MoSčanska gimnazija, njeni dijaki, njene težave
Stara stavba ob hrupni cesti
V letošnjem šolskem letu zapušča moščansko gimnazijo 29. generacija povojnih maturantov. Letos so imeii 4 oddelke četrtega razreda s skupno 129 dijaki in dijakinjami od katerih jih je 11 oproščenih mature. Med njimi je 10 deklet in en sam fant. Lidija Štrekelj, Vaiika Lavrič, Mirjam Hočevar, Zdenka Ropiet, Bojana Šefic, Pavle Petfaavec, Danica Hromec, Jeika Lah,Nataša Podgornik, Zvonka Trtnik in
ZlataSkvač.
zmeiaj, odšlo takoj delat.
Med šolskim letom je zavod za
Od vseh 129 dijakov jih je 91 že prijavljenih k maturi, 21 pa jih ima popravne izpite - kar pa ne pomeni, da ti dijaki ne bi mogli k maturi še v junijskem roku letošnjega leta, če le izpite uspešno opravijo. En dijak ni izdelal razieda, 5 pa jih je zaradi bolezni neocenjenih.
Statistiko bom zaključila s podat-kom, da ie 4. razred gimnazije opia-vilo 78 % dijakov; koliko jih bo od tch maturiralo, se bo odločalo v teh dneh, zato teh podatkov do izida našega mesečnika še nimam.
Letošnji rezultat je zelo podoben rezultatom prejšnjih let. Bistvenih odstopov ni.
In kaj nameravajo matuianti po gimnaziji?
Pred zaključkom šolskega leta je iz piavkar pregledanih anketnih listov razvidno, da se jih nekaj še vedno ni odločilo ali pa so bili njihovi odgovori pomanjkljivi, kam potem. V glavnem so pokrite vse studgske smeri - od pedagoške aka-demije, visoke šole za zdravstvene delavce, višje šole za socialne de-lavce, visoke upravne §ole, visoke šole za telesno kulturo ter vseh fa-kultet. Nekaj pa jih bo, kot pač
zaposlovanje priredil več informativ-nih predavanj o možnostih študija in zaposlovanja. Dijake so torej, po besedah ravnatelja gimnazije tova-riša Antona Medveda, poklicno usmerjali.
Moščanska gimnazija s svojimi težavami ni nikakršna izjema. Manj-kajo nekateri strokovnjaki: matema-tiki, fiziki, profesorji telesne vzgoje; lesnična kiiza šolskega sistema pa se bo veijetno pokazala čez nekaj let. Zato je zadnji čas, da začnejo pto-bleme reševati načrtnoin kompleks-no. Na fakultetah bi morali študente bolj usmerjati in pripravljati za pe-dagoški poklic, napačno pa je tudi ,,razumevanje" dtužbe, ki do teh problemov nima jasnih stališč. Oseb-ni dohodki niso privlačni, Republi-ška izobraževalna skupnost pa ima tudi premalo materialnih siedstev, da bi lahko krila vse stroške (tudi za popravila in obnavljanja stavb, opre-me ipd.)-
Naša gimnazija se poleg tega spo-prijema še s skrajno dotiajanostjo zgradbe, na kateri je vsako zasilno popiavljanje diago in manj učinko-
vito. Trenutno imajo največ skrbi s streho in prav nič ni videti, da bi jo do jesem lahko zaščitili.
Drug problem pa je s prostori. Imajo sicei dobro opremljene labo-ratorije, vendar je premalo učilnic in je poprečje v posameznem oddelku 34 dijakov, kar je pieveč. To, da stoji gimnazija ob prometni Zaloški cesti in da tudi to ne ostaja brez posledic, je najbrž jasno.
Sami se iz težav ne bodo mogli izkopati in upravičenc pričakujejo pomoč od odgovomih institucij. Spodbudno pa je, da kljub naštetim nepriijetnostim učni uspeh ne pada in je v poprečju takšen kot na dru-gih slovenskih gunnazijah. To pa lahko seveda pomeni tudi to, da imajo povsod večje ali manjše težave in bi brez najresnejših in najaktual-nejših lahko bil uspeh povsod višji.
To pa je že silno dalekosežno in komplicirano vpraSanje, na kateiega se ne da odgovoriti enkrat za vselej in za vse skupaj. Vsako posplofeva-nje, ki zabriše pozitivne in negativne odstope, bi bilo v fem primeiu kri-vično, saj bi se v njem skrivalo nepoznavanje in tudi hoteno ptikri-vanje težav nekaterih šol.