C. K. pošti! Nedostavljene Številke je poslati administraciji ,JEisenbalmer“, Dunaj V. Zentagasse 5. Štev. 14. V Trstu, v soboto 15. julija 1911. Leto IV. PROITA VODI POTK SVOBODI T irCT!iiiniiii!in,i)7miiniiiniiniininiiMrniiii.ii'TTTrmTT ZELEZNCnRl GLASILO SLOVENSKIH ZELEZNISKIH NASTAVL3EHCEV UREDNIŠTVO se nahaja v Trstu ulica Boschetto 5, Telefon 1570. UPR AVNlSTVO Dunaj V. — Zentagasse 5< Izhaja v Trstu 1 in 15 vsaki mesec Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, o o o Rokopisi se ne vračajo, o o o Naročnina: za celo leto............4’40 K za pol leta.............2’20 K za četrt leta .... 1'10 K Posamezna številka 18 vin. Kaj nas učijo zadnje državnozborske volitve. Zanimivi pojavi, ki so v zvezi z zadnjimi državnozborskimi volitvami nas navajajo v več ozirih, da preskušamo njih nauk iti da preiskujemo njih posledice. Predvsem je povdanati, da le volitve niso bile le politične volitve v ožjem pomenu, temveč, da jim je pripisovati tudi daleko-sežen gospodarski pomen. In to ne samo radi tega, ke>' je ravno ta parlament poklican, da reši važna gospodarska vprašanja kakor socialno zavanje, reformo kazenskega zakona in trgovinske p o g o db e, v katerih ni moči ločiti političnih momentov od gospodarskih, temveč tudi, ker izhajajo iz neposrednih pojavov zadnjega volilnega gibanja neprecenljivi nauki za našo organizacijo. Da je podlaga dunajskih in nižjeav-strijskih volitev politične vsebine, je dejstvo, ki ga je zabeležiti v kulturni zgodovini države. Kar pa je učinkovalo pri dunajskih in nižjeavstrijskih volitvah, je bilo tako-rekoč v vseh plasteh prebivalstva se nahajajoča zavest, da je treba premagati ostanke iz predmarčne dobe, kine le da ovirajo boje delavstva, temveč da ogra-za jo s težkimi gospodarskimi izgubami tudi vsak drug nazor v krogih meščanstva in izobčujejo vse, kar ne gleda, mirno v slepi pokornosti, koko izkorišča družba bresidealnih plenilcev ves vpliv in vso moč v svoi osebne koristi. Za hitrost, s katero sej' to spoznanje razširilo v meščanskih krogih, je od časa Luegerjeve smrti odločilno pomanjkanje močne osebe, ki bi brzde . razne majhne štreberje. Tako je zavladal prepir na vseh koncih in krajih, odkritja o sramotnem gospodarstvu so postajala od dne do dne številnejša. Vsled tega je bil neizogiben propad stranke, hi ni imela nobene programatične podlage in ki je bila v protislovju s potrebami bur-žoazije sam<’. Drug>,če je bilo v Češki, Moravski in Šleski. Tam klerikalizem nikdar ni imel trdna tla in ineščanstvo, posebno pa v in-dustrijelni severni Češki kjer Je že izza osemdesetih let v boju .s socialno demokracij , je imelo druge skrbi in želje. Nacijo-ru, .zenu ki je v sudetskih deželah imel meščanstvo v svojem taboru, je 'tudi imel svoje dneve, ko je grmel proti, klerikalni prevzetnosti v dobi gibanja ,,proč od Ri»ia“. Potem 'f'[ je prišel do spoznanja, da vsak razkol, l! toči meščanstvo, koristi le socialni demokraciji. Tako je posedujoči razred, v kolik'"' ga je bilo -zbranega pod zastavo ,,nemšk svobodomiselnosti“ moral izbirati ali gre z a idealni in duševni napreden skupno z delavstvom, nli pa da opusti svoj po Ulični in na)'o d n i program ter se poganja edinole za gospodarsko interesno politiko v tem, da pravočasno sklene mir z reakcijo, ki je iz Dunaja iztezala svoje tipalni c e. Da so se .,nemški svobodomiselci.“ odločili za zadnje, ni dvoma. Izgubili smo v nekaterih krajih mandate, ker so v meščanskem razredu izginile vse točke, ki so ga ločile, in pa ker je volilni boj, ki ga je meščanstvo vodilo proti delavstvu imel popolnoma razr e d en gospodarski značaj. Med tem, ko so ,,nemški svobo-domiselci“ naglašali, da je povsod, kjer je socialni demokrat v ožji volitvi z meščanskim kandidatom, povsod brezpogojno glasovati za slednjega, je en del dunajskega meščanstva našel pot k mladostnemu idealizmu, ki nas spominja na marčne dneve, hi tako je prišel krščansko socialni poraz, kateri je napravil iz 20. junija zgodovinski dan. Zunaj pa je nemoteno vplivala razredna sebičnost, ki je povzročila, da so dobili nemški s''obodomiselci glasove klerikalcev in klerikalci glasove nemških svo-bodorniselcev. Daje v tem postopanju bilo ne sr a ni n o i z da j s tv o svobodomiselnih interesov, je pribilo. Dejstvo je, da teh par mandatov, ki so jih nacijonalci vzeli socialnim demokratom, vsebuje odkrito odpoved vseh kulturnih zahtev. Ertl, predsednik nemških delojemalskili zvez v Avstriji, pa je storil še nekaj več s tem, daje iz svojega nacijonalnega programa in od svojih privržencev na Dunaju naravnost zahteval, d a po vso d g l a s uj e j o za k r š č a n s k e soc ialce proti socialnim demokratov). Da je velik del dunajskega meščanstva odklonil to domnevanje, je gospoda Ertla globoko užalilo, tako da je pred nekaj dnevi na shodu v Hernalsu to dejstvo globoko obžaloval in ob enem izrazil upanje, da se bo vprihodnje našla pot za skupno delovanje. Seidl pa je stokal v Ostdeutsche Rundschau:% da so uspehi, hi jih je pridobilo nemško meščanstvo v Sudetih 'popolnoma pokvarjeni vsled nepremišljenega postopanja enega dela, nemškega meščanstva. Iz tega nesramnega izdajstva svobodomiselnih idealov nemškega meščanstva pa se bo moralo delavstvo učiti. Kar slalno združuje posedujoče sloje, je razred n i interes, ki se je pri zadnjih volitvah očividno pojavil. Vkljub lepim zmagani na Dunaju, ki so gotovo velikega pomena za nadaljni razvoj, se mora vpoštevati dejstvo, da so pričeli sovražniki d e lav s h e g a varstva in napredka delavskega razreda sploh, zbirali svoje vrste brez ozira na politična mnenja. S tem pa hočejo zlomiti odpor in vpliv delavstva. Kar je tu navedeno o nemških nacijonalci h in k/e rikulcih, velja tudi za naše razmere na Slovenskem. Podjetiuki in izkoriščevalci se ne ozirajo na narodnost in vero, temveč s svojim mednarodnim združevanjem ho- čejo poraziti delavstvo in zlomiti njegovo silo. Aa organizirano delavstvo pa so zadnje volitve poučljive, da moramo zbrali vse moči, ki jih bomo rabili za uspešen odpor proti združenim vrstam naših nasprotni kov. " napadi na socialna zavarovanje. Sovražniki delavskega ljudstva, zbrani v t. zv. industrijskem svetu, so se spet enkrat prav odločno izrekli proti temu, da se uzakoni načrt socialnega zavarovanja. Človeku se zdi, da ta industrijska gospoda nima drugega socialno-političnega poklica, kakor da meče vsemu socialnemu napredku polena pod noge. Svojo volčjo naturo pa ta družbica, ki zastopa avstrijske podjetnike, prav rada odeva v plašč krščanske dobrohotnosti na-pram delavstvu. Avstrijskim fabrikatom in kapitalistom ne gre samo za to, da preprečijo zavarovanje za starost in onemoglost, temveč hočejo po-kaziti tudi dosedanje bolniško in nezgodno zavarovanje. Zato hočejo iztrgati bolniške blagajne in rok delavstva. G. Regenhart je dejal, da morajo tovarji brezpogojno vztrajati na tem, da dobe podjetniki v bolniških blagajnah ravno toliko zastopnikov kakor delavci in da prevzame upravo teh blagajn državna birokracija. Enako pesem je zapel rudniški nadsvetnik Fillunger. Drug delavski ,,prijatelj*^ poslanec Reininger je predlagal, da industrijski svet zahteva od vlade predložitev podrobnega finančnega načrta, iz katerega bodo natančno razvidni vsi stroški socialnega zavarovanja. Višek modrosti pa je dosegel dr. Friess. Po njegovem mnenju leži v socialnem zavarovanju za avstrijsko državo nevarnost — finančnega poloma. Rudniški svetnik Gutman je predlagal, da se namesto socialuega zavarovanja uvede obvezno hranjenje z enakimi prispevki delavcev, podjetnikov in države, določenimi v odstotkih mezde. Te prispevke je razdeliti za vsako panogo (industrijo, rudarstvo in poljedeljstvo) posebej. Po enakih načelih je določiti prispevek malih obrtnikov, in kmetov ter državni prispevek za to kategorijo. Če doseže „zavarovanec“ sedemdeseto leto, ali če obnemore, je izpremeniti njegov prihranek, pomnožen s prispevki podjetnikov in države, v življensko rento. Ce umre „zavarovanec“, preden zapade njegova renta, t. j. pred sedemdesetim letom, oziroma pred onemoglostjo, je nakazati njegovo imovino vdovi in otrokom. Iz rezerv, ki se nabero iz prihrankov, naj se izplačuje mineralna rentti tistim, ki zgodaj obnemorejo. Koncem glavne razprave je bila sprejeta naslednja resolucija: »Industrija je pripravljena , da sprejme nase stroške socialnega zavarovanja za svoje delavstvo, če se bode gibali ti stroški v me- j ali, hi jih industrija prenese. Ne more pa soglašati z načinom, po katerem hoče vlada izvesti zavarovanje, zlasti pa se izreka proti temu, da se spoji zavarovanje delavcev z zavarovanjem malih obrtnikov in kmetov in da se zavarovanje poljskih in gozdarskih delavcev združi z zavarovanjem obrtnega delavstva. Na tej podlagi zasnovano zakonsko predlogo morajo industrijski podjetniki odklanjati. Posebnemu zavarovanju poljskih in gozdarskih delavcev, celo z enako visoko državno podporo; dalje starostnemu zavarovanju rokodelcev in kmetov, ni ugovarjati, če prevzame finančno pokritje tega. zavarovanja vsaka skupina sama in če industrije ne zadenejo nikaka bremena*. Ce zasledujemo posvetoVanja industrijskih korporacij v poslednjih letih, opažamo, da producirajo zmerom nove razloge proti socialnemu zavarovanju, in da priporočajo zmerom nova načela za udejstvovanje socialnega zavarovanja. Namen je prozoren: velikim fabrikantom in kapitalistom ne gre za nič drugega, kot da zavlečejo in če mogoče sploh preprečijo in pokaže socialno zavarovanje. Dokaz za to je sklep industrijskega sveta, da med zakonom o socialnem zavarovanju in med finančnim načrtom vlada proglasi junktim, to se pravi: zavarovanje se udejstvi šele tedaj, kadar bodo dovoljeni novi davki, ker pogoltneje vso na novo projektirane davke vojne ladje in militarizem, bi bilo po tej čedni in snažni nameri treba čakati še precej časa, da si vlada izmisli nov davek, od katerega bi odpadlo nekaj drobtinic za pohabljene in stare delavce. Z ozirom na preteče nevarnosti, ki od vseh plati groze socialnemu zavarovanju, mora delavstvo posvečati usodi tega vele-važnega delavskega vprašanja dvojno pažnjo in dvojno pozornost. Da se nakane zakletih sovražnikov delavstva ne bodo gladko izpolnile, o tem smo lahko prepričani: poroki so nam socialno-demokratični poslanci, ki bodo vnaprej, kakor doslej odbijali atentate na pravice starih in pohabljenih delavcev. Ampak uspešen bo boj naših poslancev v parlamentu le tedaj, če naši sovražniki čutijo in vidijo, da je delavstvo vsekdar pripravljeno tudi za boj izven parlamenta. Spominski listek za Glombinskega. Nedavno je naš bratski list „Železnični zrizenec" priobčil sledeči zanimiv spis v mi-nisterskem delovanju Glombinskega in »uspehu" uradniške avtomatike. Dasiravno je med tem že preminila ministerska oblast Glombinskega, priobčamo ta izvrsten spis: Ekscelenca gospod Glombinski je — kot Poljak — avtonomist, kot minister na Dunaju centralist, kar ga pa ne ovira v razširjanju decentralizacije tam, kjer nič ne stane in kjer služi udobnosti železniškega ministrstva. Dokazi za to trditev sta »uradna lista" XXIII PODLISTEK. Delavsko gibanje na rusko-poljskem. Celo desetletje je rabilo delavsko gibanje na Francoskem, predno je po silnem udarcu l. 1871 moglo zopet stopiti v boj proti kapitalistom. To se je pa vršilo v jako skromni obliki in dolgo je trajalo, predno so se zbrale večje proletarske množice okrog rdeče zastave, ki jo je razvila delavska stranka. Mnogo hitreje gre to na rusko-poljskem po gotovo nič manj krvavem porazu l. 1907/08. Komaj dve leti sta pretekli, odkar je kapitalistična poljska protirevolucija skupno s carsko obhajala zmagoslavne orgije. Se so prenapolnjene ječe z žrtvami teh let, še leži krut tlak nad deželo, nad celo državo — in vkljub temu se začenja gibati novo življenje v masah. Velika zmagonosna stavka zidarjev v Varšavi v l. 1909, stavka mizarjev v Londru, stavka 30.000 čevljarjev l. 1910 stotine delnih stavk v tekstilni in kovinarski stroki — vse to so stopinje napredka na tej poti. Komaj se je gospodarska konjunktura pod vplivom dobrih letin zboljšala z dne 29. aprila 1911 in XXV z dne 6. maja 1911. Kot nekdanji predsednik poljskega kluba je gospod Glombinski — kakor se samo ob sebi razume — namazan z vsemi mazili. V kuloarjih se pripoveduje sledeča, precej vesela dogodbica: H gospodu Glombinskemu je prišla »koalicija", to je; gospoda Burival in Neumann. Kakor je splošno znano, ima gospod »dobrodziej" (dobrotnik) Glombinskj neznanski rešpekt. »Brat" BuHval je v predsobi izpljunil in porinil Neumanna, ki seje trdovratno branil, napre/. Poznajo li naši čitatelji gospoda Glombinskega? Ne? Škoda Jegulja, prava jegulja. Čimbolj se »brat" Burival bije ob prsi in viha brke, da bi izgledal bolj strog, tem prijaznejši je »dobrotnik" Glombinski napram »koaliciji11. On že pozna vzrok prihoda »koalicije11; saj ga je čital v avdijenčni listi, in dobro mu je znano, da so volitve pred durmi. Raditega nagovori s smehljajočim obrazom — brez da bi čahal na nagovor gospodov »koalicije11 — gospoda poslanca za Žižkov: »Moj dragi gospod poslanec! Znano mi je zakaj pridete. Moj prednik Vam je svoječasno obljubil temeljito proučevanje resolucije, ki jo je pred pred tremi leti sklenil shod starih penzijo-nistov v gostilni »pri mestu Pariz". Obljubil Vam je tudi, da bo izpolnil žejje starih pen-zijonistov glede primernega prispevka za stanarino, v kolikor bo to mogoče. Da ta obljuba še do danes ni izpolnjena, ni Vaša, ne moja krivda. Saj veste, Bilinski, državne finance itd., kratko rečeno: Ni šlo!« Nato se je obrnil gospod Glombinski k drugemu članu »koalicije", mu stisnil roko in ga zagotavljal, da se bliža izpolnitvi njegova želja glede zveze mestnih delov Smichov-Vyšehrad-Nusle-Praga Franca Jožefa kolodvor z drugim tirom in da se je to malenkost odstopilo kompetenci praškega državnoželezniškega ravnateljstva (uradni list XXV. točka 10). Ako naslednik Bilinskega ne bo tak skopuh kakor ta, se bo zgradilo tudi železniški prehod med predorom in Smichovem. »Gospodje, saj poznate vidik v .trnku ministra Wrbe?1 Ne? No, ta je pa res dobra! Ta je rekel neki deputaciji, ki je bila pri njem v podobni zadevi: ,Moji predniki v uradu so pred nastopom v železniškem ministrstvu vrgli trnek v Dunajščico, da bi, — da bi v slučaju potrebe izvlekli kako ribico. Potegnili pa niso trnka iz vode, ker so se bali, da bi s tem premešali blato. Zakaj pa naj jaz potegnem trnek, jaz, ki sem tukq; vendar le od danes do jutri!1 No, kaj pravite k temu, gospodje?11 Nato se globoko prii- Ioni pred »bratom« Burivalom, drugemu članu »koalicije" pa dobrohotno namigne z roko v slovo. S tem je na nedvomljiv način dal gospodoma znamenje, naj gresta. In šla sta z vtisom, da »dobrotnik11 Glombinski ni po-sebem prijatelj Bilinskega. „Se non č vero, e ben trovato11 (ako ni resnično, je dobro izn^/deno11), je naš zaupnik odgovoril poročevalcu. Na/brž je poznal svoje ljudi. in komaj rabi kapitalizem večje število delavnih rok — že vzdiguje proletarijat svojo glavo. Ta se ne zadovoljuje z boji za gospodarske uspehe revolucijskih let, ki mu jih je kapital iztrgal tekom zadnjih let. Ob enem razvija rdečo zastavo internacijonale in s praznovanjem letošnjega prvega manjka je pokazal, da je ostal zvest načelom, za katera se je boril v času revolucije. Presenečeno zre poljsko meščanstvo na to probujanje delavstva. Saj je smatralo socialno demokracijo kot zatrto in je dan na dan okrunilo njen s krvjo zalit grob. Kar niso mogli kalmuki „tujeu vlade uničiti z ječo in pregnanstvom, so menili doseči časnikarski kalmuki „nacijonalne“ buržoazije s svojim obrekovanjem delavske stranke, ki je bila izobčena iz javnega življenja. In glej, ona še živi in javno povzdiguje svoj glas, kateremu zvesto sledi delavstvo. Toda ne te ekonomske stavke in praznovanje prvega majnika kažejo, koliko je ura bila. V organizacijah, ki si jih je ustanovila buržoazija j in ki naj bi razdružih delavski razred, čuti j buržoazija, kam vodi smer. Agrarno-kapitali-stični elementi so ustvarili krščanske delavske Sedaj pa je čas, da se pečamo z gori omenjenima uradnima listoma. Prevsem se čudimo novici navedeni v uradnem listu XXIII. pod naslovom: »A. Razvrstitev štatusa I." Tukaj najdemo prvič novo razpredelbo in sicer: V štatusu predal št 1 najdemo gospode z visokošolsko izobrazbo in predpisanimi državnimi izpiti. Sleparstvo izključeno. Štatus II. nam predstavlja častniški stan c. in kr. armade na vodi in na suhem, polnovredne srednješolce z zrelostnim izpitom, enoletne prostovoljce s kadetnim zrelostnim spričevalom (zavodi kakor Friesz, Ortel, Her-ndny, Herdine e tutti quanti v tem slučaju ne veljajo). Vse pravo, nič »talmi". Ta predal štatusa II. ima dva podpredalčka: II a za gospode in dame, ki so izurjeni v zemlje-merstvu, in štatus Il.b za druge maturante. V predalček Il.a uvrščeni so znatno na boljšem, ker za pol leta prej napredujejo in dosežejo tem potom plačilno stopnjo 2000 kron za celi dve leti prej nego drugi srednješolci. Zakaj se to dogaja, ve le bog v nebesih, gospod Glombinski in pa vojni minister. Protežirani so tisti, ki so nekdaj služili »za juho" in katerim se je dalo naslov »vojaški teknik". S tem se jim je pustilo zadnja vratca odprta. Točka 2 »razpredelbe A" pušča pro-tehciji vrata na stežaj odprta! „0 tem, da se postavi na izpraznjeno mesto — recimo ,obratnega vodje1 — enega tehnika, jurista ali pa srednješolca, si železniško ministrstvo pridržuje odločitev 1" Ni-li to absurdno ? Zakaj torej švindel z razširjeno kompetenco ravnateljstev, kakor je to z velikim pompom naznanjeno v uradnih listih XXXVIII ex 1909 in XXV ex 1911 Ministestvu se je zljubilo označiti to postopanje s »službenimi in osob-nngospodarskimi potrebami*, toda mi vemo za to drugo ime. V točkah 3. in 4. se govori o uvrstitvi uradništva. ki je bilo dosedaj v štatusu I. do IV., v novo kreiran štatus 1, Ha, llb in III. Točka 4. določa, da se vnaprej ne bo več vporabljalo dragih gospodov juristov v kontroli dohodkov, da tam' delajo »pipe" ali pa da pregledujejo izkaze glede prevažanja krompirja in zelja. Jurist naj tudi po dobi »izuritve ostane v »Rechtsverdrehungsbureau", tehnik v delavnici, kurilnici ali pa pri stavbi, s čemer se tudi mi soglašamo. Že pred tremi leti smo se na tem mestu pečali s to stvarjo. Nemci točno označujejo to v nastopnih vrsticah: »Ist eni Jurist gut geraten, Macht man ihn zum Advokaten; Ist sein Wissen nieht recht klar, Wird dagegen er Notar. Gehts auoh da so recht noch nicht, Koimnt er zum Bezirksgoricht; Ist er aueh hieftir zu dumm: Schwubs ins Ministerium! Wenn er da nicht weiter kann, Geht er halt — zur Eisenbahn.« Drugi del »uradnega lista" se bavi z avtomatičnim napredovanjem po gotovem organizacije v katerih službi opravljajo župniki na prižnici agitacijsko delo. Potom zabavnih naprav in hranilnic naj bi se delavstvo odvrnilo od „brezuspešne politike"■ in vsaka misel na ekonomski boj naj bi se zatrla v njih vrstah. Toda hranilna propaganda, navajanje k igri in nazadnje povdarjano antisemitstvo ni pomagalo demagogom krščanskih organizacij. V tem trenutku, ko so se začele mase gibati, so se začele krčiti vrste krščanskih organizacij. Nič niso izdale ne grožnje ne prošnje. Tudi to ne bo nič pomagalo, da so se kaplani pričeli igrati z mislijo na stavke... Popolnoma enak razkrojevalni proces se vrši v „nacijonaMh delavskih organizacijah. Te so nastale iz-bojnih organizacij „nacijonalne demokracije", ki mladim neizkušenim slojem rokodelske mladine in z dežele prihajajočim delavcem pritisnila samokres v roko proti njih lastnim bojujočim bratom. Bile so to organizacije stavkokazov, ki so pozneje, ko so tovarnarji pod varstvom bajonetov znižali mezde in podaljšali delavnik, poizkusili majhen odpor. Ta odpor pa ni odstranil Kajnovega znamenja z njih čela, temveč jim je na mnogih krajih številu let. Čedikova doba se ne bode več ponovila; ne bo več mogoče, da bi izvrstno kvalificiran uradnik in načelnik postaje prve vrste čakal 18 let na napredovanje iz devete v osmo kategorijo. Po obrisu avtomatike ima vsak uradnik z dobro kvalifikacijo po 20-letnem službovanju pravico doseči Vil. dietni razred in po doseženih 65 letih svoje starosti ali pa po 35-letnem službovanju zaslužen pokoj s 4400 kron pokojnine in 550 kron stanarine. Toda to bi se moralo takoj izvršiti! V 5. točki se razven obrisa avtomatike za X. in XI. dijetni razred obljubuje še razne druge ugodnosti, namreč skrajšanje čakalne dobe za pol leta iz X. v IX. in iz IX. v Vlil. razred. O VII. razredu se seveda nič ne sliši! Za zlate ovratnike ni »izrednega napredo-. vanja" tudi pri 'najboljši kvalifikaciji. Tudi nekaj novega! Zato pa se od uradnikov VI. kategorije z visokošolsko izobrazbo zahteva primissima kvalifikacija. V 6. točki se določa, kaj naj vedno in povsod velja kot merilo pri napredovanju. Nele zmožnost, vporabnost in zaupljivost, temveč tudi — vrsta po službeni starosti do-tičnega uradnika. V tem grmu tiči zajec, tu je spotika; vzgled.: Izvrstno kvalificiran uradnik VIII. dijetnega razreda z 21. službenimi leti prosi za postajo kakega drugega državnoželezniškega ravnateljstva, dotično ravnateljstvo pa postavi v terno tri ne tako dobro kvalificirane uradnike iz lastnega področja, vkjub temu, da sta dva izmed njih mlajša na službenih letih nego prosilec iz drugega ravnateljstva, ki ima razven daljše službene dobe »izredno" kvalifikacijo. In zakaj se vrši ta krivica? Enostavno zato, ker se v enem ravnateljstvu hitreje napreduje nego v drugih in ker razventega odloča »rang". 7. točka določa, da odpadejo takozvana normirana mesta in s tem seveda tudi lov na taka mesta. V 8. točki nas zagotavlja bog Glombin-ski, da ne pusti drevesa rasti do nebes. Čakalne dobe, ki so naznačene v obrisu, se ne smejo skrajšati, ali pa posamezne stopinje. V 9. točki se žuga: Kdor dobi v vedenju »četvorko", ne bo napredoval. 10. točka obsega znani obris. 11. točka določa, da izrecno navedejo disciplinarne komisije v svojih odlokih, ako naj delinkvent obsedi le eno leto ali pa več. Izreče se lahko to obsedenje do treh let, v kateri dobi je izključeno vsako napredovanje ali pomikanje. 12. točka določa, da sme disciplinarna komisija v slučaju premeščenja kazenskim potom in pri poostrenju te kazni z znižanjem plače izreči, kako dolgo na traja ta degradacija ; to pa naj ne traja nad tri leta. Ako v odloku ni izrečena doba degradacije, stopi obsojeni po enem letu. zopet v svojo prejšnjo plačilno stopinjo. Oddelek 'C. Prehodne določbe« uradnega lista XXIII. točka 13. zagotavlja današnje uropal naklonjenost izkoriščevalcev. Lemu torej so rabili te organizacije? Prave delavske organizacije so bile razbite, delavci povezani na rokah in nogah, kam torej s Hintzejevo gardo? Tako so životarile „poljske strokovne organizacije“, ne da bi vodile kako akcijo. Njih vrste so se čimdalje bolj krčile. Tudi oni hočejo vlo-viti v svoja jadra čvrsto sapo, ki vzbuja valove delavskega morja. Toda radikalne fraze njih časopisja nič ne zaležejo. Delavstvo se spominja njih izdajstev in tako šteje n. pr. organizacija tekstilnih delavcev (nacijonalna) sedaj komaj par sto članov, med tem, ko jih je štela pred tremi leti še 15.000. Med tem ko povzročuje naraščajoče valovje delavskega gibanja le pomanjkanje krvi in moči v organizacijah, ki jih je ustanovila reakcija in peščica meščansko liberalnih ideologov, pričenja novo življenje v izobraževalnih organizacijah. Toda kruto bi se motil, kdor bi menil, da bo skozinskoz gnjilo deblo poljskega liberalizma pognalo nove mladike. To so seveda mislili liberalci, ko so ustanavljali ta društva. Toda kruto so se va ali. Dokler je reakcija tlačila uradnike, da se bo dobroto uvrstitve v novi obris takoj izvršilo, kar bo gotovo uradnike Vil. kategorije jako veselilo. V 14. točki se odločno povdarja, da Glombinskega prav nič ne briga, ako je po sedaj veljavnem štatusu sedel uradnik 18 let v VIII. razredu, vkljub temu, da določa nov obris za napredovanje v VII. razred šestletno napredovalno dobo. Tak uradnik bo uvrščen v VII. razred, leta pa, kar jih je več doprinesel v Vlil. razredu, si lahko shrani za spomin. V napredovalno dobo VII. kategorije se ne sme vračati v VIII. kategorijo doprinešenih let, kar jih je več nego navadno odmerjene. Isto velja po besedilu točke 15 za uradnika, kije 1. junuvarja 1911 — ta dan je stopila v veljavo avtomatika — v enem ali drugem razredu dalje služboval. Po obrisu bo sicer uvrščen iz ene v drugo višjo kategorijo, toda v nižji kategoriji več doprinešena leta so definitivno izgubljena. 16. točka vnaprej onemogoča vsako reklamacijo glede vršite, napredovanja. Ti, uradnik, si s 1. januvarjem 1911 uvrščen po obrisu in mir besedi! 17. točka zaključuje monumentalno delo dobrotnika Glombinskija z opombo, da se ne more tajiti, da to nesmrtno delo ni popolno in da se bo poseglo po stari praksi, kje visoka avtomatika visokim gospodom ne bo ugajala. Torej: »Živila avtomatika in njen stvarnik sto let, toda — takoj!« Izvrstni kritiki tega zmašila nimamo druzega dodati nego, da so gospodje v na-cijonalni koaliciji lahko ponosni na to veliko osvobojevalno delo. Dopisi. Iz krogov prognih vravnavalcev. Pri sekciji za vzdržavanje železnice Ljubljana I je že nekaj časa vpeljana nadomestitev železniških mojstrov na ta način, da ga nado-mestuje njegov službeno starši progni vrav-navalec, in prognega vravnavalca nadzoruje sosednji progni mojster kot predpostavljeni. To samo zato da progni vravnavalec ne zasluži polovice dijete kakor poprej kajti sedaj mora obhoditi progo poprej nego v 5 urah. Kdor pozna pomen obhoda proge po žel. mojstru, (kateri' obhod prevzame v slučaju dopusta ali bolezni žel. mojstra prog. vravnavalec) ve. kaj vse ima pregledati; na primer: zatvornice, tir, spodnjo gradnjo, vpisati in pregledati službene knjige čuvajev, kar ni nikakor mogoče v tem 'kratkem času izvršiti. Poleg tega ima v tem slučaju progni vravnavalec voditi delavsko knjigo in kar še pride službenega pisanja za rešiti. Dokler ni bilo tega se je vedno zaslužilo par vinarjev posebej, a sedaj nič. Kakor kaže se razmere v kategoriji prognih vravnalcev namesto boljšajo slabšajo. Ali je mogoče to odgovor na pred 2 letoma predloženi tnemo- mase k tlom, je bila v teh društvih pusta tišina, katero je le tupatam prekinila kakšna govoranca za liberalno kavarniško ljudstvo. Ko so se pa delavske mase Zbudile iz letargičnega spanja in občutile potrebo izobraževanja, so vstopile v ta izobraževalna društva, ker lastnih niso imele. Tu pa se je pokazalo, da proletariat ne mara vodene juhe, katero so mu milostno servirali liberalci. Nasprotno, začel je zahtevati predavatelje, katerim je zaupal in ki mu vcepljajo znanje, katerega rabi za svoje boje. Dasiravno je na tem polju prišlo šele do prvih prask, so liberalci kar iz sebe. Mnogokrat pride do prask med delavstvom in liberalnimi pokrovitelji, ki pa navajajo le vodo mline socialne demokracije. To je na novo preorana ledina v kateri je vzklilo zrno socialne demokracije lepše in hitreje, nego se je to upalo še pred enim letom. randumj? Poglejmo »Eisenbahner« št. 10 od 1. aprila 1910, stran 12 kjer na shodu prognih vravnavalcev na Dunaju sodrug Holzer razklada uspehe deputacije prognih vravnavalcev pri žel. ministrstvu. Vse zah-teve so bile obljubljene a do danes ni niti ena rešena. Da pa dokažemo železniški upravi, da se samo z obljubami ne zadovoljimo, stopimo vsi do zadnjega v organizacijo. Na delo torej! Škofjaloka. Zopet se je začel oglašati naš pastir, oče, — pardon župnik Čik in sicer na ta način, da je poslal po eni 11-letni deklici ustmeni poziv nekemu našemu so-drugu naj pride k njemu. Gre se seveda zaradi časopisa »Železničar" kajti ta časopis je po mnenju g. Čika strašansko grd in strupen in da bo on gledal nato, da se ne zaseje v njegovo faro. Seveda se omenjeni progni delavec njegovemu pozivu ni odzval. Šla je potem njegova mati katero je župnik učil naj sina odvrne od tega a zastonj. Mož je bil in ostane v naših vrstah in ni napravil tako kot pred nekaj časa nam dobro znani čuvaj, ki še danes dela pokoro' za svoje razkošno življenje^, v okrilju župnikovega plašča. Naskok g. Čika na naše vrste je ostal za njega brez uspeha, kar pomeni, da se tudi na obzorju loškega polja že žari in rdeči in da ni več daleč čas, ko bo tudi pri nas zasijalo solnce svobode in napredka v strah in grozo vsem mračnjakom. Rdeči oddelek. Jesenice. Dne 4. t. m. je odpeljal postajni delavec sodr. Neuman na Jesenicah kot nadomestni zavirač z vlakom št. 195 ob 12. uri 45 min. popoldne iz Jesenic. Pred postajo Dobrava se je hotel prepričati kako stoji uvozno znamenje pred postajo. Prijel je za kljuko na vratih zavorne utice, ki se je pa izdrla in sodr. Neuman je padel z voza. Nek posestnik iz Dobrave, ki je tam blizu delal na polju, je videl Neumana, kako je padel z voza na banket, se prekotalil čez nasip in potem obležal. Posestnik je poklical v bližini se nahajajočega čuvaja in nekega delavca; ti so šli na mesto nezgode in našli Neumana v nezavesti, zraven njega pa kljuko, ki se je izdrla in povzročila padec. Prenesli so ga na nosilnici na postajo Dobrava od koder so ga prepeljali z osobnim vlakom št. 16 na Jesenice. Na tej poti je ponesrečenca spremil zdravnik iz Bohinjske Bistrice. Sodr. Neuman je dobil pri padcu težke notranje poškodbe. Izpod Bače. Izpod Črne preti se neko na duhu omejeno bitje oglaša v »Naši moči« in svari nekega ru-dečega železničarja, to pa tako neslano, da se nam smili to ubogo revše zaradi njegove zaostalosti. Po vsem njegovem prerokovanju se da povzeti, da o militarizmu ne ve nič in tudi politika mu je španska vas. Ker se tako boji sovražnika in se tako navdušuje za vojaške stvari, mu bodi povedano sledeče: Sovražnika najbrže ne bode v našo državo, ako pa pride nad nas, njemu in onemu rdečkarju gotovo ne bode dosti pobral, ker kdor kaj poseduje, si pri železnici ne išče kruha. Torej obadva z nami drugimi drugimi vred bodita brez skrbi v tem oziru in skrbita skupno, kakor hoče rdeči kolega, da si zboljšata položaj pri železnici. Da francoska ljudovlada več ne izda za vojaške potrebščine je pač umevno. »Plača« francoskih vojakov je trikrat do 6krat tolika kakor naših, nadalje ima Francoska kolonije kjer mora vzdrževati vojaščina in ji to povzroča mnogo več stroškov. Tudi to naj se še enkrat povdari, da prole-tarijat ne želi vojske, ker je to za njega največje gorjč, ravno tako po drugih državah kakor pri nas. Kdor pa si želi tega zla, naj se sam vojskuje, ni pa treba spravljati s tem druge nedolžne ljudi v nesrečo. Taki hurapatrijotje naj se le sami poskusijo in tudi orožje sami kupujejo. Kar pa zadene delo je to prazna fraza, ker se trdi, da se s tem daje ljudem zaslužek. Denar kateri se porabi za take nepotrebnosti naj bi se obrnil v bolj pametne naprave, za povzdigo kul turnih in humanitarnih naprav. Tam bi bili ljudje ravno tako zaposleni in bi vsaj tudi vsi korist imeli od tega; tako pa imajo škodo. Potem pa še nekaj, katoliški bratec 1 Peta božja zapoved se glasi: Ne ubijaj ! Ze zaradi tega bi se ti ne smel tako ogrevati za take na- prave, katere so pripravljene za pobijanje — na to ini trezno odgovori ! Kakšno korist pa bosta imela vidva z rdečim soeijem in kakšno imate sedaj od dridnavtk ? Socij to pač dobro ve, ampak nadbacek si tega ne da dopovedati. Imela bosta, ako se vaju pokliče pod zastavo, veliko smolo, lahko izgubita zdrave ude ali celo življenje. Ni še zadosti, če sta jo skupila po ležal), povrhu bosta še plačevala tako, da bosta črna in vajine družine bodo stradale. Kdo je potem tisti bacek, kateri je poduka poti'eben V Je-li ta kateri pove naravnost resni 10, se ne boji zamere in se ne mara prilizovat, ali morda oni kateri blebeta tako nesmiselnost in spozna le tisto za prav in dobro kar diktira tarovž oziroma Vatikan V Zgodovinsko je znano, da taki hurapatrijotje, kadar pride zares potreba, radi umaknejo svoje nazore in se jih pri najboljši volji težko dobi za kako zanesljivo akcijo. Je-li morda nevarnost, da napadejo italijanski berači naše. Brez skrbi! Se beračit jih ne puste k nam, toliko manj pa jim pride na misel, da bi prišli z orožjem v rokah nad nas. Kapitalisti in razni drugi če spletkarijo in provocirajo kontiikte iz dobiCkaželjnosti, pa naj se še sami spopadejo in plačajo stroške sami. Svetovali bi piscu »Naše moči«, da poprosi rdečega socija temeljitega pouka o teh zadevali. Iz Tolminske proge. Gostinčarjevo trobilo „Naša Moč" ' cvili in se zvija, ker se prokleto malo zmenimo za njene laži in napade. Zaganja se v naše sodruge. da se kar kadi. Tej cuniji je vse dobrodošlo, kar je le naperjeno proti socialistom, tudi če je neresnica. Dotičnega dopi-suna, .ki se je začel žagarja ti v tukajšnje naše sodruge, dobro poznamo. Ko je naš sodrug, nad katerega se je dotični sedaj spravil, že irael stalno službo, je do-pisun še koze pasel. Seveda, ker je postal inženerski pudel — pardon — figurant, mu njegova puhla glava ne da miru. Svetujemo mu, da nas pusti v miru, ker sicer ga prihodnjič malo ostreje primemo in potem mu tudi "Naša Moč“ ne bo pomagala. Opozarjamo pa tudi Bančevga Jožeta, da nekoliko brzda svoj jezik, ker sicer bi ga mogli malo bol/ okrtačiti. Kdor ima maslo na glavi, je bolje, da ne hodi na solnce, ker sedaj je prevroče ! Capito ? Domače vesti IZJAVA. V 10. številki jugoslovanskega Železničarja" se nahaja tudi članek, v katerem se napada mojo osebo in se mi očita, da sem denuncijant ir. cepec, da zasledujem delavce in jih potem naznanjam gg. Kranzerju in Truntschniku. To je podla laž. Nikdar še nisem nobenega delavca zasledoval, še manj pa naznanil omenjenima dvema. Podpisani poživljam pisca dotičnega članka, v katerem meni to očita, da tudi dokaže, kdaj in koga, oziroma katerega delavca sem jaz derninciral in naznanil. Dokler tega ne stori, ga imenujem podlega lažnika in brezznačajneža. Ljudevit Pilwachs, nadkurjač. Izlet v Ljubljano. Agitacija za izlet v Ljubljano je velika. Odbor nam poroča, da .se poleg godbe ital. socialistične mladine in pevskega zbora »Ljudskega odra« udeleže tudi pevski zbori drugih naših društev. Nabrežinski sadrugi se udeleže korporativno z zastavo. Tržaški zidarji pridejo tudi korporativno z zastavo. Izlet se vrši ob vsakem vremenu. Vlak odide iz Trsta ob 4. uri 40 minut, zjutraj, se ustavi samo v Aabrežini in dospe v Ljubljano ob 8. uri in 40 minut. Iz Ljubljane pa odidemo ob 9. in pol zvečer. Izletniki bodo imeli torej priložnost počivati, pred odhodom in tudi po povratku jim bo ostalo časa za počitek, zakaj v Trstu bomo že v pondeljek. ob četrt na dve zjutraj. Klerikalni poraz. Klerikalci so dobili zopet eno po hlačah. Na južni železnici se je v skupini delavcev s proge izvršila izvolitev delavskih zaupnikov. Volitev je končala z nesmrtno blamažo klerikalcev, ki so z vsem naporom spravili skupaj celih 8 glasov, dočim so socialno-demokra-tični kandidati dobili po 230 do ,'hlO glasov Izvoljeni so z ogromno večino sodrug i: Rupar, Zupančič, Šušteršič, Nartnik, Oblak in Ogrin. — Če uvaž ujemo, da je bilo voliti šest zaupnikov, vidimo, da sla za klerikalne kandidate — razen kandidatov samih — glasovala le dva delavca. Klerikalni kandidat je, šest po številu, v živa jo na dolgi, progi od Laz do Logatca zaupanje dveh ljudi, torej pač malo zaupanje. Boljšega odgovora železničarji niso mogli dati klerikalcem, ki se zadnje čase podlo zaleta vajo v njihovo organ izučijo. Težki železniški nesreči. 2. t. m. je med postajama Litijo in Savo vlak št. 860 povozil 3-letnega otroka, ki se je igral na železniškem tiru in ga težko poškodoval na nogah in na glavi. — .3. t. m. popoldne pa je padel z vlaka 1715 blizu Dovij neki potnik; težko poškodovanega so prepeljali ponoči v Ljubljano. Železniška nezgoda. Na litijski postaji je železniški stroj pahnil sprevodnika Ignacija Kuharja in ga težko poškodoval na desni roki. Pameten govor v državnem železniškem svetu. Dunaj, 3. julija. Predsednik dr. pl. Roli je pozdravil železniški svet kot vodja železniškega ministrstva in potem nadaljeval: „Ob tej priliki bodi mi dovoljeno nekaj besed o oddajanju mest v železniškem ministrstvu. Povedati je treba enkrat, da bodi v prvi vrsti merodajno strokovno znanje in izkušenost na širokem polju tehničnih in tarifarnih železniških razmer. V imenu državnega železniškega sveta naj izrečem, da nam je čisto vseeno, kakšne narodnosti je minister ali pa voditelj železniškega ministrstva; predvsem naj bo temeljit strokovnjak, ki ne stoji preveč pod vplivom vsakokratnih političnih struj. Sodrug Vitijk izvoljen. Ožje volitve na Gališkem so prinesle s cialno-demokratični stranki še en uspeh. V kmečkem okraju* Drohobycz je izvoljen rusinski sodrug Semen Vitijk. Sedanji parlament šteje torej 82 socialnih demokratov. Zaradi bornih 5 mandatov, ki so jih združeni nasprotniki pridobili z vsem naporom in z vsem nasiljem, se baronu Bienerthu res- ni izplačalo razpuščati parlament, tem manj ker je ravno združitev nasprotnikov in neuspeh Bienerthove volilne parole le povečal moralno moč socialne demokracije. Sicer so' se gališke volitve zaključile s tem, daje propadel bivši poslanec Markov in z njim vsa carofilska stranka. Markov je bil tovariš Hribarjev na njegovem potovanju v Peterburg. Da je ta skrajno nazadnjaška stranka popolnoma propadla, je tudi političen napredek. \7 železničarsko organizacijo se zaganja sobotni »Slovenec" na tako podel način, da je temu hudobnemu napadu težko najti primere. In to je storil katoliški ničvrednež natančno v tisti številki, v kateri hinavsko zavija svoje farizejske oči in blebeče o klerikalni toleranci napram socialni demokraciji. Napadi klerikalnega, trobila so od nekdaj tako nizkotni in barabski, da je o tej svojati sploh nemogoče govoriti v tistem tonu, ki bi ga mi najbolj želeii. Zakaj skoraj vsaka druga beseda v tem katoliškem gobezdalu je lumparija in vse kar piše, meri na obrekovanje, Železničarska organizacija je svojemu občnemu zboru in svojim članom predložila tako podrobno, vsled tega tudi obširno poročilo, da leži vse delovanje organizacije kakor odprta knjiga pred njimi. Pa tudi vsa javnost sploh se lahko pouči o tem, zakaj poročilo je tiskano in je tudi izšlo v vseh strokovnih listih železničarjev. Po tem poročilu je za vsakega poštenega človeka jasno, da je železničarska organizacija v vsakem oziru storila za svoje člane toliko, da se ne bi moglo z nobenega stališča več zahtevati. Navedena je v poročilu dolga vrsta akcij na raznih železnicah in za razne kategorije, ki jih je izvedla organizacija. Tak obrekovalec, kakr- šen je »Slovenec", pa si upa trditi, da ni nič konkretnega navedeno, ampak same stare fraze. Ali »Slovenec" se ne more zadovoljiti s splošno lumparijo, ampak ker je že njegov značaj tak, se drzne osebno napadati sodruga Adlerja in Tomschika, češ da sta leta 1907. „sklenilaz železniškimi upravami neko kravjo kupčijo, vsled katere delavcem in nižjim uslužbencem skozi štiri leta ni treba dati nikakega poboljška". Za to špecialno lumparijo garantiramo „Slovencu“. da jo bo še specialno obžaloval. Usmiljenja s to podlo svojatjo mora biti konec in bo konec. Socialno demokratične železničarje napada najbolj zalumpani slovenski list, ki vsak dan onečašča ime „Slovenec“, še posebej s sledečo podlostjo: „Tudi o pravovarstvu ne moremo trditi, da se je plačevalo edinole v prid članov; kajti neverjetno je, da bi ravno v soc. demokraciji organizirani železničarji njih službo tako slabo opravljali, da bi rabili toliko pravovarstva". — Tudi ta lumparija ne izvira iz neznanja samega, ampak veliko bolj iz sistematične hudobnosti. Socialno demokratični železničarji sploh ne iščejo pravovarstva radi slabega opravljanja svoje službe. Ali da je treba železničarjem mnogo več pravovarstva kakor vsaki drugi stroki, je zelo naravno in mora razumeti vsak človek, če le pogleda statistiko železniških nesreč, katere bi uprave vedno rade naprtile uslužbencem. Tudi ni prevelika tajnost, da pride malokateri železničar, ki je v službi izgubil svoje zdrave ude brez procesa do tiste male pravice, katero mu priznava zakon. Prav zato je pa tudi naravno, da je za železničarja poleg boja in bojnih sredstev pravovarstvo najvažnejši element organizacije. To da se je mnogo porabilo za pravovarstvo, je dokaz, da organizacija dobro izpolnjuje svoje naloge. Zato se pa tudi katoliškemu obrekovalcu ne bo posrečilo odvrniti železničarje od tiste organizacije, katero so si sami ustanovili in ki je edina zanje koristna, tudi če nima »Sloven-čevega" žegna. Kurjava z oljem na progi Jesenice-Gorica. Pred par tedni so upeljali po vseh tunelskih progah alpskih železnic kurjavo z oljem. Ker se je ta kurjava dobro obnesla, bodo kurili železniške stroje na celi progi Jesenice-Gorica z oljem. Uvoz mesa iz Srbije. Strokovni list mesarjev in prekajalcev poroča v svoji številki z dne 10. m. m. daje uvozni kontingent Srbije že v prvih petih mescih tega leta glede svinjskega mesa že skoraj popolnoma, glede govejega mesa pa že nad polovico porabljen. Vsled tega se je srbska vlada, obrnila na Dunaj s prošnjo, da sme tudi čez kontingent uvažati meso s polnim carinskim nastavkom 30 kron za meterski stot. Izstra-dovalni politiki naših meščanskih zastopnikov mest, ki glasujejo proti vsakemu poskusu socialno demokratičnih poslancev v dosego boljše trgovinske pogodbe s Srbijo, se imamo zahvaliti, da dobimo za ostale mesece tega leta srbsko meso le še s polno carino, s tem pa nastane tudi nevarnost, da se bo konzumentom po isti ceni prodajalo tudi ineso, ki se je uvozilo z znižano carino. INOZEMSTVO. Roparski napad. Na srednjearnurski železnici v bližini Albasina je dvajset roparjev napadlo blagajnika; enega izmed spremljajočih orožnikov so roparji ustrelili, dva nevarno ranili. Od roparjev je eden mrtev obležal -na licu mesta, ostali pa so ubežali — z dvanajst tisoč rublji Italijanski ženski kongres v Rimu je sklenil resolucijo, ki zahteva, da se odpravi iz šole veronauk, ki naj se prepusti cerkvam. Nadalje je kongres zahteval izpremembo tiste točke ustave, ki postavlja katoliško cerkev pred druge konfesije. Ti sklepi so povzročili pravo senzacijo, ker so doslej v 'Italiji smatrali ženske za najmočnejšo oporo klerikalizma. Napad na vlak. V Pensilvaniji blizu jezera Frie je deset maskiranih roparjev na- padlo železniški vlak. Iz telefonskih stebrov in železniških tirov so napravili barikado pa so neprenehoma streljali na prihajajoči ekspresni vlak, ki seje moral ustaviti pred napravljeno zapreko.. Ko so imeli, kar so hoteli, so s streljanjem prisilili potnike, da so se vrnili v vagone, pa so izginili v bližnji gozd. Defravdacija pri volški železnici. V upravi velike železnice ob Volgi so se leta in leta poneverjale velikanske vsote, tsedaj pridejo defravdanti pred sodišče. Obtožnica je dostavljena že vsem obtožencem, med katerimi je na prvem mestu predsednik železnice, pravi državni svetnik Neratov in njegov brat, kije ravnatelj železnice. Oba sta bližnja sorodnika nadomestnega ministra za zunanje zadeve Ne-ratova. Nadalje so med obtoženci predsedniki peterburške komerčne banke Gulnbev, Sif fert in Lippe, glavn;. inženir železnice Aleksandrov in drugi visoki uradniki. Obtoženci so med drugim predložili finančnemu ministru dokumente, da znaša akcijski kapital 3 milione rubljev in da je vložen v bankah. V resnici ni bila vložena ne ena kopejka. Glavna razprava bo v kratkem. Velika železniška nesreča v Ameriki. U. t. m. je ekspresni vlak med Bridgeportom in Bostonom skočil iz tira in padel trideset čevljev globoko čez viadukt. Nesreča se je zgodila vsled napačno poslovljenega menjala. Šest vagonov se je tako razbilo, da so našli kose še 200 korakov od tira. V vlaku je bilo 150 potnikov. Šestnajst mrličev so potegnili izpod razvalin. Skoraj nihče ni ostal nepodkovan. OBČNI ZBOR splošnega pravovarstuenega in strokovnega društva za Hustrijo. (Dalje.) O nemškem strokovnem glasilu »Der Eisen-bahner« poroča urednik sodr. Lili, ter priporoča delegatom, da podučijo sodruge na deželi naj opuste osebnosti, ki prav nič ne koristijo skupnemu gibanju, pač pa listu na ugledu škodujejo. Naše centralno glasi!o ima povsem drugačne naloge nego kak lokalni listič. Naše centralno glasilo je naše bojno orožje in njegova najsvetejša naloga je poučevanje. V tem smislu morajo zaupniki podpirati uredništvo. Sodr. Ebel poroča o delovanju češkega strokovnega lista »/^eleznični zfizenec«. Za kontrolno komisijo poroča sodr. Kolleger iz ■ Gradca, da so se dohodki sicer mnogo zvišali, ravnotako pa tudi izdatki. Posebno so se zvišali izdatki za podpore in pravo-varstvo. Uprava je popolnoma v redu. Društven denar je varno naložen v delavskih zavodih in dobro obrestovan. Knjigovodstvo je pregledano in v najlepšem redu. Vsled tega predlaga podelitev absolutorija centralnemu vodstvu in upravi. Po živahni debati se je soglasno podelil ab-solutorij odstopivšemu centralnemu vodstvu in praškemu upravnemu komiteju. K drugi točki dnevnega reda: »Organizacija in taktika« poroča sodr. Tomschik v bistvu sle deče : Ustanovitev svoječasue organizacije (strokovno društvo) se je porodila in spoznanja, da je mogoče izvojevati uspehe le ako so vsi železničarji brez ozira na kategorije trdno združeni. Do leta 1907 je strokovno društvo štelo 25.000 članov in ker so pri volitvah itd. tudi indiferentni šli z nami, je bilo mogoče doseči uspehe. Ko je bila 1. 1897 organizacija razpuščena, se je mislilo, da ^bo to vspodbudilo indiferentne, ki bodo v spoznanju koristi organizacije ji pristopili. Toda žal se to ni zgodilo, temveč izstopilo je 15.000 članov. Dasiravno se je organizacija trudila prepričati železničarje o namenu in koristi organizacije, je število članov naraslo do leta 1903 le na 25.000 članov. Nad'to višino takrat ni bilo mogoče priti. Uspehi v letih 1905, 1907 in 1908 pa so privabili celo ' ršto novih članov, vsled česar je naša organizacija narasla na (JO.000 Članov. Toda sedaj sejo treba baviti z vprašanjem, kako ohraniti te člane organizaciji V Jasno je, da organizacija nima le naloge vedno in vedno voditi boje neglede na to ali so uspešni ali neuspešni, temveč varovati mora že pridobljene pravice in odvračati poslabšanja. Železničarjem preti velika nevarnost od strani novega zakonskega načrta za socialno zavarovanje, po katerem bi se železničarjem kratilo pridobljene pravice potom zložitve rente s pokojnino itd. Seveda bi to naj veljalo le za novovstopivše železničarje. Toda mi se no bojujemo le zase, temveč tudi za naše naslednike. Nadalje preti železničarjem druga še večja nevarnost v novem načrtu kazenskega zakona, s katerim bi se jim odvzelo najuplivnejše bojno sredstvo, pasivni odpor. K temu pa še pride sedanji splošno slab položaj. Za vlado velja načelo : Najprej nove davke, stotine milijonov za militarizem in potem šele morda ostane kakšna drobtinica za železničarje. In to vse si upa vlada v času, ko železničarska organizacija napreduje! Glede državnih konferenc za razne kategorije je govornik mnenja, da škoduje krajevnim skupinam v gmotnem oziru, ako se jih prepogosto sklicuje ; ako se jih pa ne sklicuje, škoduje to zopet celokupnemu interesu. Treba je najti srednjo pot glede teh konferenc. Pa tudi popol na izvedba zaupništva je rešitve nujno potrebna. Nato povdarja govornik potrebo trdne vezi, s katero bi se Via ne lažje pridržalo v organizaciji. Ta vez bi bila uvedba smrtne odpravnine za naše člane in njih družine. Ko govornik v splošnem oriše tozadevni načrt in pojasni ugodnosti, ki bi jih nudila ta uvedba, prosi, da se glasuje za obvezno uvedbo te koristne naprave. (Odobravanje). Nato povzame besedo sodr. Miiller in razlaga podrobnosti načrta za uvedbo smrtne odpravnine, katero toplo priporoča. Sodr. Brodecky (Praga) se pridružuje izvajanjem sodrugov Tomschika in Mullerja. Sodr. Kolleger (Gradec)' izvaja, da je od strani centralnega vodstva pričakoval drugih predlogov za utrditev organizacije. Po njegovem mnenju bi se s takim zavarovanjem navezalo na organizacijo le invalidne in stare ljudi, dočim bi se slabo plačanim mezdnim delavcem z zvišanimi prispevki skoraj onemogočil vstop v organizacijo. Vsled tega želi, da se odkloni predlog za uvedbo smrtne odpravnine. Vsled tega pa ni potrebno, da se ta načrt popolnoma pokoplje. V prvi vrsti pa je treba izpopolniti za-upniški sistem. Sodr. Hondi (Dunaj) je mnenja, da je napačno, ako se zaupniki upirajo nameravanemu zavarovanju. vJani, katere se je zadostno poučilo o tej zadevi, so nasprotnega mnenja. Tudi tistih pomislekov, katere je navedel sodr. Kolleger, ni. Ravno na južni železnici obstoji mnogo društev za smrtno zavarovanje in vence. Naši člani naj opustijo ta društva, da propadejo, ker ta škodujejo tudi na drug način naši organizaciji-Govorniku se je od strani sprevodnikov južne železnice naročilo, da glasuje za predlog. Sodr Schober (Dunaj) želi, da se za razpravo o tej točki določi generalne govornike. Nato se je sprejel predlog po katerem se izvoli dva govornika zn in dva proti. Za nadaljevanje debate o uvedbi smrtne odpravnine se je kot zagovornike izvolilo sodr. Schober j a (Dunaj) in W e i ser j a (Line) kot protigovornika pa sodr. Ta n t si n a in Becka (Floridsdorf). Schober (Dunaj): Z vprašanjem, ki je na debati, se pečamo že več let in se mora končno rešiti. Nam je treba sredstva, ki ljudi bolj ma terijelno zanima za organizacijo: smrtne odpravnine. Vse druge organizacije že imajo taka sredstva kakor n. pr. podporo za potovanje, bolniško podporo, podporo brezposelnim in zaostalim. Celo nasprotniki te uvedbe priznavajo, da je potrebno sredstvo, ki veže člane in organizacijo, ker nam velika liuktuacija članov otežkočuje agitacijo in poučevalno delo. In vprašamo se, zakaj ne pridejo indiferentni v organizacijo? Zato ne, ker ne znajo uvaževati izvojevanih uspehov in ker jim organizacija materijelno premalo nudi. Tudi izgovor, da slabše plačani ne bodo hoteli plačevati zvišanih prispevkov, ni pravi. Kavno nasprotno je res. Nudimo več pozitivnega in prišli bodo k nam. Beck (Floridsdorf) je mnenja, da bi uvedba tega zavarovanja več škodovala, nogo koristiia. Vsled tega bi trpel bojni značaj organizacije. Dve tretjini naših članov so slabo plačani delavci, katere bi se tako-rekoč izpodrinilo z zvišanjem prispevkov. Zavarovanje zaostalih pa bi tudi pospeševalo duševno plitvost organizacije, ker mnogi člani bi plačevali svoje prispevke v upanju na tinancijab e ugodnosti, ki jih nudi organizacija. Za druga vprašanja pa bi se pri tem ne brigali. V fluktuaciji vidi govornik dejstvo, s katerim se imajo boriti vse organizacije. Weiser (Line) spozna v izpopolnjen ju zavarovanja sredstvo, ki odstrani brezbrižnost med člani. Egoizem je človeška lastnost, s katero mora računati vsakdo, ako hoče opravljati praktično delo. Govornik tudi nima tiste bojazni, da bi se vsled zvišanja prispevkov, i ob enem z razširjenjem ugodnosti povzročilo i odpad članov. Izkušnje učijo ravno nasprotno. Tantsin (Floridsdorf) je menja, da bi vsled uvedbe te podporne panoge trpela moč organizacije. Izkoriščevalci že komaj čakajo na trenutek, ko bi porazili našo organizacijo. Torej se moramo ogibati vsega, kar bi nas slabilo. Govornik predlaga, da odločuje pri glasovanju dvetretjinska večina In da se podpora zaostalim uvede fakultativno, to je, da je dano na voljo vsakemu, da pristopi tej zavarovalni panogi le ako hoče. Brudecky (Praga) izjavlja v imenu čeških železničarjev, da načeloma nimajo ničesar proti podpori zaostalim. Zdržali pa se bodo glasovanja z ozirom na spor s separatisti. Weigl (Dunaj) meni v zaključni besedi, da je napačna misel, da bi centrala imela kak poseben interes na tem, da izsili novo uvedbo. Že leta 1903 in 1905 so se delega-cijski zbori pečali s tem vprašanjem, in ker se takrat sklep radi nameravanih visokih prispevkov ni mogel izvršiti, se je naročilo centrali, da to vprašanje proučuje in o tem poroča ter stavi primerne predloge. Odločitev je v rokah delegatov. Velika fluktuacija nam daje misliti in noben protigovornik ni mogel navesti boljšega sredstva, s katerim bi se omejilo fluk-tuacijo. Da bi naša organizacija zgubila bojni značaj vsled te uvedbe, so prazne besede, ki jih nikdo ne verjame. Tudi v najslabšem gmotnem položaju se nahajajoči bi ne zapustili organizacije, ako bi za višje prispevke imeli več ugodnosti. Ravno ti se zanimajo za uvedbo podpore zaostalim. Na podlagi številk pojasnuje sodr. Weigl financijelno stran načrta in povdarja popolno financijelno varnost sklada. Ti računi so seveds merodajni le za obvezno uvedbo. Za fakultativno uvedbo bi se moralo šele sestaviti račune. Jasno pa je že danes, da bi se v tem slučaju ne moglo toliko nuditi kot pri obvezni uvedbi. Dejstvo jo, da se nahaja med železničarji veliko število tistih, ki so včlanjeni v meščanskih podpornih društvih. Vsled tega je nerazumljivo, zakaj bi ti ne mogli biti zavarovani v svoji strokovni organizaciji. Ravno meščanska podporna društva so gnezdo agitacije proti nam. Falk (Trst) izjavlja, daje v imenu južnih železničarjev proti obvezni uvedbi podpore zaostalim. Nato se izvrši glasovanje po imenih, pri katerem se odkloni predlog centralnega vodstva za obvezno uvedbo podpore zaostalim umrlih članov. Proti je glasovalo 123 dele-datov, ki so zastopali 23.461 članov, za pa 68 delegatov, ki so zastopali 14.725 članov. V debati o organizaciji in taktiki so še govorili sodrugi; Falk (Trst), Hohtraltner (Dunaj), Gluitig (D5bling), Hattinger (Line), Weiser (Line), Engel (Brno), Schlesinger (Brno), Schiller (Aussig), Schiller (Bodenbach), Hochtl (Znojmo), Sehraffl (Inzersdorl), Gruli (Dunaj); Kopač (Trst), Burhert (Jagerndorf), Klučka (Krakov), Zapletal (št. Hipolit), Mattl (Floridsdorf) in Kolleger (Gradec), Po zaključni besedi sodruga Tomschika se zaključi debata o tej točki in glasuje o vloženih predlogih. Sprejeti so bili sledeči predlogi: 1. Centralnemu vodstvu se nalaga, da izdaje brošure v svrho agitacije pri vseh važnih in aktuelnih vprašanjih, ki se tičejo železničarjev. 2. Za brnsko tajništvo se postavi na-svetovalni zaupniški komite izmed zastopnikov brnskih krajevnih skupin. Tozadevna pravila naj izdela centrala. 3. Centralnemu vodstvu se z ozirom na to, bodo dosedanje provizorične določbe personalnih komisij in delavskih odborov kmalu preidejo v definitivne, nalaga izdela-nje pravil, oziroma poslovnika za personalne komisije in delavske odbore in predložitev tega načrta organiziranim članom centralne personalne komisije in centralnega delav- Železničarji! Zahtevajte povsod Vaš strokovni list železničar". skega odbora v svrho posvetovanja in odob-renja. Vse druge predloge se je odklonilo, ali pa odstopilo centrali. Sodr. Tomschik: Ver je bil odklonjen predlog centralnega vodstva glede uvedbe podpore zaostalim raditega, ker se je zahtevalo obveznost, stavi centrala eventualni predlog, da se to podporo uvede kot fakul tativno napravo. Ker je pa zato treba novega preračunanja, se bo nadaljne predloge predložilo krajevnim skupinam.. Ta predlog je bil soglasno sprejet. (Dalje prih.) Državna konferenca pisarniških slug c. kr.