. I i' 1Q Oldest Slovene My in Ohio Best Advertis mg Medium XXIII.—LETO XXIII. ENA EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni CLEVELAND, OHIO, FRIDAY, (FETEK) MARCH 15, 1940. ŠTEVILKA (NUMBER) 63 slika delavskih razmer v Zed. H kjer je 12,000,000 brezposelnih1 cOFA v' 1 I , d iti; razvidno, da se morajo delavci boriti za ^ 8]e plar« i • v j i . w . i krajše delovne ure m za zaposlitev pri % p reen- — Senator |at ,mhart iz Vermilliona, ' 1(> kongres iz 13. dis-13 peticij r Podonavju in Balkanu se obe- i i tajo hudi časi gestapovci ustrelili Nemško-rusko tri duhovnike j Kvnih Ustanovah vseh, ki ne morejo dobiti dela v privatni industriji. WASHINGTON, 14 Kongres za industrijsko organi- ratke in sveta vesti ^13 MU SftClT msncsuui. I BUDIMPEŠTA, 14. marca. — ; Ekonomska vojna je silno pri-I zadela vsako posamezno rodbino mam i v- jugovzhodni Evropi. V šestih malih nevtralnih državah, ki zacijo je uvedel obširno prei^ka-^t!°ri^° tako rekoč zadnje dvori" vo o delavskih razmerah v deže- sce Nemciie. ni bil življenski li ter prišel do zaključka, da je i standard nikoli visok, zdaj pa je | danes v Zedinjenih 'državah sko-1se mno^° kot običajno. V| ! vseh teh državah so brezmesni j dnevi, racioniziranje gasolina, I pomanjkanje premoga in povsod enak manjvreden kruh. Kljub dejstvu, da so te države v glavnem agrikulturne ali poljedelske, se je od septembra j meseca cena, živilom zvišala od' ro 12 milijonov brezposelnih. \ Svoje zaključke je obelodanil v svojem časopisu za mesec marc "The Economic Outlook." V januarju se je dvignila brezposelnost za 14 odstotkov j.f vložil dne 13. marca i nad število brezposelnih v de- cembru leta 1939. Od tedaj pa on . -^govo ime ima 13 i brezposelnost stalno raste, dp .]e 3l let star, kar po- Posebno občutno se je poveže , . čala brezposelnost v jeklarskih industrijah, ki niso dobile priča-; kovanih velikih vojnih naročil. ! Dalje se opaža brezposelnost v Se številko obrne, je ^ Je bila včeraj do-v zakona od njene- %mAK°NA o :14 ^VK- v ' N n "— Mars. Anni n- C^orja Nye, in sicer tudi Utosti- Nji je do-iiw Vzgoja obeh otrok, JjP 2akonca. Nlm '^c ' Moskovski po-Vf'^kega časopisa " Poroča, da so rus- MARIBOR, 14 j, marca. — Nocojšnja poročila naznanjajo, da so neinški gestapovci ali člani | nemške tajne policije izvabili ali odvedli iz Jugo. i a vi je v Nemčijo troje katoliških duhovnikov, enega! Slovenca in dvoje Nemcev! kjer so jih ubili. Policija naznanja;, da slovenski duhovnik, ki: je bil libit, se je pilili Zupanie. Poroča se, da prihajaj). Nemci -često na tajnem v llugcnla-vijo, kjer netijo sovraštvo proti aktivnostim katoliške cerkve. Nov srcb italijanski ekonomski blok FINSKO LJUDSTVO SE SELI IZ RUSIJI ODSTOPLJENIH KRAJEV Begunci vodijo s seboj prašiče, govedo in Ribbentrop je pre dlagal Mussoliniju blok, v kate-' rem naj bi bile tudi vse; vmesne male države. ■ BEOGRAD, 14. marca. — Ju- j j goslovanski vladni uradniki soj HELSINKI, 14. marca. —j ni izzvalo nobenega pritiska na bili nocoj obveščeni, da je nem-1 Danes je na Finskem na pohodu J ljudi, da se izsele iz odstopljene-ški minister zunanjih zadev, ki i nova armada — armada 100,000 ;ga ozemlja, toda skoro nihče iz- konje in ono malo stvari, kolikor so jih i mogli v naglici vzeti. vlada jim bo ustanovila nove domove je bil pretekli teden na obisku v j mož, žena in otrok, ki zapuščajo Italiji, predložil Italiji načrt u-! svoje domove-na ozemlju, kate-stvaritve ekonomskega bloka, j rega bo prevzela Rusija, da naj-kateremu naj bi pripadale Nem- dejo nove domove v notranjosti avtomobilski in tekstilni industriji kakor tudi v drugih industrijah. , Profili korporacij rastejo 10 do 400 odstotkov. Posebno drago je meso, kruh in sočivje. Madžarski delavec, ki kida sneg na ulicah Budimpešte, za kar zasluži po 70 centov na dan, bo izprevidel, da kupi lahko s svojim dnevnim zaslužkom natančno enajst jajc; cena jajcem se je več kot potrojila. Jugoslovanski delavec v Zagrebu pa preje- ~ .. . , . . ma za kidanje snega po 36 cen- Dalje izkazuje CIO orgamza- tQy na dan cija v svojem pregledu, da ce- Povsod je veliko pomanjkanje usnja, in že novi podplati na čevljih tvorijo velik problem, ki se pozna na budžetu celotne rodbine. Cena obleki se je neznan- . „ . I sko dvignila. Zelo težko je tudi Glavni razlog za povečanje ; od tedna do tedna malo prav brezposelnost narašča, pa profiti korporacij vseeno rastejo in da so imele nekatere kor-poracije največje profite v svoji zgodovini. čija, Rusija in Italija in "vse male države, ki so med temi velesilami." V Lutheran bolnišnici je pre- j Jugoslovanski krogi nazna-minil dobro poznani rojak Louisjnjajo, da. je naslikal nemški mi-Sterle, star 61 let. Doma je bil, nister Italiji rožnato sliko o iz Bača pri Št. Petru na No-j skupnih dobrinah, ki bi jih ime-tranjskem, odkoder je prišel v, le totalitarne države od takega Cleveland pred 26 leti. Stanoval bloka, ki bi vseboval vse južno-je na 5617 Carry Ave. Tukaj za- evropske, balkanske in baltiške pušča žalujočo soprogo Ivanko, I države. 1 sinova Louisa in Rudoipha in' dobičkov v času, ko vlada eko- zalogo kuriva. hčere Louiso in Jennie, v starem kraju pa tri brate in dve sestri. Bil je član društev Naprej, št. 5 SNPJ in Carniola Tent, št. 288, The Maccabees. Pogreb se bo vršil v ponedeljek popoldne ob 2:00 uri iz Frank Zakrajškove-ga, pogrebnega zavoda, 6016 Št. Clair Ave. ter na Highland Park Crematory. Bodi mu ohranjen blag spomin, preostalim pa izre- 'JUe Ravniki praznovali1 "°1mska kma m ,koJe millJone i Najslabše pri vsem pa je, ker ! kamo naše iskreno sožalje. ' * Podpis mirovne | ^lavcev brezposelnih je v pove- j ySak *povprečni čiovek pričaku-' l| g^^ki mrzlega piva, W ''P51' finski delega-Scwje.tskih državni- No * na smrt. % ' bila med sve-^ dojena na smrt in ata Hari. f/ V* čani eksploataciji ljudske delov-1 da bo fe slabge kakor . ne sile, v podvizanem delu in v j Mo g Ul ob tej priliki ^ je P°" V Detroit delegata dr. po iRiwi:ia zaupno izpopolnjeni mašineriii, ki zamenjuje. in izpodriva delo ljudi. Nauk delavstvu \ V nedeljo gredo Iz gornjega sledi za vse de- J sharjevi kegljači Koncert in komična igra ( V nedeljo, dne 31. marca se j vrši v Slov. Tiar. domtf OT^ftf j Clair Ave. koncert in komična i- m' h" igra "Kje je me3a?" ki J° Priredi i ! , • . ... >„ ... , ^ . I Pevski zbor "Sloga". Cena lavcenauk, da se morajc.boriti Builders)^v Detroit, Mich, na A-! vst nic y predpro(faji je 4()c; za večje place, cim krajši delovni; merican Bowling Congress ABC , d bla jni 50 samo jJ lesu cas, za kolektivne ugovore in za, Tournament. Poskusali bodo . zvečer 25c Za les bo * al zaposlitev pri WPA ter pri o- svojo srečo, ker gre za sampi- Prankie jankovich orkester. , ! stalih javnih-ustanovah vseh o- j jonstvo. Prvi team dobi nagrado | Vef, r)0drobnosti nroerama bo- > S0S \ nih' ki ne rd°biti de,a V i ,Ke??3aŽi S° VSi d°bri P°-1 ^e čitah v dopisih^ kf j^ih bodo obsTodll° ! Pnvatni industriji. diralci kegljev. j nis;ili (,1;ini in ,hnr, i^ugemjo Lupz Seja Nocoj se vrši v S. D. Domu na na I bangui smrt Vč voin!emka- To J'e izza ^ K prva ženska, ki k Latlcoskem zaradi k';*" plesalka m Dograditev italijanskih utrdb na mejah ! Nemčije, Francije, Švice in JugoslavijeiWaterl0° 0s0eja/,ruitva Wash- o J I mgton št. 32 ZSZ. člani m čla- -•-— | nice so vabljeni, da se polnošte- Italijanski • časnikar je žaljivo komentiral Ribbentropov j vilno vdeleže te seje, ker ima-odhod iz Italije. — Poslužil se je besed pesnika | mo poleg drugih važnih zadev Danteja iz njegove "Božanske komedije." na Prof?ramu tudi razpravo o RIM, 14. marca. — General Ansaldo je napisal1 v listu Ubaldo Soddu, italijanski pod- "Telegrafo" uredniški Članek, v tajnik vojnih zadev, je naznanil katerem je med drugim Pečeno: Poroča se, da je Mussolini vzel ta načrt z rezervo na znanje. Ribbentrop pa je istočasno sklenil tudi z Italijo dogovor, da bo Nemčija dobavljala Italiji po že^> leznici ves potrebni premog, ki ne bo več odvisen od angleške blokade. To zagotovilo je naredilo v Jugoslaviji silen vtis. Nemškim tovornim vlakom, ki ropočejo natovorjeni z nemškim premogom preko jugoslovanskega. ozemlja, se daje prednost prevoza ali tako zvani "right-o'-way." Jugoslovanski vladni krogi so mnenja, da je v ekonomskem pogledu rimsko - berlinska os močna, so pa zelo skeptični o možnosti, da bi hotel Mussolini delovati roko v roki z Rusijo. med njih noče živeti pod rusko vlado. Naseljevanje ljudi VeČina beguncev prihaja iz Karelije, ki bo odstopljena Rusiji v celoti, v Hangu, v pristanišču, ki je bilo dano Rusiji v zakup, je ostalo samo 2,000 Fincev. Finska vlada je mnenja, da imajo begunci pravico pričakovati, da dobe nove domove v zameno za one, ki so prišli pod Rusijo. Nekatere kmete iz Karelije in od Ladoškega jezera se | bo preselilo v zapadno Finsko, i ribiško prebivalstvo pa bo na-I stanjeno ob Bothnijskem zalivu, kjer bo lahko živelo svoje običajno življenje ribičev. Predsednik tolaži ljudstvo Predsednik Kallio bodri svoje finskih mej. Ta žalostna procesija brezdomcev se pomika peš, na avtih, vozovih in na vlakih preko zasnežene dežele, poganjajoč in vozeč s seboj prašiče, govedo in konje. S seboj peljejo tudi ono malo lastnine, kolikor so je mogli spraviti v naglici skupaj, preden predajo Finci Rusom izpraznjeno ozemlje. 500,000 beguncev V drugih centrih Finske se nahaja približno 500,000 begun- \ cev, ki so pribežali tja že tekom 1 vojne. Okoli 140,000 izmed teh| se bo lahko vrnilo na svoje do-, j move, toda za nadaljnih 460,000 j ljudi pa bo m o rak vlada najti in ljudstvo, Češ, naj nikar ne poza-preskrbeti nove domove. j bijo, da so Finci še vedno svo- Juho Koivisto, minister polje-1 bodni in da imajo še vedno sijaj-delstva, pod čigar nadzorstvom no armado, ki bo ščitila n jihovo se vrši preseljevanje, pravi da se neodvisnost. lahkovernih ljudi ne bo še zlepa zmanjkalo Mrs. Pauline Weiss, stara 69 guljev, da bi se lahko vrnil v ; nt h *8ro "Martin m0Ov*Šila danes po-%c, v obvestilo star-X h ^ Slov. mlad. šole —'""HWMr včeraj zjutraj pri posvetovanju ^iJT zadržka se va-1 najvišjega fašističnega sveta, da *ko jjr,.^ je Italija dokončala gradnjo svojih utrdb, ki se lahko merijo s francosko Maginotovo ali pa z nemško Siegfriedovo črto. Ta utrjena italijanska črta se razteza ob nemški, francoski, švicarski in jugoslovanski meji. Ko je podtajnik javil dograditev teh utrdb, je nastal v zbornici strasten aplavz. Da se grade italijanske fortifikacije na Bren-nerjevem prelazu, je bila javna tajnost, toda zdaj je bilo prvikrat, da se je to javno naznanilo V » t ^ s l!wev rši vaja za tujci" na fj igra A 3aroni za leto S> olJfrat nastopili v r . , V, ?5VeIandski Are-1in PnznaI°- s Syracuse i, Sf'.1« rtH'iTrshey se zopet ^ostor v ligi v ,Ul to ne bo do- v Hbodo mmm igrali zad- " t -kil i ^ iiiSov ' Eden izl^ed ;, odstranjen Ribben- "Spoštljivi pozdravi tropu Morda tli zgolj golo naključje, da je bila javljena dograditev teh utrdb istočasno, ko se je nemški minister zunanjih zadev vrnil iz Italije v Nemčijo. Kot je bilo že poročano, je bil deležen v Italiji tako pri vladi kakor pri ' soboto so I PaPežu skrajno mrzlega spreje- i ima 7n nompwU nn nnslnl 11. Nemci naj ostanejo onkraj Brenner ja "Njemu (Herr von Ribben-tropu), ki se vozi, ko mi to pišemo, proti Alpam, ki zapirajo Lamagno nad Tirallijem, pošiljamo svoj spoštljivi pozdrav." — Omenjene besede so kvotira-ne iz Dantejeve "Božanske komedije," ko je v 14. stoletju zapisal, naj Nemci sa vse večne čase ostanejo onkraj Brennerja. V Italiji pravijo, da veljajo te Dantejeve besede prav tako v prireditvi Skupnih društev ZSZ, katera se bo vršila 6. aprila. Pridite toraj vsi na sejo. —- Tajnica. "moralni embargo" proti rusiji WASHINGTON, 14. marca. — Državni tajnik Cordell Hull je izjavil, da konec rusko-finske vojrte ni ničesar izpremenil pri določilu "moralnega embarga" napram Rusiji, in je rekel, da bo ta embargo še nadalje obstojal, do preklica. "Moralni embargo" pomeni, da vlada želi, da ameriški industrialci ne pošiljajo let in stanujoča na Fairport Ave., je v že doka j lepi starosti, vendar še ni dovolj pametna, toda upati je, da bo zdaj postala, ko je izročila, nekim lopovom $324 v gotovini ter zamenjala dragulje v vrednosti $3,600 za ničvredne "diamante" iz stekla. Omenjena ženska je povedala detektivom, da jo je ustavil na ulici neki mož, ki je držal v roki listek ter jo poprosil, naj mu pokaže naslov, ki je na listku označen. Ženska je pogledala listek, toda ni razumela, kaj je bilo napisano, ker je bilo v poljščini. Tedaj pa se jima je pridružil neki drug mož, ki je pogledal listek ter dejal, da je na njem naslov neke zastavljalnice. Nato Poljsko. Ta, drugi mož, je od-vedel oba k nekemu "strokovnjaku" v draguljih, ki je moževe "dragulje" pregledal ter izjavil, da so vredni po $850 vsak. La-komna ženska jo je ob teh besedah brž ubrala domov in na svojo banko, po svoj denar in po svoje lastne dragulje, s katerimi bi kupila tako dober kup one druge. Drugi mož je sam "kupil" en diamant od prvega ter mu dal zanj svojo uro. Ostalo pa je kupila in zamenjala Mrs. Weiss, nakar je odšla domov, da pove, kako dobro kupčijo je naredila, toda domačim se je zdela stvar sumljiva, zato so stopili do bližnjega draguljarja, ki jim je povedal, da so "dragulji," ki jih je zamenjala za pristne in doda- Rusiji letal, gasolina in drugih je povedal ženski, da/ želi prvi; ia še $324, navadno, ničvredno neobhodno potrebnih vojnih potrebščin. Moskovski glasovi o končanju rusko-finske vojne mož zastaviti nekaj svojih dra- steklo. (Iz lista "New York Times") MOSKVA, 14. marca, -r O-ficijelno rusko časopisje označuje zmago nad Finci kot sovjetsko zmago nad Anglijo. "Prav-dvajsetem stoletju, kakor so ve-1 da" se poslužuje pri tem takih-Ijale v štirinajstem. ; le in podobnih fraz: "Netilci > ki se prič-; ima, za nameček pa je poslal u-| gledni fašistični novinar Giovan-za Syra-' ni Ansaldo za njim poslovilno Glede finsko-ruske vojne pravi italijansko časopisje, da se je končala častno za Fince. Časnikar Gayda, skozi čigar usta govori navadno Mussolini, pravi: "Baltiško morje je postalo spet rusjco jezero, kakor si ga je zamislil in ustvaril Peter Veliki." vojne "angleško sramote- V bolnišnici onkraj meiV, nico, kjer je bil operiran na sle- &6l,je^evferidge, Yipžaljivko, češ, naj Nemci nikar' ni ^Clj w' ^axie Ben- j ne hodijo preko Brennerjevega piču. Obiski začasno niso dovo-Iar'kle, in BiH • pasu, temveč naj ostanejo lepo ljeni. Zeliiao mu skorajšnje o- Časopisje proslavlja zmago in napada angleško-francoski "imperializem." — Za vsemi napadi pa tiči gotova prizanesljivost, ki še ni pojasnjena. rdeča armada je prebila utrdbe na Karelijski ožini. Inspirirani po patriotičnem entuziazmu, so bojevniki, poveljniki, politični funkcijonarji in mornarji rdeče mornarice dokazali, da ni utrdb, ki bi jih boljševiki ne mogli zavzeti, in da tvori rdeča armada resnično zaščito Sovjetske unije." Molk o zadnjih izjavah Značilno dejstvo glede Prav-dinih uvodnikov pa je, da njeni napadi na Anglijo in Francijo niso nič bolj ostri in jedki kakor običajno. In še značilnejše je, da Pravda, niti z besedico ne omenja deklaracije, ki sta jo podala premierja Chamberlain in Da-ladier glede vojaške pomoči Finski, ko bi bilo vendar priča- Mr. Joe Vadnal, Jr., sin Mr in Mrs. J. Vadnal s Prince Ave. je bil odpeljan v Charity bolniš- pisju navdani z animalnim (ži- nje sovjetske armade" — "imperialistični krogi so naščuvali Finsko kakor so malo poprej Poljsko, sejajoč iluzije, ki se niso nikoli uresničile" — "načrti angleško - francoskih imperialist v, da zanetijo vojno po vsem svetu" itd. Mnenje "Pravde" Dalje pravi Pravda, da so bili "zavezniki udarjeni s slepoto in po lažnjivem buržvaznem časo- ivan cankar: naši domači — tujci Kakor je bilo v našem listu že j ki vladajo često med našimi na-ponovno poročano, bo podal seljenci in njihovimi otroci, ki so dramski zbor "Ivan Cankar" v svojim staršem marsikdaj do-nedeljo popoldne ob treh na o-jmači — tujci. Iz oglasa te igre dru Slovenskega narodnega do- i na notranji strani je razvidno, ma lepo izro iz slovensko - ame-1 da bodo nastopili v nji sami do-riškega življenja "Naši domači bri igralci, zato ni dvoma, da bo tujci," ki jo je spisal Andrej i užitek popoln. Igro, ki se prične Kobal, ki je tudi avtor igre "Denar", ki je našim ljudem zelo u-gajala. Dejanja te igre se vrše v našem Clevelandu in pri slovenskih farmarjih v Madisonu, O. ob treh popoldne, režira Mr. Va-tro J. Grill. — Slovenska javnost vdjudno vabimo, da se v najlepšem številu udeleži te igre, ki bo igrana na akustično izboljšanem odru ter bo dana. v Igra je res pravo zrcalo razmer, i korist narodnega muzeja. Zadnji dan za davke za pridobitev turčije krevanje. valskim) sovraštvom do Rusije" Razpravljajoč o vojaških u-spehih, pravi Pravda: "Hrabra klaracijo izkoristila za svojo u-pravičeno in jedko satiro. Mar se zopet kaj novega plete? Nemška in ruska vlada bosta storili vse v svojih močeh, da Danes opolnoči poteče čas, ko | lahko plačate svoj dohodninski davek. Onim, ki se jim dokaže, da nalašč niso plačali davkov in | pridobita zopet Turčijo ter da jo uravnali tozadevno svojih za-|0dtujita zaveznikom. Nihče ne dev, grozi kazen zapora do petih j more tajiti, da so s porazom let ali do $10,000 globe. j Finske silno prizadeti zavezni- V bolnišnici ki' ki so san3i utrPeli velik mo- V Gienville bolnišnici je bila ^aIni Poraz- Kai bo storila *daj operirana na nogi Mrs.' Julija1 Turt^a? Inv ah RumuniJa Pri" Pezdirtz, 14614 Sylvia Avenue. P^vljena, se nadalje postavljati kovati, da bo Pravda baš to de-f Mrs. Pezdirtz je iz poznane Go- i zaPreke na Pot Nemčiji v nje- letove družine. Obiski so dovo-,nem P™^-vanju, da dobi v do-ljeni. Želimo ii skorajšnje okre-1 volj veliki!* rumunsko vanje. olje? &TRAN 2. ENAKOPRAVNOST 15. mar> v UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" »ENAKOPRAVNOST« i UREDNIKOVA POŠTA Owned and Published by [HI AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING GO. «231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-53X3 Iwued Every Day Except Sundays and Holidays Po ramaialcu v Clevelandu, i« celo leto................................»5-50 u fl mesecev....................$3.00; sa 3 mesece......................»1-50 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi In Mexlcl ca celo leto.................$6.00 Na 6 mesecev....................»3.36: za 3 mesece......................$2.00 Za Z edin J en« države u celo leto ........................................$4.50 M • mesecev....................$2.50; za 3 mesece......................$1.50 Za Evropo, Jutno Ameriko ta drure taooemske -lrtave: aa celc leto.......................$8.00 ta 6 mesecev....................$4.00; _IJ politična aktivnost v 32. vardi V četrtek dne 22. februarja■John Rožanc in Anthony Tom-se je vršila v Turkovi dvorani na Waterloo rd. mesečna seja Slov. demokratskega kluba 32. varde. Seji je prisostvovalo okrog 70 članov. Seja je bila zelo živahna in interesantna. Slišali smo poročila o delovanju ■Entered as Second Class Matter April 26th, il»18 at the Post Office at Cleve- prejšnjega odbora in delegatov land, Ohio, under the Act of Congress ot March 3rd, 1878. MANNERHEIMOVA ČRTA V rusko-finski vojni, ki je bila sedaj končana, je igrala veliko vlogo finska obrambna črta,'znana pod označbo "Mannerheimova linija." Ker je bilo vsakovrstnih ugibanj, kakšna je prav za prav ta črta, naj podamo njen sledeči opis: Mannerheimova črta, finski obrambni sistem, si je v kratkem času pridobila skoraj legendaren sloves. Dolgo so se vanjo zaletavale ruske divizije, če je doslej vzdržala proti ogromni premoči, gre velik del zasluge za to belgijskemu generalu Badouxu. On je prav za prav ustvaritelj tega trdnjavskega nasipa, ki nosi ime maršala Manner-heima le zato, ker je ta dal pač idejo zanj. Lani leto, ko se začeli nad skandinavskimi narodi zbirati temni ; Cosmopolitan demokratske lige, kjer je včlanjenih dvajset narodov, živečih v Cuyahoga okrožju. Anton Vehovec, naš mestni zastopnik nam je povedal, kaj se dela v mestni zbornici #n kaka naš "ata" Burton žele vedno več davkov, proti katerim se on in drugi demokrate bore. Prank Surtz nam je povedal, da je naša skupnost in skupni nastopi potreben. Povdarjal je važnost naših klubov in priporo- se. Omenjena naša člana kandidirata za državnega poslanca pri primarnih volitvah v mesecu maju. Klub je prošnji ugodil in obljubil, da bo šel na delo in poizkušal vse storiti za kandidata. Sedaj, ko so se združili vsi klubi v samo eden slovenski demokratski klub, se lepo napreduje in tudi se opaža, da naši ljudje nočejo biti razdruženi in razcepljeni po malih skupinah. Klub je tudi soglasno sklenil, da čestita k zmagi Ray T. Mii-lerja ter ga kakor do sedaj dosledno podpira. Člani kluba se dobro zavedajo, da dokler je bil zaročenca. V ta namen je priporočala, naj položijo prizadete žene ali neveste v katerikoli grob po deset jajc, katere naj potem možu skuhajo in jih mora pospraviti. Ali pa je svetovala, naj položijo v grob mrtve ženske kos slanine, ki bo takisto okrepil moža ali fanta v stanovitnosti. Lahkoverne žene in neveste so ubogale in tako je bilo vedno več grobov razkopa-nih. Zadeva s čarovnico in njenimi "gojenkami" je vzbudila senzacijo, o kateri govore daleč na okoli. Obsodba oderidia Pred okrožnim sodiščem v 3eogradu se je moral zagovarjati delavec državne markarni-ce Kosta Djokič, imenovan "Patent." Patent je redek primer skopuha in oderuha, ki si je Ray T. Miller župan mesta. Cle- ' brezdušnimi posojili nagrabil velanda., da je bila v mestu poštena administracija z malimi o-bratnimi stroški. Mr. Ray T. Miller je dal našemu narodu po- čal, da bi morali biti vsi sloven-1 šten odstotek del pri mestni u- SO ski demokratski klubi v nastopih federativno združeni. pravi. Želja kluba je tudi, da vsi naši John Rožanc, vardni . vodja J ljudje volijo proti novim dav-nam je pojasnil položaj v vardi j kom. Mišljenje članstva je, če ne in apeliral, da volimo proti po-j more gospod Burtun s tem de-višku davkov, ker istih imamo že j narjem mesta upravljati, ki ga več kot dovolj. j sedaj dobi naj pa resignira in oblaki, so se začeli Finci ogledovati za kakšnim izkušenim inostranskim strokovnjakom, ki bi mu mogli zaupati zgraditev utrjenega /pasu ob najvažnejšem delu finske meje, na Karelijski ožini. Ta 100 km široki pas med Baltiškim morjem in Ladoškim jezerom straži dohod do najbogatejšega in s prometnimi cestami najgosteje obdarjenega dela Finske. Izbera finskega generalnega štaba je padla na Ba-douxa, ki ima za seboj slavno vojaško kariero. Kot j ia. pionirski častnik se je v svetovni vojni odlično udeleževal vojen v Flandriji. Z zgradnjo utrdb ob Yseri, ki so dokončno ustavile nemški pohod, si je pridobil izkušnje, ki so mu pozneje mnogo koristile. Po vojni mu je vodstvo belgijske vojske poverilo gradnjo cele vrste važnih trdnjavskih del. Lansko leto je stopil v pokoj in tako je dobil prostot, da je lahko izvršil nalogo, ki je dosegla danes svetovno zgodovinski pomen. um Spomladi lanskega leta je prišel Badoux na Finsko. Finci so bili dotlej izvršili početna dela, zlasti merilna. Navzlic temu, da sta stari finski, maršal Mannerheim in Badoux drug drugemu že po prvem srečanju ugajala, so bile glede dela, ki naj bi se opravilo, med njima, kakor tudi med finskim generalnim štabom in Belgijcem razlike v naziranju. Po večtedenskih pogovorih je žilavi Belgijec končno uveljavil svojo voljo. Ni mu šlo za ustvaritev frontalnih obrambnih sistemov, posamezne utrdbe naj bi se s svojim ognjem medsebojno podpirale. Badoux je dobro vedel, kako se je treba zavarovati pred naskoki motoriziranih kolon in letal. Z majhnimi modeli je predvajal, kako je mogoče s strojniškimi gnezdi, ki jih krijejo močne in dobro zakrinkane betonske zgradbe, cele tedne kljubovati sovražnim navalom. V takšnem betonskem gnezdu je strelec pri strojnici celo za topniško izborno opremljenega nasprotnika skoraj neranljiv. Njegovo glavno orožje je težka strojnica, ki se nje ogenj križa z ognjem sosednih bločnih utrdb. Poedine zgradbe obdajajo globoke ovire iz bodeče žice, ovire* za tanke, pasti za tanke, minska polja i.t.d. Belgijec je imel pred očmi belgijske utrdbe na Ardenih, lii jih štejejo med najboljše. Delegatje pri Demokratski Cosmopolitan ligi so nam sporočili, da je bil izvoljen za drugega podpredsednika John Centa njegovo mesto bo zavzel drugi, kateremu bodo sedanji dohodki zadostovali. Pri novih davkih niso prizade- na račun slovenske grupe, za- \ ti samo hišni posestniki, ampak stopane pri ligi. Mr. John Centa j tudi oni, ki na jemnino plačujejo, je sedanji predsednik našega i čim večji bodo davki, tem višja kluba. Klub je soglasno sklenil, da se inkorporira. Sprejeta so bila v temu smislu tudi nova pravi- Za indorsacijo sta zaprosila bo najemnina. Pojdimo na volišče in pokažimo z našimi glasovi, da se nam "ata" Burton in njegovi davki nič več ne dopade- jo- Victor J. Tomažič, tajnik Zanimive vesti iz stare domovine j Z gradnjo bločnih stavb so začeli razmeroma pozno, v maju, toda vzeli so jo z vso energijo v roke. Na Badouxov nasvet so dotlej razmeroma pičlo opremo izpopolnili s topovi zoper tanke. /Da se je baš to dobro obneslo, nam je pokazal dosed nji potek rusko-finske vojne. Finci so s svojimi številnimi -centimetrskimi topovi zoper tanke uničili, kakor poročajo, že, stotine ruskih bojnih vozov. Mannerheimovo črto so zgradili s posebno skrbno prilagoditvijo ozemlju. Verigo bločnih zgradb prekinjajo na mnogih mestih jezera. Pozimi, ko so ta jezera pokrita z debelo ledno plastjo, bi se mogel sovražnik sicer približati, toda Badoux je mislil tudi na to in je dal postaviti lahke in brze topove tako, da morejo z lahkoto razbiti lednb skorjo, tako da bi neprijateljski oddelki padli v vodo in potonili, če bi tvegali takšen poskus. General Badoux je imel po izbruhu vojne med Rusijo in Finsko priliko na lastne oči opazovati učin ko vit ost svojega utrjenega sistteia. Velika Ljubljana ibombažna preja, sukanec, sukno, Ljubljana s pridrti ženi mi j volna za pletenje, lopate, kose, predmestji predstavlja Veliko J srpi in motike. Ljubljano, ki zavzema nekaj! - nad 66 kvadratnih kilometrov; Park prodan površine. Prebivalstvo Ljubija ' \ No,vem mestu je zbudil le je lani znašalo 87,572. Lani |mnogo razburjenja sklep občin-je bilo v Ljubljani rojenih 24201 skega odbora, da se proda z otrok, umrlo pa je 863 oseb. j gostimi kostanji zasajen prostor Dvojčkov je bilo rojenih 41, en-j 1J0leg mestnega parka. Prostor krat pa celo trojčki. j naj bi se prodal za stavbišče za- drugi za zgradbo trgovske po-Snirt stoletni ka Jslovalnice. Zoper sklep občin- Na Pšajnovici, občina Smart- skega odbora je bila vložena no v Tuhinju je v letošnjem' protestna nota z mnogimi pod-februarju umrl Anton Pistotnik piši. ki bi bil letos 8. junija dopol-! - nil sto let življenja. Ko mu je Slovenci v Bosni cilo 95 let, je šele' izročil pose- J V Mahovljanih pri Banjaluki stvo svojemu najmlajšemu sinu se je pred 50 leti naselilq večje .Matiji, ki je zdaj star 57 let. I število Italijanov iz Tirolov. Ba-Od devetih otrok jih živi še se-j vili so se večinoma z vinsko , em. Dva sina, Jože in Gregor, | trto in sadjerejo, zakar je kraj živita v Ameriki. >|zel° »goden. Mnogo teh Italija- nov se je zadnji čas izselilo v Balkanski sporazjun Italijo, kjer so jim oblasti pre- Razgovorom, h katerim so se skrbele dobro zemljo. Bivše ita-! ili nedavno zbrali v Beogradu - lijanske kmetije v Mahovljanih državniki balkanskega sporazu- t;a so večinoma pokupili Slo-na, je svetovna javnost posve-' venci in bo v bodoče tam znat-t.ila živahno pozornost in so se na slovenska kolonija. am zbrali novinarji iz vseh de-; -- iov sveta. Med njimi je bil tudi Pomanjkanje petroleja poročevalec ameriške radio-druž-1 Mnogi kraji v Sloveniji so ob-be Thomas Granden, ki je vsak 1 čutno prizadeti vsled pomanjka-vecer oddajal poročila z beograj- nja petroleja. Elektrike ni pov-ske kratkovalovne p o s t a j e. j sod na razpolago in ljudje si v Tam se je seznanil z mlado na- [ dolgih zimskih večerih svetijo povtdovalko Natalijo Parligra- j z oljem, svečami in celo s staro-sovo. Po konferenci državnikov 1 modnimi trskami, je mladi par napovedal svoj 1 —— lastni balkanski sporazum in se j Praznoverje poročil. Policija v Sombpm je odkri- i Ju. nenavadno afero, v kateri i-Kontrol ccji gra glavno vlogo 00-letna Mile- Dne 14. februarja je stopila ' na Vujiceva. Policija je že ka-v Jugoslaviji v veljavo kontro-: ke tri mesece prejemala prija-la cen, da se prepreči nadaljno ve, da neznani zločinci odpirajo navijanje istih. Kontroli je grobove. Iz nobenega groba pa podvrženo sledeče blago: kruh,; ni ničesar izginilo. Policija je veliko imetje in se je moral že lekajkrat zagovarjati zaradi :;vojih dejanj. Tokrat ga je to-iila njegova tovarišica iz mar-carnice, delavka Jana Djuka-lovičeva. Jana se je pred leti očevala od moža, pa je za pravdo potrebovala denarja. Vedela je, da ima Patent nekakšno neprotokolirano banko, in ga je naprosila za posojilo 4,-000 din, ki mu jih bo vračala ;ia obroke. Odplačevala mu je po 87 dinarjev vsak teden, ne-rega lepega dne pa so ji v u-pravi podjetja povedali, da je Patent prijavil sodno izvršbo njene plače za menični dolg 32,000 din. Ko je vsa obupana pritekla k njemu, jo je Patent sprejel s sladkimi besedami: "Draga sestro, ništa se ti ne brjni." Rekel je, da je hotel s tem samo njo in sebe obvaro vati škode. Patent je bil obso-,'en na leto dni strogega zapora in na denarno kazen 1200 din. Izumitelj torpeda Danes, ko se po listih razpravlja o razvoju strašnega o-rožja v pomorski vojni in ko torpeda in mine dan za dnem ,iveljavljajo svojo strašno moč, ;>o pač marsikoga zanimalo, da 3i je torpedo zamislil v 60 letih preteklega stoletja dalmatinski rojak Lupiš, ki je bil takrat avstrijski pomorski kapetan. vedel je, kako se v Ameriki in drugod trudijo, da bi izumili novo pomorsko orožje. Nato se je sam lotil sestave svojega torpeda, v katerem naj bi bil majhen parni stroj za pogon. Lupiš se je na Reki seznanil z angleškim inženirjem Robertom Whiteheadom in mu zaupal dotedanje poizkuse. Angleški inženir je nato izpopolnil izum in ga prodal britanski vladi za 15,000 funtov šterlingov. Izum ;e ostal v tajnosti le pet let. Letos mineva že 75 let od Lupi-sovega izuma. Izumiteljevi sorodniki še živijo na Reki, veo 'iružin z imenom Lupiš pa prebiva na polotoku Pelje'iecu, medtem ko potomci angleškega inženirja takisto bivajo v Dalmaciji, nekje v okolici Dubrovnika. Določbe o obsegu in oboroževanju vojnih ladij je postavila konferenca v Washingtonu 6. februarja 1922. Dotlej so namreč države med seboj tekmovale, katera bo gradila večje in silneje oborožene vojne ladje. Omenjena konferenca je določila, da smejo imeti vojne ladje topove s kalibrom največ 406 mm, njih tonaša pa sme znašati največ 35,000 ton. Kakšen učinek more napraviti strel iz topa kalibra 406 mm, si lahko mislimo, ako vemo, da tehta en izstrelek 900 do 1000 kg, torej okrog ene tone. Vendar imajo doslej le Zedinjene države Severne Amerike, Japonska in Anglija ladje s takimi topovi. Anglija ima dve bojni ladji — "Nelson" in "Rodnay" —- ki i-mata topove kalibra 406 mm. In sicer jih je na vsaki ladji devet. Salva iz teh topov lahko vrže na sovražni cilj naenkrat okoli devet ton jekla in razstreliva. Ta ogromna količina prileti iz cevi z začetno brzino 800 m v sekundi. Japonska ima prav tako dve ladji — "Nagato" in "Mutu"— ki imata po 8 topov kalibra 40§ mm. Zed. države so doslej zgradile tri ladje — "West Virginia," "Colorado" in "Maryland" — katerih vsaka ima po 8 topov tega največjega kalibra. Vse te tri države pa medtem gradijo številne nove ladje, ki bodo verjetno tudi oborožene s lopovi-orjaki. Granata iz takega topa prebije 30 cm debelo jekleno ploščo na razdaljo 17 km. Na razdalji 7 km pa prebije tudi oklep iz jekla, ki je debel 40 cm. Ker imajo vojne ladje navadno dosti tanjši jekleni olflep in ker granate teh velikih topov eksplodirajo šele potem, ko se pri naletu zarijejo v cilj, lahko en sam strel iz topa kalibra 406 mm onesposobi vojno ladjo za nadaljnji boj. Janezek: "Naša jo igrati harmoniko, ne!' Tonček: "Naša pa mejo vse zobe iz ust, vai "Dragec, ali kaj mif' jutrišnji rojstni dan?' Mož: "Jutrišnji? maj štiri mesece od te* imela rojstni dan in pil novo obleko!" Žena: "čas pač tako' V tramvaju. -— hova sedi v tramvaju s Rudijem. Rudi je star a mama je plačala le zovnico, ki velja za otf0 let. Rudi je poreden Mama: "Ce ne bos'11, biš v pričo vseh ljudi Rudi: "Ce dobim W vem takoj sprevodn'11 sem star." Gost: "Vaš očka ^ menitno izgleda s svoj lasmi." 0 fr; la Sin: "Da, a to je moka, otrobi, domače testenine, riž, kava in njeni surogati, je- dognala, da je k Mileni VujiČe vi prihajal lahkoverni ženski dilno olje, mast, sveže meso, j svet. Kot "čarovnica" je da jala milo. sveče, para.fin., drva., pre-; različne napotke za srečo v 1 ju-•.nog. različna; platna iu.'tkanine 1 bežni iu za zvestobo moža ali Premoženje je pepel V Parovžu pri Dobrni je zgorela lesena hiša posestnika Franca Voršnika. V Štajngro-bu pri Gornjem gradu je zgorela opekarna-Marije Sotlerjeve. V Grosupljem je zgorel kozolec-dvojnik .last posestnika Alojzija Bedenčica. V Voglarjih pri Trnovem na Goriškem je zgore-l.i stanovanjskih hiša posestnika Pavlina; škoda je cenjena na 20,000 lir. Robinzon na otoku Na nekem zapuščenem otočku sredi Dunava se je pred kakimi tremi leti naselil Jovan Maleši-vič, si napravil bajtico iz ločja in koruzne slame in živel kot čudaški samotar. Pohajkoval je po otoku in lovil ribe. Ribiči, ki Tui* m Qt y Seveda pa imajo vojne ladje poleg teh največjih topov tudi topove manjših kalibrov za.borbo z manjšimi cilji in zlasti, za borbo proti sovražnim aeropla-nom. ga. ''sij, ' k jutri skuham tako danes?" Mož: "Zavarovan" mojega življenskega nja za slučaj smrti- o< 1 % i Lipe: "Že teden Kaj bi ti mislil, če našel v suknjič^ sto^ ^ žane: "Hm, mislil \ tovo oblekel tuj su Srečali so se trije ŠELE ČEZ 200 LET SO DOVRŠILI NAROČILO se vprašali, kateri izrfl tako moder, da si največ. Prvi pravi: , rad tisoč ladij Polnl ^ vsaka šivanka naj bI ^»j, jega krojača, vsak tisoč vreč cekinov.' Drugi: "Jaz bi rad morje črnila. S črni številke tako dolg0' črnilo porabil. Pote"1 w Pred kratkim je bil neki član angleškega plemstva zelo presenečen, ko je dobil iz Kitajske zaboj, v katerem je bilo prekrasno posodje za čaj iz najfinejšega porcelana in pobarvano z najdražjimi izvirnimi barvami. Te posode sam ni bil naročil, prav tako tudi nihče iz njegove rodbine. S pismom je prosil tvrdko, ki mu je poslala to bla- j 1« je obsojen na sm*1"^ go, naj mu zadevo pojasni. Čez; če: "Rad bi vedel 2'1. ^ dva meseca je dobil nepričako- njo željo. Izpolnili g imel toliko cekinov^ že napisano število- Tretji: "Jaz bi Pa vidva potem umrla | pustila meni." Jetniški paznik ol'flr ■ipt," • i van odgovor. Kitajska tvrdka mu je javila, da je posodo vse-kako naročila plemenitaševa rodbina, čeprav ne v naših dneh, temveč v začetku 18. stoletja. Naročilo je natančno omenjalo, kako naj bo posoda izdelana, a za njegovo izdelavo je bilo treba tudi mnogo časa. Šest poko-lenj posebnih delavcev se je trudilo, da izvrši naročilo. Tvrdka je obžalovala, da dela ni bilo mogoče prej dokončati. Zrelih rdečih še enkrat v Paznik: "AmPal< daj je vendar decen* -J Jetnik: "Nič ne de\ počakam, da dozorU Očka: "Že qd vče madež na nosu. ČE NE VEŠ, ZDAJ IZVEŠ da je prejel prof. Lavoslav Ružička Nobelovo nagrado za kemijo za svoje izsledke o hormonih in terpenih; da je zmagala v tekmi najlepše oči v Palm-Beachu neka 70 letna, ženska. Tekmovalke so prišle pred komisijo v plavem do-minu; da so v Nemčiji do nadaljne-ga prepovedani članki znanega publicista in reporterja "Daily Tonček: dobil." 'Od W ' ne razun v slučaju, da •odajaiec namenoma krivo i f^vil stvar. L ni ob današnjih okolij- Vedn° mogoče za kupca, SRe v'egledal stvar, ki jo ku-'.'»iloeifa l, mil.i°»e dolarjev vred-v'aga naročuje se na leto Uovjj],-! 'Pa' ^asi Je večina tr-Hr podJetiJ- ki blago tako " . JaJo, poštena in zaneslji-, -ie dosti, ki nimajo od-ra>sti in v svojih oglasih i, j, ' * °sebna vladna agenci-"eralna trgovska komisi-^ederal Trade Commis- ten'1,azi na taka podjetja in oS]aJil najhujše kršitelje iz Wo m Sili drufcre' da Pre* Ar * netočnim oglaševa-1 »etij jt levilo goljufivih pod-Noi neprestano me- ftrgomena in naslove. Federal-^j) Vska komisija in take ne-ls. agencije, kot je Better W bureau, potrebujejo 1.kuPc 10 sodelovanje s stra-[iti, ,v svojem prizadevajte 'J0 ameriške konsu- i avilc, Ija Caveat emptor" naj B^sti, kar lekov Hsu,- J priPrav, glede katerih peže a°fikrat trdijo Moramo ,mesto da bi iskal pravega zdravljenja; neki zobni prah, ki je baje "spuščal kisik iz ust, preprečil razpadanje zob, odpravljal madeže in držal ozobje zdravo in trdno," kar je bilo vse le v domišljiji prodajalca. - flis. ta Radovana Kokotoviča. Odločila se je za poroko čeprav so drugi mislili: da bo vjela 19-letnega zlatarskega pomočnika Ranka Oreščanina, s katerim je rastla skupaj od prvih mladostnih let. Odkar je Ranko vedel za njeno novo ljubezen, je venomer mučno vplival na Ružico m jo je pred nekaj dnevi celo na ulici napadel in pretepel. Preteklo nedeljo je bila Dušica hudo potrta. Nenadno se je pred svojim ženinom in njegovimi starši zgrudila mrtva. Ker je pred smrtjo tožila o glavobolu, i ki jo je mučil po napadu na uli- Francija ščiti družinoci-ZR11lj5no ^rt odgovarjal ° pred sodiscem Ranko Oresca- ' Sai tegi ik® se tiče takozva-! in raznih na**; voj m »ie »ilo J, ------ se Mi.vaii H !ije . ederalne trgpyske koli ' Ped prave zahvaliti ln dl"Ugih agencij, da je •I 0 la-1" i »scncij, uu je I»o/F()čil0 5'lekov znatno padlo. 'Je ederalne trgovske ko- dobli'l>, tj en niesec jasno poka-.. 0l'ba proti takim go- "e sme nikdar pociva- 'Meseca novembra 1939 ;kti]a na trgovska komisija P Vj^ izgnala s trga slede- Ht di« itfjf i**, i m lij^ podjetja v Cali- 1 so bili oglašani kot cu 2drayilo" za težave v U, ' ^'avobol in bolečine v iinif bi'1 * ** ■ad nil*1* o, » za revma- b ^ v želodcu in visoki pa •jft, ti3i Francoska vlada je uzakonila poseben "družinski zakonik," ki stopi v veljavo 1. januarja 1940. Ta zakonik bo pravično urejal družinske doklade v razmerju s j številom otrok. Tako bo na pr. dobival druž. oče s šestimi otroki 1500 frankov mesečnih do-klad. Zmanjšane so tudi prenosne takse za družine z večjim številom otrok. Posebne ugodnosti nudi zakonik kmečkim družinam z namenom, da jih obvaruje pred miki in skušnjavami mest. Mladi zakonski pari, ki se bodo obvezali, da bodo ostali 10 let na deželi, bodo dobili posojilo od 5 do 20 tisoč frankov. Tega posojila jim ne bo treba vračati, če bosta zakonca imela dovolj otrok. Vsak otrok namreč, ko pride na svet, oprosti starše dela najetega posojila. Kje bo Francija dobila sredstva za vse to? Naložila je posebno nadomestno, družinsko pristojbino vsem družinam brez otrok, ločencem in vdovcem brez o-trok in pa seveda vsem samcem. V namene družinskega zakonika bodo povišali trošarine na alkoholne pijače. Ta tako iz narodnega kot iz moralnega, (in socialnega vidika opravičen zakonik je seveda naletel na hud odpor vseh tistih, ki bodo morali nuditi državi sredstva za izvajanje zakona. Vendar Daladierova vlada, ne kaže prav nobene volje, da bi tem nasprotnikom kaj popustila. mn. Novi denar je ponarejal. Zagrebška policija je ponovno prijela nekega Matija Čosa iz Virovitice, ki je bil že obsojen zaradi ponarejanja denarja. Pred mesecem je spet izdelal kakih 20 novcev po 20 in 50 din. Kovačnico je imel na stanovanju svoje prijateljice Slave Valputove v Kustošiji na zagrebški periferiji. Coso je skušal izprva vse utajiti, nazadnje pa je prostodušno priznal, da ne more prenehati s ponarejanjem denarja, ker ima do tega posebno veselje. ete, ki so baje zdra-SallV* se J'e »ašlo, da so Jf., ■'6 Siriji -, Vodljive zmesi. Ha ^avo, ki se je ponu- %W IZ STARE DO M0YINE S ga je (Nadaljevanje z 2. strain) so ga dan za dnem opazovali z nasprotne obale, so ga krstili za Robinzona. Zadnje čase pa so i?1!®. h J-odaj kot zdravilo za j >tn'ielezni lek," ki % ^ škodljivim. 4 k0t1Pl?lV0, ki se Je oy,a- Robinzonu prišli na sled, da je v /fl LL v tihih nočeh odhajal v Beograd, kjer je kradel, kar mu je prišlo pod roko, najrajši pa perilo. To je s pomočjo neke prijateljice spravljal v denar. Ro-binzonova idila je zdaj v ječi. Strahovit {samomor obupanega študenta V domu Ferijalnega saveza v Beogradu si je študent Velimir Bibič prerezal žile na rokah, potem pa se dobesedno zaklal. Iz-početka so mislili, da se je zgodil zločin. Ker pa so pozneje pri pokojniku našli ključ od njegove sobe, so ugotovili, da gre za samomor. Policija je strogo proučila vse okolnosti, ki so doved-le Bibiča do obupa. Namesto ljubimca svoje žene je ustrelil nedolžnega človeka V Kosovski Mitrovici se je Alija Delijevic pred letom oženil z lepo Namdijo, za katero je plačal njenim staršem 10,000 din. Dobro sta živela dokler se ni v zakon vmešal Alijev svak Amzija, kateremu je umrla žena in je začel nadlegovati Namdijo. Ta se je polagoma odtujila Aliji in z Amzijo zapustila hišo. Zato se je Alija odločil, da ubije svaka. V soboto je bil v Kosovski Mitrovici tržni dan in je Alija sklenil izkoristiti gnečo pa ustreliti Amzijo, ki bo kakor f Amzija mimo trgovine. In že je sleherno opoldne šel čez trg pro- AliJa planil na ulico in trikrat ti rudniku na delo. Točno opol-1 ustreliL ZSrudil se Je trgovski . .... .... . pomočnik Jusu'f Jusufovic. Ko dne je Alija z nabitim samokre- i ., , . . J J je Alija uvidel svojo zmoto, je som prežal v neki trgovini na hotel še sebe ustreliti, kar pa so svojo žrtev. V razburjenosti se i preprečili ljudje, ki so ga izro-mu je na mah zazdelo, da je šel1 čili policiji. Urednikova pošta PROGRAM IZ SLOVENSKI VELIKONOČNI RADIO NEW YORKA New York, N. Y. ski velikonočni radio program iz New Yorka. — Na veliko soboto dne 23. marca 1940, od 4.15 do 4.30 popoldne (newyor-ški čas) na eni največjih svetovnih radio postaj, to je: WEAF (The Red Network of the National Broadcasting Co.), bo zapel velikonočne pesmi, Slovenski mešan zbor iz New Yorka, pod vodstvom Mr. Jerryta Koprivšeka, Jr., kateri je vodja "Efcga zbora. Ta "radio program" bo proizveden v različnih pesmih, z mešanim kakor tudi samo z moškim zborom. Po možnosti se bo pela tudi znana latinska "Re-gina Coeli" (A. Mine). Solista na tem programu sta: Miss Marie Archul, sopran, ter Mr. Charles Guardia, tenor. Ta slovenski pevski mešan zbor, je nastopil tudi lansko leto na tukajšnji svetovni razstavi prvič 7. maja, na velikanskem mednarodnem programu pod pokroviteljstvom: "The New York Daily Mirror," ter drugič ob priliki otvoritve Ju- Sloven- goslovanskega pavilijona na 23. maja 1939. Slovenski pevski mešan zbor je spojen iz članstva slovenskega cerkvenega zbora, ter slovenskega pevskega društva "Slovan" iz Brooklyna, ter je kot tak največji slovenski pevski mešan zbor v Greater New York. Sugestiralo se je že takoj lansko leto po nastopu na svetovni razstavi, da bi ta zbor ostal aktiven tudi v bodoče. Nadejam se in .želel bi, da bi ta zbor priredil v bližnji bodočnosti en lep svojevrstni koncert v naši na-igoče itd., naslovite na: WEAF selbini. ! Radio Station "Slovenian Chor- us," New York, N. Y. Kolikor Da je bilo možno organizirati, , . , . ... , . vec posianm pisem prejme za tako lep in velik mešan pevski „ : , ' . , 1 . j.. i i nas zbor radio postaja, tem zbor, gre v prvi vrsti zasluga j. ..,. r , , , , , v, . »f i boljši vpliv bo imel zbor, ter in pohvala vsem članom in cla- , , s. , , . v,;„„,-,„„.„ ______ _______ Item lažje nam bo zopet mogoče i v bodoče nastopiti s slovenskem | petjem na tej postaji. nicam našega cerkvenega zbora, kakor istotako tudi članom vedno v dobre namene požrtvoval-1 nega slovenskega pevskega društva "Slovan," kakor seveda vso pohvalo v tem oziru zasluži brezdvomno naš agilen rojak-pevovodja Mr. Jerry Kopriv-šek, Jr., ki je ta zbor organiziral. Rojaki in rojakinje po Združenih državah, kakor tudi v Ca-nadi, pokažite svoje zanimanje do naše slovenske pesmi s tem, da takoj po tem programu pošljete svojo kritiko glede petja itd. Tozadevna pisma, v katerih tudi obenem omenite svojo željo, da bi ta zbor še večkrat nastopil ter pogosteje ako mo- S sobratskim pozdravom, Anthony Svet, član in poročevalec tega zbora. lLOUiŠ"PECENKO ~ 7308 Hecker Ave. ENdicott 2759 BARVAR, PAPIRAR IN DE-KORATER • Unijsko delo JOHN LUKANC 698 East 159th St. MUlberry 3729/ Paperhanger and Painter Delo prvovrstno in točno Se priporočam. ALI VAŠ RADIO DOBRO DELUJE? Strokovn j aško povpravl j an j e radio aparatov. Pokličite ENdicott 3880 za približni račun. Vse delo garantirano. ACME HARDWARE Naprodaj Proda se po zmerni ceni dober gnoj. Vam pripeljam na dom ako pokličite Hlllcrest 140-W-6. DEKORIRAMO vaše sobe po najnižjih cenah. Scenerija, napisi itd A. PLUTH 21101 Recher Ave. KEnmore 3934 R. 7002 St. Clair Ave. Okusen želodec za i zdrav želodec! Sedaj je tisti čas, ko vsaka 1 gospodinja misli na velikonočne jestvine in kaj je velikonoč brez dobrega suhega mesa! — Torej pri nas dobite najboljše vrste želodce, klobase, šunke in drugo suho meso. Nudimo vam poseb-! ne cene: / j POPOLNA ZALOGA trebušnih pasov, elastičnih nogmrlc ln pasov za kilo. IzvrSujemo zdravnlilce recepte točno ln zanesljivo. Dostavimo n» dom kamorkoli. MANDEL DRUG 15703 Waterloo RtL Slovenska lekarn* Obleke RICHMAN BROTHERS Naznanjajo spomladne obleke Suhi želodci ft............ Okusne suhe klobase ft. . Se priporoča KRIZMAN MARKETS 1132 E. 71 st St. 678 E. 185th St. 25c 25c Zavarovalnino proti ognju, tatvini, avtomobilskim ntt»rečfUB itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6208 Schade Ave. Pokličite: ENdicott 0718 Nove ^ ki baj 1 N e zdravijo "gla- obkXjkanje spanja- bo" 'fTin še nekoliko bo- %!hujšaiije, ki bi utegnil V° »ev VlStva. aren brez zdravni- so bili ,ieki za preveliko kis-.Priprava za odpravo i go' PJU k ft de.; rij°; ieraJ1 M^l Pu odstranjala tu-K°einanii vred; neko Tragična smrt 16letne neveste V Beogradu se je želela poročiti lGletna Dušica Rožičeva nevesta precej premožnega fan- Prejeli smo veliko in najlepšo zalogo spomladanskih vzorcev. Naročite vašo velikonočno obleko sedaj. CHARLES ROGEL IN SIN . krojači 6'526 St. Clair Ave. ! j. S. WIDGOY ~ Slovenski fotograf j se priporoča vsem za izdelavo vsakovrstnih slik po zmernih cenah. 485 E. 152 St. Odprlo ob nedeljah iH l. VJCU, ilUJVU J^morojde, ki ni bilo I m sami lastniki ^°gojiso udobni V" 27., ' I, ''ISa, St- 2 nadstropja, Oljlot L S"b' k"l>nl'ii<.'i>. "hot; ovi" ft' lro",ae<'. Samo 1(1 bančni pogoji. 1 Vi nadstropja, kopalnica, garaža »a licut: $30U takoj. i story alnt'lo; '»ot air heat, fe-uraž, Predplačilo, ostalo "formacije pokličite posojila na zemljišče, da lahko kupite, gradite ali modernizirate vaš dom ali trgovske prostore. trgovska posojila za trgovske rabe. osebna posojila poceni posojila za nujne potrebe. načrti financiranja Lahko financirate vaš avtomobil ali druge hišne potrebščine po zelo nizki ceni. t CITY & »fti^AN co FE. J66S Che Cleveland BREZPOVIŠANJA IJWMTOBSMBMMMIHIWiMSaaBHWBB^ CENE Volna se je faktično podražila od 30 do 35 odstotkov. Vse blago, ki se ga rabi za izdelavo naših oblek, je dražje. Vendar Richman Brothers nove spomladne obleke, najfinejše, kar smo jih kdaj izdelovali, so še vedno po $22.50. Sedaj, kot vselej, so naš velik obseg trgovine, naša ekonomična izdelava in naš iz to-varne-vam, prodajna metoda najboljša garancija izredne vrednosti. Nove pomladne obleke, površniki in športna obleka, vse naravnost iz naših lastnih krojaških tovarn. Nove pomladne obleke, površniki in športna obleka, vse naravnost iz naših lastnih krojaških tovarn $22— TRI TRGOVINE V CLEVELANDU 736 Euclid Avenue Prospect & Ontario 5716 Broa Domači mali oglasnik AVTOMOBILSKA POSTREŽBA re-nu auto body co. e. 61st St Garage 878 East 152nd St. Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fender-je. — Welding! J. POZNIH — M. ŽELODEC GLenville 3830 ELYRIA AUTO REPAIR AND WELDING Towing, Parts, Batteries, Painting Body Fenders 6815—31 SUPERIOR AVE. ENdicott 936.1. Moilerna slovenska popravljalnima ritO J) A J A M O TUDI NOVE WILLYS AVTOMOBILE IN TItUKE CVETLIČARNE Frank Rich, lastnik. Se priporočamo za popravilo ln barvanje vačega avtomobila. Delo točno in dobro. GOSTILNA F R. MIHČIČ CAFE 7114 St. Clair Ave. Night Club ENdicott 9359 i% pivo, vino, žganje ln dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj PAPIRAR Slovenska cvetličarna jf. Sfelerctc Sc šš>on 15302 Waterloo Rd. KEnnjtore 0195 GASOUN I MIKE POKLAR ' E. >j3 St. in HI. Clair ,4m ^ ENdicott 91S1 Gulf Refining Gas Station Izvršujemo tudi prvovrstna popravila na avtomobilih. Oglašajte v — "Enakopravnosti" John Peterka Paperhanger and Painter Delo prvovrstno in točno Se priporočam 1121 East 68th Street Er.dicott 0653 RAZNO FRANK KURE 1118 EAST 77th ŠT. liNdUntt »131 Vsa kleparska dela, dela na strehah 1» na 1'iunezih. Se priporočamo hlft-nim gospodarjem — delo je jaiučeno in cene so zmerne. Oblak Moving Sc priporoča za prevažanje pohištva, pian in električnih ledenic. 6133 St. Clair /Ive. 1161 East 61st Street HEnderscn 2730 Vso pi&vaiaiij© lijamfeno ITT; ATm ENAKOPRAVNOST 4- .S Claude Farrere: msjmamaiT'TniTrfirivrfffi^s masjt 21 PRIGODE TOMAŽA JAGNJETA POVEST IZ ŽIVLJENJA GUSARJEV Speča Juana se ne zbudi. Kakor da ga nežni spanec očaruje in sili k obzirnosti, obstane Tomaž na pragu, ne da bi si upal le za korak naprej. Zaman leži na nekoliko neredni postelji zapeljivo dekličino telo skoraj golo, brez varstva. Zaman se dvigajo pri dihanju okrogle grudi. Zaman vabijo rdeče ustne. Zaman se mu nudijo roke in noge, kakor jih je položil slučaj v spanju, in ki so sedaj zato tembolj zapeljive. Premagan, ukročen 'od neznanega božanstva, ki varuje nad tem čistim telesom, se Tomaž neankrat umakne, zapre vrata neslišno za seboj in se vrne na svoje lastno ležišče ... v srcu poln strahu . . . 5 Nekega večera zapazijo prebivalci Tortuge, kako hiti k obali čoln s samotnim veslačem. Na o-bali {»stane marsikatera gruča radovednežev, kajti ta samotni Angleški Flibustejec pa ni v tako dobrem stanju, kakor je bil nekoč. To dokazuje že njegova oprema. Hlače so strašno zakrpane, suknjič je tako star, da mu niti barve ne spoznaš več. Sicer pa Rdečebradec svoje revščine prav nič ne skriva, ampak se z njo skoraj še ponaša. Prva skrb mu je, da pove Tomažu najprej in z gromovitim krohotom, kako ga je brodolom spravil ob dobrega "Flying Kinga" na klečeh predgorja Manzanill-skega in kako so se Španci bližnje kolonije, ki jih je Bonny svoječasno pošteno olupil, sedaj na strahopeten način maščevali nad njim in mu poklali skoraj vse moštvo, kar se ga je pri brodolomu rešilo na kopno. Le on sam, Rdečebradi Eduard Bonny, jim je odnesel pete, gol ko črvič, in sedaj je zopet prispel na Tortugo po raznih pri' godah in novih nezgodah, bog- veslač ne izgleda kakor kakšen.vedi kako raznovrstnih in čudo-Indijanec, eden onih, ki privaža-jo morske želve in druge dobre reči na prodaj, čoln pa še manj sliči urojenčevemu čolnu, izrezljanemu iz mahagonijevega lesa. Kmalu na to stopi na kopno možakar, potegne čoln za seboj z znatno močjo ter se obrne v mesto. Šele sedaj, iz bližine, spoznajo radovedneži Tomaža Tru-bleta. šest tednov se živi kapitan v svojem samovoljnem samotar-stvu na fregati in šest tednov ga ni nobena reč mogla spraviti iz nje. Niti po svežo hrano ni prišel, marveč se je omejil na pre-ka jeno meso in suhor na ladji in le na ono divjačino ali zelenjavo, ki so mu jo prišli ponujat slučajni trgovci. Šest tednov je krov "Lepe podlasice" bil dovolj širok za Tomaževe sprehode, o-nemu Tomažu, ki mu poprej štiri leta ni bilo nobeno morje dovolj široko in dovolj dolgo. Brez dvoma: Tomaž je prav zadovoljen s tem svojim dolgotrajnim počitkom in bi se morda res celo leto ne bi bil pokazal na kopno, da ga niso sedaj robatost in nezlomljiva trdost ujete Juane vitih. Sedaj je že cel mesec tu, nima v žepu niti beliča, pa je še vedno tako podjeten in drzen, kakor je bil nekoč, izkratka cel Flibustejec, kako bog ukaže, samo da je brez sredstev, brez ladje in brez svojih tovarišev. "Te kastilske opice mi bodo mojo ladjo drago plačali, boga-mi, to je gotovo, in še dražje moje poklane tovariše". Pri tem krepko potrkava po Tomaževih ramah: "To mi smeš verjeti, boter: Za vsakega tovariša, ki so mi ga obesili, pobe-sim celih deset sovražnikov s svojo lastno roko, in za vsako polomljeno desko na svoji ladji jim odvzamem cel funt čistega zlata!" Tomaž in Rdečebradec stopita v gostilniško izbo. Vetrenica nad vratmi prijazno škriplje v južnem vetru. Dan je bil vroč, grla so suha. Na mizi, od katere je Rdečebradec baš vstal in h kateri v Tomaževi družbi zopet prisede, stojita že dva prazna vrča, ki dokazujeta, da se je Flibustejec že na vso moč boril premalo. V resnici izgine mokrota iz obeh vrčev, kakor da bi pihnil. "Kako pa s teboj, brate Tomaže?" vpraša Fbiulstejec in nadaljuje pogovor. "Kako potekajo tvoje zadeve sedaj? Vem, da si ravno tako bogat, kakor sem jaz reven, in v dobrem starem tovarištvu ti iz srca čestitam. Vem tudi to, da si še pred nedavnim odposlal vse svoje tovariše z zajeto galijono domov v Francijo. Vse prav in lepo. Kaj pa potem ? Jeli res, kar si pripovedujejo povsodi, da si držiš na krovu "Lepe podlasice" mlado špansko dapo, ki si jo ujel, in da se ž njo kljunčkata in srčka-ta? Kaj je na tem? Nikar ne zardevaj! Velja! Kar udari! Ni ga na Tortugi človeka, ki bi znal bolje vpoštevati nežna čustva ko Rdečebradec. Takoj ti dokažem!" Ni še izgovoril in Tomaž ni i-mel časa, da odgovori, ko Rdečebradi vstane, skoči k vratom, pogleda po cesti in očividno najde, kar je iskal, kajti iz polnega grla jame klicati: "Halo, hola, kamerad? Semkaj, semkaj, mali moj! Pri teh vratih vrzi svojo sidro! Tu povij svoja jadra! Za vrčem sediva tu s starim prijateljem in bratom, ki ti ga hočem predstaviti in ki ga nastani tudi ti v svojem srcu!" Zopet se vrne. sedaj v spremstvu brhkega dečka, ki je pa povsem brez brade. Ko vrže ta dečko svoj klobuk na mizo, pokaže naenkrat krasno grivo najlepših plavih las, povsem nepovezanih in široko razpletenih čez tilnik in rame. "Hola!" vzklikne tudi došlec s svežim, toda nekoliko ostrim glasom. "Hola, Bonny, stari ded! Kaj si se ga že tako rano na srkal iri še celo brez mene? Ti stari grešnik ti! Kdo pa je ta možakar tu?" "To je pa Tomaž, da! Tomaž Trublet, o katerem sem ti pripovedoval že tolikokrat, da ... " " . . . da ti sedaj ni treba, da govoričiš še kaj razven imena njegovega, ti brblja stara! Molči vendar, hudiča ali! Kapitan Tomaž, evo vam moje roke! U-gajate mi, in vaša pokorna služabnica sem!" Tako je Tomaž na svoje največje začudenje izvedel, da je brhki dečko v resnici brhka deklica. To dekle je Mary Račkam. Kljub svojim šele dvajsetim letom jadra dekle že mnogo let po morju in ni novinka niti v orož- katerikoli moški Flibustejec. Vendar pa nosi moško obleko le iz razlogov boljše uporabnosti, sicer pa ni zato nič manj žen- moč, tako silno ga je dama zasadila. "Satan!" reče poln občudovanja. "Ta pa ima moči v roki! ska, ampak ima vse strasti, ves, To pest bi pa prav rad imel za ogenj, pa tudi vse slabosti in vse: pomoč, kadar treba nad sovraž-nestalnosti svojega spola. Pred-1 no ladjo!" no je še potekla minuta, je bil Tomaž že o vsem tem na jas- j x nem. Dekle je namreč Rdeče-bradca obkladalo z najstrašnej- j širni kletvami, očitki in psovka-; mi, mu očitalo, da leta za bog- j vekatero točajko ter mu obljubi- j lo, da ga sto tisočkrat sune z no- i žem v vamp, če mu točajka odgovori na njegovo dvorjenje le z enim samim nasmeškom . . . "Oha, kaj te pa to briga?" jej Rdečebradi smeje odgovarja, "kaj si morda moja prava žena ali pa sem ti kdaj zvestobo obljubljal, da se sedaj tako vlečeš zanjo?" V tem hipu potegne Mary Rac. kam svoj nož izza pasu in ga zasadi v mizo s tako silo, da se rezilo skrije dva palca globoko v les. Zadovoljna upili Rdečebrad-| čeva ljubica Tomaža s pestjo po rami: "Sto hudičev!" pravi. "Ce pa treba nad sovražnika, mi bo prav ljubo, če se moremo biti ramo ob rami, kapitan Trublet, kajti povedala sem ti že, ti mi u-gajaš, in pri tem ostane . . . Čuj: Če bom tega prešiča, tega Rdeče-bradca kdaj goljufala, in to se bo gotovo kmalu zgodilo, ker me je takrat gotovo hudič jahal in mi vzel oči in pogled ali me upi-janil, ko sem si to zverino vzela za ljubčka! Kadar ga bom torej goljufala, pravim, in če nisva takrat bolj oddaljena ko za streljaj, pride vsak drug junak šele pozneje na vrsto in goljufati ga hočem najpreje s teboj, pri moji veri, da s teboj!" di oni niso imeli niti beliča v žepu. Zato so romali po vsem otoku od oštarije do druge, da. se žive ob nepreširokem kreditu, ki jim je bil odmerjen. V šare-ni mnogovrstnosti so posedale tu druga poleg druge najrazličnejše pustolovske pojave. Najraje se je Tomaž med njimi družil z nekim rojakom z otoka O-lerona na Aunisu, Francozom, vzgojenim v takozvani reformirani veri in v takšnem ponašanju, da se ni moglo imenovati več sveto, ampak že naravnost svetohlinsko. Vkijub temu pa mož ni bil manj podjeten ali manj hraber; ko katerikoli katolik. Razun njega se je znašel tam še drug Francoz iz Dieppa v Normandiji, tako masten in rejen, da bi po videzu sodil, da se sploh gibati ne more. V resnici pa ni bilo hrabrejšega in gibčnejšega borca s katerimkoli orožjem, če je bilo treba, da zadrži deset nasprotnikov, ali da jim naloži udarcev, da bog pravcati Flibustejec, kakor drugi, da, bil je celo najWfh med njimi, čeprav je za z drugimi svojimi tovariši,r nimi mornarji, pričel izvrš® pomorsko obrt šele v svojihz lih letih. Njegova mladost je ^ la kakor iz romana vzeta i0 spod de Scudery bi ne bil "Kaj me to briga?" mu odgovori, zaobrnjena zgornja ustnica pa pokaž-; vrsto krasnih belih zob. "Toliko me briga: Meni ni treba niti prisege niti meniš-kega blebetanja, da si varujem, kar j<; moje! In to-le mi jamči zate!" Pri tem pokaže na zasajeni nož. Tomaž vljudno izdere nož iz mize da jej ga vrne. Pri tem pa m 0 znal spesniti kaj sličnega. da ni bilo obrti, ki bi je _ -čan Loredan ne poznal, % ga poklica ki bi ga že ne bil' ' ševal, nobene prigode, ki ki®® v ne bil udeležil, bodisi na »j ||jjj nem ali na morju, v mestih' ^ ; ^ seh ali na deželi, izkratka^ >, ! vsod, kjer je treba potegni*1 OEo in mu pripraviti toliko SP0^, ink M nja, kolikor tiče hrabremu ^ hrabrega moža. (Dalje sledi) pomagaj! Tretji tovariš je bil še Rdečebradec se je na to tako j čudnejši, ko prva dva. Bil je zakrohotal, zadušil. da bi se bil skoraj Še isti dan je Tomaž prenehal s svojimi samotnimi sprehodi, ki mu tudi niso prinesli utehe. Bolj mu je ugajala zabava, ki jo je našel v občevanju z Rdeče-bradcem, starim svojim tovarišem, in 3 njegovo neugnano ljubico ter v družbi raznih drugih Benečan, sam se je izdajal za plemiča in si prideva! naslov "Ser". Trdil je, da izhaja iz prastare plemiške in patricijske rodbine. Ime mu je bilo Loredan, in to ime, nekdaj doževsko, se je tudi sicer lepo podajalo k redki lepoti njegovega obličja, k njegovim finim rokam in lahkemu prijetnemu koraku. Bodisi Delo dobi Dekle dobi delo za hišna o vila. Lahko ostane čez Vpraša se na 37202 Grove' Ave. Pozor Slovenske gospodinje čete postreči svojo dobrimi domačimi želodci in šunko pridite K ^ Imamo vse po najniz.11 pustolovcev, ki so v toliko sliči- pa sicer prinčeve ali kmetske kr-mora porabiti vco svojo nemalo li Rd.ečebradcu, da kakor on tu- vi, plemič ali ne, je bil Loredan spravile tako iz ravnotežja, da je izbruhnil ves srd odklonjenega zaljubljenca in da si je Tomaž odšel poiskat širše polje, da se olajša z odhajanjem, vračanjem in besnenjem. Flibustejci in drugi prebivalci Tortuge imajo sedaj vsak dan priliko gledati Tomaža, kako prihaja od ladje v svojem čolnu in kako drvi potem križem kražem po vsem otoku, se popne na najvišji njegov vrh in se potopi potem v šume notranjosti na severu, kjer ni več obdelane zemlje in nobenih nasadov. Na vse te kraje koraka Tomaž s svojimi naglimi in nejednako-mernimi koraki, in povsodi kažejo isti obraz: Obraz razburjen-ca, globoko zamišljenega v ne vemo kakšne sanje. Šele, ko je že temna noč, se prikaže Tomaž iz gostih šum, poišče svoj čoln ter se ž njim vrne na svojo pla vajočo trdnjavo. Ko se nekega dne Tomaž zopet tako sprehaja, ko se baš iz luke popenja na prve ulice zelo strmega predmestja, stopi izpod napisa nad vratmi prav nizke hiše plečat možakar, ki ostr-mi in potem veselo zakliče: "Hura! Stari prijatelj! Kaj si res ti? Hudiča negda! Vrag naj me vzame, ali me pa trapijo moje oči, če to ni moj stari brat in tovariš Tomaž Trublet! Hura! Na tako srečanje se pije, pa ne premalo! Hodi z menoj za mizo, brate Tomaže, da trčiva!" Tomaž pogleda in spozna: To je Eduard Bonny, imenovan Rdečebradec. proti suši. Sedaj je naročil še dva vrča in dokaže s tem, da se ju niti v mornarstvu. V ostalem mu prvi poizkus zdi še mnogo j ni nič manj divja in korajžna, ko Dramsko društvo "Ivan Cankar" vprizori » v nedeljo 17. marca, 1940 ob 3. uri popoldne v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave. igro v treh dejanjih NAŠI DOMAČI - TUJCI SPISAL ANDREJ KOBAL PROGRAM Robert Rossman, igra "marimba." Igra. Osebe: Tom Hren, farmer....................................Vatro J. Grill Rosa, njegova žena .......................... Ivanka Schiffrer Frank, njun sin......................................... Rudolph Widmar Lena Erjavec, tovarniška delavka .. . _______ Nežka Kalan Helen, njena hči.............. .................. Olga Mam Tine, ločeni mož Lene .. ......................... John Čeh Mica, dekla pri Hrenovih ......................Frances lic Rogers, Helenin' sošolec .................................. Stanley Skuk Pozorišče igre: Cleveland in Madison, Ohio Prvo dejanje se vrši na farmi pri Hrenovih; drugo dejanje v mestu pri Erjavčevih; tretje dejanje zopet na farmi pri Hrenovih. Režiser: Vatro J. Grill Mojster odra: Frank Žagar Masker: John Stebla j Po igri zvečer se vrši ples v avditoriju. Igra Louis Trebar orkester. Vstopnina na dan igre pri blagajni 35c. V prizidku se servirajo najboljša okrepčila za lačne in žejne. Ta predstava je podarjena v finančno pomoč Slovenskemu narodnemu muzeju v Clevelandu, Ohio. Pošljemo tudi po pošti poročamo VIKTOR IN JOSEP KOSIC 951 E. 69 St. Se f Telefon pomaga vsakemu članu vaše družine @ Deteta in majhni otroci potrebujejo protekcijo telefonske posluge. Telefon vam posije zdravnika v hišo hitro, ako je življenje ogroženo. Mladi ljudje potrebujejo za poslovne svrhe in socialno pridobitev telefonsko poslugo. Ta omogoči prijateljem in trgovskim tovarišem, da jih hitro najdejo. Prihrani korake starejšim ljudem, jim da priliko večkrat govoriti s starimi prijatelji in daje trajno protekcijo v slučaju kakšne nezgode. Ker pomeni toliko vsakemu članu družine in obenem stane tako malo, zakaj si ne bi oskrbeli telefon v vašem domu? THE OHIO BELL TELEPHONE CO. i fc & . 1A & i (D-5) SREBRNINA Ta kupon z ostalimi za ta teden, s 99c opravičijo osebo do skupine kot na sliki. Zamenjate lahko te kupone v našemu uradu. Ako živite izven Cleve-landa, in ne morate priti v urad, priložite 10c, za kritje stroškov pošiljatve, skupaj toraj $1.09. [me vj| Imamo naprodaj 5,000 GALON OHIJSKEGA CONCORD era 101" v vašem galonu 59c pripeljan ggc ga'°n TED MANDEL, lastni* . Mandels Winery 21 KEnmore 3445 , H I ter r; Z, K || ' j (h Naslov------------------------------------ * * LAHKO LASTIŠ ZA SAMO $5.00 > ★ Tukaj je fin refrig^JVi nesljive in ekonomične . ta> ki bi ga vi radi imeli . ■ • nizki ceni, da, ako čakate. ^ jr da boste izgubili denar- p tovno znan Stewart-War novejši 1940 model. ★ Polnih 6.1 Uubiž'1"1 prostora za hrano- m, ★ "Veldani" kabinet fc * polnoma insuliran. ii>f j(|| ★ Avtomatična notranja ^ J ★ Štiri "snap out" t'( " ■Ar Zmrzovalni oddelek meri. .., oii' ★ Tiho "Sealed in Steel )(), ki ima 5-Ietno za*0 ij F L E M 1 Iy0, FURNITURE > 7411 ST. CLA1K A 8899. I i už&v iMigasitt s. i6iii........ii........4Mc .. M&škk.......i