM, H6 Gordon Street, Paddington, N.S.W. Richmond. — Spet se mi je zgodilo, da zaman čakam na majsko številko MISLI, če se ne motim, je bilo lani prav tako, če ne za maj, pa morda za junij. Ali je krivda na upravi ali na pošti? Ne morem razumeti, kako pride do tega. Ali se ne zdi čudno tudi vam tam v Sydneyu pri MISLIH? Vem, da mi boste majsko številko zdaj po sebe poslali in se zahvaljujem že napz-ej. — 'L. Noč. V odgovor: Nam se taka reč nič čudna ne zdi, smo je preveč vajeni. Kje je krivda, pa je navadno skoraj nemogoče dognati. Mi vemo samo to, da se pomota (ali tudi nerodnost) lahko naredi na 99 načinov, način za pravilno pot je pa samo eden. Tega se skušamo držati, pa včasih nam zastavi pravilno pot drobec iz tevilke 99, pa smo tam. No, hvala, da se daste pogovoriti. — Ur. Queanbeyan. — Prav lepo se zahvaljujem za redno pošiljanje MISLI in ameriškega mesečnika Ave Maria z velikim veseljem prečitamo od prve do zadnje strani in potem to in ono vmes še večkrat. MISLI so zares lepe in podučljive. Dragocene za nas Slovence, ki smo razkropljeni po tej širni Avstraliji. Posebno ta zadnja leta so se zelo polepšale po obliki in vsebini. Pa tudi Ave Maria prinaša veliko lepih reči, da je veselje čitati. Bog daj, da bi še z večjim uspehom mogli nadaljevati to dobro delo za nas in krepko premagovali vse težave. Prav iz srca bi privoščila našim lepim listom, da bi doživeli stoletnico obstanka. Iskren pozdrav. — Naročnica N.N. Sydney. — Na vaše težave s pošto sem se spomnila, ko sem brala v Sydney Morniing Heral-du naslednjo notico: Hitra pošta. Dne 18. maja je Miss Rosemary Fountain oddala v Hong Kon'gu na pošto pismo za svojega očeta v Kandosu, N.S.W. Pismonoša je prinesel pismo očetu dne 20. maja in obenem več pisem, ki so bila dana na pošto v Sydneyu dne 17. maja. — Kranjska Micka. Pascoe Vale. — Pošiljam rešene uganke majski številki. Poslal sem pred časom tudi i^1 tev aprilskih, zraven pa eno križanko, pa m<>r . tisti v pisma niste dobili. Ali je bilo zato, ker ima sydneyski pismonoša tako rad debele kuverte^ so naslovljene na MISLI? No, to pot se je P0^ nosom obrisal in odšel golih rok. Preveč Pa ^ smem sumiti, morda je pa ostalo kje v urednis ^ med pošto zamešano in tako moje slavno iwe ^ prišlo v majski številki med reševalci. Saj men niste mene postavili pod malo veljavno ime Nobeden . . . Pozdravlja Jože Grilj. Pripomba: žal, res nismo prejeli. Pošta n8"1! takih izostankov še vedno ne zna pojasniti. — Melbourne. — Namenila sem se bila, da . bom nič odgovorila Kraljičevi Ivanki v Amel1 _;■ Napisala je lepo, nič ne rečem, pa sem se ob nju njenega dopisa nekam neprijetno počut Dr. Trstenjak pa tudi kar naprej tako piše, da v’ leti bolj na ženske kot na moške. To mi ni “ JI miru, ker sem še prepričana, da je mož glava, zakon ni v redu, se meni zmerom zdi, da je * -|| ba pomisliti na stari pregovor, ki pravi: Riba P j glavi smrdi. Torej bi bilo treba glavo PoS .ten* ■iie oprati, pa bi bilo bolje. Oni dan smo pa govd1 s prijateljicami o tej zadevi v MISLIH in Trstel1 jakovi knjigi, pa sem jaz povedala ta prego" ,V0r' Prijateljice so se mi smejale in ena je rekla . Tis*1 \ pregovor je že dober, jaz sem se pa spomnila ® drugega, ki pravi: Žena podpira tri vogle pri če pri hiši, gotovo tudi v zakonu — kaj praVl Kaj naj pa rečem? In ona je nadaljevala: kako veliko nalogo daje pregovor ženi, pa ^ ..j veliko veljavo. Morda ima dr. Trstenjak ve j, j prav, ko pere bolj tiste tri stebre. Sama ves, j ni brez potrebe. Na to sem umolknila in moj P1* : govor je izgubil na svoji veljavi. Torej j Ivanka Kraljič, ti imaš menda le bolj prav kot J ki sem godrnjala. Bodi pozdravljena in še kaj nil i napiši!' Marija N. O^EENSLAND Kristane. — Pa naj bo spet nekaj glasu od 0 S' društvo “Planinka” je imelo 10. maja svoj ^ 1 Občni zbor in je spet dobilo novo “vlado”. Psjnio, da bo izpolnila upanje in zaupanje člar.-le^a *-ei' vodila društveno barko skozi morje enes^a tua Z0Pe*'ne8'a občnega zbora v prihodnjem le- 1 bomo stali že skoraj pred desetletnico društ-^ e®a obstoja.—Ponesrečenemu Martinu Šilcu se v fCa zdravje na bolje, vendar bi bilo prezgodnje ^ 0 prerokovanje, ki bi hotelo povedati, kdaj . Pustil svojo bolniško posteljo. Vsi mu želimo vSega srca, da bi ne ostal le predolgo prikovan j0 :10' — Košček papirja na poštni znamki, ki so j 1Z(^a'i 28. maja, prikazuje lep kos avstralske Din °y'ne‘ Kaze tri može, ki gledajo preko pla-jj ’ so jih na čelu ekspedicije prekoračili pred leti. Znamka ima plavo barvo v skladu z ime-freh e°rov-*a: ®'ue Mountains pri Sydneyu. Imena ^ s°: Blaxland, Lawson in Wentworth. Za nji liji ^ *)0^no sledov v krajevnih imenih po Avstra-Pozdravlja Janez Primožič. ISi-isbane. — Pošiljam spisek imen' in darov za družino ponesrečenega rojaka Martina Šilca. Naj sprejmejo zahvalo družine in mojo vsi darovalci, list MISLI pa za objavo. Posebej še rojaka Nežmah in Penko za prevoz v tej nabiralni akciji — Tone Vogrin. £ 10-0-0: Društvo Planinka iin družina Marko Golar; £ 5-0-0: družine: Purgaj, Zavnik, Breskvar. Čeh; posamezni: Fr. Penko, J. Škvarč, A. Vogrin; ±' 4-0-0: druž. Grčman; £ 3-0-0: družine: Vujiča, Konda, Tomšič; J. Nežmah; £ 2-0-0: družine: Primožič, Barbiš, Plut, Celin, Čarman, Fon, R. Stavar, Kolosewski; poedin-ci: St. Sivec, J. Skočir, J. Gozdnah; £ 1-0-0: družine: Brus, Fr. Stavar, Dominko, Grilanc, Ovčin, Mejak, Vianello, Sulčič; G. Vuga, J. Šircel, I. Babič; £ 0-10-0: druž. Uršič, Andreies, Reid, Bodetti, Lušček; J. Purkart. V.V.*,V.,,,.V.V.V.V.,.V.V.V. IGRA “PRI KAPELICI” ODLIČNO USPELA Urednik. hb * ' stV(/ razpoloženje in zadovoljnost med občiri- dv ® SE PRAVI: Močno prikupna in priročna 0(j?r^a — kar čudno je, da “smo” jo šele zdaj H6]( . ’ čredno lepa udeležba — pa smo bili že •U ^ ^ vaJen’> da je slovenski človek v Sydneyu siia- c* nos zavihal, če si mu povedal: igra bo; «Jn0 ra g?1*1* se je med igro in po njej počutilo po do-e> kot redko kdaj. Vsem tem je namen dosežen, uspeh neopo- l,a J?ra sania — nikaka dramatska umetnina. Ima to«ab--0re’ zagrabij° 'n ne izpuste. In ko drže, 0de ls na deset pomanjkljivosti, ki so že mimo. -i^j milo rečeno — komaj zasilen. Razvajen in ■=0 režiser bi rekel: Nemogoč! In če ni re-ta|te 1'e*£el>'^i razvajen kritik zapisal. Kaj boš n;; 1’h •edstl °dru s scenerijo, kot si si jo ob branju igre a vi ja 1? Toda Or kdor zna, pa zna! Ko se je dvignil ■ sem se zganil in zares ustrašil. Kaj take ' Toda To moj sosed na desni je pridušeno vzkli- H*|‘» Je Pa lePo! Eden tistih, ki je že sam na-na odru. Potlačil sem svojo misel in se ta-“islj T > June, 1963 koj oprijel njegove. In se je gotovo med stotinami gledalcev še komu podobno godilo. Vrhu tega je oder sam dobršno mero svoje pomanjkljivosti odtehtal ob dejstvu, da ni glasu igralcev požiral, ampak ga pošiljal naravnost v dvorano. Izreden “plus”!' Igralci in igralke? O, hitro se je videlo, kdo je odra vajen in kdo ne. Pa že samo dejstvo, da se je toliko ljudi našlo skupaj in po mnogih vajah postavilo na oder tridejanko — kritika, odstopi! Res bi tu pa tam koga dregnil v rebra: Ne bodi tako lesen, lesena! Ali: Ne zakrivaj onega ali ono, ki je v trenutni sceni važnejši od tebe! Pa se pojavi Jurček in tako pristno po fantovsko zavriska — v hipu je vse zakrpano. In' tako dalje. Z eno besedo: Kritik pošteno misli, da ima mnogo razlogov za “potlačenje” vrednosti odrska prireditve, pa mu sto okolnosti, ki govoi‘e stvari v prid, izbijejo iz rok hudodelsko pero. In mora se hočeš nočeš pridružiti mnenju publike ter z njo vred pošteno ziniti: Prav zares lep uspeh — vsem sodelujočim iskrene čestitke! «cp ič>mo iz gospodarsko krizo, kar jo je stalo mnogo ililt zunanjim svetom, /Justi v emigrantskih kradel' n'S° Vt* J^lcdali nanjo kot na obljubljeno joKel°- Vseljevanje se je močno skrčilo. Upanje ima-za 'iT '^n^e^e’ vsak se mora obvezati za nastavitev ' Ve ^ti, da dobi pravico do skoraj brezplačnega tein °Za’ Javna tajnost je tudi, da se jih večina po jo l0^U vrača, a pozneje isti ponovno pride- > dasiravno morajo plačati veliko večjo prevoznino. ye^ ^rente smo imeli zelo muhasto, vsaj tu na se-raj^- v božičnem in novoletnem času, ko bi mo-vladati tradicionalno “pasje” podnebje, nas je ijj . blagoslovilo z obilnim dežjem. Tako dopustni-časa*1 k*°v>Sčarji, ki vsako leto ob višku poletnega slab na^°^n'j° °balo “zlatega Queenslanda”, so kaj Še ° °diezali. Saj ne samo deževje, pridružil se je ,n ki je odkrival strehe, podiral drevesa in jt J*} so ostali tudi brez šotorov. Tudi Brisbane se nekaj tega, a ne v polni meri. Zahvaliti z ^orarno dejstvu, da ne leži direktno ob morju, 111 8a veže le istoimenska reka. Vsak, kdor je le malo pravičen, mora priznati, da mu “free country” Avstralija materialno nudi morda veliko več nego sam rojstni kraj. Imamo med nami trgovce, razne obrtnike, ki s svojim blagom in imenom jamčijo za prvovrstno blago in dobro postrežbo, naravno: pogoj je znanje jezika. So pa tu — kakor povsod — nergači, ki jim tudi “zlato tele” ne bi bilo po volji, saj delati je treba povsod in nobena stvar ne zleti sama v usta. Hvala Rogu, še ne poznamo revolucij in večjih nemirov, vse se odvija s pravo angleško hladnokrvnostjo, kar zelo pomirjevalno vpliva na vseljence. Vsaka narodnost lahko v tisku širi svojo besedo, vsaka verska ločina' lahko svobodno širi svoje prepričanje, tudi “javna tribuna” je odprta vsakemu, da se osebno izrazi za ali proti in pove svoje mnenje. V upanju, da bodo naši rojaki zopet dobili majhen pogled na tukajšnjo zemljo, pozdravljam. — rrimožič Janez. delavski kaplani (s str. 163) lu *US ° tovarnah, poročajo centrali o svojih iz- Pos;»h, uspehih in neuspehih, se tam med seboj e^ujej° in dobivajo nadaljnja navodila za del ^Sak kaplan mora seveda imeti dovoljenje za 1?ife°Van^"e *e vrste °d svojih cerkvenih predstojnik 'n tudi njim poročati, toda to je njegova Ce ,a^na dolžnost. Plačuje kaplane misijonska 1(0V ala> ne sprejemajo plačila ne od podjetni-j)lje od delavcev, da ne bi kdo dejal: podku-H0s^ni So- Misijonska centrala apelira na vso jav-e0ooo*a darove in upa za prva tri leta zbrati funtov. Denar ne bo zgolj za plače kapla- ii, K.a|npak za vse potrebe misijonske centrale Bellih dobro delnih namenov. 0(1; fiovornost za misijonsko centralo in njeno sloni zgolj na ramenih kaplanov. V od-in tudi zastopniki organiziranega delavstva leg . Jetnikov. Od katoličanov sta v centrali po K; omenjen nega Fathra Smiha dva laika: F K ,Ck 'n V J' Collins-tov„ a*° dobijo kaplani pooblastilo za vstop v i Pogodijo se najprej z vodstvom, potem ji^ ]j00*Jn*k' unij. Če pogajanja ugodno potečejo, . nc‘n° predstavijo delavstvu in stvari gladko J0- Baje jjh še nobena tovarna in odklonila, le premalo jih je še, ker je vsa reč šele nekak eksperiment, pravijo. Vendar je pa že v načrtu, da se bo podobno delo začelo tudi v drugih velikih industrijskih mestih, ker skoraj ni dvoma, da bi se ne obneslo. Ker so kaplani popolnoma neodvisni, bodisi od podjetji bodisi unij, na drugi strani pa vsestransko izobroženi za svoje poslanstvo, uživajo zaupanje vsepovsod. Vrhu vsega drugega je poudarek tudi na tem, da je tako medversko sodelovanje kaplanov sad papeževe ideje o zbliževanju in končnem ujedi-njenju razklanih krščanskih cerkva. Richmond. — Mislim, da ni bilo res, samo nagajivost je. Trije dečki so našli med igro na travniku novec za dva šilinga. Sprli so se, čigav bo. Vsak je trdil, da ga je prvi videl. Počasi so se pogodili, da ga bo dobil tisti, ki bo povedal največjo laž. Izmišljevali so se vse mogoče, pa nobena laž se jim ni zdela dosti velika. Mimo je prišel penzionist in poslušal. Zazdelo se mu je, da taka igra za otroke ni koristna. Pri njej se naučijo lagati. Ustavil jih je in rekel: Fantje, ko sem bil jaz majhen deček, nisem nikoli zinil laži. Tedaj so vsi dečki z enim glasom zavpili: To je največja laž! In so mu dali najdeni denar. — N=ža Berk, ŠE ENA O MENIŠEVCIH Jaka Debevec BI ENO POVEDAL, KAKO DOBRI GOSPO -DARJI da so Meniševci. Takih jih ni bilo. Kaj vem, če so še dandanašnji, ampak njega dni si. bili. Kar vzemimo starega Grmka za zgled, pa boste videli, kaj se to pravi. Dva cela grunta je pognal, pa je bil, predno je umrl, kar na dobrih nogah tako, da je imel njegov sin (ki je doma imel) spet dva grunta. To se reče, da je gledal na gospodarstvo. Kako je gledal na gospodarstvo je bil nepo-biten zgled Kotnikov Matevž. Saj jaz ga nisem poznal, samo slišal sem o njem in se mi zdi vreden, da ga tukajle postavim na prvo mesto. Primerilo se je, da mu je krava crknila. Mlade detelje se je bila nažrla in je niso o pravem času pregnali, da bi ji odleglo. Vlegla se je, močno sopla in po njej je bilo. Matevž je tarnal in tožil, da nikoli tega. Kdo ne bi, vas vprašam, če mu crkne najlepša krava. Ves potrt je bil in žalosten. Ampak kadar koga ena nesreča potiplje, ga še druga. Nikoli ne pride v vas samo ena. Tudi pri Matevžu je bilo tako. Osem dni zatem mu je umrla žena. Morda bi kdo mislil, da bo zdaj Matevž tulil in se skliceval nad veliko krivico, ki se mu godi na tem svetu, in kaj da je storil, da ga tako tiplje. Pa ni, ne tako kot za kravo. V neki\j dneh potem, ko je ženo pokopal, je bil že pri Bonaču in je veselo prepeval in popival, če- si ga-spomnil na rajnco ženo, ampak takoj je bil ves v solzah, če si ga spomnil na kravo. Meniševski gospodarji so mu očitali, da ima zakrknjeno srce in da se obnaša kot nihče, ko vriska in poje, če ga kdo spomni na ženo, pa tarna in pretaka bridke solze, če nanese pogovor na kravo. Blažonova Mica je odločila, da ne moro biti drugača, kot da je Matevž obseden od same hudobe, ki je tak. Matevžu je bilo nazadnje to odveč, pa je neke nedelje večer pri Bonaču razložil, ko se je dodobra razvnel, Meniševcem svoje občutke do žene iti do krave. Takole je dejal: “Ko mi je krava crknila, mi ni nihče ponujal druge. Ko mi je pa umrla žena, ki se ima zdaj gotovo boljše na onem svetu, kakor se je imela pri meni, so se pa takoj oglasili, posebno ženske, da vedo za drugo in da ima ta in ta polno skrinjo križavcev. Ali ni to velika razlika, vas vprašam?” Vsi so. mu potrdili, da ima Matevž, če se prav vzame, prav, ker žena se lahko dobi, deset na en prst magari, krava pa ne drugače kot za denar, MAJSKE UGANKE REŠENE 1. Križanka. Vodoravno: 1 satelit — 8 klapa — 9 zeti 10 ta — 11 ua — 12 tok — 13 str — 14 on — ^ Pl — l(i Kras — 18 mreža — 19 svinjak. Navpično: 1 SKZ — 2 Aleuti — 3 Tatar — ^ epi — 5 la — tlak — 10 tonaža — 12 torej — H spis — l(i Krn — 17 sak — 18 mi. 2. Računstvo 8 8 8 8 8 8 8 8 10 0 0 3. Vprašanje Ne moreš se poročiti, ker si — mrtev! 4. Kdo ali kaj? Lučka. Rešitve poslala (samo): Franc Koren in J°*e Grilj (razen svoje.) NADALJNJI DAROVI ZA SKLAD £ 2-10-0: Vinko Molan, Neimenovan; f 2-0-0: Anton Brne, Anton Pašič; . £ 1-0-0: Stane Kalc. Jožef štemberger, Al°i Žižek, Zv. Sambolec, Janko Pirjevec, Emil Benk'1' Štefan Bo£elckey, Marija Urbas, Mirko Cudern'®1’' Stane Vrbnjak, Anton Cevec, Marg. Kosmina, “ že Marin, Franc Danev, Janez Ritoč, Jože Cej» ±‘ 0-10-0: Marijan Hrib, Anton Jesenko, Iv®n_ ka Študent, Ivanka Mirkovič, Marija Prelec, Sl®' j 70' ko Tajnšek, Marjan Potočnik, Ivan Žele, Ida rič, Branka Iskra, Miha Brkovee, Karl Perko; £ 0-5-0: Franc Kovač. Prisrčna hvala! — Pošiljke naročnine so P° stale nekam redke. Pa ne da bi jih spet kdo Pr® •stregal med potjo? Prosim, zapomnite si dobr ’ kdaj ste poslali. Ako najkasneje v tednu dni prejmete potrdilnice (navadno zavite v kako Prl loženo berivo), je to znamenje, da je nekaj naf0^ be. Upam, da nihče ne pošilja gotovine bre* rf gistracije na pošti. Kal' je od novega leta “izS’J'1 lo” pošiljk z Money Ordrom, smo doslej vse d0'3’ li nazaj — z duplikati. — Upravnik. I holroyd furniture co., H 403 GUILDFORD ROAD, GUILDFORD BOGATA IZBIRA: A I Jedilne sobe Ure vseh vrst p. Spalne sobe Televizijski in tračni aparati >; Igrače vseh vrst Namizni prti in prtiči Aparati za britje in striženje $ Aparati hladilni in sušilni Linoleji vseh vrst Božje slike in kipi Importirane brušene vaze Naslonjači in ležalni stoli POPUST IN LAHKI POGOJI ZA ODPLAČEVANJE NA OBROKE. Redna postrežba, popolno zadovoljstvo. Kadar kupujete pohištvo, obrni-TE SE NA NAS Preproge in zavese Otroške postelje in vozički v Radijski in gramofonski aparati^ Sprejemne in samske sobe $ Električni lustri in svetilke £ Tei.: 632-9951 Kuhinjske omare, mize in stoli £ NASA KNJIGA *»v je najzgovornejša priča, da se narod 4 *ebe, da živi, da hoče živeti. V njej je obje **aa narodna preteklost, naša usoda, kakor se u J^Mikoval a iz stoletja v stoletje. Živa in čis-'•'da naših največjih mož, njih misli in ču-njihova pretresenost pred veličastnostjo l„1J>Vne8a dogajanja, skrb in bolečina, njihov po-nl>hova borba in neomahljiva vera v bodoč-vse to je ujeto v knjige in spravljeno nam «3»; k azne lepe sobe z vso postrežbo za izletnike, I * & s; i i g i $ I I kopalce, letoviščarje. “B L U E W A T E R S" ®°stišče med Sydneyem in Palm Beachem uborna kuhinja, bus pred poslopjem, do prodajelen 3 minute. ^687 Pittvvater Road, Mona Vale. Tel. XX 3626 Priporoča se H. Stanojkovič ;............................. »♦' s >: x >: X x x x x v in potom.stvu v potrdilo in bodrilo. Brez knjige bi bil narod brez spomina, zakaj ustno izročilo se menja od osebe do osek in od dobe od dobe, polagoma usiha in se naposled porazgubi. Kar je zapisano v knjigo, ostane iz roda v rod, in vsako pokoljenja zajema iz teh virov tisto, kar je v njih životvor* nega in oplajajočega. Preteklost v tem smislu ni gnila voda, in poseganje vanjo ni sentimentalno izprehajanje po romantiki, temveč pretakanje čvrstih sokov v struje današnjosti in realnosti. OTON ŽUPANČIČ x X X X X X X X X X X X X x x x X X X X % xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx ADVOKAT — SOLICITOR I.S.D. R A K I N 141 William St., Kings Cross Tel. 31-56-32 Strokovnjak za jugoslovansko pravo, svetovalec v vseh zadevah. Stranke sprejemam vsak dan od 8 — 6, ob sobotah in nedeljah od 8 — 12 XXX X X X X X X X X X X X X X X X. X X X X X. X X. X X X v DARILNE POŠILJKE živil in tehničnih predmetov (bicikle, motocikle, mopede, radijske in televizijske aparate, frižiderje itd) ZA SVOJCE V DOMOVINI pošilja tvrdka STANISLAV FRANK CITRVS A«ENCI 74 ROSEWATER TERRACE O T T O W A Y, S. A. Telefon: 4 2777 Telefon: 4 2777 SOLIDNOST — POPOLNO JAMSTVO — BRZINA — SO ZNAČILNOSTI NAŠEGA POSLOVANJA. Dr. J. KOCE H :i Tel. 28-2311 G.P.O. Box 670, PERTH, W.A. Tel. 28-2311 * !♦! 87-3854 (196 William St., Perth, W.A.) 87-3854 ; >: I * 1. ČE HOČETE ZAJAMČENO, SOLIDNO IN HITRO POSTREŽBO GLEDE DARILNIH POŠILJK Z ŽIVILI, ZDRAVILI IN TEHNIČNIMI PREDMETI (RADIO APARATI, ' MOTORNIMI KOLESI, BICIKLI ITD.) { H 2. ČE HOČETE DOBITI SEMKAJ SVOJO ZAROČENKO, SORODNIKA ITD. POVDAR- p. JAMO, DA IMA DR. KOCE PO TUKAJŠNJIH ZAKONSKIH PREDPISIH PRAVICO % DAJATI INFORMACIJE GLEDE VPOKLICA OSEB V AVSTRALIJO. S 3. ČE HOČETE PRAVILNE PREVODE SPRIČEVAL, DELAVSKIH KNJIŽIC, PO- % OBLASTIL, TESTAMENTOV ITD. PRODAJAMO SLOVARJE IN VADNICE ANG- | LEŠKEGA JEZIKA. ' * * | Zastopnik za N.S.W. Mr. R. OLLP, 65 Moncnr St., Woollahra, N.S.W. ! * Tel. 32-4806 i $ Zastopnik za Viktorijo. Mr. J. VAH, 2 Kodre Str., St. Albans, Vic. | Tel. 65-9378 |