* URADNI / (č5 / Cena Lit. 40’ J00»*' IW| *1 O ° g / POVERJENIŠTVA POKRAJINSKEGA NARODNOOSVOBODILNEGA ODBORA ZA SLOVENSKO PRIMORJE Uredništvo in uprava: Ajdovščina Ajdovščina 17. januarja 1947. Leto 1. — Š . 21 VSEBINA: 566. Uredba o upravi podružnic, poslovalnic in zastopstev Kmetijskih -konzorcijev« na področju Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje. 567. Odredba -o odpovedi delavcev in nameščencev. 568. Uredba o registraciji pokrajinskih gospodarskih podjetij. 56!). Pravilnik o registraciji pokrajinskih gospodarskih podjetij. 570. Odlok o spremembi odloka o začasni ureditvi narodnih sodišč, in o narodnih sodnikih z dne 3. septembra 1944. 571. Odločba o ustanovitvi »Uprave kraških jam«. 572. Odredba o spremembi odredbe o davku na poslovni promet za Istro, Reko in Slovensko Primorje (Uradni list štev. 10/74 z dne 29. maja 1946). Uradne objave. 566. Uredba o upravi podružnic, poslovalnic in zastopstev »Kmetijskih konzorcijev« na področju Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje Ker so podružnice, poslovalnice in enaka zastopstva Pokrajinskih kmetijskih konzorcijev v Pulju, Trstu in Gorici na področju Poverjeništva PNOO za Slovensko Pr.morje brez vsakega zakonitega zastopstva in nadzorstva ter da bi se uredilo pravilno poslovanje teh zavodov na navedenem področju, izdaja Poverjeništvo PNOO za Slovensko Primorje po odobritvi Vojne Uprave JA za Julijsko krajino, Istro, Reko in Slovensko Primorje ter na podlagi pooblastila PNOO za Slovensko Primorje .in Trst, tole uredbo: Člen 1. Za začasno upravljanje pcd-ružnic, poslovalnic in enakih zastopstev Pokrajinskih kmetijskih konzorcijev v Pulju, Trstu in Gorici postavlja Poverjeništvo PNOO, oddelek za kmetijstvo, začasno upravo, ki bo poslovala do izvolitve nove uprave. Člen 2. Začasna uprava ima svoj sedež v Kopru. Člen 3. Začasna uprava sestoji iz upravnega odbora in nadzornega sveta. Upravni odbor ima predsednika, podpredsednika, tajnika, blagajnika in 5 odbornikov, ki morajo biti izbrani izmed članov kmetijskih konzorcijev in ki imajo stalno bivališče na področju Poverjeništva PNOO. Nadzorni svet sestoji iz treh članov, ki izvolijo izmed sebe predsednika. Člen 4. Upravni odbor mora delovati za dosego namena, vsebovanega v čl. 2 pravil Pokrajinskega kmetijskega konzorcija v Pulju, odobrenega z dekretom z dne 11. februarja 1943. Naloga nadzornega sveta je, da pregleda prejšnje delovanje in poslovanje novega upravnega odbora in da predlaga na občnem zboru po podanem poročilu ev. raz-rešnico v smislu te uredbe. Člen 5. Podlago zai delovanje upravnega odbora ¡in nadzornega sveta tvorijo imenovana pravila Pokrajinskega kme- tijskega konzorcija v Pulju, v kolikor so v skladu z demokratičnimi načeli in niso v nasprotju z novo nastalim upravno političnim položajem ter določili te uredbe. Člen 6. V delokrog upravnega odbora spadajo posli, navedeni v členih 13 in 16 statuta Pokrajinskega kmetijskega konzorcija v Pulju. Poleg tega spada v delokrog upravnega odbora: 1. da ugotovi člane Pokrajinskih kmetijskih konzorcijev v Pulju, Trstu in Gorici, ki stalno bivajo na področju Poverjeništva PNOO, in sicer, z javnim pozivom in z opo-zbr.lom, da izgube članske pravice z vsemi pravnimi posledicami vsi oni, ki se ne javijo v odrejenem roku kol člani; 2. da napravi natančen inventar imovine; 3. da napravi obračun za preteklo in proračun za bodoče poslovno leto; 4. da ski ce občni zbor in 5. da vodi tekoče posle s pomočjo sedanje uprave. Odbor po potrebi lahko izda oklic iz drugega odstavka 1. točka tega člena posebej za vsako posamezno področje dosedanjih Pokrajinskih kmetijskih konzorcijev. Člen 7. Za upravni odbor podpisujeta predsednik in tajnik. Zadeve gospodarskega in finančnega značaja podpisujeta predsednik ¡in blagajnik. Člen 8. ' Občni zbor ima poleg delokroga, predvidenega v čl. 18 pravil Pokrajinskega kmetijskega konzorcija v Pulju, še sledeče pravice: 1. da izvoli nov upravni odbor, katerega število članov določi občni zbor; 2. da izvoli člane nadzornega sveta; 3. da izglasuje spremembo pravil (statuta); 4. da sklene razid, likvidacijo ali pa združitev kmetijskih konzorcijev z vsemi aktivami in pasivami z gospodarsko ustanovo, ki zasleduje soroden namen. Člen 9 Člani podružnic, poslovalnic in enakih zastopstev Pokrajinskih kmetijskih konzorcijev v Pulju, Trstu in Gorici so člani Pokrajinskih kmetijskih konzorcijev, ki stalno prebivajo na področju Poverjeništva PNOO. Kot taki imajo pravico se udeleževati občnega zbora, ki bo sklican za volitev stalne uprave in ki je sklepčen za izglasovanje predloga po točkah 3 in 4 člena 8. te uredbe, če je navzočih vsaj 20% članov in če za predlog glasuje večina navzočih. Člen 10. Člani konzorcija ne morejo biti: 1. fašistične institucije in organizacije; 2. vojni zločinci; 3. osebe, ki so bile kaznovane od narodnih sodišč in upravnih oblasti; 4. osebe, ki spadajo pod udar odloka o epuraciji. Člen 11. Vsa določila, ki nasprotujejo tej uredbi, so s tem razveljavljena. Člen 12. Ta uredba stopi takoj v veljavo. Ajdovščina dne 14. decembra 1946. Tajnik poverjeništva PNOO: France Perovšek s. r. 567. Odredba o odpovedi delavcev in nameščencev Poverjeništvo PNOO, oddelek za inšpekcijo dela, izdaja na podlagi sklepa konference ljudskih poslancev Vzhodnoprimorskega okrožja z dne 10. novembra 1946 sledečo odredbo: Člen 1. Osebe, ki so v najemniškem delovnem razmerju, ki pa niso javnopravni uslužbenci, ter podjetja, uradi, ustanove, organizacije oziroma zasebni1 delodajalci, morejo pretrgati določeno delovno razmerje s poprejšnjo odpovedjo. Odpovedni rok je za delavce 14 dni, za nameščenca, pa 1 mesec. Odpovedni rok delovnega razmerja je za nameščence po dopolnjenih petih letih službovanja v istem podjetju, ustanovi, organizaciji oziroma pri zasebnem delodajalcu dva meseca, po dopolnjenih 15 letih službovanja pa tri mesece. Člen 2. Nameščenec, ki mu je bila odpovedana služba, ima pravico do odpravnine, če je v istem podjetju, ustanovi, organizaciji oz. pri zasebnem delodajalcu služboval najmanj tri leta. Odpravnina znaša: do šest let službe eno mesečno plačo, od šest do deset let dvakratno, po desetem letu pa štirikratno plačo, ki jo je nameščenec prejel v zadnjem mesecu službovanja. Odpravnina ne pripada nameščencu, ki ima pravico do pokojnine po veljavnih predpisih, pa tudi ne nameščencu, ki je sam odpovedal službo ali ki je za časa narodno osvobodilne borbe sodeloval z okupatorjem, kakor tudi ne onemu, ki je kakor koli delal proti ljudski skupnosti in narodnoosvobodilnemu gibanju ter bil ali bo zaradi sabotažnih dejanj odpuščen. Člen 3. Odpovedni roki iz 1. člena te odredbe se ne morejo s pogodbo spremeniti, omejiti ali odpraviti. Za izjemne strokovne delavce in nameščence se lahko odpovedni roki s pogodbo podaljšajo, toda ne nad 6 mesecev, in sicer po poprejšnji dovolitvi oblastvenega organa, pristojnega za delo. Člen 4. Služba se lahko odpove samo na dan izplačila zaslužka. v Člen 5. Delodajalec (prvi odstavek 1. člena te odredbe) je dolžan, da za časa odpovednega roka da delavcu oziroma nameščencu, če to zahteva, 8 prostih ur na teden, da si poišče novo zaposiltev, ne da bi mu zato zmanjšal mezdo ali plačo. Člen 6. Delovno razmerje na preizkušnjo se more med delavci in delodajalci določiti s pogodbo za največ 14 dni, med "nameščenci in delodajalci (tretji odstavek 1. člena) pa za največ mesec dni. V tem roku lahko obe stranki vsak čas pretrgata delovno razmerje. Člen 7. Nameščenci so po tej odredbi tiste osebe v najem«, niškem delovnem razmerju, ki za mesečno plačo opravljajo upravno-strokovne posle v zadružnih in zasebnih podjetjih, ustanovah, organizacijah in pri zasebnikih. Člen 8. Poverjeništvo PNOO za Slovensko Primorje, oddelek za inšpekcijo dela, je pooblaščeno, da izda potrebna navodila za uporabo predpisov te odredbe. Člen 9. 4 Ta odredba stopi v veljavo z dnem objave v Urad- -nem listu. Ajdovščina dne 17. oktobra 1946. Inšpektor dela: Tajnik poverjeništva PNOO: Jože Valenčič s. r. France Perovšek 1. r. 568. Uredba o registraciji pokrajinskih gospodarskih podjetij Poverjeništvo PNOO za Slovensko Primorje, oddelek za finance izdaja tole uredbo: Člen 1. Pokrajinska gospodarska podjetja pridobijo lastnost pravne osebe in pravico do poslovanja z vpisom v register pokrajinskih gospodarskih podjetij. Člen 2. Odločbe o ustanovitvi, razširitvi, spojitvi in odpravi pokrajinskih gospodarskih podjetij izdajajo: 1. Za pokrajinska gospodarska podjetja splošnega pokrajinskega pomena Poverjeništvo PNOO na predlog pristojnega oddelka; 2. za pokrajinska gospodarska podjetja krajevnega pomena izvršilni odbor ustreznega ljudskega odbora. Člen 3. ■ , Vpis v pokrajinski register opravi oddelek za finance Poverjeništva PNOO. Člen 4. Podružnica podjetja mora biti vpisana v razvid pri oddelku za finance Poverjeništva PNOO. Vpis v razvid se opravi na podlagi izpiska iz registra, v katerega je podjetje vpisano. Prijavo za vpis v razvid je predložiti v petih dneh po opravljeni registraciji. Člen 5. Za vpis v register pokrajinskih podjetij je treba predložiti prijavo. Prijava mora vsebovati: 1. Naziv organa, ki je podjetje ustanovil, kakor tudi številko in datum odločbe; 2. naziv pristojnega organa, pod katerega vodstvom bo podjetje; 3. firmo podjetja; 4. znesek in način vplačila temeljne glavnice; 5. podatke o podružnicah, poslovalnicah in pomožnih napravah, ki so v sestavu podjetja; 6. sedež podjetja; 7. imena in zvanja oseb, ki so pooblaščena podpisovati podjetje, in meje njihovih pooblastil. Prijavi je treba priložiti potrjen prepis odločbe o ustanovitvi podjetja, kakor tudi izvirne podpise oseb, pooblaščenih za podpisovanje podjetja. Prijavo kakor tudi vse priloge je treba predložiti v treh izvirnikih. Člen 6. Prijavo za registracijo predloži ravnatelj podjetja pred začetkom poslovanja podjetja. Prav tako mora ravnatelj podjetja predložiti prijavo o spremembah, ki nastanejo med poslovanjem, a sie nanašajo na podatke iz člena 5. Prijavo iz drugega odstavka je treba vložiti v 15 dneh po nastali spremembi. Člen 7. Če ne predloži prijave iz 3. in 4. člena, se-ravnatelj kaznuje z denarno kaznijo od 3.000.— do 16.000.— lir. kazen izreče Poverjeništvo PNOO, oddelek za finance. člen 8. Pokrajinska gospodarska podjetja, ki so začela poslovati pred izdajo te uredbe, morajo biti vpisana v pokrajinski register najpozneje do 1. marca 1047. Člen 9. Do 'tega dne morajo organi iz člena 2 uredbe izdati odločbe, katera podjetja bodo poslovala še naprej, bodo spojena z drugimi afi bodo odpravljena. Člen 10. Natančnejše določbe za izvajanje te uredbe predpiše s pravilnikom Poverjeništvo PNOO, oddelek za finance. Člen 10. Ta uredba velja od objave v Uradnem listu. Ajdovščina dne 22. decembra 1946. Tajnik poverjeništva PNOO: Franc® Perovšek s. r. Načelnik oddelka za finance: Danilo Herkov s, r. 569. Na podlagi čl. 10 uredbe o registraciji pokrajinskih gospodarskih podjetij izdaja Poverjeništvo PNOO za Slovensko Primorje tale pravilnik o registraciji pokrajinskih gospodarskih podjetij Člen 1. Vsa pokrajinska gospodarska podjetja morajo biti registrirana. Za pokrajinsko gospodarsko podjetje velja samo tisto gospodarsko podjetje, ki je v izključni; državni lasti. Člen 2. Pokrajinsko gospodarsko podjetje pridobi lastnost pravne osebe in pravico poslovanja, ko se vpiše v register pokrajinskih gospodarskih podjetij. Dokler se pokrajinsko gospodarsko podjetje ne vpiše v register, ne more sklepati nobenih pogodb niti prevzemati poslov, ne more imeti v nobeni kreditni ustanovi niti žiro niti tekočega niti čekovnega računa ali vloge in tudi ne more sprejemati nikakršnih denarnih sredstev ali materialn i) vrednosti. Člen 3. Registrirane morajo biti tudi vse podjetniške skupine in podjetja pod skupno upravo. Člen 4. Register pokrajinskih gospodarskih podjetij vodi oddelek za finance Poverjeništva PNOO za podjetja splošnega pokrajinskega pomena in za podjetja lokalnega (mestnega, okrajnega ali krajevnega) pomena. Člen 5. Za vpis v register pokrajinskih gospodarskih podjetij se mora vložiti priglasitev. Priglasitev mora vsebovati: 1. ime organa, ki je ustanovil podjetje, ter številko in dan odločbe; 2. ime organa, pod čigar operativnim upravnim sodstvom bo podjetje; 3. firmo podjetja; 4. sedež podjetja; 5. znesek osnovnih in obratnih sredstev in način njihove ustvaritve; 6. seznam podružnic, poslovalnic in pomožnih naprav, ki so v sestavu podjetja, in krajev, kjer so; 7. imena in položaje oseb, k: so pooblaščene za podpisovanje podjetja, in obseg pooblastila. Če ima podjetje 'tudi skrajšano označbo firme, se mora v priglasitvi navesti poleg polnega naziva firme tudi njena skrajšana označba. Priglasitvi je treba priložiti odločbo o ustanovitvi podjetja in pravila podjetja ter izvirne podpise oseb, ki so pooblaščene za podp'sovanje podjetja. Priglasitev in vse priloge je treba vložiti v treh izvirnikih. Potrjeni prepis odločbe velja po tem pravilu'ku za izvirnik. Priloge potrdi operativni upravni voditelj. Člen 6. Priglasitev za registriranje vloži ravnatelj podjetja. Priglasitev je treba vložiti v 15 dneh od dneva ’Z-daje'odločbe o ustanovitvi podjetja oziroma od dne, ko so ravnatelju na razpolago podatki iz 5. člena tega pravilnika.. Člen 7. Ravnatelj podjetja mora priglasiti tudi spremembe, ki nastanejo med poslovanjem in se nanašajo na: višino osnovnih oziroma obratnih sredstev, firmo, poslovni predmet, operativnega upravnega voditelja, sedež, podružnice, poslovalnice, pomožne naprave, pravila, pooblastila za podpisovanje firme in za likvidacijo podjetja. To priglasitev je treba vložiti v 15 dneh po nastali spremembi. Člen 8. Če se obstoječa podjetja spojijo (fuzionirajo), je treba na novo ustanovljeno podjetje registrirati, podjetja pa, ki so se spojila, je treba izbrisati iz registra z navedbo, da so izbrisana zaradi spojitve. Če se podjetja združijo v podjetniške skupine ali v podjetja pod skupno upravo, se morajo tudi te spremembe priglasiti finančnemu organu zaradi registriranja. Priglasitev za registriranje teh sprememb je treba vložiti v 15 dneh po nastali spremembi. Priglasitev, ki jo vložijo podjetniška skupina oziroma podjetja pod skupno upravo, mora vsebovati spisek vseh podjetij, ki so v skupini oziroma pod skupno upravo. Člen 9. Priglasitvi za vpis sprememb iz 7. in 8. člena tega pravilnika je treba priložiti odločbo pristojnega organa o zadevni spremembi. Priglasitev in priloge je treba vložiti v treh izvirnikih. Člen 10. Za registriranje pokrajinskih gospodarskih podjetij se morajo uvesti tele knjige: -1. register; 2. imenik; 3. zbirka listin. Člen 11. Registri se vodijo v obliki trdo vezanih knjig, katerih strani so oštevilčene, prešite z vrvico, konci vrvice pa zaliti s pečatnim voskom, na katerega finančni organ pritisne svoj pečat. Finančni organ potrdi register s svojim pečatom in podpisom načelnika oddelka za finance Poverjeništva PN00. Člen 12. Vsako podjetje ima v registru svoj posebni list, na katerega se vpisujejo vsi podatki, navedeni v 5. členu tega pravilnika, kakor tudi poznejše spremembe, in sicer po obrazcu štev. 1, ki je sestavni del tega pravilnika. Vsi vpisi v register se morajo opraviti s črnilom in ne smejo biti zamazani. Če se kaj napačno vpiše, se mora popraviti tako, da se napačna beseda prečrta, a da ostane pri tem prejšnji vpis viden, novi vpis pa se čitljivo izpiše nad njim. Popravki se izvršijo z rdečilom. Ko se konča vpis, je treba izpod njega potegniti vodoravno črto čez ves list. Ko se list popiše, je treba firmo podjetja prenesti na nov list. Zadnji vpis na koncu lista ise mora ves končati na tem listu in se ne sme delno prenesti na novi list. Vsak vpis v registru mora podpisati uslužbenec, ki ima za to posebno pooblastilo. Člen 13. Imenik obsega spisek vseh podjetij, vpisanih v register. Vanj se vpišejo firme podjetij po abecednem redu, poleg njih pa se vpiše številka registrskega lista. Člen 14. Zbirka listin se vodi v obliki platnic, na katerih se napiše firma podjetja in številka registrskega lista. V zbirko listin se vlagajo vse listine, na podlagi katerih je bil opravljen vpis v register t. j. priglasitve, njim priložene listine in odločbe, ki jih izda finančni organ o posameznih vpisih v register. Člen 15. 5 Register, imenik in zbirka ¡listin morajo biti v popolnem ažurnem stanju, vložene priglasitve pa morajo biti vknjižene najpozneje v 48 urah po prejemu in o tem izdana predlagalcu odločba. Register, imenik in zbirka listin se hranijo v posebni omari pod ključem, ki ga ima odgovorni uslužbenec, kateremu je zaupano registriranje. Člen 16. Finančni organ, ki opravlja registriranje, izda podjetju odločbo o vpisu v register, kakor tudi odločbo o vpisu poznejše spremembe. V odločbi se navedejo vsi podatki, ki se vpišejo v register, in naznači številka registrskega lista, na katerem je podjetje vpisano. Člen 17. Po vpisu v register objavi finančni organ v uradnem listu firmo podjetja, poslovni predmet v kratkem izvlečku, ime organa, ki je podjetje ustanovil, sedež podjetja, rodbinsko in rojstno ime ravnatelja in oseb, pooblaščenih za podipsovanje podjetja. Člen 18. Oddelek za finance Poverjeništva PNOO vodi popis vseh pokrajinskih gospodarskih podjetij pokrajinskega iri lokalnega pomena v svojem območju. Spisek podjetij mora obsegati tele podatke: firmo podjetja, ime operativnega upravnega voditelja, višino osnovnih in obratnih sredstev, sedež podjetja, podružnice, poslovalnice in pomožne naprave podjetja. Člen 19. Uslužbenec, ki opravlja registriranje ali daje poročila, ki jih zahteva ta pravilnik, nepravilno, nemarno ali nepravočasno, zagreši disciplinsko kaznivo dejanje. Člen 20. Ravnatelj, ki ne priglasi podjetja za registriranje ali ki ga ne priglasi pravočasno ali ki ne priglasi sprememb, se kaznuje z denarno kaznijo od 3000.— do 16.000.— lir. Kazen izreče finančni organ, pristojen za vodstvo registra. Zoper odločbo o> kazni je dopustna pritožba na komisijo, ki jo imenuje Poverjeništvo PNOO in sestoji iz 3 članov. Kazen gre kot izreden dohodek v korist proračuna tistega organa, ki je izrekel kazen. Člen 21. Finančni organi iz 4. člena tega pravilnika izdajo podjetjem, ki so bila prej registrirana pri okrožnih so-diščili v trgovskem registru, potrdilo o registriranju, na podlagi katerega zahtevajo podjetja pri okrožnih sodiščih izbris prejšnjega vpisa v trgovski register v 15 dneh po prejemu odločbe o registriranju. Člen 22. Vse vloge in odločbe, ki se izdajo na podlagi predpisov tega pravilnika, so proste- takse. Člen 23. Ta pravilnik stop-i v veljavo z dnem objave v Uradnem listu. Ajdovščina dne 30. decembra 1946. Načelnik oddelka za finance: Danilo Herkov -s. r. Tajnik poverjeništva PNOO: France Perovšek s. r. Priloga pravilniku o registriranju pokrajinskih gospodarskih podjetij Obrazec št. 1 Leva stran lista: Registrski list štev............, zvezek ............» stran ............ Firma podjetja (podjetniške skupine, podjetij pod skupno upravo): .....................?........•........... Skrajšana označba firme: i >v CD C- c3 CD 6 T3 3) TJ È c3 -¡sj "cj •rH Qh tl > > S % g * £ £ *fi % rO > I c3 S ~ •% d «T.2.-S er1 'B o fŠ J >60 CJ > 03 £? t- C T3 š o d bfl O,-n • r-i Os 'B 3S> P •-=? fi ex 0^3 «j > S 9 c3 cC n P a Q O Sa sfci Z P > K co co £ 14 3 ' > > _cD "a Sede: Desna stran lista: Registrski list štev..............., zvezek stran .......................................... Dan temeljne registra olje: 570. Odlok o spremembi odloka o začasni ureditvi narodnih sodišč in o narodnih sodnikih z dne 8. septembra 1944 Poverjeništvo PNOO za Slovensko Primorje po< odobritvi Vojne uprave JA za Julijsko krajino, Istro, Reko in Slovensko Primorje ter na podlagi pooblastila PNOO za Slovensko Primorje in Trst, izdaja odlok: Člen 1. Odstavek 6. člena 9. odloka o< začasni ureditvi narodnih sodišč in O' narodnih sodnikih z dne 3. septembra 1944 se razveljavi. Odstavek o. člena 9. istega odloka se spremeni in se novo b esedilo glasi: Končno odločajo okrožna sodišča na drugi stopnji o pritožbah in prizivih, vloženih zoper odločbe okrajnih sodišč. Člen 2. Ta odlok stopi v veljavo z. dnem objave v Uradnem listu1. Ajdovščina dne 9. decembra 1946. Tajnik poverjeništva PNOO: Franc« Perovšek s. r. 571. Odločba o ustanovitvi »Uprave kraških jam« Poverjeništvo PNOO za Slovensko Primorje, oddelek za trgovino in preskrbo izdaja sledečo odločbo: Člen 1. Ustanavlja se »Uprava kraških jam« s sedežem v Postojni. Člen 2. »Uprava kraških jam« je pod operativnim upravnim vodstvom Poverjeništva PNOO, oddelka za trgovino in preskrbo. Člen 3. Naloge podjetja so: 1. Vzdrževati in izpopolnjevati turistične naprave Postojnske jame in Škocijamskih jam pri Divači ter njih izkoriščanje v turistične namene. 2. Vršiti propagando in omogočati masovne obiske naravnih znamenitosti Slovenskega Primorja. 3. Oskrbovati do dokončne ureditvi Speleološki 'institut z muzejem v Postojni in omogočiti najnujnejša raziskovanja Krasa. Člen 4. Osnovna in obratna sredstva »Uprave kraških jam« predstavljajo vse naprave Postojnske jame in Škocijan-sfcih jam pri Divači z vso tehnično opremo in vse ostalo premično in nepremično' premoženje Uprave postojnske jame. Člen 5. »Upravo kraških jam« vodi ravnatelj, ki ga imenuje Poverjeništvo PNOO. Člen 6. Podrobnejše določbe o ustroju in poslovanju »Uprave kraških jam« bo' izdalo< Poverjeništvo PNOO, oddelek za trgovino in preskrbo. ■ Člen 7. Ta odločba stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem lisitu. 'Ajdovščina dne 30. decembra 1946. Načelnik odd. za trgovino' in preskrbo': France Bernot s. r. Tajnik poverjeništva PNOO: France Perovšek s. r. 572. Odredba o spremembi odredbe o davku na poslovni promet za Istro, Reko in Slovensko Primorje (Uradni list št. 10/74 z dne 29. maja 1946) Povereništvo PNOO za Slovensko Primorje po odobritvi^ Vojne uprave JA za Julijsko krajino, Istro, Reko in Slovensko Primorje in po pooblastilu PNOO za Slovensko Primorje in Trst izdaja sledečo od r ed bo •’ Člen 1. Na- koncu člena 8. omenjene odredbe se doda nova točka, ki se glasi: »20. Rezan gradbeni les, katerega uporabljajo kmetovalci za gradnjo ali popravilo' svojih v vojni porušenih in poškodovanih kmečkih zgradb.« Člen 2. Ta odredba stopi v veljavo takoj1. Ajdovščina dne 30. decembra 194,. Danilo Herkov s. r. France Perovšek s. r. Načelnik odd. za finance: Tajnik Poverjeništva PNOO: Uradne objave Pokrajinsko kmetijsko udruženje Koper glavna skupščina Pokrajinskega kmetijskega udru-ženja s sedežem v Kopru za dan 26. januarja 1947 ob 10. uri v Ljudskem domu v Kopru. Soglasno z uredbo Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje z dne 14. decembra 1946 čl. 6. se sklicuje GLAVNA SKUPŠČINA Pokrajinskega kmetijskega udraženja s sedežem v Kopru za dan 26. januarja 1947 ob 10. uri v Ljudskem domu v Kopru. Dnevni red: 1. Izvolitev predsednika skupščine. 2. Izvolitev zapisnikarja in dveh overovateljev skupščine zapisnika. 3. Poročilo začasnega upravnega odbora in nadzornega odbora, črtanje in odobritev bilance in računa zgube in dobička. 4. Odobritev spremembe pravil. 5. Izvolitev novega upravnega odbora in nadzornega odbora. 6. Slučajnosti. Začasna uprava. Koper dne 7. januarja 1947. Odlok o imenovanju sodnika pri Višjem ljudskem sodišču v Postojni Poverjeništvo PNOO za Slovensko Primorje po' odobritvi Vojne uprave JA za Julijsko krajino, Istro, Reko in Slovensko Primorje ter po- pooblastilu PNOO za Slovensko Primorje i.m e n u j e : za sodnika pri Višjem ljudskem sodišču v Postojni tov. Jereba Miho. Ajdovščina dne 9. januarja 1947. Tajnik poverjeništva PNOO: France Perovšek s. r. Objave Priloga k št. 20 Sodna oblastva Amortizacija Sp 392/46—3 Na predlog Sartori Ernesta, kmeta iz Uhanj št. 36 (KNOO Ustje) se uvede postopanje za amortizac'jo spodaj navedenih vrednotnic, katere so prosilcu baje zgorele in se poziva imetnik slednjih, da uveljavlja svoje pravice v roku dveh mesecev po objavi tega oklica v Uradnem listu, sicer se bo po preteku tega roka izreklo, da so te vrednotnice pravno neveljavne. Oznamenilo vrednotnic: a) hranilna knjižica št. 2191 Kmetijsko-obrtne posojilnice v Ajdovščini na ime Vidrih Marija, Trst, z vlogo L 2.292.50 (saldo 31. decembra 1943); b) hranilna knjižica št. 3265 iste posojilnice na ime Sartori Milena, z vlogo L 1.463.— (saldo 31. decembra 1943); c) hranilna knjižica št. 3824 iste posojilnice na ime Sartori Stanislava, z vlogo L 1.334.— (saldo-31. decembra 1943). Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini dne 27. decembra 1946. Uvedba postopanja za proglasitev za mrtve Sp 390/46 Lozar Štefan pok. Vincenca in žive Rozalije rojen« Rebek, rojen dne 23. decembra 1912 v Vrtovinu, pek iz Vrtovina št. 92, je bil oktobra 1942 mobiliziran v »battaglione speoialec in odveden v Taranto, kjer je služil pri 209. četi. Po polomu Italije je, po pripovedovanju Gulje Kristjana iz Vrtovine Lozar Štefan, z ostalimi tovariši pristopil k partizanom in je s prekomorsko brigado odšel v Dalmacijo, kjer je služil v 13. proleterski brigadi. Leta 1944 je bil baje ranjen in zaradi tega nato z avionom poslan v Bari v vojaško bolnišnico, kamor je tudi dospel. Od tedaj ni o njem nikakega sledu več. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, so na predlog Lozar Milke iz Vrtovine št. 92 uvede postopek za proglasitev Lozar Štefana za mrtvega in se mu postavi za skrbnico Lozar Milka iz Vrtovine št. 92. Poziva se Lozar Štefan in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da to javi tuk. sodišču ali skrbnici do 31. marca 1947. Po preteku tega roka in na ponoven predlog bo sodišče odloč lo o proglasitvi za mrtvega. Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini dne 5. decembra 1946. / Sp 391/46 Fornazarič V enčeslav živ. Alojza in pok. Jožefe roj. Bavčar, rojen dne 10. marca 1925 v Šempasu, je odšel v partizane dne 8. septembra 1943 in je služil v Gradnikovi brigadi, II. bataljonu. S svojo edinieo se je v začetku nahajal okrog Cerkna, nato pa so odšli v bližino Logatca. Po izjavi pojasnilnikov Živca Franca iz Šempasa št. 170 in Krašne Alfreda iz Šempasa št. 17, je Fornazarič Venčeslav dne 14. novembra 1943 odšel v bližino Sv. Treh kraljev pri Logatcu kot obveščevalec iz svoje ©dinice in je baje prišel v sovražnikovo zasedo. Od tedaj ni o njem nikakega sledu več. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Fornazarič Alojza, pos. iz Šempasa št. 152, uvede postopek za proglasitev Fornazariča Venčeslava za mrtvega in se mu postavi za skrbnika Fornazarič Alojz, pos. iz Šempasa št. 152. Poziva se Fornazarič Alojz in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da javi tuk. sodišču ali skrbniku najkasneje do 31. marca 1947. Po preteku tega roka in na ponovni predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega. Sp 393/46 Cigoj Edvard, pok. Kristjana in žive Frančiške roj. Glešč'č, rojen dne 6. oktobra 1918 v G ojača h, samski, kmet iz Gojač št. 10, je po razpadu Italije odšel v partizane in je služil v Gradnikovi brigadi v I. udarnem bataljonu, I. četi kot mitraljezec. Služboval je po Vipavskem. Zadnje dn[ marca leta 1945 se je javil iz bližine Trsta. Ob priliki zadnjega sovražnega napada na Colu v mesecu marcu 1945 je bil baje ranjen. Od tedaj ni o. njem nikakega glasu več. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Cigoj Angele, zasebnice iiz Gojač št. 10, uvede postopek za proglasitev Cigoja Edvarda za mrtvega in se mu postavi za skrbnico Cigoj Angela, zasebnica iz Gojač št. 10. Poziva se Cigoj Edvard in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da javi tuk. sodišču ali skrbnici do 31. marca 1947. Po preteku tega roka in na ponoven predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega. Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini dne 10. decembra 1946. / Sp 400/46 Bevk Franc, pok. Frana in pok. Frančiške rojene Grželj, rojen dne 1. decembra 1892 v Lokavcu, stanujoč ni Cesti št. 93, je bil odpeljan od Nemcev dne 13. junija 1944 v Dachau, kjer ga je še videl Kovač Benjamin iz Lokavca februarja meseca 1945. Tedaj je bil Bevk Franc v taboriščni bolnišnici hudo bolan. Po nekaj dnevih pa ga Kovač Benjamin ni več našel v omenjeni bolnišnici. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Bevk Angele iz Ceste št. 93 uvede postopek za proglasitev Bevk Franca za mrtvega in se mu postavi za skrbnico Bevk Angela iz Ceste št. 93. Poziva se Bevk Franc in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da javi tuk. sodišču ali skrbnici do 31. marca 1947. Po preteku tega roka in na ponoven predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega. Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini dne 16. decembra 1946. / Sp 403/46 Slokar Romana, hči Blažko Marije roj. Slokar, rojena dne 23. februarja 1927 v Slokarjih št. 59, samska, šivilja iz Slokarjev št. 59 pri Lokavcu, je bila junija 1944 aretirana od Nemcev v Lokavcu in odvedena v internacijo v taborišče Auschwitz, kjer je zbolela in baje umrla po sporočilu sointerniranke Zajc Dorice iz Lazca št. 176 prii Cerknem. Ker je verjetno, da bo nastopTa zakonita domneva smrti, se na predlog Blažko Marije iz Slokarjev št. 59 pri Lokavcu uvede postopek za proglasitev Slokar Romane za mrtvo in se ji postavii za skrbnico Blažko Marija roj. Slokar iz Slokarjev št. 59 pri Lokavcu. Poziva se Slokar Romana in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešanki, da javi to tuk. sodišču ali skrbnici do 31. marca 1947. Po preteku tega roka in na ponoven ipredlog-bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvo*. Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini dne 20. decembra 1946. / Sp 404/46 Blažko Edvard, sin Janeza in Marije roj. Slokar, rojen dne 19, X:. 1899 v Lokavcu, oženjen, posestnik in krojač iiz Lokavca štev. 127, je bil dne 16. VI. 1944 aretiran od Nemcev in odveden v taborišče Dachau, od koder se je javil le svojemu zetu Kompara Ivanu, delavcu v Pillau v Nemčiji. Po izjavi nekega sointerniranca iz Stu-denega pri Postojni je Blažko Edvard baje umrl v Dachau na krvavi griži. Ker je verjetno, da 'bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Blažko Marije iz Lokavca štev. 127 uvede postopek za proglasitev Blažko Edvarda za mrtvega in se mu postavi za skrbnico Blažko Marijo iz Lokavca štev. 127. Poziva se Blažko Edvard in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da to javi tuk. sodišču ali skrbnici do 1. III. 1947. Po preteku tega roka in na ponovni predlog bo sodišče odločilo o* proglasitvi za mrtvega. Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini dne 20. decembra 1946. Sp 405/46 Čoha Henrik živ. Alojza in žive Čermelj Ivane, rojen dne 18. VII. 1927 v Lokavcu, dijak, iz Lokavca-Čohi štev. 31, je dne 13. X. 1944 spremljal svojega brata Mirka, partizana-borca, proti Otlici. Med potjo so ga Nemci zajeli in nato odpeljali v Gorico v zapor. V začetku meseca novembra 1944 so ga odpeljali v Nemčijo v taborišče Dachau, kjer ga je še videl ob prihodu Ferjančič Alojz iz Gorenj. Od tedaj se ni več javil in je izginila vsaka sled za njim. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrt", se na predlog Čoha Ivane iz Čohov pri Lokavcu uvede postopek za proglasitev Čoha Henrika za mrtvega in se mu postavi za skrbnico Čoha Ivana iz Čohov štev. 31 pri Lokavcu. Poziva se Čoha Henrik in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da javi to tuk. sodišču ali skrbnici do 31. III. 1947. Po preteku tega roka in na ponovni predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega. Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini dne 23. decembra 1946. Sp 408/46 Konic Anton, sin pok. Antona in pok. Jožefe roj. Brankovič, rojen dne 15. marca 1910, samski, mizar, iz Ozeljana štev. 102, je bil dne 17. oktobra 1943 aretiran na svojem domu v Ozeljanu od Nemcev ter prepeljan v Gorico v zapore, od koder so ga odvedli v Nemčijo* na prisilno delo. Najprej se je nahajal v taborišču Dachau, potem pa je bil premeščen v kazensko taborišče Barth pri Rostocku. Tam je obolel za pljučnico in je po izjavi Birse Franca iz Rihenberka, stanujočega v Gorici, Piazza Cavour št. 10, baje umrl dne 28. maja 1944 ob* 11.30 uri. Ker je verjetno, da je Konič Anton resnično umrl dne 28. maja 1944 ob 11.30 uri za pljučnico, se na predlog Belingar Venčeslava, kmeta iz Ozeljana štev. 120 uvede postopek za dokaz smrti Konič Antona ter se mu postavi za oskrbnika Belingar Venčeslava, kmeta iz Ozeljana štev. 120. Poziva se vsakdo, ki mu je kaj znanega o* pogrešancu, da javi to tuk. sedišču ali oskrbniku do 31. marca 1947. leta. Po preteku tega roka in izvedbi dokazov bo sodišče odločilo o dokazu smrti. Sp 62/47 Žiberna Jožef pok. Jožefa in pok. Marije roj. Sedevčič, rojen dne 2. II. 1901 na Cesti, poročen, žel. delavec :n posestnik iz Ceste štev. 115, je bil ob požigu vasi Cesta aretiran, ker je bil terenec, in poslan v taborišče Dachau, od koder je bil odpeljan v taborišče Natz-weiler. Po sporočilu nekega tovariša iz, Trsta, je bil Žiberna Jožef januarja 1945 zelo slab ter je verjetno, umrl. Od tedaj ni n'kakega sledu več o njem. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Žiberna Jožefe, gospodinje iz Ceste (Sv. Križ) uvede postopek za proglasitev Žiberna Jožefa za mrtvega in se mu postavi za skrbnico Žiberna Jožefa, gospodnja iz Ceste. Poziva se Žiberna Jožef in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da javi tuk. sodišču ali skrbnici do 30. IV. 1947. • Po preteku tega roka in na ponovni predlog bo sodišče odločilo' o proglasitvi za mrtvega. Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini dne 4. januarja 1947 Sp 63/47 Koritnik Jože ž'v. Jožefa in žive Antonije roj. Koritnik, rojen dne 20. IX. 1921 v Lozicah, kmečki sin iz Lož e štev. 30, je oktobra leta 1944 iz, italijanske voj-, ske odšel v partizane in se javil v Bariju, od koder je odšel v prekomorsko brigado v Dalmacijo, kjer je služil v III. Prekomorski brigadi, III. bataljonu, II. četi, kot telefonist. Kot tak je baje padel v začetku novembra 1944 v bližini Kaštelnov.v pri Trogiru. Od tedaj ni o njem nikakega glasu več. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Koritnik Ane, kmečke hčerke iz Lozic štev. 30, uvede postopek za proglasitev za mrtvega Koritnik Jožefa In se mu postavi za skrbnico Koritnik Ana, kmečka hči iz Lozic štev. 30. Poziva se Koritnik Jože in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da to javi tuk. sodišču ali skrbnici do 30. IV. 1947. Po preteku tega roka in na ponovni predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega. Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini dne 4. januarja 1947. Sp 64/47-2 Nabergoj Franc živ. Antona in žive Frančiške roj. Žerjal, rojen dne 2. III. 1925 na Lozicah, kmečki sin iz Lozic štev. 31, je odšel dne 16. X. 1943 v partizane in je služil v Gradnikovi brigadi v III. četi, IV. bataljonu. Zadrževal se je v okolici Trnovskega gozda. Dne 6.1.1944, ko se je njegova edinica nahajala v Trebčah pri Črnem vrhu, so ob 7. uri' zjutraj iznenada napadli partizane Nemci, pri čemer je padlo 37 partizanov, med njimi baje tudi Nabergoj Franc. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Nabergoj Marije, kmečke hčerke iz Lozic štev.. 31, uvede postopek za proglasitev Nabergoj Franca za mrtvega in se mu postavi za skrbnico Nabergoj Marija, kmečka hči iz Lozic štev. 31. Poziva se Nabergoj Franc in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da javi to tuk. sodišču najkasneje do 15. aprila 1947. Po preteku tega roka in na ponovni predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega. Sp 90/46 Kofol Alojzij, rojen dne 19. V. 1912 v Čepovanu štev. 107, sin Alojzija in Frančiške Paglavec, kmet, je dne 10. IX. 1943 vstopil v NOV, kjer je najprej služil v 2. četi II. bataljona Gradnikove brigade, pozneje pa kot pomočnik brigadnega bolničarja. Ko je bil dne 3. XII. 1943 V. bataljon Gradnikove ..brigade na Mrzlem vrhu nad Otaležem nepričakovano'napaden od Nemcev, je za njim izginila vsaka sled. Ker je potemtakem verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog njegove svakinje Podgornik Mihaele iz Čepovana štev. 57, uvede postopanje za proglasitev za mrtvega in se Izdaja poziiv, da se o pogrešanem poroča sodišču ali s tem postavljeni skrbnici Podgornik Mihaeli. Kofol Alojzij se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kakšno vest o sebi. Po 15. marcu 1947 bo sodišče na vnovično- prošnjo odločilo o proglasitvi pogrešanega za mrtvega. Okrajno narodno sodišče v Grgarju dne 11. decembra 1946. Sp 92/46 Humar Viktor, rojen dne 6. XI. 1927 na Banjšicah štev. 29, samski, posestnikov sin, je bil februarja 1. 1944 mobiliziran v NOV in je nazadnje služil v III. bataljonu Kosovelove brigade kot kurir. Ko je bila Kosovelova brigada na Cvetno nedeljo 1. 1945 na Poreznu napadena o-a Nemcev, je za njim izginila vsaka sled. Ker je potemtakem verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog njegove matere Humar Amalije iz Banjšic štev. 29 uvede postopanje za proglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem -poroča sodišču ali s tem postavljeni skrbnici Humar Amaliji. Humar .Viktor se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače dà kakšno vest o sebi. Po 15. III. 1947 bo- sodišče na vnovično- prošnjo- odločilo o proglasitvi pogrešanega za mrtvega. Okrajno narodno sodišče v Grgarju dne 11. decembra 1946. Sp 95/46 Bončina Franc, rojen dne 11. IV. 1923 v Lo-mu nad Kanalom, samski, delavec, nazadnje stanuj-oč v Pri peči štev. 39, je dne 4. XI. 1943 vstopil v NOV, v kateri je bil uvrščen v etapno komando Gradnikove brgad-e. Ko so Nemci dne 17. XI. 1943 napadli Gradnikovo brigado, je od tedaj dalje izginila za njim vsaka sled. Ker je potemtakem verjetno, da bo- nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog njegovega očeta Bončina Alojzija iz Sedovca štev. 33, uvede postopanje za pr-ogasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o- pogrešanem poroča sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku Bončini Alojziju. Bončina Franc se poziva, da se zglasi pr-i podpisanem sodišču ali drugače dà kakšno vest o sebi. Po- 15. III. 1947 bo sodišče na vnovično prošnjo- odločilo o proglasitvi pogrešanega za mrtvega,. Okrajno narodno sodišče v Grgarju dne 11. decembra 1946. Sp 96-46 Jug Jožef, rojen dne 2. V. 1914 na Široki njivi štev. 87 (Levpa), sin Ludvika in Elizabete Skrt, samski, poljedelski delavec, je odšel decembra 1. 1942 v partizane. Ko je meseca aprila 1. 1943 padel pri Doblarjih s svojim' tovariši v italijansko zasedo, je od tedaj dalje izginila za njim vsaka sled. Ker je potemtakem verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog njegovega očeta Jug Ludvika iz Široke njive štev. 87 uvede postopanje za proglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem poroča sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku Jug Ludviku. Jug Jožef se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kakšno vest o sebi. Po 15, III. 1947 bo sodišče na vnovično prošnjo' odločilo o proglasitvi pogrešanega za mrtvega. Okrajno narodno sodišče v Grgarju dne 11. decembra 1946. Sp 97/46 Jug Franc, rojen dne 17. IV. 1910 v Avšjem štev. 55, sin Franca in Katarine Ipavec, oženjen, je za časa druge svetovne vojne služil v II. italijanskem pešpolku, s katerim je bil odposlan na Hrvaško. Maja 1. 1948 je njegova vojaška edinica sporočila njegovi ženi, da je pogrešan. Pozneje so ga baje videli v štabu XIII. divizije J. A., vendar pa od maja meseca 1. 1943 ni več o njem nobenih zanesljivih vesti. Ker je potemtakem verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog njegove' žene Jug Veronike v Avšjem štev. 55 uvede postopanje za proglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem poroča sodišču ali s tem postavljeni skrbnici Jug Veroniki. Jug Franc se poziva, da se zglasi pri1 podpisanem sodišču ali drugače da kakšno vest o sebi. Po 15. III. 1947 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi pogrešanega za mrtvega. Okrajno narodno sodišče v Grgarju dne 11. decembra 1946. Sp 106/46 Pavšič Izidor, rojen dne 26. IV. 1926 v Srednjem Lokovcu štev. 101, samski, kovač, je dne 5. II. 1943 odšel v partizane. Ko se je o Veliki noči 1. 1943 vračal s svojo četo z Dolenjske na Primorsko, je zbolel v Trnovskem gozdu na legarju in od tedaj dalje ni več o njem nobenih vesti. Ker je potemtakem verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog njegove matere Pavšič Manije iz Srednjega Lokovca štev. 101. uvede postopanje za proglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem poroča sodišču ali s tem postavljeni skrbnici Pavšič Mariji. Pavšič Izidor se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kakšno vest o sebi. Po 15. III. 1947 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo O' proglasitvi pogrešanega za mrtvega. Okrajno narodno sodišče v Grgarju dne 11. decembra 1946. Sp 112/46 Bizjak Silvester, rojen dne 26. XII. 1926 v Kalu nad Kanalom štev. 146, samski, kovaški vajenec, je po pripovedovanju lizvestiteljev po kapitulaciji Italije vstopil v NOV, v kateri je najprej bil uvrščen v I. Prekomorsko, pozneje pa v III. Krajiško proletersko brgado. Ko je bil maja 1.1944 v Bosni v bolnišnici in je obstojala nevarnost, da sovražnik zajame tudi bolnišnico, je ob evakuaciji iste na poti opešal in je od tedaj dalje izginila za njim vsaka sled. Ker je potemtakem verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog njegovega očeta Bizjaka Štefana iz Kala nad Kanalom štev. 146 uivede postopanje za proglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem poroča sodišču ali s tem postavljenemu skrbn ku Bizjak Štefanu. Bizjak Silvester se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kakšno vest o sebi. Po 15. III. 1947 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasivi pogrešanega za mrtvega. Okrajno narodno sodišče v Grgarju dne 11. decembra 1946. Sp 114/46 Pavšič Andrej, rojen dne 7. X. 1907 v Levpi štev. 85, samski, rudar-miner, je po pripovedovanju izve-stiteljev v Italiji vstopil v NOV, v kateri je bil po napadu na Drvar uvrščen v XIII. Hrvatsko brigado. Zadnjič so ga videli 1. 1944 v Sandžaku, ko je čakal na prevoz v bolnišnico. Od tedaj je izginila za njim vsaka sled. Ker je potemtakem verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog njegove matere Pavšič Marije roj. Bizjak iz Širokih njiv (Levpe) štev. 85 uvede postopanje za proglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem poroča sodišču ali s tem postavljeni skrbnici Pavšič Mariji. Pavšič Andrej se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kakšno vest o sebi. Po 15. III. 1947 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi pogrešanega za mrtvega. Okrajno narodno sodišče v Grgarju dne 11. decembra 1946. Sp 179/46 Ipavec Jožef, rojen dne 3. V. 1921 na Banjšicah štev,. 95, sin Jožefa in Emilije Bucik, samski, posestnikov sin, je po kapitulaciji Italije vstopil v NOV. V začetku marca 1. 1945 je bil ujet od Nemcev, ki so ga odpeljali v go-riške zapore. Po osvoboditvi Gorice se je prijavil za šoferja pri neki vojaški edinici in odšel v nepoznano smer. Od tedaj dalje je izginila za njim vsaka sled. Ker je potemtakem verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog njegove matere Ipavec Emilije iz Banjšic štev. 95 uvede postopanje za proglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem poroča sodišču ali s tem postavljeni skrbnici Ipavec Emiliji. Ipavec Jožef se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kakšno vest o sebi. Po 15. marcu 1947 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi pogrešanega za mrtvega. Okrajno narodno sodišče v Grgarju dne 11. decembra 1946. Sp 181/46 Šuligoj Silvester, rojen dne 4. XII. 1915 v Čepo-vanu štev. 153, sin Franca in pok. Kumar Marije, samski, delavec, je po pripovedovanju izvestiteljev novembra 1. 1944 vstopil v Bariju v NOV, nakar je bil še istega meseca odposlan v Split in od tam v Žužemberk. Poslednjič so ga videli konec meseca februarja 1945 v ljubljanskih policijskih zaporih in od tedaj dalje je za njim izginila 1 vsaka sled. Ker je potemtakem verjetno, da bo1 nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog njegovega očeta Šuligoj Franca iz Čepovana štev. 153 uvede postopanje za proglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogre- šanem poroča sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku Šuligoju Francu. Šuligoj Silvester se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kakšno vest o. sebi. Po 15. III. 1947 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi pogrešanega za mrtvega. Okrajno narodno sodišče v Grgarju dne 11. decembra 1946. Sp 186/46 Skok Rafael, rojen 7. IX. 1919 na Lokvah štev. 39, sin Petra in Marije Vinkler, samski, gozdni delavec, je bil dne 15. IV. 1944 mobiliziran v NOV in uvrščen v 2. četo II. bataljona Prešernove brigade. Po poročilu štaba IX. korpusa je od 30. X. 1944 dalje, ko je njegov bataljon padel v zasedo; na Luši, pogrešan. Ker je potemtakem verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog njegove matere Skok Marije ■■"L Lokev štev. 39 uvede postopanje za proglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem poroča sodišču ali s tem postavljeni skrbnici Skok Mariji. Skok Rafael se poziva, da se zglasi pri podpisanem sod'šču ali drugače da kakšno vest o sobi. Po 15. III. 1947 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi pogrešanega za mrtvega. Okrajno narodno sodišče v Grgarju dne 11. decembra 1946. Sp 192/46 S k r t Štefan, rojen 2. I. 1928 v Bizjakih štev. 38 (Levpa), sin Štefana in Skrt Amalije, samski, kmet, je dne 10. IX. 1943 vstopil v NOV in bil uvrščen v Gorško brigado. Ko se je ta brigada po borbah v okolici Gorice umaknila na Trnovsko planoto, so ga zadnjič v'deli na Lokvah. Od tedaj dalje je izginTa za njim vsaka sled. Ker je potemtakem verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog njegovega očeta Skrt Štefana iz Bizjakov (Levpe) štev. 38 uvede postopanje za proglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem poroča sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku Skrt Štefanu. Skrt Štefan pa se poz'va, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kakšno vest o sebi. Po 15. III. 1947 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi pogrešanega za mrtvega. Okrajno narodno sodišče v Grgarju dne 13. decembra 1946. Sp 200/46 Vončina Alojz, rojen dne 4. VI. 1903 v Gor. Tri-fouši štev. 38, sin pok. Jožefa in Rozalije Logar, poročen, delavec, je bil dne 8. X. 1943 mobiliziran v NOV, v kateri je bil uvrščen v 2. četo III. bataljona Gradnikove brigade. Ko je bila v začetku decembra 1943 Gradnikova brigada pri Ledinah napadena od Nemcev, se je, čeprav lahko ranjen, umaknil s to brigado na Šentviško goro, kjer je bila ponovno napadena od Nemcev. Od tedaj dalje je izginila za njim vsaka sled. Ker je potemtakem verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog njegove žene Vončina Ivane iz Gor. Tribuče štev. 36 uvede postopanje za proglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem poroča sodišču ali s tem postavljeni skrbnici Vončina Ivani. Vončina Alojz se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kakšno vest o sebi. Po 15. III. 1947 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi pogrešanega za mrtvega. Okrajno narodno sodišče v Grgarju dne 13. decembra 1946. Sp 204/46 Ipavec Ivan, rojen dne 27- XII. 1911 v Moderzeli štev. 118 (Levpa), sin pok. Franca in Marije Jakopič, oženjen, kmet, je dne 14. IX. 1943 vstopil v NOV, v kateri je bil uvrščen v 2. četo II. bataljona Gradnikove brigade. Sredi novembra 1. 1943 je bil po pripovedovanju izvesFteljev zaradi bolezni odpuščen iz vojaške službe. Od tedaj dalje je izginila za njim vsaka sled. Ker je potemtakem verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog njegove žene Ipavec Martine iz Moderzeli (Levpa) štev. 118 uvede postopanje za proglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem poroča sodišču ali s tem postavljeni skrbnici Ipavec Martini. Ipavec Ivan se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kakšno vest o sebi. Po 15. III. 1947 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi pogrešanega za mrtvega. Okrajno narodno sodišče v Grgarju dne 13. decembra 1946. Sp 207/46 Murovec Janko, rojen dne 18. X. 1917 v Čepu-vanu štev. 48, sin Neže Murovec, samski, poljedelski delavec, je bil dne 15. I. 1944 skupno s sedmimi drugimi tovarsi odposlan od Gradnikove brigade v šofersko šolo Od tedaj dalje je za njim in njegovimi tovariši izginila vsaka sled. Ker je potemtakem verjetno,- da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog njegove matere Murovec Neže iz Čepovana štev. 48 uvede postopanje za proglasitev za mrtvega 'n se izdaja poziv, da se o pogrešanem poroča sodišču ali s tem postavljeni skrbnici Murovec Neži. Murovec Janko se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kakšno vest o sebi. Po 15. III. 1947 bo sodeče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi pogrešanega za mrtvega. Okrajno narodno sodišče v Grgarju dne 13. decembra 1946. Sp 93/46 Bitežnik Martin, rojen dne 9. XI. 1919 v Ravneh štev. 47, sin pok. Antona in Karoline Humar, samski, mesar, je po kapitulaciji Italije vstopil v NOV, v kateri je bil od decembra 1944 dalje politični komisar II. čete pri inženirsko-tehničnem bataljonu XXXI. divizije. Ko so Nemci pri svoji zadnji' ofenzivi napadli naše edinice na Poreznu, je od tedaj dalje izginila za njim vsaka sled. Ker je potemtakem verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog njegovega varuha Hvala Ivana iz Raven štev. 47 uvede postopanje za proglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem poroča sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku Hvala Ivanu. Bitežnik Martin se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kakšno vest o sebi. Po, 15. III. 1947 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi pogrešanega za mrtvega. Sp 210/46 Mavri Leopold, rojen dne 24. IV. 1906 v Srednjem Lokovcu štev. 88, sin Ivana in Margarete Šuligoj, oženjen, kmet, je po kapitulaciji Italije vstopil v NOV, v kateri je b 'l najprej uvrščen v Goriško, pozneje pa v V. bataljon Gradnikove brigade. Odkar je bil ta bataljon dne 15. decembra 1943 na Mrzleku iznenada napaden od Nemcev, je za njim izginila vsaka sled. Ker je potemtakem verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog njegove žene Mavri Pavline iz Srednjega Lokovca štev. 83 uvede postopanje za proglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem poroča sodišču ali drugače da kakšno vest o sebi. Po 15. III. 1947 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi pogrešanega za mrtvega. Okrajno narodno sodišče v Grgarju dne 21. decembra 1946. Sp 215/46 Skok Lambert, rojen dne 14. IX. 1926 v Gornji Tribuši štev. 4, sin Ferdinanda in Marije Hvala, samski, delavec, je bil dne 8. III. 1945 mobiliziran v NOV in uvrščen v delavski bataljon. Ko je bil ta bataljon obenem z drugimi edinicami napaden od Nemcev na Poreznu 1. 1945 na cvetno nedeljo, je za njim izginila vsaka sled. Ker je potemtakem verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog njegove matere Skok Marje iz Gor. Tribuše štev. 4 uvede postopanje za proglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem poroča sodišču ali s tem postavljeni skrbnici Skok Mariji, Skok Lambert se poZiVa, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kakšno vest o sebi. Po 15. III. 1947 bo sodišče na vnovično prošnjo’ odločilo o proglasitvi pogrešanega za mrtvega. Okrajno narodno sodišče v Grgarju dne 21. decembra 1946. Sp. 217/46 Sedej Ludvik, rojen 8. avgusta 1917 na Vojskem štev. 95, sin Jakoba in Marije Jereb, samski, čevljar, je po kapitulaciji Italije vstopil- v NOV, v kateri je b:,l januarja 1. 1944 od KM na Vojskem premeščen v II. bataljon Gradnikove brigade. Odkar je avgusta 1. 1944 spremljal ranjence iz Cerknega na Notranjsko, je za njim izginila vsaka sled. Ker je potemtakem verjetno, da bo nastopila zako-nita domneva smrti, se na predlog njegove sestre Sedej' Terezije iz Gor. Tribuše štev. 95 uvede postopanje za proglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem poroča sodišču ali s tem postavljeni skrbnici Sedej Tereziji. Sedej Ludvik se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kakšno vest o sebi. Po 15. marcu 1947 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o' proglasitvi pogrešanega za mrtvega. Okrajno narodno sodišče v Grgarju dne 21. decembra 1946 Sp. 218/46 Sedej Viktor, rojen dne 24. februarja 1922 na Vojskem štev. 95, sin Jakoba in Marjane Jereb, samski, rudar, nazadnje stanujoč v Zagorju ob Savi je po poročilu izvestiteljev dne 17. avgusta 1944 odšel v partizane in se od tedaj dalje ni več oglasil. Ker je potemtakem verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog njegove sestre Sedej Terezije iz Gor. Tribuše uvede postopanje za proglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem poroča sodišču ali s, tem postavljeni skrbnici Sedej Tereziji. Sedej Viktor se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kakšno vest o sebi.. Po 15. marcu 1947 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo O1 proglasitvi pogrešanega za mrtvega. Okrajno narodno sodišče v Grgarju dne 21. decembra 1946. * Žbogar Stanko, rojen dne 2. maja 1913 v Avčah štev. 42, sin Ivana in Katarine Šuligoj, samski, zidar, je po kapitulaciji Italije vstopil v NOV, v kateri je bil uvrščen v I. bataljon Gradnikove brigade kot strojničar. Ko je bila Gradnikova brigada na Veliki teden 1. 1945 pri Mrzli Rupi napadena od Nemcev, je za njim izginila vsaka sled. Ker je potemtakem verjetno, da bo nastopila zakonita domneva 'smrti, se na predlog njegovega očeta Žbogarja Ivana iz Avč štev. 41 uvede postopanje za proglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem poroča sodišču ali' s tem postavljenemu skrbniku Žbogarju Ivanu. Žbogar Stanko se poziva, da se zglasi pfi podpisanem sodišču ali drugače da kakšno vest o sebi. Po 15. marcu 1947 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi pogrešanega za mrtvega. Okrajno narodno sodišče v Grgarju dne 21. decembra 1946. Sp 225/46 Šuligoj Ludvik-, rojen dne 15. maja 1912 v Gor. Tribuši štev. 210, sin Antona in Alojzije Muravec, oženjen, mizar, je bil dne 21. junija 1944 iz tržaških zaporov odpeljan v Dachau, kjer je bil vpsan pod štev. 74.485. Odkar je bil po poročilu RKS dne 17. avgusta 1944 premeščen v taborišče Natzweiler, je za njim izginila vsaka sled. Ker je potemtakem verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog njegove žene Šuligoj Marije iz Gorenjega Lokovca štev. 218 uvede postopanje za proglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem poroča sodišču ali s tem postavljeni skrbnici Šuligoj Mariji. Šuligoj Ludvik se poziva, da se zglasi pri' podpisanem sodišču ali drugače da kakšno vest o sebi. Po 15. marcu 1947 bo sodišče na vnovično' prošnjo odločilo O' proglasitvi pogrešanega za mrtvega. Okrajno narodno sodišče v Grgarju dne 21. decembra 1946. Sp 273/46 - Krivec Gabrijel, rojen 24. marca 1897 v Jesenici, kmečki delavec, stanujoč Jesenice štev. 42, okraj Idrija-Cerkno, je stopil v novembru 1944 v NOV ter je bil dodeljen v II. četo I. bataljona Vojkove brigade kot borec. Njegovi toyariši so povedali, da so ga v;ideli še 25. marca 1945 v Lokvah pri Cepovanu med zadnjo ofenzivo. Po tem času pa ni o pogrešanem nikake vesti več. Ker je tedaj verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se uvede na predlog njegove žene Krive.c Marije postopanje za proglasitev imenovanega za mrtvega. Poziva se Krivec Gabrijel in vsakdo, komur je kaj znanega o njegovi nadaljnji usodi, da to javi sodišču ali s tem postavljeni skrbnici Krivec Mariji, kmečki delavki, Jesenica pri Cerknem štev. 42. Po 1. maju 1947 bo sodišče po izvedbi dokazov in na ponovni predlog odločilo o proglasitvi! za mrtvega. ' Okrajno narodno sodišče Idrija-Cerkno dne 26. novembra 1946 Sp 280/46—2 Sedej Josip, rojen 18. marca 1909, posestnik, stanujoč v Ravnah štev. 38 okraj Idrija-Cerkno, je odšel k partizanom dne 16. septembra 1943 v smeri proti Gorici. Že kakih 10 dni PO' njegovem odhodu pa je bi' po pripovedovanju Klavžar Andreja, ki je pozneje padel, ranjen v roko. Od tega časa dalje ni prišla o njem nobena vest. Ker je tedaj verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se uvede na predlog njegove žene Sedej Viktorije postopanje za proglasitev imenovanega za mrtvega. Poziva se Sedej Josip in vsakdo, komur je kaj znanega o njegovi usodi, da to javi sodišču ali s tem postavljeni skrbnici Sedej Viktoriji, posestnici cfc Raven štev. 38. P-o 1. maju 1947 bo sodišče po izvedbi dokazov in na ponovni predlog odločilo o proglasitvi za mrtvega. Okrajno narodno sodišče Idrija-Cerkno dne 26. novembra 1946 Sp 281/46—2 * Skok Peter, rojen 26. junija 1905, delavec, stanujoč v Ravnah štev. 39 okraj Idrija-Cerkno, je odšel dne 1. februarja 1943 k partizanom,, o njegovem odhodu ga je ob neki priliki še videl Mažgon Milan iz Raven štev. 40. Po tem času pa ni bilo mogoče izvedeti ničesar več o njegovi usodi. Ker je tedaj verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se uvede na predlog njegove žene Skok Julijane postopanje za proglasitev imenovanega za mrtvega. Poziva se Skok Peter in vsakdo, komur je kaj znanega o njegovi usodi, da to javi sodišču ali postavljeni skrbnici Skok Julijani, poljedelki iz Raven štev. 39. Po 1. maju 1947 bo sodišče po izvedbi dokazov in na ponovni predlog odločilo o proglasitvi za mrtvega. Okrajno narodno sodišče Idrija-Cerkno dne 26. novembra 1946 Sp 282/46—2 Velikonja Anton, rojen 4. januarja 1906 v Dolenji Otlici, mali posestnik, stanujoč v Čekovniku štev. 38 MNOO Idrija, je odšel v partizane dne 15. septembra 1943 ter je služil v poslednjem času v Vojkovi brigadi. Od časa do časa se je oglašal na domu, od aprila 1945 dalje pa ni bilo od njega nikakega glasu več. Ker je tedaj verjetno, da bo- nastopila zakonita domneva smrti, se uvede na predlog njegove žene Velikonja Pavle, posestnice iz Čekovnika štev. 38, postopanje za proglasitev imenovanega za mrtvega. Poziva se Velikonja Anton in vsakdo, komur je kaj znanega o usodi pogrešanca, da to javi sodišču ali postavljeni skrbnici Velikonja Pavli, posestnici iz Čekovnika štev. 38. Po 1. maju 1947 bo sodišče po izvedbi dokazov in na ponovni predlog odločilo o proglasitvi za mrtvega. Sp 284/46—2 Medved Anton, rojen 19. decembra 1913 v Godoviču, kmečki delavec, stanujoč v Godoviču štev. 34, je po razpadu Italije odšel v partizane. Zadnjikrat se je javil 12. februarja 1944. Od tega časa dalje ni bilo od njega nikakega glasu več. Nekaj časa je bil na komandi mesta Čepovan. Ker je tedaj verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se uvede na predlog njegove matere Medved Marije, posestnice iz Godoviča štev. 34, postopanje za proglasitev imenovanega za mrtvega. Poziva se Medved Anton in vsakdo, komur je kaj znanega o usodi pogrešanca, da to javi sodišču ali postavljeni skrbnici Medved Mariji, posestnici iz Godoviča štev. 34. Po 1. maju 1947 bo sodišče po izvedbi dokazov in na ponovni predlog odločilo o proglasitvi za mrtvega. Okrajno narodno sodišče Idrija-Cerkno dne 26. novembra 1946 Sp 292/46—2 Golob Andrej, rojen 18. novembra 1909 v Orehku, posestnik, stanujoč v Šebreljah 87, okraj Idrija-Cerkno, je odšel k partizanom v septembru 1943. Dodeljen je bil najprej kot kuhar Vojkovi brigadi, nato je bil obveščevalec Bazoviške brigade in končno1 je bil postavljen v Kosovelovo brigado kot učitelj. Po nepopolnih vesteh je baje v letu 1944 padel v bližini Ledin. ’ Ker je tedaj verjetno, da fco nastopila zakonita domneva smrti, se uvede na predlog njegove žene Golob Katarine postopanje za proglasitev 'imenovanega za mrtvega. Poziva se Golob Andrej in vsakdo, komur je kaj znanega o usodi pogrešanega, da to javi sodišču ali postavljeni skrbnici Golob Katarini, posestnici iz Šebrelj štev. 87. Po 1. maju 1947 bo sodišče po izvedbi dokazov in na ponovni predlog odločilo o proglasitvi za mrtvega. Okrajno narodno sodišče Idrija-Cerkno dne 26. novembra 1946 Sp 297/46 Ferjančič Feliks, rojen 16. maja 1906 v Čekovniku, finančni uradnik v pok., stanujoč v Idriji, Rudarska ulica 14, je po razsulu Italije vstopil koncem 1. 1943 v NOV. Nahajal se je v raznih edinicah. Po pripovedovanju Šubic Franca je bil v začetku januarja 1945 poslan iz VII. Korpusa v Beli krajini v IX. Korpus na Primorskem, kamor pa ni prišel, ker je bil med potjo zajet od Nemcev in domobrancev in baje z ostalo skupino vred ustreljen. Ker je tedaj verjetno1, da to nastopila zakonita domneva smrti, se uvede na predlog njegove žene Ferjančič Pavle postopanje za proglasitev za mrtvega. Poziva se Ferjančič Feliks in vsakdo, ki mu je o- po-grešancu kaj znanega, da to poroča sodišču ali1 s tem postavljeni skrbnici Ferjančič Pavli iz Idrije, Rudarska ulica 14. Po 1- maju 1947 bo sodišče po izvedbi dokazov in na ponovni predlog odločilo o proglasitvi za mrtvega. Okrajno narodno Sodišče Idrija-Cerkno dne 9. decembra 1946. Sp 308/46—2 Bajt Josip, rudar, rojen 3. marca 1900 na Vojskem, stanujoč v Idriji, Ulica sv. Trojice štev. 9, je odšel v jeseni 1944 k partizanom. Dodeljen je bil v etapno kuhinjo v Cerknem in baje pripadal XXXI. diviziji. Od njegovega odhoda dalje ni poslal nobenega poročila. Po sporočilu nekega tovariša naj bi imenovani padel v aprilu 1945 v bližini Porezna. Ker je tedaj verjetno, da to nastopila zakonita domneva smrti, se uvede na predlog njegovega svaka Bonča Pavla postopanje za proglasitev pogrešanega za mrtvega. Poziva se Bajt Josip in vsakdo, komur' je kaj znanega o usodi pogrešanca, da to javi sodišču ali s tem postavljenemu skivnikiL Bonča Pavlu, rudarju iz Idrije, Ulica sv. Trojice štev. 9. Po 1. maju 1947 bo sodišče na vnovičen predlog in po izvedbi dokazov odločilo o proglasitvi za mrtvega. Okrajno narodno sodišče Idrija-Cerkno dne 9. decembra 1946. Sp 309/46 Sedej Janez, rojen 16. maja 1906 v Gorenjih Novakih, kovač, stanujoč v Gorenjih, Novakih štev. 45, je odšel dne 26. februarja 1943 k partizanom v Južno-Pn-morski odred. Poleti 1943 se je nahajal kot borec v Gubčevi brigadi. Od tega časa dalje pa ni od njega nikakln poročil več. Ker je tedaj verjetno, da to nastopila zakonita domneva smrti, se uvede na predlog njegove žene Sede] Alojzije postopanje za proglasitev pogrešanega za mrtvega. Poziva se Sedej Janez in vsakdo, komur je kaj znanega o usodi pogrešanca, da to javi sodišču ali s tem postavljeni skrbnici Sedej Alojziji, šivilji iz Gor. Novakov štev. 21. Po 1. maju 1947 bo sodišče na vnovičen predlog in po izvedbi dokazov odločilo o proglasitvi za mrtvega. Okrajno narodno sodišče Idrija-Cerkno dne 9. decembra 1946. * Sp 314/46 Sedej Filip, rojen 21. junija 1915 v Gorjah, kmečki delavec, stanujoč v Gorjah štev. 78, je vstopil v partizane 7. maja 1943. Nekaj časa je bil v Vojkovi, nato pa v Kosovelovi brigadi. Udeležil se je boja z Nemci v Trnovskem gozdu 16. februarja 1943 ter je od tedaj naprej pogrešan. Ker je tedaj verjetno, da to nastopila zakonita domneva smrti, se uvede na predlog njegove žene Sedej Frančiške postopanje za proglasitev imenovanega za mrtvega. Poziva se Sedej Filip in vsakdo, komur je kaj znanega o usodi pogrešanega, da to javi sodišču ali s tem postavljeni skrbnici Sedej Frančiški, bajtarici iz Gori j štev. 78 KNOO Trebenče. Po 1. maju 1947 bo sodišče na vnovičen predlog in po izvedbi dokazov odločilo' o proglasitvi za mrtvega. Okrajno narodno sodišče Idrija-Cerkno dne 9. decembra 1946. ¡¡» Sp 316/46-2 Čufar Franc, rojen 2. oktobra 1902 v Jesenici KNOO Zakriž, stanujoč isto tam’štev. 38, delavec, se je nahajal kot borec v Vojkovi in Kosovelovi brigadi. Dne 25. marca 1945 je bil obenem z drugimi tovariši ujet od Nemcev in baje ustreljen. Ker je tedaj verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se uvede na prošnjo njegove žene Čufar Marije postopanje za proglasitev pogrešanega za mrtvega. Poziva se Čufar Franc in vsakdo, komur je kaj znano o usodi pogrešanega, da to javi sodišču ali s tem postav- ljeni skrbnici Čufar Mariji, bajtarici, Jesenica štev. 38 KNOO Zakriž. Po 1. maju 1947 bo sodišče na ponoven predlog in po izvedbi dokazov odločilo o proglasitvi za mrtvega. Okrajno narodno sodišče Idrija-Cerkno dne 9. decembra 1946. Sp 338/46 Zajc Anton, rojen 17. januarja 1903 v Plužnjah, posestnik, stanujoč v Plužnjah štev. 42 KNOO Otalež, je odšel v partizane 16. februarja 1943 na Vojsko. Od tu je odšel na Dolenjsko. Po pripovedovanju Jereb Ivana pa je konec junija 1943 prišel obenem z drugimi tovariši v neko italijansko zasedo v bližini žuženberka, ter je od tedaj pogrešan. Ker je tedaj verjetno1, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se uvede na predlog njegove žene Zajc Frančiške postopanje za proglasitev pogrešanega za mrtvega. Poziva ze Zajc Anton in vsakdo, komur je kaj znanega o usodi pogrešanca, da to javi sodišču ali s tem postavljeni skrbnici Zajc Frančiški, posestnici iz Pluženj štev. 42. Po 1. maju 1947 bo sodišče na ponoven predlog in po izvedbi dokazov odločilo o proglasitvi za mrtvega. Okrajno narodno sodišče Idrija-Cerkno dne 9. decembra 1946. Sp 346/46—2 * Vončina Ciril, rojen 1. julija 1906 v Krnicah, posestnik, stanujoč v Krnicah štev. 46, je odšel 11. marca 1943 v partizane ter je bil dodeljen v II. bataljon Cankarjeve brigade. Po pripovedovanju nekaterih tovarišev se pogrešani ni vrnil iz nekega Boja v okolici Novega mesta. Ker je tedaj verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se uvede na predlog njegove žene Vončina Ivanke postopanje za proglasitev pogrešanega za mrtvega. Poziva se Vončina Ciril in vsakdo, komur je kaj znanega o usodi pogrešanca, da to javi sodišču ali s tem postavljeni skrbnici Vončina Ivanki, posestnici dz Krnic štev,. 46. Po 1. maju 1947 bo sodišče po izvedbi dokazov n pritegnitvijo vseh razpoložljivih delovnih moči pdd vodstvom tehničnega strokovnjaka obnovi porušena naselja po predloženem in odobrenem obnovitvenem načrtu; f) da po možnosti od pristojnih vojaških oblasti izposluje pritegnitev delovnih moči, zlasti iz vrst vojnih ujetnikov, ter jim odrejuje delo po njihovi strokovni usposobljenosti. Zadružni delež znaša 500.— lir in se mora vplačati ob vstopu v zadrugo'. Vsak zadružnik jamči še s petkratnim zneskom vpisanih deležev. Zadruga razglaša svoje priobčitve na zadružni razglasni deski. Vabila na skupščine pošlje poleg tega vsem NOO, v območju katerih posluje, in vsem članom, slednjim najmanj 8 dni pred skupščino. Upravni odbor sestavljajo: predsednik, podpredsednik, tajnik, blagajnik in 3 člani. Vsako leto izstopi tretjina odbornikov. Zadrugo zastopa upravni odbor in za njo podpisujeta po 2 člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati pooblaščeni uslužbenec zadruge. Vpis zadruge Dne 12. decembra 1946 se je vpisala v zadružni register zadruga: Besedilo zadruge: Obnovitvena zadruga z o. j. v Št. Petru na Krasu. Sedež zadruge: Št. Peter na Krasu, okraj Postojna. Zadruga je bila ustanovljena na skupščini 26. maja 1946 za nedoločen čas. Naloga zadruge je: a) da pod vodstvom tehničnega strokovnjaka prouči terenske razmere in izdela obnovitveni načrt za svojo vas; b) da pod vodstvom gospodarskega strokovnjaka izdela proračun obnovitvenih del za vsakega posameznega člana in za celokupen okoliš; nadalje dotoči višino obremenitve v delu in odplačilni načrt za vsakega člana; c) da posreduje med člani in narodno oblastjo ureditev zemljiškoknjižnih, služnostnih in drugih event. spornih odnosov (komasacija); č) da preskrbuje kredit za nabavo materiala in izvedbo obnovitvenih del; d) da skupno nabavlja in izdeluje,' zbira in porazdeljuje med svoje člane gradbeni material; e) da s pritegnitvijo vseh razpoložljivih delovnih moči pod vodstvom tehničnega strokovnjaka obnovi porušena naselja po predloženem in odobrenem obnovitvenem načrtu; f) da po možnosti od pristojnih vojaških oblasti izposluje pritegnitev delovnih moči, zlasti iz vrst vojnih ujetnikov, ter jim odreja delo po njihovi strokovni usposobljenosti. ‘Zadružni delež znaša 1000.— lir in se mora vplačati ob vstopu v zadrugo. Vsak zadružnik jamči še z 20kratnim zneskom vpisanih deležev. Zadruga razglaša svoje priobčitve na zadružni razglasni deski. Vabila na skupščino pošlje poleg tega vsem NOO, v območju katerih posluje, in vsem članom, slednjim najmanj 8 dni pred skupščino. Upravni odbor sestavljajo: predsednik, podpredsednik, tajnik, blagajnik in 2 člana. Vsako leto izstopi tretjina odbornikov. Zadrugo zastopa upravni odbor in za njo podpisujeta po dva člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati pooblaščeni uslužbenec zadruge. Člani upravnega odbora so: 1. Dekleva Ivan, Petelinje 65, predsednik, 2. Čepirlo Franc, Petelinje 14, tajnik, 3. Požar Franc, Št. Peter 69, blagajnik, 4. Šajn Franc, Juršče, odbornik, in 5. Smrdelj Alojz, Trnje, odbornik. Okrožno narodno sodišče v Postojni dne 12. decembra 1946. Zt 76/46-2 Člani upravnega odbora so: 1. Požar Viktor, Dol. Vreme 12, predsednik, 2. Prelc Jakob, Dol. Vreme 31, podpredsednik, 3. Prunk Franc, Dol. Vreme 4, tajnik, 4. Hreščak Franc, Dol. Vreme 22, odbornik, 5. Prelc Alojz, Barka štev. 42, odborn'k, 6. Počkar Anton, Barka štev. 56, odbornik, 7. Prunk Maks, Dol. Vreme 6, odbornik. Okrožno narodno sodišče v Postojni dne 12. decembra 1946. Zt 75/46-2