»
Posamezna številka stime 60 vinarjev*
Naročnina listu:
Celo leto	.	.	K	50'—
Poi leta .	.	.	„	26'—
Četrt leta	.	.	„	IT—
Zunaj Jugoslavije: Celo leto	.	.	„	66.—
Posamezne številke
na štirih straneh 60 v.
Uredništvo i.upravništvo: Maribor, Koroška ulica št. 5. — Telefon št. 220.
Heocifisen političen list za slovensko ljudstvo*
Inserati ali oznanila
se računajo po K 1.80 od enoredne petitvrste: pri večkratnih oznanilih — popust —
„Straža“ izhaja v pon-deljek, sredo in petek. Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11. do 12. ure dopoldne.
47. številka.	Maribor, dne 5. maja 1920.	Letnik XTL

Kje začeti?
V ravnokar prestali krizi je zlasti dvoglavi zmaj draginje in posirovelosti sikal svojo oku-žujočo sapo. V naivni veri, da dodo ubili draginjo, so se mnogi delavci pridružili stavki. Pobijanje draginje je služilo za plašč, s katerim so podkupljeni boljševiški voditelji hoteli pokriti svoje veleizdajalske namena.
Draginja je res huda, a že hujša je nezadovoljnost, ki hudiča slika še bolj črnega, kakor je. Nezadovoljnost je splošna naša bolezen. Pred kratkim je prišla iz Avstrije neka ženska in se čudila, zakaj je pri nas toliko neza dovoljnosti. Živeža še imamo za silo, cene so drugod še hujše. V Avstriji ljudje stradajo, cene so veliko višje, kot pri nas, valuta še slabša, a Nemci z neko tiho resignacijo prenašajo vse to in nikakor ne obupavajo. Pri nas pa večno ja dikovanje, zabavljanje in psovanje.
Najžalostnejše je pa to, da se dejanska draginja in pomanjkanje brezvestno izrablja v demagoške namene, mesto da vsak sknša odkriti prave vzroke in pokazati ljudem pot, kako bi si pomagali v sedanjih težavah. Kako omejeno strankarsko stališče so med stavko zavzemali celo listi one stranke, ki hoče na vsak način biti državotvorna! Dr. Korošec je kriv draginje, vlada je kriva, valuta je kriva! Kolika kratko vidna zloba in strankarska zagrizenosti Ali je v Ameriki in na Francoskem tudi kriv dr. Korošec draginje ali belgrajska vlada in naša valuta, katero je inaugurirala lastna vlada te stranke!
A!i je s tem komu kaj pomagano? Ali bi ne bila marveč dolžnost resnega časopisja, da
ljudstvu iz splošne svetovne konstelacije pojasni draginjo, vpliva nanj pomirjevalno in ga pouči, da je delo in varčnost najvspešnejše sredstvo zoper draginjo.
Med stavko je vlada prepovedala točenje alkoholnih pijač. Tu je glavni vir vsega zla. Koliko milijard ljudskega premoženja se je od državnega prevrata sem zapilo v Jugoslaviji!
Lanski pust sem prebil v Pariza, v lahkoživem Parizu. Ne spominjam se, da bi kdaj videl na vogalih kak lepak, ki bi naznanjal ples ali kako pivsko veselico. Javni plesi so sploh bili prepovedani, gostilne so se morale ob 9. uri zvečer zapirati.
Kako pa je bilo zadnjo zimo v našem Mariboru! Vse je zabavljalo čez draginjo, ampak ulični vogali so bili prelepljeni s celimi plahtami lepakov, ki so razglašali prireditve plesov in veselic. Če je takrat n. pr. trezni Amerikanec prišel v naše mesto, je moral dobiti vtis, da je pri nas dežela, kjer drugih skrbi ni, kakor da se pleše in pije. Vrhunec teh „narodnih prireditev“ je bil „ples lumpov“, ki se je „na občno zahtevo“ seveda v prid obče blaginje moral ponoviti. Rajalo in popivalo je meščanstvo, rajalo in popivalo je delavstvo. Zgodilo se je, da je delavec v soboto večer dobil tedensko plačo, katero bi mu lahko zavidal profesor, ki ima za seboj gimnazijo in vseučilišče ter 30 službenih let, pa je to plačo zapil, zaplesal in zakvartal eno noč! Drugi dan ga je žena prosila, naj da dinar, da ! jim kupi živeža, a krvavordeči socij, oče več ne-I doraslih otrok, se je odrezal: Za mene ni treba
kuhati! Kaj pa mi? je jokaje vzdihnila žena. Kaj to mene briga! je odvrnil dični mož, vzel klobuk ter odšel v gostilno, kjer je jedel in pil na račun prihodnje plače, žena in otroci pa doma stradali. Praznega žepa in mačka v želodca je seveda bila kriva slaba plača, Jugoslavija, o-ziroma farji in vlada. Komunistični listi pa so pisali o „nepopisni bedi“ delavcev in netili nezadovoljstvo.
Drug vzgled: brhka gospodična, državna u-radnica, si kapi za malenkost 500 K lahne čev-ljlčke za velik „narodni ples.“ Konec plesa je bil tudi konec čevljičkov, pri njenih prijateljicah pa toalete. Posledica je bila: država, zvišaj dra-ginjske doklade, pomagaj našemu „bednemu stanju“ ! Ti slučaji niso morda le osamljeni, marveč jih je na stotine.
In ni se našel glas, ki bi se dvignil proti tej blazni zapravljivosti!
Veseličenje in popivanje je prvi vzrok, ki iz splošne draginje dela bedo in pospešuje draginjo samo. Tu treba najprej začeti boj proti draginji in sice r vsak sam pri sebi. To bo več izdalo, kakor vse draginj ske enkete.
Sedaj pa poglavje o sirovosti. Neštetokrat mi prihajajo na misel besede ruskega pisca Dostojevskega v slavnem romanu „Bratje Karama-sovi“: „Raško ljudstvo se sedaj opija z žganjem, pride čas, ko se bo opijalo — s človeško krvjo.“ Do pičice se je izpolnilo, kar je pol stoletja prej napovedal duhovit pisatelj. Ali nismo mi na isti poti?
Ugledni švicarski zdravnik, monist Forel, je rekel nekdaj: „Socijalno vprašanje je predvsem : vprašanje možganov.“ Mož je imel v veliki meri
LISTEK.
M, Ljubša:
Sv. Urban nad Mariborom.
(Konec.)
Gotovo je bila že precej stara, ker 1. 1545. poroča kamniški župnik o priložnosti druge velike škofijske vizitacije radi lutrskih zmešnjav, da cerkev že razpada, a da so jo začeli nanovo zidati. Bržčas so z delom končali 1 1550.. To letnico namreč nosi stara soha sv. Urbana, ki je prej bila na glavnem oltarju in se nahaja sedaj v neki dolbini v cerkvi.
Nadaljno poročilo o Sv. Urbanu nad Mariborom imamo iz 1. 1703. Iz tega zvemo, da je imela cerkev tri oltarje in da se je služba božja v njej obhajala okoli 20krat. Stroški za službo božjo so se poravnali iz dohodkov cerkvenih vinogradov, ki so na leto dajali krog 20 sodov vina. Pokopališča cerkev ni imela, a bila je posvečena in tudi glavni oltar je bil posvečen.
Je 1! je bila cerkev še večkrat prezidana, o tem viri ne povedo nič. Cerkev je postala z drugimi žrtev jožefinizma. Dne 27. majnika 1, 1785. je dobil kamniški župnik Miha Čuk strogo povelje, da se mora cerkev sv. Urbana eksekrirati ali razblagosloviti in zapreti. Gotovo je župnik povelje izvršil, ker cerkev je kmalu začela razpadati. L. 1791. so precej kameuja zvozili k novoustanovljeni župniji Sv. Križ, kjer so ga porabili za zidanje tamošnjega župnišča.
Okoličani pa seveda niso bili zadovoljni z usodo svoje cerkve. Kakor hitro so prišli milejši
časi in so se prekinili mnogi ukazi cesarja Jožefa II., so si ti zaželeli zopet nove cerkve. Dne 1, majnika 1.1807. so prebivalci okoliških občin Kamnica, Šober, Rošpah, Brestrnica, Srednje in Sv, Križ podpisali pogodbo, da hočejo razpadajočo cerkev Sv. Urbana na svoje stroške zopet pozidati ia jo tudi vzdrževati. Bržčas so še ostale dele, posebno prezbiterij, pokrili z deskami in tako napravili zasilno kapelo, katero je že 1. junija istega 1807. leta takratni mestni župnik v Mariboru, dr. Andrej Kavčič, kot naddekan blagoslovil, da se je v njej zopet zamogla opravljati služba božja. V letih 1855 do 1860 pa so sezidali na starih podstavah sedanjo cerkev, katero je posvetil prvi mariborski škof Ant Mart. Slomšek dne 18. junija 1. 1861. Po končani posvetitvi se kamniški župnik ni malo vznemiril, ker je škofa naenkrat zmanjkalo. Še le po daljšem iskanju zapazi škofa sredi med gručo ljudi, kjer se ž njimi prijazno raztovarja in mimo zoblje črešnje, ki jih je dobil od neke prodajalke.
Bržčas Se je takrat blagoslovilo tudi pokopališče za okoličane. Kakor smo prej slišali, še ga 1. 1703. ni bilo tam.
Cerkev stoji na meji občin Rošpah in Šober, ali kakor še mogoče kedaj po radikalnem poslovenjenju slišimo: Konjščica in Žabar. Hrib Sv. Urbana ima vedno mnogo obiska posebno od strani Mariborčanov, pač ne toliko radi cerkvice, ki ogledalcu ne nudi nobenega posebnega nmet niškega okusa, pač p» radi krasnega! ia obširnega razgleda, najlepšega iz vseh razglednih točk na Slovenskem Štajerskem pod 800 m visočine. j Samo proti zapadu zapirajo Šavcerjev hrib in o-stali vrhovi Kozjaka pogled proti Koroški; še le od Male Kope dalje doli proti vzhodu se razprostira zeleno Pohorje kot južni okvir panorame,
dokler se ne zgubi v Dravskem polju, katero leži odprto pred tvojimi očmi, okvirjeno od Ple-šivca, Donačke gore in hrvaških planin, poslednje tudi kot ozadje raztrganih haloških hribče-kov.
Proti vzhodu gledaš čez valovite Slovenske gorice doli do ljutomerskega Jeruzalema in čez te dalje v Prekmurje prav do meje med Jugoslavijo in Madžarsko. V velikem krogu se odpira dalje proti severu rob srednjštajerske vdrtine, Murskega polja tje do vildonskega hriba z neštetimi griči od visokega Stradena naprej; od zadaj pa zapaziš še Riegersburg, Kulm, Šekelj in pri lepem čistem vremenu še čez tega Hochšvab na Gornjem Štajerskem, pred njim pa Gradec. Krog se spenja dalje proti zapadu: v ozadju so hruške, glajnske iu štubiške Alpe, dalje Golovec, ki zgine iz obzorja m&lo južno za Sv. Križem. Spredaj pa se odpira cela vrsta srednještajerskih hribov, ki se odcepijo od imenovanih gorovij ali pa od Kozjaka kot začetek Slovenskih goric, katerih najsevernejša panoga konča ob Sulmi pri Lipnici s Sekovskim gradom. Razgled natančneje opisati, bi nas zavedlo predaleč. Dober zemljevid, kakor n. pr. Ravenstein, Karte der steir. Alpen und der Karavanken (1:250.000) bode za razgled izvrstno služil; zadnji obsega razan Hoch-sehwaba, ko3a Prekmurja res vse, kar se vidi iz Sv. Urbana,
Prijatelj! Ako še nisi obiskal Sv. Urbasa, porabi prvo priložnost za njegov obisk. V poldrugi uri srednje hoje, od tega samo polovica v kreber, si na višini in ako si bil enkrat gori, gotovo boš zopet in zopet romal na vrh. V mescu majniku namerava „Prlekija“ poleteti tje gor; pridruži se ji, ne bo ti žal! Povabljen si, kdor si koli.
prav. Alkoholizem je tisti vrag, ki uničuje fizično zdravje in krepost ljudstva, razdeva živčevje, ubija polet inteligentnosti in nravni čut ter gnoji tla posirovelosti.
A kdo se zmeni za to! Posamezniki so pač začeli „sveto vojsko“ proti alkoholizmu in mo ralni prcpalosti, a na levi strani so zmigavali z rameni in se norčevali, češ, to je „klerikalna neumnost“, na desni pa so celo sij črnski čuvaji v treznostnem gibanja in zlasti v abstinenci odkrili „nevarnost za vero“, krivoverstvo. Proti grdemu pijanstvu, ki se je razpaslo že od začetka vojne, niso imeli ne ene svarilne besede. Poznamo politika, ki stoji na „krščanskem programu“, ki je delal tako dolgo, da je dobil svoji hčeri koncesijo zx čisto nepotrebno gostilno tik ob cerkvi, kjer se med službo božjo zlasti fantje zbirajo in šolajo za posirovelost. Neverjetno je, kako globoko je padel pri nas zmi-sel za praktično krščanstvo. Z lepimi, z balzamom začinjenimi besedami se misli, da je vse storjeno. Inteligentni sloji brez razlike stanu in stranke dajejo v popivanju masam najslabši zgled in tako se je v ljudstvu usidralo prepričanje, da je v pitju alkoholnih pijač vrhunec pozemeljske sreče, moči in zdravja, pohajanje gostiln in prirejanje pivskih veselic pa najvišji kulturni čin.
Sedaj pisatelji raznih listov izražajo ogorčenje nad nezaslišano podivjanostjo tope mase. Ali pa ne kažejo mnogi inteligentni sloji v svoji pisavi in v svojem vedenju sami precejšnjo mero sirovosti? Mnogim je pravo jonaštvo in modernost ravno v robatosti. Ali ni zakrivilo vzdatni meri ljudske podivjanosti tudi naše časopisje s svojo pisavo? Marsikomu se čudno zdi, da so se celo nekateri šolani razumniki vdinjali službi nekulturnega komunizma. Nam se to ne zdi prav nič čudno. Mlajša inteligenca je zadaja desetletja
črpala svojo duševno hrano iz spisov moža, ki postal najhujši socijalist — komunist. Iu takemu S8 sedaj proslavlja kot eden največjih mož, kar človeku je poverila vlada vodstvo okrajne jih je rodila slovenska mati. Ugleden leposloven bolniške blagajne. Kozla za vrtnarja. Sedaj vodi list, ki bi naj v zmislu svojega ustanovitelja u- ; posle začasno kot uradnik nek Kjuder. Pravijo veljavljal krščanska načela v leposlovju in unset- \ da je zaveden Slovenec iz Primorskega. Vederemo. nosti, je smatral za potrebno, skoraj dve leti po j f|@	tf Ptuju je nameščen kot
smrti izdati slavnostno številko v spomin možu, f postajenačelnik nek Turin Viktor ia kot vratar ki je porušil vso nravno podlago v duši znatne- j pa nek Male Matija. Ta dva človeka sta si za ga dela mlajše inteligence in zredil brezstiden j las podobna, namreč kar se tiče nadudosti; pre-cinizem. Dotični pisatelji so seveda odkrili v nje- | vzetnosti in pa domišljavosti. Od večih strani se govih spisih vse mogoče „žlahtne strune“ in ga j sliši, da sta bila pred preobratom velika nemčurja! proslavljajo kot preroka. Toda tisti, ki so blast- | Ker se posti tema dvema radi nekuiautnega in no požirali njegove spise, so našli v njem vse | prepotentnega postopanja množijo pritožbe, smo kaj drugega. Nad mrtvim možem, ki je že na ! primorani tem potem železniško ravnateljstvo božji pravici, ne bomo kopja lomili, toda iz sta- I opozoriti na to okolnost, da se jih prej ko ìno-lišča javne morale in občne ljudske vzgoje je f goče od tu premesti, sicer pridemo s konkret-naravnost škandal, proslavljati kot ideal človeka, j nimi slučaji na dan. Nekaj ima itak že sodišče ki se je frivolno norčeval iz vsega, kar je dru- jj v rokah.
gim plemenito, ki mu je vagabundstvo in ba- |	gmo p|sali v „Straži“ o „Ptujski
rabstvo (seveda pod firmo finejše francoske be- J frakariJi«. Dotična notica je osupnila zelo to go* sede: bohemstvo) vzor, hinavski „filistejec pa je | gp0(j0i Toda razmere se niso nič zboljšale. Pri-
vsak, ki se reda drži, izpolnjuje svoje dolžnosti, goji rodoljubje in se ne potika po beznicah.
Kak vpliv more to imeti na dozorevajočo srednješolsko mladino! Nič ni lažje, ko smatrati samega sebe za ženij, ki ga ne' vežejo nobeni zakoni. To idejo si lahko vtepe v glavo vsak tretješolec v prepričanju, da bodo tudi njega nekega dne radi ženijalnega vagabundstva proslavljali kot velikana, ki je človeštvu odkril nove cilje.
Napisal sem te vrstice navzlic nevarnosti, da me bodo proglasili za — nazadnjaka. Da potegnemo svoj voz iz blata, je treba začeti z reformami najprej pri naših pivskih ia veseliških razvadah, v pisavi in v javni ljudski vzgoji.
P. Kovačič.
Politične vesti®
Jugoslavija.
LDU Beograd, 3. maja. (Uradno.) Ministrstvo za zunanje posle objavlja: Včeraj in danes so se pod predsedstvom Nj. Visočanstva regenta Aleksandra vršile seje ministrskega sveta, katerim so prisostovali vsi ministri ter člani naše mirovna delegacije, dr. Trumbič, dr. Ves nič, dr. Žolgar in dr. Rybar. Minister za zunanje posle dr. Trumbič je podal poročilo o zunanji politiki. Po končni izmenjavi misli je bil sprejet sklep, da se nadaljuje razgovori z Italijo glede rešitve jadranskega vprašanja. Na predlog ministra za zunanje posle se mirovna delegata Pašič in dr. Trumbič pooblaščata, da se v to s vrh o sestaneta z laškimi delegati.
LDU Beograd, 3. maja. 85. r8dno sejo narodnega predstavništva otvarja podpredsednik dr. Ribar ob 17. uri ter naznanja, da je preminul narodni poslanec Tihomir Draškoviš. Zaradi premajhnega števila prisotnih zaključi nato sejo ter odreja prihodnjo na 5. t. m, ker up-1, da bo dotlej dovolj poslancev navzočih.
LDU Beograd, 3. maja. Na včerajšnji seji ministrskega sveta pod predsedstvom regenta Aleksandra sta naš minister za zunanje posle, dr. Trumbič, in delegat dr. Žolger, podala ekspoze o jadranskem vprašanju. Po tem se mora definitivno določiti podlaga, na kateri želi vlada končno rešitev jadranskega vprašanja. Na prihodnji seji se bo reševalo vprašanje, kje se bodo pogajanja vršila. Za sedaj kaže, da bo šel dr. Trumbič italijanskemu ministra Scialo! na roko in da bosta skupaj določila kraj konference.
LDU B‘e ograd, 3. maja. Včeraj je bila seja ministrskega odseka za ureditev trgovine. Sklenilo se je, da se popolnoma ukine zasebna kompenzacijska kupčija. Kmalu se sestavi Statut proti visokim cenam.
LDU Beograd, 3. maja. Danes so se začeli v prometnem ministrstvu porazgovori. da se zadovoljijo materij eine zahteve železničarjev.
LDU Beograd, 3. maja. „Epoha“ piše: Pašič vsled slabega zdravja ne bo mogel oditi v Pariz. Odpotuje v kopališče, kjer je bil tudi lansko leto, na daljši odmor. »
LDU' Beograd, 4. maja. Trgovinski minister je podpisal pravila o ustanovitvi Ruske banke; anonimne privatne družbe s kapitalom več deset milijonov dolarjev. Eden glavnih ustanoviteljev je bivši ministrski predsednik v De-nikinovem kabinetu, ki je sam položil pet mi-
lijonov frankov. Družba bo pripeljala na Jadransko morje 14 svojih parnikov ruskega trgovinskega brodovja, ki so bili doslej v Carigradu in bo opravljala parobrodske zvezo med Barom, Dubrovnikom in Skadrom. Družba bo pripeljala seboj skoro ves svoj ogromni materijal in poljedelske stroje, ki so bili namenjeni za gospodarsko obnovo južne Rusije in bo ta materijal oddajala kmetovalcem v Jugoslaviji.
Mirovni posvet.
Madžarski mirovni delegaciji bodo izročili pogodbo 6. t. m. Za odgovor jej je dovoljen 10 dnevni rok.
Francija.
hodnjič bomo malo bliže posvetili.
Ha Bfgp pri Ptuju nastavljena učiteljica Micika Dular (pred preobratom še Duller), strastna liberalka, je bila pred kratkim pri okrajni sodniji v Ptuju radi žaljenja časti obsojena na 100 K globe ali 48 ur zapora. To je to fino čutečo učiteljico tako razburilo, da so ji kar odrekli živci ter je na čudno hiter način zadobila 2me-sečni bolezenski dopust. Tudi značilno.
Urek okrajno glavarstvo in dr. Hudelist. Zadnjič smo poročali, kako pristransko je ravnalo okrajno glavarstvo Brežice ob priliki Urekovega tabora. Dalo je strogo kontumacirati zavoljo koz mesto Brežice, prepovedalo je tudi shod, na katerem bi se naj bila ustanovila podružnica Jug. matice za brežiški okraj. A Ureku na ljubo je glavarstvo ta kontumac razveljavilo za dva dni. A to poročilo moramo popraviti v toliko, da je dr. Vinko Hudelist, koroški rojak, izdal navedeno kontumacijsko naredbo in jo potem iz strahu pred Urekom ukinil za dva dni. Dr. Vinko se gotovo ni zavedal, kaj je s tem početjem zakrivil. Zato mu hočemo mi nekoliko izprašati njegovo demokratsko vest. G. doktor? Ali se ne pravi to, vpeljevati korupcijo, strankarstvo v našo državno upravo ? Ali se ne pravi to. potrjevat), ljudi y mnenju, da so naredbe naših oblasti iluzorične, obvezne samo za one, ki so tako neumni, da se jim pokorijo? Ali se ne pravi to, ljudi tirati v državni nihilizem, pri-; pravljati tla popolni anarhiji? Ker nam je pri ! srcu red v naši državi, dobrobit našega lju-I dstva, pri srca svetost naših zakonov, zato se j obračamo na poverjenika za notranje zadeve, da j preišče našo zadevo.
100 K za zdravnßko potrdila. Nekje v Po-
Doslej so v Franciji stavkali delavci, sedaj so pritegnili k štrajku tudi železničarji, mornarji in pristaniški delavci. Delavske organizacije | savju je zdravnik, ki ima toliko socijalnoga čuta, so pozvane, naj pričnejo s stavko 3. t. m. jj da je računil za navadno spričevalo o stavljenju
.	j koz 100, reci sto kron. Ker je to grdo ederuštvo
0 JS ’	I in nikakor ne dela časti človeku, ki je demokrat
Poljaki so začeli proti ruski boljševiški I sol in glavni temelj kraljestva SHS,_ bomo pri-armadi ofenzivo z vso silo. Zavzeli so mesta : \ hodnjič objavili ime tega rodoljuba, ki tabo grdo Ovruč, Öemobzl, Žijtomiež, Bergzčov, Kimica, j odira priprosto ljudstvo, da lahko potem pri al«
f koholu do ranega jutra v družbi enako mislečih ; bratcev izpopolnjuje ujedinjenje SHS. f Ogenj. Dne 20. 4. 1920, je zgorela v Breži* * cah ob Savi jedna izmed barak, katere so po-I stavili po strašnem potresu 1, 1917. Neve se, nastal ogenj* ki je uničil nekaterim strankam vso obleko ia hrano. V baraki je bilo shranjenega veliko platnega blaga, ki je bilo last
a
I
_	j
Znerzuka in Mohyìov podolski. Vojni plen znaša: 15,000 ujetnikov. 70 topov, velike množine vojnega materijala, 100 strojev in 3000 vagonov. Ljudstvo pozdravlja poljsko armado, bolj ševiki se umikajo v velikem neredu.
Sovjetska Rusija grozi Poljski z bo- | kako je jem na življenje ali smrt za edno ali drugo državo.
Dnevne vesli.
9	V
Komando štajerskega obmejnega poveljstva j in mesta Maribor je sprejel g. general Maister.,J Čestitamo, ker smo prepričani, da bo naš gene- j ral nastopal proti državi	nevarnim elementom	z	j
vojaško strogostjo.	'	jj
1C župnijskemu izpitu	so	se prijavili gospodje:	1
Janko Baznik, kaplan iz Selnice ob Dravi, Miloš !
Umek, dvorni kaplan, Maribor, Anton Somrek, jj kaplan na Sladki gori.
Komisija za plebiscit rsa Koroškem- Kot člani j
komisije za koroški plebiscit so določeni : Cham-1 brun za Francijo, polkovnik Pech za Anglijo ia \ knez Borghese za Italijo.	I
Povodom Stavke železničarjev so zaprle \ pivcem se lahko postreže tudi v kuhinji, v kleti, oblasti v Ptuju 2 voditelja komunistov in sicer | itd, A mi nismo tega naziranja. Zato pa bomo nekega Šegula in obče znanega razgrajača in j prihodnjič priobčili imena vseh onih brežiških hujskača Požš-ta. Poslednji je bil svoj čas v | birtov, ki v sedanjih težkih časih prelamljajo Trstu narodnjak, a v svobodni Jugoslaviji pa je ; lahkomiselno vladne naredbe.
Rdečega križa. Vse to je zgorelo, škoda je velika. Od raznih strani so dregali okr. glavarstvo, da naj spravi dragoceno blago iz barake, ki je bila prevlečena s terom in vsled tega Hpostav-vljena ognju. Glavarstvo se ni ganilo. Blago je ostalo v baraki od 1. 1918. do 1920. in trohnelo. Ker je okrajno glavarstvo v Brežicah zakrivilo veliko zanikarnost, zato apeliramo na deželno vlado v Ljubljani, da preišče zadevo in kaznuje njega, ki je zakrivil, da je bilo uničeno toliko narodnega premoženja.
fMköhcfpa prspstad v Brežicah.. Prepoved točenja alkoholnih pijač po gostilnah je hudo zadela naše brezštevilne gostilničarje. Še huje je pa zadela razne pivske bratce. Pa gostilničarji so modri. Mislijo si, saj ni treba točiti drage vinske kapljice v gostilniških prostorih,, Žejnim
RaZUeOayllsni komunistični mandati v Karlovcu. Vlada je razveljavila občinske mandate komunistov v Karlovcu in izvolitev komunista Majdana za župana. Na njihovo mesto pridejo namestniki iz kandidatne listine, ki bodo položili prisego brez pridržka.
Razbojniki Sibili poslanca« LDU Beograd. 3. maja. Iz Kragujevaca poročajo, da so na potu med Baso in Kragujeveem razbojniki ubili snoči poslanca Tihomira Draskoviča, hudo pa ranili Mi-tjutina Filipoviča in sodnika Marinkoviča.
. Aretacija glanesga komunista, ldu Beograd,
3.	maja. Tukajšnja policija je prejela v Beogradu Ljutico Zekica, enega izmed glavnih komunističnih agitatorjev v subotiških prevratnih dogodkih, iškrival se je v Beogradu z imenom Štefan Orkic. Prepeljali so ga v Subotico pred preiskovalnega sodnika, ki je bil izdal proti njemu tiralico.
Protikomiìnistitna. organizacija« ldu Beograd,
4.	maja. Iz Smeredeva se javlja, da so tamkaj ustanovili meščani svojo narodno organizacijo za
'borbo proti komunistom. Izvrševala! odbor je takoj začej. svoje delo.
Ma Češkem in pri nas. Češka je svobodomiselna država, da malo takih. Za predsednika ima g. Tomaža Masaryka, ki je eden naj večjih svo-bodomiseicev sveta. Na Češkem so pri zadnjih volitvah postavili Judje po vseh okrajih svoje kandidate, a izvoljen ni bil niti eden. medtem ko je katoliška stranka dobila 33 poslancev. V .Zagrebu so pri občinskih volitvah narodni Judje dobili 3 zastopnike, ravno toliko kot katoličani.
Novaetvorleaa bolnica za Invalide« ldu Beograd, 3. maja. Iz Niša se poroča, da je bila iz sredstva Serbian Relief fonda otvorjena bolnica za invalide, ki more sedaj sprejemati okoli 100 invalidov, ki so potrebni zdravljenja nog in rok z masažo in elektriko.
Popölü© poroolo o vseslovenskem trgovskem shodu izide v kratkem tiskano. Naročila sprejema slovensko trgovsko društvo „Merkur“ v Ljubljani. Cena izvodu 12 K po pošti 20 v več.
Razpisoma SO slnžbe okrožnih zdravnikov v Velikovcu, na Ptujski gori in Bistrici v Rožu. Interesenti se opozarjajo na razpis v Uradnem listu.
Ds! brevirja „Pars verna“, borse drsrnae je nekdo zgubil, naj se oglasi v Magdalenskem župnišču.
BliriS. LDU. Zagreb, 3. maja. (Borza.) Devize: Berlin 286—287, Italija 715—725, Pariz 1035— 1058, Praga 254—256, Švica 3150, Duna 70—71, Valuta: dolarji: 13800—14100, avstrijske krone 67—68, francoski franki 1000, napoleondorji 500 568, nemške marke 277—280, leji 265—267, Italijanske lire 700, turške lire (I komad v zlatu) 610,
Mstrltowrsfee vesti«
IfSS prepovedi» ki so bile izdane v dobi zadnjega štrajka glede kavarn, kinematografa, zbiranja v gručah, pohoda po 10. uri po mestnih ulicah itd., so začasno ukinjene. Prepoved točenja alkoholnih pijač ostane v veljavi in se bode ukinila, kakor je pričakovati, v četrtek.
Spored koncerta, ki ga priredi pevecky Spo lek „Smetana“ v Plzni, dne 5. majnika 1920 ob
5.	uri zvečer v Götzovi koncertni dvorani. 1. B. Smetana ; Rolnicka, Poljedelska. 2. J. Kuno : Stoji Jano (Stoji J|mo). 3. J. B. Foerster : Orač-(Škrivankovi (Orač/ škrjančku), Polni cesteo (Po poljski poti). 4. Leo Jenaček : Dež vis (Ko veš).
5.	Anton Dvoršak : Hostina (Gostija). 6. Vaclav Kslik : Moj kraj (Moj dom). 7. J. Jindrich : Mo-dry zvonek (Modri zvonček), Muj prvni maj (Moj prvi maj). 8. Hynek Palla : Češke tance II. rada (češki plesi, IL dei). Cene sedežev: po 25 K, 20 K, 12 K, na galeriji po 10 K, stojišča po 5 K, za. dijake in vojake po 2 K. Vstopnice se dobavijo v predprodaji pri gsdč, Zlati Brišnik z trafiki v Slovenski ulici. Vrata dvorane se bodo zaprla točno ob 8. uri.
Notarjatsko; mesto v Mariboru je dobil gosp. dr. Josip Barle, dosedaj notar v Kozjem..
Kako Spravljal® 'Nemci svoje premoženje v Švico. Trgovec 'Kokoschinegg v Mariboru se peča v družbi v nekim slovenskim demokratskim advokatom s trgovino z jajci Pošilja jih po cele vagone v Švico. Pri tem zasluži ogromne svote. Mariborska Jadranska banka nudi Kokoschineggu neomejen kredit Pred dnevi, ko domači obrtniki in. trgovci niso dobili pri tej banki niti 10.000 K od svojega naloženega denarja, je dobil Koko-schinegg za svoj „Marbag“ dva miiijena kron
kredita. Kokoschinegg si da iz Švice nakazati le toliko, koliko res neobhodno potrebuje. Ostale milijone ozir. stotisoče pa sproti nalaga v Švici. Kaj pravi k temu finančne oblast. Ali nas res morajo Nemci in nemčurji guliti in za norca imeti ?
Ogromen dobiček P« izvozu jajc. Mariborski vsenemec trgovec Kokoschinegg je dobil dovoljenje za izvoz velikega števila vagonov jajc. Pri tem izvozu zasluži nemški milijonar ogromen dobiček. Evo računa! Kokoschinegg plačuje eno jajce po 50 do 60 vin. V Švici dobi za eno jajce 9 kron. V vagonu z 10 tonami je 100 zabojev. V vsakem zaboja je 1440 jajc. Skupno je torej v vagona 144 tisoč jajc. Če računamo, da zasluži Kokoschinegg v Švici po odbitku vseh stroškov že pri enem jajcu najmanj 4—5 K, vidimo, kak ogromen dobiček doseže Nemec — milijonar s jugoslovanskim blagom. Zakaj pa država sama ne odpošilja takega blaga v tujino. Da bi zakril svoje „nemško“ ime, si je Koko-sekineg v dražbi z nekaterimi Slovenci (!?!) nadel im© „Marbag“. Za zadevo se bomo zanimali.
Razne novice.
Calieslivašk! narodni socijalisti. Početki čeho-slovaške narodnosocijalistične stranke segajo v leto 1897. Pred voj a o delovanje stranke označuje dosledno protimilitaristično delovanje in radikaliziranje češke politike v dunajskem parlamentu. S svojim protimilitarističnim duhom je napojila češke čete in tako vcepila v nje pro ti državni in protihabsburški duh. Češko radikalno, narodno misel je zanesla v najširše mase, ki bi jih sicer pogoltnila internacionalna socijalna demokracija. Z negativnim delovanjem je izpodkopala Avstrijo in tako zidala samostojnost Češke. Leta 1918 so se pridružili stranki kot hospitantje pristaši češke napredne (Masarvkove) stranke, neodvisni socijalisti pa so se z njimi popolnoma združili na novo formuliranem programu : „Češka družba se mora spremeniti iz kapitalistične v socialistično. Ljudsko izkoriščanje mora prenehati, politična enakost se mora izpopolniti s socijalno enakostjo in z materialnim osiguranjem vsakega človeka; ki dela. Podlaga strankinem dela so načela razvoja (evolucije) in po njih urejuje svoje delovanje. Boj za narodno svobodo in enakopravnost tvori temelj vsega razrednega boja. Narodnosodjalistična stranka je bila stranka prošlosti, morebiti ostane nekaj časa tudi stranka sedanjosti, ali kakršna je sedaj, ne bo nikdar stranka bodočnosti, ker v bodočnosti bodo mogle obstati samo one stranke, ki bodo imele dosledno izveden socialni in kulturni program, to je stranka krščanskega solidarizma in stranka komunizma.
$krbip§fna gospodarske razmere ¥ Franclji
so postale tako neugodne, da delajo resna skrbi francoskim vodilnim državnikom. Zlasti veliko previsoko število bankovcev, ki kroži v prometu in sicer okrog 39 milijard frankov, dela francoskim finančnikom skrbi, katerih se ne morejo z lahka otresti. Francoska valuta pada stalno ker je trgovska bilanca pasivna, vsled česai- so začeli prodajati razne vrednostne papirje, slično kakor v 'nemški Avstriji državna in dvoma posestva. Znižali bi tudi radi število vojaštva, toda boje se Nemčije. Vsa znamenja kažejo, da sé bo imperijalizem Francije, Anglije in Italije ne samo v gospodarskem, ampak tudi v političnem oziru še bridko maščeval.
BolliMkO gospodarstvo v Rusiji- Svet lige narodov je sestavil statistiko o gospodarskih posledicah boljševizma. V prvih dneh revolucije so uničili nad 60 odstotkov lokomotiv in pokvarili celo železniško omrežje. Vsled zaostalega prometa je nastal po mestih glad. Ljudstvo se je začelo preseljevati iz mest na deželo ali v tujino, industrija je propadla, Radi pomanjkanja premoga so začeli ljudje sekati gozdove. Uničili so nad 70 odstotkov šum. Živila so se morala privažati z dežele v mesta s konji in drugo živino, zato so jim cene silno poskočile. Ruski funt (400 gramov) črnega kruha je stal 50—55 rabljev (1 rabelj pred vojsko 2 K 50 v), funt bele moke 65 rubljev. Soli je skoro popolnoma zmanjkalo, kar je med prebivalstvom povzročilo velike bolezni. Šola so boljševiki premestili v vojaška barake. Število porodov je silno padlo.
Ssulstska Rosila šteje po boljševiškem štetju februarju letošnjega leta 119 milijonov 43 tisoč 809 prebivalcev: Od teh je 82 milijonov kmetov.
Moskva šteje 1 milijon 100 tisoč, Petrograd 1 milijon 200 tisoč ljudi.
Orlovski vestnik.
Vssffl krit soc. organizacijam. Udeležite se
v obilnem številu orlovske prireditve v Hočah.
Marasca! dlj. Orla v Mariboru vabi na svojo pri reditev, ki ss vrši v nedeljo, 9. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani Strokovne zveze v Flosarski ulici. Na sporedu je igra, pet]8, deklamacije iu igranje na gosli. — Vsi prijatelji mia* dine prisrčno vabljeni.
M Hočah na orlovski slavnosti dne 13. t. m« pop. govori poverjenik dr. K. Verstovšek.
Dopisi.
BroIiCS Ob Savi. že dolgo smo se bali tega,
kar se je zgodilo v Ljubljani. Tekla je kri zapeljanih komunističnih žrtev. Izbruhnil je železničarski štrsjk v Jugoslaviji, ki je vsekal na novo ljudskemu premoženja globoke rane, napravil v državnem organizmu nered in veliko škodoval ugledu naše države na zunaj. A ta železničarski štrajk je nujna posledica razmer, ki so zavladale zadnji čas v naši državi. Kdor je bral socijalističua in komunistična glasila, kdor je poslušal razne komunistične govornike, ta je moral vedeti, da bo ta podla hujskanja rodila krvave sadove. Toda sedaj ne k»že izgubivati besed o tem, kar se je zgodilo. Glejmo raji, da se kaj takega ne bo več zgodilo ! Zato pozivamo naše oblasti, da naj gledajo, da se ne bo pod krinko demokracije širil prekucijski duh med ljudske sloje. Ljudstvo pa naj gre oblastim na roko v boju proti državnim prekucuhom. S tega stališča smatramo za potrebno, da opozorimo oblasti na delovanje železniškega čuvaja Baraga. Ta možakar je bil nekaj časa socijalist. A v zadnjem času je prenesel svojo socialistično prtljago v stranko, v kateri zvonijo z velikim zvonom dr, Lemež, ogrski jud Waìiseh, Žorga, Kopač. Ta čuvaj Baraga je prirejal zadnji čas v družbi s I Kopačem shode po raznih krajih Posavja, da bi f vcepil kmetskim delavcem pogubne socijaiistične ideje. Na teh shodih je zlasti komunist Kopač blatil in sramotil največje skrivnosti naše vere. človeka obide groza, ako posluša tako govorjenje. Vprašati se mora, ali je mogoče, da more sin slovenske matere tako lahko podivjati. Do sedaj smo mirno prenašali, da so razni komunisti, kakor Kopač, kvarili naše ljudstvo, blatili našo sv. vero, sramotili voditelje SLS. A danes rečemo, mera potrpežljivosti je polna. Okrajnemu glavarstvu priporočamo, ta naj Baragi prikrajša njegov dolgi jezik, naj mn ohladi njegovo razgreto komunistično domišljijo, a naj mu zdaljša roke pri delu. Naj mu pove, da je njegov prostor pri železniški čuvajnici. Kam bodemo prišli ako se zaje med ljudi socijalisti sna propaiost, povejo dovolj jasno najnovejši dogodki.
Cerkvena pa srna risa za mladino Glassili. Priredil Stanko Premrl. Ljubljana 1920. Založila Jugoslovanska knjigarna. 182 str. Izvod stane z-doklado vred K 7'20, Kupuje in naroča se v Jugoslovanski knjigami v Ljubljani. Naprošen od ljubljanskega ordinariata je naš plodoviti skladatelj Stanko Premrl že med vojsko leta 1916 izdal partituro Cerkvene pesmarice za mladino (staue z doklado vred K 14‘4G) z 78 pesmimi, besedilom in spremljanjem; namenjena je pevovodjem. Ravnokar je izdal še k tej partituri glasove. Knjižica obsega vseh 78 pesmi, ki jih ima partitura: I. Mašne pesmi (1—5). II. Evharistične pesmi (pred sv. obhajilom, po sv. obhajilu, pred sv. Rešnjim Telesom, pri blagoslovu, po blagoslovu) (6—25). III, Cerkveno leto (26—69) IV. Pesmi za razne prilike (70—78). V zbirki so zastopani naši starejši in močnejši skladatelji ; privzetih je tudi dokaj ljudskih in nekaj koralnih napevov. Pesmi so eno in dvoglasne, prirejene pa so iz večine lahka ; v obsegu se gibljejo navadno do oktave ali none. Pesmarici so pridejane tiste molitve, ki jih šolska mladina v$asi skupno moli pred petjem ali po petju. Pesmi niso namenjene samo za mladino, ampak tudi za odrasle. Služijo naj kot prva podlaga cerkvenemu ljudskemu petju, ki mora pri nas Slovencih priti zopet do veljave in se vpeljati v naše cerkve. Cerkveno pesmarico, partituro in glasove vsem ljubiteljem ljudskega cerkvenega petja toplo priporočamo.
f
Trgovina
Postrežb;
točna
Cene
zmerne
Mala naznanila]
Raznai
J0S1PHEKHEP
tesarski mojster in stavbeni podjetnik v Mozartovi ulici 59 v MARIBORU
se priporoča za popravila in za napravo novih stavb za točno izvršitev
URE
vsake vrste se sprejmejo v popravilo.
Postrežba točna. CenezrnGrne lan Ignacij, Maribor
ßlaTD3 pošta, 2. BEilstr., levo.
Kupi
en vagon prve kakovosti, čiste polovice brez glav in nog ima na prodaj od poBtaje Sisak 344
Süic in drag, Sisak
Telefon 84.
T Alk khek in nov voz s streho za enega konja se odda v Mozartovi olici 69, Maribor. 360
Platno
«ajfeell® kakovosti
je zdaj na prodaj pri
J|iof liju QftiuSfik
Maribor, £T St
Prodaja konj.
Od danes 3. maja naprej se vsak dan vrši pred gostilno Rapoc v Mariboru (Tržaška cesta) prodaja dobrih vprežnih in plemenih konj, katerih eksport v Avstrijo je bil onemogoien. Kupci se prijazno vabijo.	366
Galanterija, drobnarija, parfumerija, petne košare, plet.pohištvo, sprehajalne palice itd. na debelo in drobno s
BALOH & ROSINA,
MARIBOR, Grajski trg 3.
Tk silfi n se sprejme na malo -**'"^1** posestvo, 60 K plače in obuvalo. PERKO, Sv. Marjeta ob PeBniei.	357
Gospodarska zadruga za Prekmurje, Mursko polje in Slovenske gorice |
predala razne manufakture za moške in ženske obleke, vseh vrst špecerije, čevlje, usnje, deske, stavbeni les in poljedelsko stroje.
RupujS pšenico, žito, koruzo, ajdo, proso, oves, kože, sploh vse kmetske pridelke.
Posreduje pri nakupu večjih poljedelskih
strojev, kakor parnih mlatilnic in motorjev
Pravico kupovati in prodajati zadrugi imajo samo čiani.
Novi člani se sprejemajo v zadružni pisarni
v Gornji Radgoni in pri vseh podružnicah.
' *
Glavna trgovinaiBpisarneVj^rnjiRadgoni.
POdf UŽfftlCfi: Gornja Radgòna, Murska Sobota, Cankova, Dolnja Lendava, Radgona, Križevci pri Ljutomeru. Beltinci.	259
Dr. Francé Toplak, Maribor
Glavni trg 18
zn časno ne ordinira.
359
LES
rezan, tesan, okrogel, drva in oglje kupi v vsaki množini
„SEVER“
društvo lesnih industrialcev dravske doline
MARIBOR,
Aleksandrova eeeta 45.
Kupujem
po najvišjih cenah hlode, rezan fn tesan jelov kakor trd les ter vsakovrstna drva za kurivo. Viktor Glaser, lesna trgovina v Rušah pri Mariboru.	1796
Froda sei
Telefon
113
tiskarne sv. Cirila
v Mariboru
Koroška cesta št. 5
priporoča papir in pisma za pisarne in trgovce; ovitni papir, zavit-«e, pisarniške in šolske potrebščine, rožne vence, podobice, zvezke itd. Na izbiro ima molitvenike v raznih vezavah kakor: Bogumila, Raj ski glasovi, Duhovni zaklad, Marija varimi ja nedolžnosti, Cešcena Marija, Sv. Ura, Gospod usliši mojo molitev/ Sv. Opravilo,
Na Kalvarijo, Marija, Žalostna mati itd.
IZ TRGOVSKIH KROGOV:	- — PODJETJU
„MATERIALE“ BAGIG IN DRUGI V OSIJEKU
sé je posrečilo pridobiti v svojo sredino
gssp.Àlexijafiirschlerja I
dosedanjega sočlana svetovno znane lesne firme UJLAKY in	;
HIRSCHLER iz Dolnje Dubrave	338
-----(Medjtmurje).--
Gosp A. Hirscliler bo vodil v tem novem podjetju lesni odddelek. j
hiš, skladišč, vrtov, javnih naprav, hlevov itd. se nahaja v rak&h strokovnjaka, kateremu se lahko popolnoma zaupa. Zavod prevsame tudi stružene in zacarisjan-e na kolodvoru ter spremitvo pošiljate? po železnici. Varnost zajamčena. Hišni lastniki, trgovci, obrtniki itd. pristopajte k temu zavodu, ker le na ta način je omogočena moderna reorganizacija ®	tega zavoda.	au ®
Zavod za st raženj e in zaklepanje (Wach- und Schliessanstait) Mari li or
Frankcpansfea vilica štev. r7.
RIESTÄYRACIJÄ
■ <v> ■% “?■
NARODNI DOM
- V MARIBORU -
se najtopleje priporoča za obilen obisk
HINKO KOSIČ, RE5TAVRATER
Veletrgovin®:
Ludovik Kuharič Ormož

nudi svojo
veliko zalogo vsakovrst* nega modnega, manufaktnr-nega blaga, platna itd. Nadalje priporoča vedno sveže špecerijsko blago, moko, olje. Nakup in prodaja poljedelskih pridelkov, Dobava vsakovrstne železnine, traverz, cementa, kakor tudi poljedelskih in drugih strojev. — Uvoz in izvoz vseh vrst rezanega in stavbenega lesa. — Lastna motorna žaga.
Glavna zaloga delniškega (M Piva
1141

Hišno administracijo prevzame
pri uradih vpeljani mlad pravdnih
Cenj. ponudbe pod označbo:
„HIŠNA UPRAVA“ na Anončno ekspedicijo JADRAN, Maribor. Gosposka ul. 44.
Hranilnica in posojilnica društva katoliških mojstrov v Mariboru, Vetrinjska ulica 20
obrestuje ulom po 4*U
In daje posojila proti poroštvu. Uraduje v pondeljek in četrtek od 5—7. ure pop.
TVRDKA.
Rudolf NIEFERGAL
Koroška cesta 1 Maribor Koroška costa 1 ima t zalogi različna platna za rjuhe fine chiffone, cefirje, posteljna pregrinjala, ženska spodnja krila, vse vrste etamina, blago za žalne obleke oogaviee, narejeno perilo, gradi za žimnice, kakor tudi obleke za dečke itd.
Po najnižjih dnevnih cenah.
Planinka in Ruška Koča
pri Sv. Mu na Pahorju, 1250 m
"I
Planinsko letovišče v krasni legi Mrzle in tople kopeli Oskrba od 1. maja do 15. oktobra Lepi izpréhodi po gozdu Trikrat tedensko zveza s pošto Ruše ob kor. žel.
izdaja«?!] Ib založnika Konsorcij „Straža.1
Odgovorni uradniki» iKakoslav Stopaš.
ffiisk tiskarna sv« Otri!® v Mssriüanfc