odarske, obrtniške in narodne. Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr pošiljane po poati pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani sredo julija 1863. Gospodarske stvari. Odprto písemce Gorenkam o sviloreji. Letošnji pridelek svile na Goriškem Ljube Novice \a rađa vas preberam , pa se mi čudno zdi, da iz Gorenskega nobene novice zastran drugim in marsikaj o sviloreji tudi Opačjeselo na Goriškem 20. rož. S. da bi Slovenci na Kranjskem in Štajarskem svilorejcetti Vem murvo- in sviloreje ne najdem. « ? ki so že nobeden ne oglasi, naj jez iz svoje nove lepe Liburnije, par vrstic pišem. e več let se moj stric Jože Pohar Ker se tedaj o tem domačije, iz u a ui uiuvcuvii lia jlvi »lij oivciii ili KJ lcij aiorvcm , xvx ov ííu vec let se ulo] s letos toliko murv zasadili, radi kaj slišali o uspehu le- v Poljčah na Gorenskem tošnje sviloreje (židnega pridelka). Ker živim v okraji, so že večkrat nekoliko židnih Pužman z rejo murv ukvarjajo ; črvičev za tudi časov kjer se brez razločka vsi Ijudje od starodavnih s svilorejo pečajo, naj povem, kako se nam je kaj letos lani pa precej veliko. skušnjo imeli y ne prve dni stane težko, tudi deleč ga je moje črviče , Slučajno je bil tukaj Talijan, ki zdravo seme iti; vidil po kterih seme sem imela od strica. Koi sponesla. Od začetka je kazala kaj lepo ; tega mesca je deževno in mrzlo vreme sila črvičev po- si kupi in praša: od kod je seme? Na odgovor: „^ davilo. Vendar nam je ostal še lep pridelek, kakoršnega Gorensko-Kranjskega", io nemudoma odrine k mojemu v y I i • • i • n v« i • _ _ _ iJ __o ' »/ . _ _ »/ ze vec let nismo imeli, omem reči přišel v našo županijo da je lep krajcar stricu v Poljče. Njegove kokone brez ovinka kupi kJIJJ t^L-H X KsKsL j VA.CA» J^ l^lf íviwjvwi Ceravno letos ni toliko kupca iz Laškega, kakor KHKor druge leta, Ker u, ki ju uu un» ^u- zorník omenil. » ťužmanom se pogodi po 4 gold, za večidel naši sosedje iz bližnje Furlanije, funt kokonov; Katrica in njeni oče (pridni murvorejec, ker podá se tudi ti, ki jo od nas ku- Zarnik omenil. Katrici begunski, ktere uljudnost je naš so Pužmanom se pogodi po gold. ima dobro blago še zmiraj svojo ceno. Galeto zivorumeno Pretnar — Jura po domaće) sta pa ceno bolj napela da Talijan ni mogel nič opraviti. Vendar mu je pšenične barve plačujejo do 1 gld. 20 kr. in kaj malega z belo zmešano pa od 60 do 90 kr. funt; čisto bela ima pa res nizko ceno. Sicer pa veljá tù, kar pri vsaki izvanredni kupčii, da blago nima stáno- jezusem jih kupila" od Katrice za se in za ^Talijana po tako bilo žal, da tako lepih, popolnoma zdravih svilodov ni kupil. Pa kaj mu je bilo storiti? Meni se priporoči, in vitne cene, marveč kakor okoljnosti nanesejo. Sicer to- Slovenci na Goriškem , ki so se v pretečenih zijo naši gold. Iz tega semena sem jih izredila letos prav po goldinarji letih visoke cene privadili, da je letos nekako prenizka; pravijo, daje predivo dražje od svile in da se potem imt.. ^ LUUi At3 pu ëUlumaiJl? _ ±VJVj lumuv zuese takem ne izplača se s svilorejo zaytako majhen dobiček vendar sto goldinarjev! Lepi denarci za podporo gospo- srečno, pa sem jih dober kup — le po goldinarji — prodala, ker Lah ne mara za primorsko seme. Pa v Božje ime! naj so tudi le po goldinarji, — 100 funtov znese ukvarjati. Al če pomislimo, da si kmet zraven svojih kmetiških opravil brez silnih težav kar na lahkem kakih dinj i ! Zavoljo Pužmanovega in Katričnega semena mi 50 do 60 gold, v kratkem času Čamo prisluži, se koj prepri- pa Talijan malo pisal, da se je prav O----- ' ---------------x---------7-- %) JL L nuiaiv - iz Bresije - j^nu^ y uai ox jj da so take tožbe krive. Po mojem mnenji ne zdravega semena za drugo leto nakupi. pride dobro poneslo, m da ? da si na Gorenskem gré nikakor lakovno gledati na velik dobiček pri Funt kokonov dá laško unco jajčic; unca se pa na vsakem posameznem pridelku, marveč ukupnost vseh Laškem po 8 do 12 gold, prodajo; zato naj Gorenci in pridelkov se mora v ozir jemati. En obilen proizvod Gorenke, ki imajo zdrave črviče, pošteno ceno posta-drugemu ceno spodbija. Ce bo svile obilno, bo tudi vijo : y na eno stran, da dobro prodajo, na drugo pa da predivo, platno in druga obleka^ boljši kup, kar je pro- Talijana ne oplašijo preveč s preveliko ceno. stim Ijudem od veče koristi. Čudim se y da Ijudje so kakor volk na dobiček, ravno pri sviloreji ; več- krat brez velike sile v pest pridejo odrtnikom vse ki jim lep del dobička odnesejo. Skoraj vsako leto dohajajo nam laški širokoustniki, ki Ijudem svilno seme s to- lorejke. In tako sklenem svojo revno pisarijo. Pozdravljam pa Katrico in druge pridne svi- Gorenke, posebno k nam îasKi siroKousraiKi, ki îjuaem svnno seme s to- pisala, kako smo tukaj božje drevo nasadili, in kako liko hvalo vrivajo proti temu, da bi jim četvrtino ali se na njem same gosence pasejo in svilo delajo, ktero celó tretiinn firirlelka ka. niih Rp.mp. nlačaK. Tn ip. rmň t^lií«^ ^att« . ^ »i^o nv^rvív» a Ako Vam je to pismo všec / ? CKLUL J Kj \j\J JJ101JJ.W V OUU y T aiii KJ U11 kako smo tukaj božje drevo nasadili Vam bom drugikrat kako celó tretjino pridelka za njih seme plaćali. To očividná odrtija ? ker za do goldinarjev semena tir- je pac Talijan zove: „Seta dei poveri ? to je j » žida ubogih. M i n c a. o letnji Čez 30 gold, pridelka. S tako zvijačo več-cele vasi v kremplje dobijo. Smehijaje se pobirajo Brsecu v Istri 22. junija 1863. ob svojem Času svoje prenapete obresti kmet da mu nehvaležna sviloreja premalo dobička vrže. ni skušnja dovelj zmodrila našega ljudstva ! pa toži v _ Cl 4 > Se Prezrli ste, častita gospá, kar so „Novice" se le unidan pisale o gospodarji Net u in lani in predlanskem o gospodu Florianu in druzih. Al drago nam je, da niste zapazili le-teh spisov, ker sicer bi se ne bili oglasili danes, in nas list bi bil na »kodi za domoljubno pisateljco , ki se je prva spustila v gospodarske stvari. Hvala l Prosimo le večkrat kaj. Vr. •J 02 Poglavitiie bolezni sađnega drevja. Iz Franc Jost-ove sadjoreje. Veliki vrtnar Franc Jost v Tečnu na Labi na Ce- v drevo tako vperila, da je mezdro in belino na- padla y in ze krog m drevesu že klenka pogin obilega soka, pušeaj drevesu krog razjedla, počni kar hočeš skem govori zastran poglavitnih bolezen sadnili dreves kjer drevo stoji, drenaži jih tako-le in priporoča kako lezni varuj ej o in sicer naj se zdrave drevesa bo- y Da se mlade drevesca ne po- ceví, po kterih se vlaga odteka. Izhaja bolezen pa od pre-ali če so premokre tla, to je, > naredi pod zemljo sušé. Da jim skorja ne popoka. Da izrastkov ali kilj ne dobivajo. 4. Kaj je pereči ogenj Kdaj se rast v soku zaduší. Trohljivost. Zlatenca. smolika pri drevji. Gnjiloba v peški ali koščici. Kaj je Kaj je rak, in 9. kaj so lišaji na drevji? Razun tega moraš pa vse ožgane dele do zdravega lesa izrezati in ožganino vso odpraviti, z dobrim dre-vesnim mazilom zamazati in s cunjo ovezati. Kdor to o vezo vanje pridno in o pravém času ponavlja, bo drevo pogina otel. (Dal. prih.) 1. Ce se mlade sadne drevesa susé. ki Pogostoma se tù in tam mlade drevesca nahajajo, o pravem času spomladi ne odganjajo, ali pa komaj boi lenij per pozeno j ali pa še le proti poletj oze- Take dr iskati, ali trdo ali se morajo natanko pregledat 11 i • f 1 i ahlo v guglejo sèm ter m se korenine, ali jih • > zem 1j i stoj ako stoje pre-rahlo 7 kopaj jih in preglej jim misi glodal Ako omulil tjdeš štakori i, červovi ali mramori i y da jim je ta mrces korenine ? pr jim oškrnjene kor Presadi drevo, če ti letni cas nekoliko veje. v kak bolj senčnat kraj in dobi in prikrajšaj pnpusca, boš vidil, da prst ? zalivaj ga po boš po tem opravilu potrebi pogostoma, pa o t e 1 HHmH^^I^^^^I njeno, pa vendar hira, mu primanjkuje morda živeža, zraka in solnca, ali pa ni zemlja za-nj, da boleha; pre- Ce pa je drevo dobro ul dari vse to dobr pa odv 7 kar je krivega 2 Ce lup ali skorja razpoka Vzrok te napake je večidel preobili sok v drevesu. Ta bolezen pa drevo tudi rada napada; posebno če je jesen vlažna in gorka bila, potem pa nanagloma huda zima pritisne, sok ni še časa imel, da bi bil nazaj stopil. Ravno taka je tudi, če jamejo drevesca zgodaj spomladi čvrsto odganjati, in mesca sušca (marca) nastopi hud mraz jim sok zadrží, in od tega jim lup rad popoka kar se na naših vrtih sèm ter tjè prav dostikrat vidi. Ce je sicer drevo zdravo in mlado ? se mu poka sama po sebi zaraste 7 V se boljše lup izrežeš, razpoko z drevesno s kako prtneno cunjo ovežeŠ. pa stons , ce mu razpoceni mažo dobro V namazes m S. Izrastki ali kite na d,revesu. Ti se napravijo vsled nerodnega cepljenja ravno ondi, kjer je drevo cepljeno , ker se ne more sok po drevesu prosto sèm in tjè precej ati. Ce so izrastki veliki in na starem drevesu, nikar jih ne odreži, sicer drevesu prehudo rano napraviš. Ce rane so pa drevesca V se mlađe y jim pa izrastke izreži ? pa z dre vesním mazilom namaži in s cunjo o veži. Pereci ogenj ? s net cdi ozig Ce ne soka , lesa more drevo ali prav za prav deblo vsega vi mu iz korenin priteka, posrkati , se loči od in 1 up a , se ustavi, jame gnjiti, udari skoz skorjo ? jo razjeda na vse straní, kar je za drevo jako škodljivo. na đrevesih dostikrat tudi nastane, če drevo 7 ce Pereči ogenj na nepristojni zemlji ali neprimernem kraji stojí se nekako orani ali nerodno ob neprávem času obreže. KakorŠni so vzroki perečega ognja, po tem se mora tudi ozdravljanje ravnati. Ta drevesna bolezen, ktero sadjorejci tudi ožig zato imenujejo , ker se na drevesu rujav ali črnkast pokaže, kakor kaka ožgana dimasta lisa, ki se le na kterih delih prikaže in se če se y IVI 1V> li (At UlUllU VA 1 i 11 llVCVAáV^ y 111 OVy y \J\J Q X \j o pravem času odpravlja, tudi lahko in kmali odpravi. Ce pa ta napaka iz korenin prihaja > ali ce se Jô Podučile stvari. Pogovori pod lipo. Soseskine kase na kmetih ■P^Pm^^BBalje.) J SolmaŠter. Vrnimo se zopet naši srenjski denar ni ci. Ce si ona enkrat opomore, bi z obresti lahko marsiktere stroške poplaćali, zarad kterih se po srenji zmiraj nabira in naklada zdaj za to ^11111 CUJ UCiUllCl XIX XX Cl IX X CtllC* Z^IACIJ JUCKi LV/ y ZCl&J £jCli 1AJLXV/ 1. ^ Srenjska denarnica bi sčasoma vse srenj ske stroške po za uno rec. plačevala ? in bi več ne bilo treba na davek nakladati 7 česar soseska potřebuje. Jaka. To pač dobro previdim, al vprašam: kteri zmed nas bo teh časov dočakal? Šolmašter. Ce ne vi vendar vasi otroci! Kaj tako ii • li\j v x y v v>uuai v aoi utiu^i , Jlvcx\ malo svoje otroke ljubite, da bi ne hotli žlahnega drevesa vsaditi in gojiti samo zato ne, ker bodo vse sadje še le vaši otroci obirali 7 en del sad ja ? to je 7 posojilo iz srenj ske denarnice, bi pa že vi drugo leto vživali. Pa dovolíte, da še od ene velike koristi srenjskih de-narnic govorim. Le z njih pomočjo zamore samostojnost (autonomija) srenj ska, ktero bomo po novi postavi dobili, se ustanoviti in dober sad prinesti. Janez. To je pač zopet nova beseda, ki smo jo že večkrat slišali, pa jo vendar ne razumemo; kaj je to ,,a u t o n o m i j a" srenj ska ? SolmaŠter. Maloletni stoji pod varstvom svojega očeta ali varha (jerofaj; brez njegovega privoljenja ne more nič pravega storiti: če je pa polnoleten , zadobi prostost ? to je 7 samostojnost, on postane ,,autonom-'. Tako so bile srenje nekdaj pod varstvom grajščin in potem vlade; zdaj bodo proste, samostojne ali auto- se vé da do neke meje, ker tudi polno- nomne postale 7 U 5 letni ne sme vsega storiti, kar bi se mu ljubilo, srenj skem zakonu bomo pa drugikrat natanjčneje govorili. Janez. Zdaj zapopadem, kaj da je ,,autonomija da bi revna srenja ne mogla ravno tako prosta biti, kakor bogata ? SolmaŠter. Ona je v siromaštvu ravno tako prosta, kot ubog polnoleten človek brez oblačila, hrane in stanovanja; ta mora svojo samostojnost žrtovati in pa slu- al tega vendar še ne zapopadem 7 zakaj žití, drugač glada umrè. Kaj hasne srenji samostojnost če je ne more v korist vsem srenjčanorn rabiti, če ji sedanjih časih more za to p r i p o m o č k o v manjka t dežela in srenja, kakor posamezni človek, le takrat zares samostojna biti, če je přemožná, če kaj ima. Polnoletni se more oženiti brez očetovega in jerofovega do voljenja; al tega ne more storiti, přeživil. Prosta srenja sozidati, sisalke (gasivnice) napraviti, vodnjake narediti tudi kako dobro cesto napraviti; če pa denarja nima mora vse to pustiti. To je velik razloček med autono- p ■ # nm . ■> ce nima denarja, da bi družino more na pr. srenjsko hišo, šolo r n i-» nnAr] ili mijo revne in pa bogate srenje Dal. pr.) 203 bolske stvari. T V« za nedeljske šole. (Dalje.) m glavne vse strani so omejene njegova prostost, njegove želje ; brezštevilno ima dolžnost pa ne toliko pravic. O dolžnostih svojih smo se začeli učiti, ko smo se nam s prvega uka poprijeli; in vedno še vidimo ) da starostjo, z razširjeno delavnostjo, da nam ceio s celó tekom Učilni načrt za III. razred nedeljske in prazniške glavne šole. časa in po neprostih pripetljejih rastejo in se množijo dolžnosti. Nektere dolžnosti nas zadevajo po naključji, nektere po lastni volji; najvažniše dolžnosti so pa tište, ki so nepogojne, neodvržljive, ki nas brez preneha in XV X U V XI vj^/ V/J U.V J i.lUVVATXÍJiJJLf XV X XX IAkJ KS X j-'XV> XX V-/ XIIA X XX Krš an ski nauk se ponavlja v tem razredu premena vežejo do hladnega groba. Veliko smo se učili združeno z drugimi tremi razredi po vélikem katekizmu. 0(\ dolžnosti do Vsako nedeljo in vsaki praznik eno uro popoldne. Branje. Razumljivo, ogledajoce, urno in po-vzdignjeno branje slovenskih obrtniških Baren- tinovih bukev noter do polovice. (Das Buch der Technologie vom Prof. Barentin um 1 fl. 20 kr. zu haben in der Heyer-schen Verlagsbuchhandlung in Wien. Boga, do vladarja sebe; od do bližnjega, do samega smo se pa celó malo učili. , do predpostavljenih, dolžnosti do naroda teh dolžnostih naj tedaj nekoliko govorim. Národnost ni ohola sanjarija, ampak že v starodavnih časih je bila čudođelna živa moč, pa za dolgo dôbo je Vsako nedeljo in vsaki praznik ure. zaspala v časnih premembah, in še le za nas tako pozno Fizika. Ustmeno in ogledovavno razlaganje je přišel zopet čas njenega prebujenja. Zopet se glas dr. Jan. Kriïgerjeve fizike za narodne šole noter národnosti deleč okoli razlega in ne dá se več prece- do 43. Učitelj rabi bukve samo za-se. Vsako nedeljo in vsaki praznik ure. ▼ icci ixv íitutiju ±11 v octrvjL pia^iiniv ^ ui^« 4. Spisje. Po slovensko-nemški gramatiki za Ostalo kakor v prvem raz- piti in zatreti. Narodi so zopet iz številk postali o sebe; in mlada moč narodnosti bo v bodoči zgodovini zname- razred vsakdanje Šole. redu. Vsako drugo nedeljo (ali praznik) V2 ure y in to tako, da druge 2 ure jsledi stevilkanj e. S te vi le nje. Stevilenje z mnogoimnimi šte- vilkami in poznava delin. Vsako drugo nedeljo ali praznik f/2 ure nito se razkazovala. To čutje narodnosti pa nas zdaj obsega in presega, v njem živimo in na-nj se moramo ozirati. Kar je beseda narod meso postala, imamo proti narodu tudi dolžnosti. Kakošne pa so te dolžnosti? Vsacemu Člověku je sveta dolžnost, da doseže, kar največ more, popolnost. Popolnost je poklic vsacega in to tako, da se prve 2 v r ure spisje uci Risanje. Od 16. do 23. predloge po Lovretu Schon-u. Drugo kakor v prvem razredu, samo pri čisti Člověka. Slabe sicer in nepopolne stvari smo, m po-polnosti nikdar ne moremo doseći, pa toliko imamo prostosti v sebi, da jo moremo spoznati in bii- • • T\ 1 t t 1 t 1 v • • moči in žati izpeljavi se tuš, modro in rudečo tinto. Vsako drugo nedeljo ali praznik 1 uro. Petje. Ponavljanje in nastavljenje cerkvenih in národnih pesem. Vsakrat '/4 ure pred solo. Žensko obrtništvo. Kakor za prvi razred. Vsako nedeljo in praznik eno uro po pravi dveurni nedeljski soli. (H koncu vsakega drugega mesca naj učenik namesti branja in fizike ponavlja nauk od globusa in naj uri učence po zemljovidu poznavo kranjske in njenih so-sednih dežel.) Op azka. se ji Popolnost, in prizadevanje doseći jo mora pa biti vseobzirna. Kdor se popolnosti le enostransko bližati želi, kdor svoj poklic le v enem obziru spolnuje, v druzih pa zanemarja, ne prizadeva si za pravo popolnost. Naše prizadeve do popolnosti pa morajo biti dj an ske. Podlaga djanja pa je spoznanje dolžnosti y njenih ucenci m ta razred se jemljejo razred vsakdanje šole koncali, ali pa v drugem razredu nedeljske Šole prvi red vzrokov in namenov. Spoznati moraš, da si Člověk, težko je sicer to spoznanje. Spoznal boš potem, kako mnogovrstne so tvoje dolžnosti, ktere vse pa se dajo posneti v zapoved: „bodi dg ber člověk." To je tvoja nepogojna sveta dolžnost. Clovek si ? na učenke ki so stavljen, skrbi, da se zemljo si dobili. — Drugo kakor je že bilo rečeno. blagostjo. Ti pa bogatiš in lepšaš s čednostmi in y dragi bravec moj ? nisi samo člověk )) Ocilne bukve. Bukve o obrtništvu prof. Ba- rentina. Pomoćne bukve. Véliki katekizem, fizika Krugerjeva, der einfache Apparat, Gerâthschaften zu Kriïgers Na-turlehre oder dessen Physik in der Volksschule. Bei Korner in Erfurt", Kozlerjev zemljovid, globus, sloven- v • raz- 23) Schon-ove, Slov. Grlice, osterreich. Schulbote, Novice Tovarš. si tudi Slovenec. Slovenstvo je kos tvojega priro jenega bitja, to je pred druzimi ljudmi tvoja posebnost ki y se do te posebnosti imaš z njo prirojene dolžnosti, tudi povzamejo v kratko zapoved: „bodi dober Slo- venec i t" sko-nemška gramatika za 4. razred, računica za red Kot dober Slovenec si pa že sam po sebi tudi dober Avstrij an, kajti zgodovina vseh časov noter y Praprotnikovo spisje, risarske predloge (16 y da ; y ) y do današnjega dne priča djansko / izmišljena beseda, ki od Slovenca pravi ni prazna in le y da Hrast se omaja in hrib, zvestoba Slovencu ne gane u ure ) Neaelja ali praznik. Pregled učilnih ur. ura ura: V 2 obrtništvo. spisje ? 7« številkanje Branje 3/ fizika y Nedelja ali praznik. ure ura risanje ; ura : Branje 3/4, žensko obrtništvo. ura Ko Slovenec si narod med narodi avstrijanskimi; y nziKa V4 kajti človeštvo v obče je različno; različnosti so med ura: žensko posamesnimi osebami, pa postavil je Stvarnik sam ne- izbrisljive razločke med raznimi plemeni ljudi — med narodi. Ako so pa te posebnosti tako vkoreninjene v fizika 7 4 narodih, niso brez dobrega namena, ker so pristvarjene ; Popoldne. Vsak praznik ali vsako nedeljo z dru- gimi razredi vkup 1 uro kršanski nauk. (Konec prihodnjič.) M Národně dolžnosti. Kadar člověk začne spoznavati samega ; Na potrebne so, in naša dolžnost je, na-nje se ozirati. Ljubiti moramo te svoje posebnosti; ljubiti moramo svoj narod, ljubiti njegov značaj, njegov jezik, njegovo zgodovino, njegovo prihodnost; čutiti se moramo z narodom en život, eno srcabitje, ker smo ene krví. Ná- rodové zadeve morajo biti tudi naše sebe, previdi, da v nobenem obziru ni samostojen veže naše trupla, mora vezati tudi zadeve; ker, naše duše. kar Čutiti se moramo, da smo Slovenci, v tem čutji pa gojimo 204 národno ljubezen, ktera nam je prirojena, ktera je bi- laven narod smo : ali bi ne mogli premožni ljudje od .....ene obilnosti za dušni blagor naroda kaj več da- stveni del narodnosti same. In ti Slovenec, ki si del naroda ali se mores od- pridobljc rovati k akor sicer beračem! povedati svojemu narodu? Ali V zatreti, kar ti je po smes v sebi zatajiti, ali Stvarniku dano? Davno veš, da si življenja ne smeš jemati y ker ni samo tvoj e ? pa vedi ? Pa ne samo m i imamo dolžnosti proti narodu, ampak tudi narod ima pravico, zahtevati od nas, da ga ljubimo, da izpolnujemo svoje dolžnosti. Tudi tukaj, kakor pri da si tudi prirojenih posebnosti svojega bitja, ki si jih vseh dolžnostih je na eni strani dolžnost, na drugi pa pravica, jo terjati. Kdo pa bo od nas terjal izpolno- ) nisi sam dal, kterih ti nihče jemati ne more, da si n a- rodnosti ne smeš jemati. V sebi hraniti svojo narod- vanje narodnih dolžnosti, ko tega splošni narod ne more. nost je tvoja sveta, naravna dolžnost, dokler zivis, JLLV/OLj JU IV Uja O V v tcij JLiaia Y lici UUXÍJUVJOl^ VL VS A. Jl Vs A £J hočeš doseći popolnost. Ako si rojen Slovenec ako Naj bližnji prijatel y ki ve y z živ- nosti, ki te spremlja pri vseh djanjih kako izpolnuješ svoje dolž- ki zna tvoje ljenjem nisi pridobil slovenske národnosti, zato da bi misli in občutke, ta naj te opominjá. Ta zvesti prijatel postal Nemec ali Lah ali Francoz ali kar si bodi, ker je pa tvoja lastna vest; ona mora terjati, da izpol- tudi Nemec hoče ostati Nemec, Lah Lah itd. In to prav, ker Je J v W » V/J M» X M) W V iA V* TVSNJV* VJUW) XJ.XVJ. KA» UVI j UVI J ' nuješ dolžnosti proti narodu. Narodna ljubezen mora je naravno. prešiniti srce. In če ti je srce mlačno, očisti ga. navdaj Ako nam je pa dolžnost proti narodu ravno na- ga z blažim čutjem, da boš vnet za srečo naroda rodna ljubezen, mora se kakor vsaka ljubezen v djanji skazovati. Kako pa naj se razodeva, bo vsak, komur y y previdil po svoji zmožnosti in okoliščinah. je mar, mislih, v domoljubnih ljubezen ne obstaja da boš ž njim čutil blagor in gorjé, in nikomur ne bo treba, opominjati te: Ljubi svoj narod! občutkih in praznih besedah prava ona mora biti koristna, očitna. Nihče ne more tajiti, da smo v národni ljubezni zaostali za druzimi Slovani, kakor v mnogo drugih rečéh. Po-snemati jih tedaj moramo in gledati, kako blago in marljivo se trudijo za dušni in telesni blagor národni. zadevah matice slovenske. Naš vrli roják Kranjec gospod L. Ju go vic je iz Aleksandrije v Egiptu poslal prihodnji matici 120 fran- kov v zlatu. Iz zapovedi: „bodi dober Slovenec" pase dajo po- sneti mnogovrstne dolžnosti do naroda, kterih poglavitna je dolžnost do omike. Samo o tej naj nekoliko omenim. Skrbeti moraš prvic , da si o m i k a n in sicer n á-rodno omikan. Vsak sicer ne more biti izobražen Slovensko slovstvo. visokoucen mož vsak viouivuu^u uiu/i ? v octjcv pa se more m mora ivun- kor utegne, po moči in priložnosti. Dokaj važen del omike je že, ako se zaveš, V • i • UCltl 7 koli- da si Slovenec. Potem pa moraš prizadevati si, da se širi omika med narodom. Razne so poti za to : prva so šole. Omenili smo že, da društvo sv. Mohora v Celovcu je razpisalo tudi za leto 1863 več daril za dobre knjige za poduk in zabavo. Te dařila so po 100, 50 in 30 gold., in sicer 100 gold, za najboljo iz vir no pripovedko, najrajše iz slovenskega življenja; če take 30 gold, za ne bo y za najboljo prestavo 50 gold. e HHH^HHMHH^IHi^^l^^H^BIHH otrok mora vediti, daje Slovenec; kar se otroku sanja, bo mládenců hrepenenje in možu blago djanje. Pri starih Grkih in Rimljanih se je ljubezen do domovine že deci najboljo zgodovinsko, krajepisno ali narod o-pisno črtico gospodarski spis 30 gold, za najbolji natoroznanski ali v srce čepila y in kake izglede pravih domorodcev naj- demo pri njih, kako junašk in ponosen je bil vès narod. Da bi pri nas ne imeli toliko odpadnikov in nehvalež-nikov, toliko neznačajnih sinov domovine, morali bi se že otroci kaj več učiti, kakor samo katekizem Dopisi. Iz Zagreba. branj e in pisanje; morali bi kaj čuti od naroda in domo- Ubožno se preživlja naše slovstvo, ker manjka vine. mu skoraj vse podpore. Pisatelj i so dostni, neutrudni , al bravci so jako mlačni. Dolžnost je vsak v svojem . dne prihodnjega mesca julija (srpnja) bode se tudi pri nas praznovala tisočletnica za slovanska apostola Cirila in Metoda. Za svečanost izvoljeni odbor je razposlal že program svoj in vabi tudi Slovence, naj bi se tudi njih v znamenje bratovske sloge in ljubavi udeležilo obilo. Program se glasi tako-le : Svečanost ova obslužiti če se u Zagrebu na 5. srpnja i nam prizadevati si, da se slovstvo spodobno in krepko razcveta. Ustanuje se „matica" slovenska , pred večer istoga dana, ovim od prilike redom: 1. Dan s ktero bo Prý'e j. na 4. srpnja, koncert glasbenoga zavoda, gdje prisijala našemu slovstvu nova zora. Pa ravno matica će se takodjer pjevati cieli prvi (dosele nečuveni) čin potřebuje obilne narodne podpore in sicer denarne. Ko se govori o denarjih (novcili), marsikteremu iz opere „Porina" od V. Lisinskoga. 2. Sutra u 9 satih domorodcu svečana misa u prvostolnoj crkvi sa slovenskim pjevan- umira domoljubje. Sicer se pri nas mnogo daruje y jem epištole i evangjelija, sa hrvatskim koralnim pje- za slovstvo se Je do zdaj podarilo tako malo, da bi Za smel z glavo majati nad občno národno ljubeznijo. lepe naprave v ptujih deželah, za zamorce v Indijane v Ameriki se je pri nas več denarja darovalo Afriki, za y y vanjem. à. U podne u streljani objed. 4. Poslije podne zabava u nadbiskupskom perivoju, rasvjetljenje vrta uz umjetnu vatru, pjevanje pjevačkih društva i glasba; kries sa pjevanjem i zabavom pučkom. kakor za blage narodne naprave. Koliko daruj ej o Cehi Poljaki in drugi Jugoslovani za dušni národni blagor ; Iz Karlovca 22. rož. * Se živi zaupanje in prava prijaznost na zemlji slovenski'. Lepa priča tega je podpora, ki jo je častiti gosp. Karl Polaj v Sesani dodelil pri nas se pa za kak samostan v Belgii ali Francii, kterega nikoli noben Slovenec gledat ni šel, v hipu več lastniku velikega mlina našega, ki je přetekli mesec po nabere, kakor nikoli za občno koristno narodno napravo, nesreći pogorel, pa ga bode gosp. V. Pleiweis zopet na Ljubi bližnjega kakor samega sebe, pa ljubi tudi sa- noge postavil. Brez vseh stroškov in zagotovil mega sebe in svoj narod vsaj toliko, kakor ptujca. Nas po- na prosto pismice mu je za tri leta na pósodo dal klic nas pelje sicer v věčnost, to je resnica večna ; pa do- 1000 akcij graško-koflaharske železnice v znesku za kler živimo, smo na zemlji, narodom, kteremu smo smo med ljudmi, med svojim 172.000 gold., da jih porabi za svoje namene. Se ve dobro, pravično olžni posebno ljubezen. Ce pa da se more gosp. Polaj zanesti na gosp. Pleiweisovo vendar je taka prijaznost redka danda- narodu za stanovitni dobiček kaj darujemo: ali to ni poštenost; y delo? In če darujemo za národno dušno našnji. Zato jo omenimo očitno y da se vidi y da se ni izobraževanje : ali ta daritev ni pobožna. Varčen in de- zamrlo zaupanje med ljudmi našimi in prava prijaznost # 205 Iz Celja. (0 znanilo). uri zvečer bomo imeli v čitavnici nedeljo 12. julija ob goriškem. Znano je, da nepozabljivi nam dr. Volčic naši „besedo", kteri s tem vse častite društvenike prav srčno ni za slovenski narod v zbornici še nič storiti mogel vabimo, ker dnevi življenja so mu bili kmali po volitvi njegovi Ker bo tega dne za vse Slovence sploh tako vesela odšteti in po malo sejah je že za vselej zbornico zapu-cerkvena slovesnost tisočletnice dohoda in apostoljskega štiti mogel. Al komu je neznano ime Winkler? Ko-in slovstvenega delovanja ss. bratov Cirila in Metoda liko je ta občno spoštovani gospod kakor deželni od- tudi pri nas, kakor v celi naši v mestni farni cerkvi se končala škofii, z veliko sv. mašo bornik za nas Slovence na Goriškem storil, je vsakemu tudi j uHj a iijvvi ou ivuiHjdio;, pri n-ivii ou Kf\j , ivcwvuj. iv/uvijuuu i/uivujouvmu ůuanu ^ mux ou xxiu. kterega dne se bo ta prelepa in vesela ob svojem času zasluženo hvalo pele „Novice". Komu kteri se bo, kakor rodoljubu tukajšnemu predobro znano tudi so mu ze svečanost pri sv. Jožefu začela in celi teden trpěla, slo- je dalje neznano ime Cerne? Rodoljub ta ne zastopa vensko peîo; bomo tudi mi v čitavnici v nekoliko povik- samo nas Slovence v goriški zbornici, ampak neprestra-šanje te svečanosti ovo besedo v gori imenovani spomin šeno brani vse Slovence sploh v državnem zboru na napravili. Odbor čitavnice. Iz Slovenskih çoric na Staj. 24. t. m. B. K. Pšenična cena je pri nas v enem tednu Dunaji. Zunaj teh dveh v resnici in djanji narodnih mož narodski mislijo in pošteno so se do Slovencov do čez skočila ; za 5 gold. gold, po- zdaj zmiraj obnašali vsi drugi gospodje čeravno vsi «L lidu V Vilain KJKJJLà JU j^viu.» ^/v i^VAMJ ZJilXJLX WJ VJ WII ClUCiil Y KJ X U.1 U^l ÔIJ ? VUl Ci V 11U T k? JL vagán jo že prodajajo. Te dni je je Slovencev ne zastopajo. Laški poslanci, bodi naj jim v neki trgovec 300 vaganov po 5 gld. 30 kr. v Ljubljano očitno hvalo rečeno, ne napadaj o in pikaj o slovenskih poslal. Povišanju cene je menda največ pripomogla zastopnikov, kar smo žalibogjiekterikrat čitali od druzih strašna suša na Ogerskem, kakor nam časniki od vseh zbornic na Slovenskem. Ceravno smo si popolnoma strani oznanjajo; k temu še nas strašijo hude nevihte svesti, da one vrstice v „Naprej-i" so bile le v s točo , ktera je letos na Štajarskem že veliko škode nepovoljin „lapsus calami", nam vendar si. vredništvo napravila. 14. dne t. m. je tudi nas enaka nesreća za- njegovo delà tako 7 ki je tretjino St. Jurske fare popolnoma potolkla, potřebuje. ne bo za zlo vzelo, da popravimo, kar popravka da so nekteri kmeti že žito pokosili in njive s Odtod Od meje hrvaške 24. jun. J. Prešli teden raz- se veselili so knezoškof gg. dr. Vi dm ar naš kraj s svojo na- prosom ali turšico (cinkvantinje) obsejali. je vlekla skozi Zamarkovo v roperčko faro, ktero je zočnostjo. S kako radostjo da so jih povsod sprejemali tistokrat in tudi potem pozneje hudo poškodovala. y Vi- nogradi, ki sploh od lanskega menj sila trpeli, nekteri so celó obrani, popolnoma izmlačen. Sadja bomo obetajo, so tudi zreli ječmen je precej imeli, če nam s kako pobožnim hrepenenjem je vrelo ljudstvo od vseh nekteri strani, da so dobili blagoslov svojega ne še videnega višega pastirja, si pac misli vsak lahko, komur je znano ga Bog v se ohrani ; drugači se blago Čuvstvo slovenskega ljudstva, komur je znana pri nas sploh srednja le- udanost in ljubezen Slovencov do svojih duhovnih pa- tina kaže. — Ravno 14. t. m. so Cmurečanje neko mlado stirjev, tedaj v veči meri še do svojega prvega očeta. prešnji večer porodila, z nekr- Da bi vidili svojega škofa, ni napolnovala želja samo nezakonsko mater, ki je ščenim otrokom vred v Št. Jursko faro poslali. To rav- zvestih prs Slovencov, temuč přivřelo je mnogo svetá ni bilo lepo in ne človeško, in nekteri med ljud- nanje stvom, ki vzrok toče v mnoge zgodi tudi tukajšno točo připisovali. vraže julija se bode v naši iz sosednih županij naših vrlih bratov unstran Kolpe v stavijo, so tej ne- Vinico. Da pa ovčice ne hodijo po drugi stezi kakor do 12. njihov pastir, pokazalo se je tudi tukaj. Prišli so po- Od škofii tisočletni spomin sv. Cirila zdravit s svojimi farmani našega knezoškofa prečastni in Metoda po tenkem naravnanju škofijstva obhajal. vlastnik Franc-Jožefovega reda, častni kanonik gospod Zvonilo se bode ob začetku in koncu slovesnosti eno Kaliman, župnik lukovdolski iz srenjske biškupije, in uro z vsemi zvonovi pri vsaki cerkvi ; celi teden se vrli domorodec, častiti gosp. Dragotin Herceg, župnik bodo služile sv. maše z blagoslovom, in začetno in bosiljevački iz zagrebačke biškupije. Da se ljubijo končno nedeljo imajo ta namen zadevajoče pridige biti. bratje in spoŠtujejo med seboj, pokazali so tudi svetni Delavnost teh sv. bratov sploh na vso slovanstvo je to- gospodje, kteri spadajo med inteligencijo slovanskega lika, da tega nobeno steblo slov. rodů brez nehvalež- naroda. Prišla sta poklonit se našemu milostljivemu nosti prezreti ne more. Po mojih mislih se zastran tega knezoškofu velečastni gosp. baron Josip Vranicani, véliki praznovanja nima toliko gledati, ali sta ta sv. brata res sudac severinskega kotora in obče znani pesnik gosp po tem ali unem kraji potovala in učila in ob kterem Stepko Lopašič, posestnik v Hrčicu. Ko je ljudstvo vi- casu 7 temoč za občne dobrote voljo naj se ta spomin 7 občno obhaja; zedinjena hvala je Bogu ljuba. dilo, kako dobri prijatli da smo si Slovenci in Hrvati da srce duhovnega spoštuje tistega, kterega ljubi i prosto Iz Gorice 26. julija. (Vabilo). Sv. Mohorja večer, ljudstvo, jako uzradovalo se je. Viditi pa to ljubezen 12. julija t. 1., bo v čitavnici naši velika beseda v spo- ■ t H , ( ■ . ■■■ a r s ktero si bratje podaj aj o roke, spoznati sinove slavnega, min začetka omike med Slovenci in Slovani katoličanstvu vedno kakor tudi v sedanjih časih udanega po kršanstvu in narodnem pismenstvu. Po hrvaškega naroda, napolnilo je preblago srce našega besedi bo večer ja (v čitavnici). Vabilne pôle so se prelj ubij enega knezoškofa z veliko radostjo. Med živah- po Goriškem, Vipavskem in v Trst že razposlale. Pro- nimi pogovori prime domaći župnik, duhovnik nemško- gram se že sestavlja. Počastili nas bodo vsi 3 sosedni viteškega reda, gosp. Gašpar Majhenič 7 kupico 7 zahva- pevski zbori, ipavski, tominski in tržaški. Vsi rodo- ljajoči se v slovenski besedi milostljivemu knezu za čast ljubi ki jim pride to naznanilo v roke so slovesnosti prijazno povabljeni. Odbor. Iz Gorice 28. junija. Slavno vredništvo ,,Naprej-a ti naši in milost, ktero skazali so viniški fari. Prevzvišeni gospod odzdravljajo s slovensko besedo, ktera jim tako milo 7 teče, da vsacega gane, ter pozdravljajo tudi naše je v 51. listu Bolčanjem, Tomincom in Cerklanjem na- slavne sosede Hrvate. Ravno tako zahvaljuje se drugi svetovalo za prihodnjega poslanca v našo zbornico ravno dan naš vrli domorodec gosp. Janez Sular dragatuški tistega gospoda, ki sem ga bil jaz priporočal v zadnjih zdaj trebelnski župnik 7 slovenski, in milostljivi knezo- „Novieah". Hvala lepa za to slavnému vredništvu! Naša dolžnost je vzajemno delati za narodnost našo , ki nas je rodila. Al vsi tukajšni rodoljubi smo škof, odzdravljajo tudi slovenski. naso, za mater se spodtaknili nad vrsticami, ki so bile priporočilu Pa kako bi si mogel člověk drugače misliti! Ali mar more tisti, ki je pred dvema urama tako milo, tako ljubeznjivo, tako ginljivo dj ane 7 da se je vse jokalo, ali mar da namreč po smrti gospod dr. Volčiča nimamo more s pastirjem drugače govoriti kakor je govoril z govoril svojim vernim čisto nobenega narodnega moža v deželnem zboru ovcicami ? Zapustivši Dragatuš podali so se milostni 206 knezoškof v Podzemelj, y faro nemško-viteškega strani reda. en glas pohvale in zadovoljnosti. Razveselile Nekadaj, ko je sezidal gosp. vitez Fridau tukaj ste bile nas ta večer tudi gospodi in pa mlada fabriko , ali jo je vsaj popravil in zboljšal, se je pre- gospá z dvěma deklamacijama, ki ste bile prav pri drznil nek slovensk odnadnik zaupiti: „auch an der merno med pesmi vpletene. Prva je govorila Schiller drznil nek slovensk odpadnik zaupiti: aussersten spitze der civilisirten welt ein stuck deut- jevo znano Vrednost žensk", nalašč za to veselico scher kultur." Čujte, čujte! dogodilo kaj se je čez malo prestavlj časa na tem kraji. Povabil je vodja fabrike gospoda knezoškofa , naj bi blagovolili pogledati tudi fabriko. Ko ogledujejo knezoškof s svojo pratnjo umetne mana enkrat se v žareči luči raztopljenega že- ; Cegnarjevega „Graničara" s kratkim vvodom in sklepom _ i pa Govorile ste obedve tako drug milo in ljubko, da bi človek bil le kar poslušal. Zares ce Sine alva. , Climat/ o^ y uai * "««v^j Hl Ulllllia. JUZIKU IiaSCgH, KU S1UU.K leza zasveti pozdrav, kakor da bi bil privrel iz srede teče iz ust zgovornega ženskeg itd. kje, se zemlje: „Živio Jer nej!" H om ač je rojen Nemec, In vrli vodja fabrike pošten mož Slovencom, zato pri tacih priložnostih najbolj razodeva lepota milina jezika našega, ko sladka beseda domaća gladko IIHHHHH pri pol H sklep stavimo še željo in prošnjo, naj bi nam slavni odbor večkrat take veselice napravljal; to bi našemu društvu moči in podpore, da bi se čedalje bolj krepilo ga pa tudi mi Slovenci jako spoštujemo, kajti vsak po- donašalo šten človek spoštuje narod, med kterim živi, zato pa in si še marsikaj Smislilo, česar v svoje lep . gotovo tudi njega ljubi narod. Pomniti bi imeli to janje potřebuje. Nate^ mični slovenski prevod mične tisti posebno, kteri živé ne le med narodom, temuč od Slf>Vlll1 nocmiVû I n i O" q \r iû íaVJrrv nreono+r*. oni ^ ) razvi- žuljev narodovih! Iz I pave 16. junija >>í '(N Veselica ? ktero nam Je bila přetečeno nedeljo napravila naša kazinska čitavnica se je zares prav izvrstno odlikovala memo popřejšnih ki so bile prav za prav le poskušnje. Sešlo toliko domaćih udov, pa tudi ptujih gostov y ? se Je bilo y da posebno je bila dražih nam sosedov iz bližnje Ajdovščine prostorna dvorana táborská s stranskimi sobami skoraj pretesna. Vodja našega pomlajenega društva, prečastiti gospod dekan kanonik je pozdravil pričujoče s prijazno besedo, in jim v nadaljnem govoru prav po do- razlagal namen društev in shodov, kakor jih dandanašnji povsod napravljajo. „Samo kratkočasovanje mače Je rekel „brez druzega dobička bi bila pač premalo vredna naloga za naše društvo. Sedanji čas več od nas Mi nismo več nezmožni otroci, da bi le drugi za nas mislili in govorili in nam naše obnašanje odkazovali ; mi smo po milosti presvitlega cesarja na svoje noge in v svoje pravice postavljeni, moramo se tedaj učiti, kako nam je treba misliti, govoriti in ravnati, da se previdno in možato obnašamo , kakor se spodobi omikanim dr- y ki pa žavljanom. To se zamore doseči po raznih potih niso slehernemu odprte. Priprosti deželan zdaj ne more začeti v Šolo lioditi, da bi se na naglem kaj izučil, kar terjajo okoliščine današnjega časa; naš ni zadobil V se tolike veljave, da bi se smelo domaći jezik tudi v njem učiti, česar sleherni potřebuje; po ptujih jezikih si pa tudi ne more vsakteri odpirati vrat do potrebne omike. Naprav-ljali so si od nekdaj bolj omikani narodi neke druge šole , kjer se manj znajdeni in manj učeni z bolj zve-denimi in premetenirni združujejo, in se za njimi razvedajo in potrjujejo v vsem, kar je člověku potrebnega, da se smé med znaj dene in omikane šteti. To so mnogotere društva, ki se posebno po mestih ustanovljujejo. In taka sola, prečastiti ! naj bi bilo tuđi naše društvo ; imenujte ga že potem, kakor Vam je drago. Ono naj bo nam pripomoček, po kterem bi se naše znanje čedalje bolj otrjevalo in širilo, naš duh razjasnoval, in srce nam po- žlaknovalo. Med nami y če smo tudi na deželi y se bo zmiraj iskrenih domoljubov našlo, ki nas bodo kje s kakošnim ogovorom razveselili, iz kterega se bo eno ali drugo zrnce kam zasijalo, da bo o svojem času dober sad obrodilo itd." V tem in enakem pomenu nam je društva, in ki častiti gosp. govornik razlagal namen našega je sklenil z glasnim slavo-klicom svitlemu cesarju y nam je ustavo dal, in z smemo. njo tudi pravico y da se s ha jati vorila. živimi slavo-klici je tudi vsa družba odgo-Vrstile so se po tem razne pesmi, kakor : „Vojak", velika zmes po mnozih sestavljena od gosp Hribarja, Vilharjeva „Na jezeru' í i Ipavceva „Zvezda*, Hribarjeve „Slovenka" in „Ne vdajmo se", in 9) Ipavka" in druge. posebno to pot tako vrlo držali, da se je slišal od vseh Naši že mnogokrat pohvaljeni pevci so se Schillerjeve pesmice znate možá, ki nam je, lahko uganete Je saj po že pel pred 40 leti, ko so ro- jaki njegovi še v globokem spanji — šmrcali. *) Takole se gla Vrednost žensk. V Ženske spoštujte! saj vse je njih mnenje Vtikati rajske cvetice v življenje, Plesti ljubezni presladke vezi. Nježno, na tihem njih blage roeice Netijo ogenj za boljše resnice, Vneto da za-nje srce zagori. Cez meje resnic namerja Vecno divja moč možá; Vec le več od njega terja, Strast pokoja mu ne dá. Sega zmirom v daljave, Sito vendar ni srce, Rine, sli Sanj tvarino da dospé. Ljubavi polne za njim pa pusice Mečejo varno preskrbne ženice v višave ga zavrnejo k sebi domu, Kjer se po materni šegi ravnaj o Spravno nedolžno se vedno imajo zveste so hčerke rodu. Crtno je možaka gnanje y y Nezmagljiva njega moč, Meri le na premagovanje Zuga, maha dan in noč; Stavi, zida pa podere; Danes kaj za prav odbere, Jutri mu po misli ni. Z manjšim dovoljne pa najdeš ženice Jih veselijo vsakdanje cvetlice, Ktere prepridne si same zredé. Znaj dene bolj kot on v svojih zadevah Viteško vtrjene tudi v revah V svojem okrožju se srečno vrte. Trdo, mrzlo, sebe sito Tako je možá srcé; Sladko čutje mu zakrito, Od ljubezni malo vé. Srca kaj na srca veže, Tega mu nič znano ni; Ce nadloga tud' ga vpreže, V solzah se nerad topi. Kakor pa harpa eolska zazdihne, Vanjo ko hitro kak veterc zapihne, Tako počutje tud ženska ima, Vse se ji usmili, vse rada tolaži, Ce jo nesreća le preveč podraži Potok po licali se vdira solzá. Pri m o ž a k i h sila vlada, Naj mocnej šega veljá; S puško, z mečem ga napada Kdor mu voljno se ne vdá. ? y Strasti zlobne tam divjajo Kjer med sabo se tepó, Kjer Karite ne spoznajo Glas Erite slišat bo. > Slava pesniku „Kranjske Slovenije " t Vred. 207 V krotkem in milem ženice ravnanju Takému najbolj overajo đjanju, Ogenj črtenja previđno gase. Kar si nasprotva, med sabo združiti, Vse v Ijubezni za vselej skleniti To le so blagih njih srčne želje. Iz !ga 20. rožnika. —r*)— Naj zvedó tudi „Novice" kaj o naših letošnjih pridelkih. Po pravici se more reči, da letina na našem polji dozdaj prav dobro kaže; žito obilo žetve obeta. 12. t. m. so nekteri že začeli ozimino žeti: sena se tudi dosti nakosi. Sadja pa ne bo dosti razun češpelj. — Naj iz poljá, kjer žito raste in seno, preskočim za trenutek na národno polje. Cnidan je pisal gosp. H. o tukajšnem národnem spanji; přistavil je pa še, da si ne upa nič ziniti o tem , ker je znano, kako so Ižanci „ostři možje". Res prav je storil, da ni nič pisal o tem, pa ne ne zato, da bi se bal „ojstrih mož", saj smo „krotke dušice"; al prav je storil zato, ker bi se mu bila lahko še kaka pomota vrinila, ako ne vé, da tudi Ižanci smo prošnjo zastran slovenskega jezika g. M. V. izročili kakor druge vasi, in da smo bili že potem zastran svoje prošnje pri gosp. okraj nemu poglavarju. To menda ne kaže, da smo celó zaspanci. Pa tudi to , dam nam Ižancem vsaki teden pet listo v „Novic" in en list „Naprej-a" dohaja, menda kaže. da ne dremljemo, še manj pa, da spavamo. Zna biti, da g. dopisnik pri nas narodno spanje o tem vidi, ker čitavnice nimamo. To je res, al v enem dnevu se tudi Rim ni zidal, in kar imajo mesta, ne morejo brž imeti sela. Iz Lj ubijane. Ker goveja kuga ni še popolnoma potihnila na Kranjskem, prihodnji sejm v Ljubljani, ki se začne v pondeljek, ne bo še za govejo živino in drob ni co; konji pa in prešiči se smejo na sejm pripeljati. Tako oklicuje razglas si. c. kr. deželnega poglavarstva od 30. t. m. — Na Kranjskem še Zagurje na Notranjskem, Orehek na Dolenskem in Préloka v črnomaljskem okraji niso brez kuge. — Po naznanilu kr. namestnije v Zagrebu od 24. junija goveja kuga na Hrvaškem še zmirom huja prihaja ; čez zagrebško in reško županijo se vendar ni Še razširila, v okraji Siska pa v eni sami vasi (Zabnem) je dosihmal poginilo že 133 goved. Iz vojaške granice pa piše c; kr. deželna general-komanda od 24. junija, da se je v 2 selih sluinskega polka in v 2 selih 2. banskega polka tudi med ovcami in kozami prikazala goveji kugi popolnoma podobna boiezen (tedaj kakor na Kranjskem in Primorskem), ktera od goved prestopa na ovce, od ovác pa na goveda. — Gosp. dr. Roll, slavni vodja dunajské živino-zdravnisnice, je nazaj gredé iz Preloke, kjer je opazo-val ovčjo kugo, na drobno ogledal našo kovaŠko šolo in živinozdravnišnico. Zlo všec mu je bila vsa naprava, o kteri je rekel, da je učilnica in zdravnišnica velike ogerske dežele v Peštu v nobeni reči ne preseže. Sodba takega moža kaj veljá. — Ker so poslednje „Novice" povedale, kako se je društvo čitavnice naše s svojim pevskim zborom preteklo nedeljo radovalo v Kamniku in Mengišu, naj po popisu „Laib. Zeitg." omenijo danes tudi, kako se je imelo filharmonično društvo s svojim pevskim korom v Idrii, kamor je šio obhajat slovesnost sv. Ahacija. Preskočimo pozdrav in odzdrav pred mestom, in kako se je pilo iz velikega pivskega roga, ki ga je gospod S a m a s s a mladi daroval družbi ; preskočimo tudi veselice podnevne in večerno igro „das arabische Pulver" v gledišču, ker prava slovesnost je bila še le drugi dan. Po veliki sv. maši, pri kteri je filharmonični V _ I : -v \ ^ Î -1 ' ^ ' .. > *) Zelja zavoljo loterije se Vam bo izpolnila, kakor je nekdaj bilo. f Vred. pevski zbor pel Nedvedovo kompozicijo, in po pro-cesii, ktere so se udeležili vsi ljubljanski gostje, med njimi tudi ljubljanski župan gospod Ambroz, ki je v pondeljek zjutraj prihitel sem, je bil opoldne obéd v gostivnici „pri orlu", kjer so se tako pomenljive zdravice pile, da jih je „Laib. Zeitg." přinesla celó po šte-nografičnih zapisih. Naj jih nekoliko omenijo tudi ^Novice". C. kr. vladni svetovavec gosp. dr. Schôppel, vodja filh. društva, je napil odseku, ki je vredil slovesnost, — gospod dr. Ke es bâcher, tajnik filh. društva, idrijskemu županu g. dr. (?) H och te Inu, — ta pa gosp. Grublerju; g. dr. Keesbacher v daljem govoru željo razodeva, da pridejo Tržičanje in Idričanje kdaj tudi v Ljubljano , da filharmonično društvo, ki je dozdaj gostovano bilo, bi moglo tudi kdaj pogostiti svoje prijatle, in naposled napije zdravico gosp. županu Ambrožů, o kterem misli, da zraven druzih vzrokov, ki so ga pripeljali danes v Idrijo , je tudi ta, da „nas vidi tukaj". Gosp. Ambrož ves ginjen odgovarja, da ga je dolžnost gnala le-sem, od ene strani zato , da kaže drugim pravo pot, ktera, zapustivši vŠtricne steže, pelje k edinstvu ; od druge strani pa, da se sam prepriča, kako se tù lep izgled daje tištim, ki so dozdaj le vštrično pot hodili. — Gosp. Hôchti, idrijski župan, na to povzame besedo in pravi, da v Idrii so vsi mestjani enega srca. Z ogromno pohvalo sta bila govora obeh županov sprejeta, ktera je pa celó do vrhunca dospěla, ko sta si „nemški" župan Hochtl in „slo-vanski" župan Ambrož iz pivskega roga bratovšino pila. Sledilo je potem še več zdravic; gospod Ambrož je je napil gosp. dr. Issleibu, — gosp. Baumgarten mladi gospém idrijskim, g. Ne dve du itd. ; gosp. S a m a s s a gosp. Deschmann - u, gosp. dr. Keesbacher gosp. dr. S chop pel nu, gosp. dr. Issleib pevcem in knapom, pa LjubljanČanom, ki so prišli s pevskim zborom v Idrijo. Popoldne ob štirih se je „na zemlji" začela prava veselica z godbo, petjeni in deklamacijami : eno je zložil dr. Issleib v nemškem, drugo Deschmann v slovenskem jeziku ; med 11 nemškimi pesmami ste bile dve slovenski, kterima so Idričanje dodali „še celó „Naprej", kakor pisatelj pravi. Po dokončanem koncertu pa se je vnela zopet židana volja in začele so se spet zdravice. Umeten ogenj je sklenil slovesnost, ki je bila lanski tržiški vsa podobna, Je to je bilo novo, da temu „triumphzug-u", kakor ga ..Laib. Zeitg." imenuje, se je pridružil letos tudi g. Ambroz ne kot „stiller Beobachter", kakor v Mengišu 24 ur poprej , ampak kot navdušeni govornik društva, „der sich iiber das gewohnliche Niveau der biirgerlichen Ge-sellschaťt hinausschwingt". To je kratek posnetek . iz „Laibach." obširnega popisa; kdor o tem želí vec zvediti , naj bere mično razjasnilo včerajšnega „Naprej-a". Novičar iz domaćih in ptujih dežel. Navada državnih zborov je, da na ogovor, s kterim vladar zbor začne, zbornice odgovor dajo. Tako je bilo tudi pri nas přetekli teden. Zbornica gosposka in zbornica poslancev ste se posvetovale o tem odgovoru ; sporocevavec v zbornici gosposki je bil grof Aiiersperg Anton, v zbornici poslancov pa dr. Giskra. Pismo, ki ga bo zbornica gosposka poklonila Njih Veličanstvu, se drži le bolj tistih predlogov, ki jih je cesarjev ogovor obljubil državnemu zboru, zbornica poslancev želi še več druzih postav, ki so treba ustavni državi; o unanjih zadevah pa so bili pomenki zastran Polj akov, Magjarov (Ogrov) in Nemčije najbolj živi. Dunajski poslanec dr. Berge r želi, da o teh treh zadevah pismo zbornično bolj odločno govori ; dokazuje, da naj Avstrija tudi za Nemčijo skrbi, — da je treba dogovora z Ma- 208 gjari, ker v zboru ni Avstrije, dokler ni 85 magjarskih poslancov tukaj , in da se Poljakom pravica skaže in přežene sanjarijapanslavistom. Groholovski, poljski poslanec iz Galicije, ne zaupa nič dunajski pogodbi zastran Poljskega od leta 1815; z osvobodenim malim kosom se ne pomaga poljskemu kraljestvu; če Poljsko obupa se resiti, se bo vrglo panslavizmu v naročje in nobena moč ga ne bo mogla potem vstaviti. Dr. Pražak opominja, naj se državni ožji zbor ne spušča v postave, ki zadevajo celo Avstrijo; odbija pošast panslavizma in priporoča zmernost posebno tištim, ki imajo moč v rokah. Ko je dr. Giskra tako razžaljivo govoril o „cep-čevskem ropotu, ki je prazno slamo v prvem zboru mlatil", da ga je predsednik sam svaril, so govorili še drugi poslanci, pa oglasil se je tudi dr. Toman. Dr. Toman, čeravno izprva nikakor ni mislil besede poprijeti o adresi, se vendar ni mogel zdržati, da ne bi zavrnil natolcevanja in obrekovanja zastran panslavizma, ktero je že dan popred tudi dr. Pražak zavrnil. Govoril je o tej zfđevi dr. Toman tako-le: „Ako premislimo govore, ki smo jih slišali v tej slavni zbornici Poljakom in Nemcom na prid, morali bi misliti, da v véliki Av-strii ni nobenega druzega naroda in nobenega člověka, ki bi, če tudi samec kakor jez na tej klopi, glas svoj povzdignil tudi za druge narode avstrijanske. Le prisiljen tedaj po nekterih opazkah moram besedo poprijeti za svoj narod, ki je vsigdar zvěst ostal Avstrii. Že včeraj smo slišali, da neki gosp. govornik, ko je trdil, da Avstrija je nemška, je opiral se na besede našega presvitlega cesarja in gospoda, ko je ob priliki shoda pravoslovcev med drugim rekel: „Jez sem pred vsem Avstrijan, pa odločno nemšk." Dobro, gospoda moja! ako se Vi přimete teh besed Njih Veličanstva, smem se jih v prid slovanskega naroda tudi jez prijeti, kajti cesar sam je rekel, da pred vsem je Avstrijan. To je beseda za me in za vse zastopnike Slovanov, za ktere včeraj niste druzega imeli, kakor le posrednje in neposrednje natolcevanje vseslovanstva (panslavizma). Ze včeraj/i)i se bil ustavil tem napadkom, ako bi ne bil častiti gosp. Pražak te pošasti potrl, pa vendar danes napol vladni časniki pišejo, da je zagovarjal pan-slavizem! Gospoda moja! če to je panslavizem, da rojen Slovan, oziraje se na nemilo prihodnost in gledé na poklic prihodnosti, se za to poteguje, da slovanski narod doseže omiko kakor vsak drug narod in da mu vlada dá pomočkov za to, — če to je panslavizem, da z lju-beznijo se oziramo na svoje brate v Avstrii in zunaj Avstrije, na njih postopanje v omiki, na njih slovstvo in jezik, da z njega pomočjo olikamo in bogatimo svojega, — če to, gospoda, je panslavizem, tedaj sem tudi jez, da odkritosrčno rečem, panslavist. Al ti panslavisti ne napadajo Avstrije; ta panslavizem hoče le krepiti posamne dele Avstrije, da se povzdignejo na višo stopnjo znanstva in moči duševne. Ta panslavizem, gospoda moja, nima nikakoršnega nevarnega, nikakoršnega političnega programa, — ta panslavizem nima ne ene misli, ktera bi rušila Avstrijo in meje njene! — Govor-jeno pa je bilo, gospoda, da o nemških zadevah Vi svoj program ali svoje silno poželjenje le odlagate, ker bi ne bilo pametno in sprevidno, ga že zdaj razložiti. Mi iz sprevidnosti nočemo nič zamolčati; mi se odkritosrčno priznavamo poštene Avstrijance, ker vemo, da v Avstrii imamo dosti pripomočkov za omiko , ako se le vlada ravná po postavi ravnopravnosti. Ce Vas, gospoda, tako vleče na Nemško, in če pravite, da vsi avstrijanski narodi tišijo na Nemško, Vam moram na-ravnost reči, da mi nočemo biti Nemci, in če vsled sta-rejših državnih pogodb tudi spadamo v nemško zvezo, da si vendar ne želimo tistega časa, v kterem se nemški svet razprostira do jadranskega morja, in Germanija Avstrija tako na svoje prsi pritiska, da jo zaduši. Mi imamo Avstrijo in od nje zahtevamo svoje pravice. Cesar si nismo še pridobili, pridobili si bomo s stanovitnostjo, čeravno se moramo dandanašnji še boriti z nenaravno velikánsko većino. Gospoda ! lejte, kako so te klopi prazne; al vendar je večina naroda za nami (oho! na levici); v celem pismu, ki ima do Nj. Veličanstva iti, ni besedice ne za nas, ne za naše želje, ne za našo ravnopravnost; našim bratom na Poljskem pa se je veliko sočutja razodelo — to je prav ; tudi jez čutim tako — in celó o nemških zadevah se je předložil dostavek, kakor da bi le po tem hrepeneli, da smo z Nemčijo v najožji in najtesneji zvezi. Pismo naše pride v malo dneh pred prestol cesarski; al pismo to pride tudi v roke narodom evropejskim in narodom nenemškim; pomislite, da se v njem ni merilo vsem avstrijanskim narodom z enako mero, in da v govorih tukajšnih ni bilo za Slovane druge besede kakor le panslavizem! — Jez ne predlagam nobenega dostavka, ker vem, da bi še dostojne podpore ne našel, še manj pa bi se sprejel; al prisiljen sem moral razodeti, kar čuti srce moje". — Cela osnova zborničnega pisma je ostala; obveljal je le dr. Herbstov dostavek, ki povdarja celoto vsega cesarstva. — Dr. Rieger in še drugih 10 čeških poslancev je poslalo pismo državnemu zboru, da ne pridejo v zbornico, dokler si ožji zbor prilastuje pravice občnega zbora. Sklenjeno je bilo, pozvati jih še enkrat v zbor; če ne pridejo v 14 dneh, se imajo napraviti nove volitve. — ,,Presse" trdi, da presvitli cesar ne gré v Karlove Vari (toplice ^ Češke), kamor je kralj pruski že přišel 18. t. m. — Solsko svetovavstvo, o kterem se je že toliko govorilo, je ustanovljeno; predsednik zbornice poslancov mu je predsednik; 33 Du-najčanov bo poklicano v to svetovavstvo, zraven teh pa še primerno število druzih dežel. Ali bo kaj prida opravilo , bo skušnja še le kazala. — V Schweinbartu ne delec od Dunaja razsaja goveja kuga; v eneui tednu je poginilo 150 krav pa 300 ovac. — C. kr. poštnim uradnikom se bo zboljšala plača. — Po hrvaških in slavonskih škofijah in brž ko ne še tudi drugod v troj-edini kraljevini se bode odsihmal vsako leto 5. dne julija sv. maša brala v slo van skem jeziku na čast sv. Cirilu in Metodu. — V Zagrebu so zasledili p o nar ej ene bankovce po 100 gld. — Tristoletnica v spomin, da je bil poslednji vesoljni zbor v Tri den tu, se je pričela 26. u. m. Večina katoliških škofov se udeležuje velike svečanosti. — Na Poljskem trpi hud boj še zmiraj. 23. u. m. je nek sprejela ruska vlada pisma angležke, francozke in avstrijanske; vès svet čaka, kakošen bo odgovor. Po časnikih angležkih in francozkih se je pred ko ne bati velike vojske. — Cesar Napoleon je večidel premenil svoje ministre; al taka prememba nima posebnega pomena zdaj na Francozkem, ker Napoleon si čisto sam delà svojo politiko. Loterijne srećke: V Gradcu > OA . .. ? 14 54 47 4 na Dunaji i 24 JumJa 1863 ' 1 55 20 Zl 81 Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji bo 8. julija 1863. j I --■ M ». Kursi na Dunaji 30. junja. 5 % metaliki 75 fl. 90 kr. Ažijo srebra 9 fl. 50 kr. Narodno posojilo 81 fl. 35 kr. Cekini 5 fl. 28 kr. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Tiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.