NA SLOV—ADDRESS: Glasilo K. S. K. Jsdnots 6ar St. Clair, Avemss Cleveland 3, Ohio V*"W: UKndervm 3911 ZA DOSEGO ZMAGE KUPUJTE VOJNE BONDE Kranjsko - Slovenska Katoliški Jednota je prva in najsiarsjia slovenska bratska podporna organizacija v Ameriki i) Posluje že 51. leto DELUJMO ZA DOSEGO 40J000 ČLANOV! Entered a« Second Clmm Matter December 1111» ISO, at the P-t Office at Cleveland. Ohio. Pnder the Act ot AMgumi lŽth lfll Accepted for Mailing »t 8peclal Rate of PoeUge Prided hr In Section lltt. Act of October Srd 1117. Aathorlied on Miy «ad ltll" NO. 06 — ŠTEV. 36 CLEVELAND, O., 6. SEPTEMBRA (SEPTEMBER), 1944 VOLUME XXX — LETO XXX Proslava Jednotine 50-letnice v Newburghu Clevel&nd (Newburgh), O. —V zadnjem Glasilu sem obljubil navesti program javnosti naše Jednotine 50 letnice. Natančnega ali celotnega programa še ne morem povedati, ker nimamo še odgovora od vseh povabljenih gl. uradnikov. V nedeljo, 10. septembra ob 7. bo v naši domači cerkvi slovesna sv. maša za vse žive in pokojne člane (ce) teh društev. Prošeni ste torej, da se kolikor največ mogoče udeležite te službe božrje. Pri sv. maši se pa tudi spomnimo v goreči molitvi naših članov-vo-jakov, ki bi se gotovo tudi radi udeležili, pa jim je žal nemogoče. Ob 2. popoldne bodo v cerkvi pete litanije in zahvalna pesem, zatem se pa vsi podamo v dvorano S. N. Doma na 80. cesti. Ob 3. se začne sledeči program: Predsednik pripravljalnega odbora br. Louis Simončič ot-vori program s pozdravom in dobrodošlico in izroči stolo-ravnateljstvo Rt. Rev. kanoniku J. J. Omanu, nakar zaigra godba ameriško in slovensko narodno himno pod vodstvom kapelnika D. Ferfolia. Živa slika, ali naslop 50 mladih članov, ki predstavlja 50-letnico Je^.note. Nastop pevskega zbora "Zvon." "Slovenija" in mladinski pevski zbor pod vodstvom Mr. Ivana Zormana. V živi sliki nastopijo mladi dečki v vojaških uniformah in sicer toliko, kolikor imamo naših članov v vojaški službi.' Spomin umrlim in za zmago ter hiter konec vojne. Med presledki bodo razni kratki govori ,da bo vsem ustreženo. Vse- feo^šlo res tako hitro, da «e naše oči in ušesa ne bodo prav nič utrudila, v spodnji dvorani bodo pa razna okrepčila. Zvečer ob 7:30 sledi slavnostni ples, kjer bo nastopil znani šulenov orkester. Tako sem zopet vse na kratko opisal. Za popoldne je vstopnina prosta za vse, če so Jednotini člani ali ne. Zdaj se pa vsi odločite, da se boste udeležili naše slavno-sti. Na veselo svidenje v nedeljo pri sv. Lovrencu v New-burghu! S pozdravom, Jacob Resnik. TITOVO DARILO NEWYOR-SKEMU 2UPANU Jugoslovanski minister Sava Kosanovid, ki je nedavno odpotoval iz Amerike v Evropo, se zdaj vrača v Ameriko ter nosi s seboj revolver, katerega se je maršal Tito tri leta posluževal v svojih osvobodilnih bojih. Tito je poslal svoj revolver newyorškemu županu La Guardiji v dar kot izraz svojega spoštovanja in v znak priznanja dolgega prijateljstva in občudovanja, ki ga izkazuje newyorški župan osvobodilni vojski. Zaeno mu je pisal tudi lepo pismo in priložil svojo sliko. Gorenjski fantje v U. S. A. ujetniškem taborišču Rev. Albin Gnidovec, župnik v Rock Springs, Wyoming, sporoča, kako je obiskal zadnje dni slpvenske fante, ki so bili po sili vtaknjeni v nemško vojsko ter so zdaj med ujetimi Nemci v ujetniškem taborišču, ki je oddaljeno več sto milj od Rock Springsa. Rev. Gnidovec jih je šel oni dan obiskat. Nesel jim je nekaj cigaret, potic, starih slovenskih revij in nekaj molitvenikov. Fantje, 36 po številu, so bili silno veseli obiska slovenskega duhovnika. Od 36 jih je 32 sprejelo sv. zakramente. Poveljnik taborišča je dal fantom ves dan prosto, da so se mogli razgovarjati z g. Gnidovcem. Fantje so v starosti od 20 do 25 let in so iz Gorenjskega in iz štajerskega, največ od Maribora. Nekateri imajo v Ameriki sorodnike in bi radi zvedeli zanje, in sicer iščejo sledeče: Brata John in Frahk Zaje iz Tacna št. 16 (Ropetovi). Hčer pokojnega Valentina Va-ljavec iz Javornika. Frank Lah iz Komende, morda št. 47. (Anton (?) Golob iz Klade št. 1, p. Studenec-Ig. Brata John in Joseph Kobi, Preserje 32, p. Radomlje. Ivanka Potokar, roj. Dolenc, Volčji potok 24, p. Radomlje. Jakob Kern, Kasoviče 27, p. Komenda. Joseph Naglic, Nova vas pri Celju, baje živi v Clevelandu. Eda roj. Vahčič, Videm pri Krškem, baje živi v Chikagu. Tem "ujetnikom" ni dovoljeno pisati komur bi hoteli in tudi drugi ne smejo pisati njim. Zato, ako hoče kateri gornjih, ki se iščejo, kaj natančnega zvedeti, naj piše na: Rev. Albin Gnidovec, Rock Springs, Wyoming, pa mu bo vse pojasnil, kako in kaj. Fantje so prosili, če. bi mogli dobiti kaj slovenskih molitvenikov. Dalje so fantje prosili za slovenske časopise. Rev. Gnidovec jim je nesel tudi en'» Holmarjevo pesmarico in takoj so lepo zapeli v taborišču. Nek Francoz jim je pa za organista. Izrazili so tudi željo, da bi se učili angleščine in so prosili za knjige. Povedali smo to dr. Ker-nu, ki je obljubil poslati nekaj slovnic in nekaj besednjakov. Z nemškimi vojnimi ujetniki se vse bolj strogo postopa kot z italijanskimi, zato tudi mi vsega ne smemo zapisati, kar vemo, ker ne sme v javnost. Samo to menda lahko zapišemo, da so fantje iz sledečih rojstnih krajev: Iz Homc¿, iz Tacna, iz Vnanjih goric, iz Zasipa, iz Spodnjih Dan, iz Komende, iz Javornika, iz Na-sovič, iz Bohinjske Bele, iz Sv Križa pri Jesenicah, itd. Kot rečeno, vsi ti fantje so bi li šiloma vtaknjeni v nemško armado in so gotovo gledali, da so se dali pri prvi priliki ujeti. Bili so silno veseli, ko so po dolgem času zopet slišali slovensko besedo. Rev. Gnidovec je mudil tri dni, da je obiskal te slovenske fante, pri katerih je bil na dan sv. Jerneja. Pravi, da jih bo še obiskal pred zimo, kar je gotovo zvezano z velikimi stroški s potovanjem in z darili, ki jih nese Radio pozdrav KSKJ v staro domovino Ko je vlada naših Združenih držav ameriških zvedela, da se vrši 2. in 3. septembra v Clevelandu, O. prva konvencija Slovenskega ameriškega narodnega sveta (SANS)., je državni Vojni informacijski biro (War Information Bureau) naročil Mr. Sajevicu, ki oddaja dnevno uradna radio vojna poročila iz New Yor-ka v slovenščini v Jugoslavijo, da naj se poda v Cleveland v svrho poročila te konvencije. Mr. Sajevic je odbral navzoče zastopnike štirih podpornih organizacij, KSKJ., ABZ., SNPJ., SŽZ., ki so v njih imenu govorili in pozdravili našo staro domovino. Ti pozdravi so bili vzeti na plošče ali rekordirani, katere je Mr. Sajo-vec vzel seboj in je besedilo istih takoj drugi dan oddal po kratkovalovnem radio v Jugoslavijo. Našo Jednoto je pri tej priliki pozdravil na konvenciji navzoči brat Louis Železnikar, pomožni Jednotin tajnik in sicer v sledečih besedah: "Dragi nam bratje in sestre v stari domovini! Vse, ki Vas doseže moj glas, v imenu prve in najstarejše bratske podporne organizacije v Ameriki, — Kranjsko-Slo-venske Katoliške lednote, prisrčno pozdravljam. Znano nam je, kako bojevito se borite za svoje pravice, ki Vam po vsej pravici pripadajo za obstoj pravičnega, svobodnega življenja. Toda nikar ne obupajte, ker uverjeni ste lahko, da je naš narod sirom Amerike z vso iskrenostjo za Vami, ki je pripravljen pomagati z odprtimi rokami, pa naj stane kar hoče. Takoj po napadu od sovražne dru-hali na Vas, so se voditelji in voditeljice naših slovenskih bratskih podpornih organizacij v Ameriki zavedali velikega in nesrečnega trpljenja, ki ga je Vam zadjal krvoločni sovražnik; zato so se slovenske podporne organizacije združile in or-ganiziraie potrebno Jugoslovansko pomožno organizacijo, ki vsaka izmed teh slovenskih organizacij neprestano kliče na dobra srca v Vašem imenu za potrebne prispevke za Vas, in uverjeni bodite, da narod tu v Ameriki Vas ni pozabil, ker slednji se je že odzval in se še bo tako, da ko pride čas — ki ne bo dolgo — da se Vam s pomočjo naših bratskih organizacij in njih članstva v Ameriki takoj priskoči na pomoč do osvoboditve in do potrebnega kruha. Ko se je ustanovila Jugoslovanska pomožna akcija Slovenske sekcije, se je tudi naša Kranjsko-Slovenska Katoliška Jednota takoj odzvala in pridružila v to plemenito organizacijo, ker zavedala se .je, da Vam bo pomoč neobhodno potrebna. Dragi nam bratje in sestre! Vstrajaj-te na Vaših pravicah, ker uverjeni ste lahko, da je naš narod tu v Ameriki že na pragu, ki je Vam pripravljen pomagati, da Vam zašije sonce svobode po kateri hrepenite, da boste deležni srečnejšega življenja, ali enakega, kakoršnega smo deležni mi, Vaši bratje in sestre v Ameriki!" MLADI HRVATJE ZA ARMADO Hrvatski "kvizling" Pavelič je po novi odredbi znižal vojaško obveznost od 18 na 17 let. Postava je stopila v veljavo 22. avgusta. Poleg tega, da bodo mladeniči v starosti 17 let poklicani pod orožje, je poglavnik Pavelič tudi odredil še enkrat nabor za moške v starosti od 18 do 43 let, ki so bili pri prejšnjem naboru zavrženi. Oni, ki bodo na novem naboru spoznani za nesposobne nositi orožje, bodo poslani v delavske oddelke in za "domačo obrambo." Na Hrvatskem bodo tedaj ostali samo pohabljenci, drugi pa bodo služili Nemcem izven Hrvatske. 0 pokojnem za domovino padlim Lieut. Dreniku V POMOČ DOMOVINI Lieut. William Drenik V zadnji številki smo obljubili bolj obširno poročati o drugem članu društva sv. Jeroni-ma št. 153, Strabane, Pa., ki je MIHAJLOVICEVA ARMADA RAZPU5ČENA London. — Doznava se, da je jugoslovanski kralj Peter razpustil četniško armado generala Mihajloviča na predlog ubežne vlade, katere predsednik je dr. Ivan šubašič. Peter je s posebnim dekretom razveljavil odredbo, izdano 10. junija leta 1942, ki je omogočila ustanovitev vrhovnega poveljstva v Jugoslaviji, Glavni stan generala Mihajloviča je bil zdaj odpravljen. MONTGOMERY JE POSTAL ZDAJ FELDMARSAL London. — General Montgomery, ki poveljuje angleškim četam v Franciji je bil te dni povišan v feldmaršala. Odlok stopi takoj v veljavo. Vojni urad poroča, da je kralj odobril povišanje. ga srca in uradno priznanje o Zlatko Balokovič, poslujoči ma št. 153, Strabane, Pa., ki je njegovem junaškem činu in predsednik Združenega odbo-'dal svoje življenje na bojnem j hrabrosti. Pokojni Viljem je polju; to je bil letalski poroč- siedii svojemu očetu v večnost, nik William Drenik, ubit dne 4. maja 1944 pri otoku Corsica. Pokojnik je bil rojen v Stra-19. aprila 1923. V ra južnih Slovanov (ZOJSA), poroča, da je predsedstvo War Relief Control Board-a v Washington« izdalo tudi temu Združenemu odboru licenco za nabiranje in razdeljevanje bane, Pa. ki je umrl 8. februarja 1942. Poleg matere žalujejo za njim, dva brata Frank v Clair-ton, Pa., in S.-Sgt. Joseph pri letalcih y San Antonio, Texas, in sestra Mary poročena Bu- denarnih fondov ter raznega armado je bil poklican mese-blaga za pomoč osvobojenim ca julija 1942 in sicer v Fortjchanan. Bodi mu ohranjen ljudstvom Jugoslavije. Toza- George Meade, Md. Kot le-j blag spomin, prizadetim pa devna licenca je bila izdana na talski kadet se je vežbal ne-! naše iskreno sožalje. ime "The War Relief Fund of kaj časa v Atlantic City, N. J., j Kakor že zadnjič omenjeno, Americans of Southslavic De- v poročnika (Lieut.) je bil pa ¡smo gorinavedenega člana vo-scent." povišan v Marianna, Fla. jjaka-junaka uvrstili kot zapo- —-——————————— Kasneje, v decembru 1943,'redna št. 27 v našem častnem v taborišče. Prijazni g. Gnido- Je bil prideljen kot pilot na ¡seznamu za domovino padlih. Prva konvencija SANS-a v Clevelandu končana vec gotovo zasluži za svojo požrtvovalnost vso pohvalo. Fantje, ki so bili šiloma potegnjeni v nemško vojsko, so bili žrtve na-cijslcih barab in so gotovo vsega usmiljenja vredni. Kar pomislimo, kako jim je pri srcu, da morajo biti kot krepki in zavedni gorenjski fantje zaprti kot vojni ujetniki med naciji. letalu Thunderbolt P-47 in je; Dostavek: Žalujoča Mrs. vršil službo s svojim letalom | Drenik, mati pokojnika, nam v Afriki, pri napadu na Itali- je poslala edino sliko svojega jo, in pri zavzetju Neapla. Ko ljubljenega sina Viljema v unije pa navedeni dan hotel pri- formi, katero vidite zgorej. stati na otoku Corsica, je bil Pod sliko zdolej na robu je za- njegov gromovnik sestreljen. Po njegovi smrti je dobila njegova mati pokojnemu sinu-junaku podeljeni red škrlatne- pisano: "To Mother with love. —Bill." Gotovo jo bo ohrani-la'lcot dragoceni zaklad v ved-nem spominu. Cleveland, O.—Zadnjo soboto dopoldne dne 2. sept. se je pričela v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave. prva konvencija SANS-a in bila končana naslednji dan ob 6:30 zvečer. Iste se je udeležilo 119 delegatov z odborom vred; dospeli so iz raznih držav, celo zapadna država Wyoming in Colorado je bila zastopana. Konvencijo je vodil Josip Zavertnik iz New Yorka. Zbornica je izrekla ekseku-tivnemu odboru SANS-a zaupnico ter priznanje za njegovo vestno delo, katero je vršil po sklepih prvega slovenskega kongresa. Tega narodnega zborovanja se je udeležil tudi SANSov častni predsednik pisatelj Louis Adamič, ki je zbornici podal nekaj jako zanimivih novic iz stare domovine. Tako se mu je pred par dnevi iz glavnega stana Osvobodilne fronte sporočilo, da bo cela Jugoslavija morda že v dveh tednih osvobobo-jena, torej tudi naša Slovenija! Konvencija je odposlala več brzojavk na pristojna ter vplivna mesta in sprejela nekaj novih važnih resolucij, ki bodo v listih iz konvenčnega zapisnika priobčene. Tako se je spomnila tudi naših ameriških slovenskih fantov, ki se borijo ob strani zaveznikov na raznih frontah, v blag spomin padlim je zbornica vstala s povešenimi glavami, isto se je izvršilo v pozdrav in spomin partizanov v starem kraju. Ker je SANS uverjen, da se bliža naši stari domovini že dan rešitve in je nekaj priporočil ter načrtov SANSa že izvršenih, se bo treba zavzeti edino še za rešitev primorskega vprašanja in enotne Slovenije. Pač bo od sedaj naprej SANS tudi toplo priporočal nabiranje prispevkov za J PO. ker potreba pomoči v domovini bo takoj po vojni velika. Združeni Jugo-slov. odbor je k sreči baš pred nedavnim dobil od vlade zagotovilo, da bo že sedaj kmalu mogoče, pošiljati iz Amerike razno blago naravnost v Jugoslavijo. Zborovalo se je v najlepši slogi, v pravem narodnem duhu in v navdušenju da bo kmalu naš trpeči narod v domovini rešen. Zbornica je med drugim tudi izrekla zahvalo bivšemu blagajniku SANSa Josipu Zalarju za njegovo vestno delo; le žal,, da ga danes ni med nami! V odbor so bili izvoljeni sledeči: Predsednik Etbin Kristan, I. podpredsednik Janko Rogelj, II. podpredsednik Fred Vider, tajnik Milko Kuhel, blagajnik Vincent Cainkar, zapisnikar Jakob Zupan. Eksekutivni odbor: Leo Jur-jovec, Leo Kušlan, Albina Novak, John Krapenc in Frank Zaitz. Nadzorni odbor: Louis Železnikar, Mrs. Josephine Za-krajšek in Joseph Zavertnik. Število širšega odbora se je znižalo na 20 članov, ki so bili izbrani ter izvoljeni iz raznih naselbin širom Amerike. Imena Kratke vojne vesti * Napredovanje Amerikancev Ameriške čete so vdrle v Belgijo ter zavzele že več belgijskih mest, med njimi glavno mesto Bruselj ter pomorsko mesto Antverpen. Druge an-glo-ameriške kolone pa so vdrle v Nizozemsko kakor tudi v kneževino Luksemburg. Poročila, ki so prispela v torek .naznanjajo tudi, da se ameriške čete borijo že na nemškem ozemlju v bližini Saar-brueckena. Bolgarija prosi za premirje Bolgarija je zaprosila Veliko Britanijo in Zedinjene države za premirje z izjavo, da namerava izstopiti iz vojne ter postati nevtralna. Rusija, ki ima svoje armade na mejah Bolgarije, pa ji je sporočila, da ni dovolj, da postane zdaj "nevtralna," temveč si mora premirje zaslužiti s tem, da napove Nemčiji vojno, kakor ji je napovedala Rumunija. Rusija ji je sporočila, da se zelo moti, ako misli, da bo zdaj zgolj s svojo "nevtralnostjo" odnesla zdravo kožo nato, ko je bila pet let zaveznica in sokrivka Nemčije. Ker ni Bolgarija napovedala vojne Nemčiji, je napovedala Rusija vojno Bolgariji, kakor naznanjajo zadnja poročila. Ruska ofenziva proti Vzhodni Prusiji Moskva, 5. septembra. — Rusija je pričela danes novo veliko ofenzivo proti Vzhodni Prusiji, katera ofenziva grozi pre-klati na dvoje celotno nazijsko fronto me Varšavo in najvzhod-nejšo provinco Nemčije. Zavezniki v bližini Riminija Rim, 6. septembra.—Britske in kanadske čete so pričele danes obkoljevati jadransko pomorsko mesto Rimini, ležeče na južnem koncu doline reke Pada. Finska iz vojne Zdaj se je tudi Finska pri družila Romuniji in Bolgariji ter naznanila, da je v torek zjutraj ob 8. izstopila iz vojne proti Rusiji oziroma proti zaveznikom. Finski državniki so zaprosili za premirje v Moskvi. -o- V FRANCIJI NI SREČE ZA NEMŠKE GENERALE Angleški glavni stan v Franciji naznanja, da je bilo od vpadnega dne 6. junija ubitih, ranjenih ali ujetih 23 nemških generalov in admiralov, ali pa so bili nadomeščeni z drugimi ali pa so kar čez noč izginili. Ker generali navadno niso v prvi bojni črti, je razvidno, da zavezniki zelo naglo napredujejo in marsikaterega generala vjamejo, predno se je zavedel, da je zavezniška armada tako blizu. če bo šlo še tako naprej, 6o Hitler izgubil vse generale in se bo sam moral povišati v generala ali feldmaršala. istih bomo priobčili prihodnjič. Kot častni predsednik je bil ponovno soglasno izvoljen Mr. Louis Adamič, kot častna podpredsednica Mrs. Marie Pris-land in kot častni član gl. odbora Dr. F. J. Kern. Slednja dva namreč nista hotela ve$ prevzeti prejšnjega urada. DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA ŠT. 8, JOLIET, ILLINOIS Na zadnji naši redni seji je bilo prečitano povabilo cerkvene bratovščine sv. Rožnega venca, ki bo v nedeljo, 10. septembra obhajalo 50 letnico svojega obstanka, zaeno bo pri tej priliki blagoslovljeno tudi novo bandero. Soglasno smo sklenili, da se tudi naše društvo te slavnosti udeleži. Zbirali se bomo ' navedeno nedeljo zjutraj ob 7:30 pri Ferdinand dvorani, potem pa skupno odkorakamo v cerkev k osmi sv. maši. Prijazno ste prošeni vsi člani in članice našega društva, da se te slavnosti kar največ mogoče v velikem številu .udeležite. Opoldne se prične pa banket v farnem parku. Tiketi za banket so po $1.25. Vabljeni ste, da bi se tudi banketa v velikem številu udeležili. S pozdravom, Math Buchar, ta j. DRUŠTVO SV. LOVRENCA ŠT. 63, C LEVE L AN D, O. Naznanilo in vabilo članstvu našega društva se s tem naznanja, da bomo imeli našo prihodnjo sejo v soboto, 9. septembra zvečer ob Sedmih. Premembo časa se je naredilo zaradi obhajanja Jed-notine 50 letnice drugi dan, 10. septembra. To slavnost priredijo Jednotina društva fare sv. Lovrenca in sicer št. 63, 146, 150, 207 in 214. Zjutraj ob 7. gremo skupaj k sv. maši, popoldne ob 3. se pa prične v S. N. Domu na 80. cesti pester program; o tej slavnosti je bilo že parkrat v Glasilu na prvi strani poročano in je zopet danes. Pror.im vse članstvo našega društva, da bi se v bodoče bolj številnq udeleževali mesečnih sej kakor doslej, zaeno pa apeliram na vas, da se tudi v velikem številu udeležite zlatega jednotinega jubileja. Torej na svidenje! Z bratskimi pozdravi, Anton Kordan, tajnik. DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 105, NEW YORK, N. Y. Cenjene sosestre: Udeležite se prihodnje seje 10. sept. ob 3. uri popoldne. Sedaj so počitnice minile, zatorej bi bilo lepo, da bi se vse udeležile. Imamo več važnega za rešiti, in nekatere ste zelo zaostale s članarino. Prosim, da zagotovo poravnate. Poslala sem tudi vsem moj sedanji naslov: 432 Knickerbocker Ave., Brooklyn 21, N. Y„ kar izvolite Upoštevati. Na bolniškem listu sta: Pavla Petek in Anna Kepič; želimo jima kmalu zdravja. Torej, na svidenje na seji. Pozdrav! Jennie Toncich, tajnica DRUŠTVO SV. SRCA MARIJE ŠT. 111, BARBERTON, O. Sporoča se članstvu našega društva glede prireditve ali praznovanja 50 letnice naše K. S. K. Jednote, dne 30. septembra v farni dvorani. Prireditev se bo vršila pod pokroviteljstvom vseh treh društev K. S. K. Jednote v naselbini. Kakor omenjeno, v Soboto 30. septembra ob 7. uri zvečer bo banket in ples, drugi dan v nedeljo 1. oktobra se bo pa darovala peta sv. maša ob priliki 50' letnice v spomin že pokojnih članov in članic, obenem pa tudi živih, posebno še onih, ki se bojujejo na bojnem po- lju. Vstopnice za banket bodo v kratkem času v razprodaji po članih in Članicah vseh treh društev. Upamo, da jih boste rade volje vzeli in tako pomagali slavnost povečati z vašo udeležbo. Program in vse drugo bo že še pravočasno naznanjeno. Nič več kot prav, da se ob tem važnem zlatem jubileju spomnimo ter praznujemo v tem času primerno obletnico ustanovitve naše prve slovenske podporne organizacije v Ameriki. Društvene novice Sporočati imam žalostno novico, namreč da je padel prvi član našega društva in dal dne 12. maja nekje v Italiji življenje za domovino Pvt. John T. Stefansky. še tako mlad, komaj 19 let star in najmlajši v družini. Neverjetno, ali žal resnica neutolažljivim staršem, ki morajo sprejeti to žalostno novico, da se njih najmlajši ljubljenec več ne povrne nazaj k svojim domačim. Društvo izreka iskreno sožalje staršem in sorodnikom. Nagloma se je podala na operacijo v Citizens bolnišnico sosestra Agnes Grum z 4. ceste. Kadar bodo obiski dovoljeni, ste prošene, da jo obiščete. Vedno tako pridna in vesele narave sestra Mary Zakrajšek iz Snydertowna, je tudi priklenjena na bolniško posteljo. Upamo in želimo, da se kaj kmalu pozdravi. Sosestre, kateri je le mogoče, jo pa obiščite, da ji bo krajši čas v bolezni. S pozdravom, Frances Smrdel, tajnica. DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 146, CLEVELAND, OHIO Vabilo na JednOtino proslavo Cenjeni mi bratje in sestre! Že parkrat ste v Glasilu čita-li naznanilo o proslavi Jedno-tine 50 letnice, katero priredi pet Jednotinih društev naše fare sv. Lovrenca. Med temi smo tudi mi. Slavnost se vrši v nedeljo, 10. sept. Prijazno vas torej prosim, da pridite k sv. maši ob 7 v našo domačo cerkev, ki bo darovana po namenu teh društev. Popoldne ob dveh se vršijo v cerkvi pete litanije, ob 3 se pa začne v dvorani S. N. Doma program z godbo, petjem in govori. Točke programa ne bodo dolge, toda zanimive. Zvečer ob 7:30 se, začne plesna zabava. Vstopnina za popoldanski program je prosta, toda za ples znaša pa 50c. Še enkrat vas prosim, pridite v velikem številu. S pozdravom, John J. Kaplan, tajnik. udeležite dojduče sjednice 10. sept. i donesite dobre predloge. Ova priredba biti nam če svima ponos i dika. čisti prebitek če biti namenjen za naše članove-vojnike, koji se bore za nas i za slobodu naše domovine. Drugo, čuli bute opet neki lijepi primer i lepi poklon, što vas bude zanimalo. Dalje vas opominjam, da bolj točno plačujete svoje asesmente. Znate, kada je sjednica, pak dojdite tamo pla-titi. Ujedno vas prosim, da agi-tirajte za novo članstvo. Ništa kaj ni je kampanje, mi uslijed toga ne moremo spati, pač gle-dajmo, da burno lahko na prihodnjo konvencijo g. 1946 u Pueblo, Colo., poslali šest naši delegata. Do videnja na sjednici i bratski vam pozdrav! Mat t Brozenič, tajnik. in z oranžnimi in grapefruit nasadi. Nekateri pa tudi delajo v tovarnah (tu v# Fontani je zelo velika železna tovarna, Henry Kaiser Steel Mili), ali pa pri drugih podjetjih, ki jih je tu vse vrste. Pa naj za danes zadostuje, se pa še kaj oglasim drugič, do takrat pa vsem Jednotar-jem in Jednotaricam lep pozdrav! Gertrude Rupert, zapisnikarica. ce, da si nabavijo novo društ- stno skrbelvza svojo družino. Zapušča žalujočo soprogo Mary rojena Lojk, hčer Mary poročena J. Terlep, tri sine, ki se nahajajo: Frank ml. v državi Washington, Sgt. Stanley v armadi ip JJeut. Joseph v zračnem karu. Poleg teh zapušča v Jolietu sestro Josipino Mrs. veno bandero, ker je prvo že staro 48 let in obrabljeno. V ta namen priredi v nedeljo 10. septembra lepo slavnost s kratko parado ob pol osmi uri zjutraj v cerkev, kjer se bo ob g. uri darovala slovesna sv. maša in blagoslovljenje novega bandera. Popoldne takoj se, Louis Martincich, v stari dobo vršil slavnostni banket in ! movini brat* Antona in dve se-lepo zbrani program v farni j stri Marijo in Ano in številno dvorani na farnem parku. Za- {drugih sorodnikov tukaj. DRUŠTVO SV. MIHALJA BROJ 163, PITTSBURGH, PA. Javljam članstvu našeg društva, da če se obdržavati doj-duša sjednica na nedilju 10. sept. točno u 2 sata posle pod-ne. Na istu se pozivate u što večem broju bez isprike dela i boles.i. Ne bu vam ova j put smetala niti vročina, niti zima, jer sada imamo prav ugodno vreme. Na ovoj sjednici če biti veliko važnog posla u pogledu proslave 50 godišnjice naših dveh najstarijih podpornih organizacij, KSKJ. i HBZ. na koncertu i plesu 29. oktobra u crkvenoj dvorani u Millvale. Lahko trdim, da smo mi svi 90% članovi ene i druge organizacije; stoga vas umolja-vam, da se u velikom broju DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 253, FONTANA, CALIF. V veliko veselje mi je poročati, dasiravno že znano, da se je tu v Fontani, v južni Kaliforniji, ustanovilo prvo društvo KSKJ. in to ravno za Jed-notino 50 letnico. Težak je začetek, pa z dobro voljo članstva in uradnikov upamo, da bo društvo uspevalo, raslo in napredovalo v vseh ozirih. Prvi uradniki tega društva so: John Zdravje, predsednik; Frank Sterbentz, podpredsednik; Frank Horzen, tajnik -j blagajnik; Gertrude Rupert, ' zapisnikarica. Seje imamo vsa-. ko drugo nedeljo v mesecu ob 7. uri zvečer. Prvo sejo, ali sestanek, smo imeli pri Mr. in Mrs. A. Vider-gar na N. Palmetto Ave., kjer ho nam prav izvrstno postregli po seji. Hvala lepa vama, Mr. in Mrs. A. Vrdergar! Tudi sedaj še, kar po vsaki seji imamo malo "party," in še vedno praznujemo ustanovitev društva, ter se prav luštno imamo. Sedaj bi pa prosila vse one člane in članice K. S. K. Jed-,note, ki žive tu v bližnjih me-J stih, menda največ v Los An-j geles in Hollywood, da bi pre-| stopili v naše društvo sv. Jožefa št. 253, ki spada v centralizacijo in je v vaši bližini, ter vam ne bo treba kam daleč spadati k društvu, kjer vas že skoro več ne poznajo, ako ste j že dolgo tu v Kaliforniji. Vsi ste dobrodošli v naše društvo; skušali pa bomo seveda tudi dobiti kolikor več mogoče novih članov za društvo. V kratkem času tudi mislimo prirediti veselico v korist naše društvene blagajne, ki je za sedaj seveda še zelo lahka. Naselbine Fontana, ki ni posebno velika, leži 50 milj vzhodno od Los Angeles in 8 milj zahodno od San Bernardino, ter je prav blizu drugih večjih mest kakor: Riverside, Ontario, Pomona, Corona in Red-land. Je jako lepa pokrajina z zelo ugodnim in zdravim podnebjem. Tu so zelo lepi in veliki oranžni, lemon, grapefruit* in orehovi nasadi, ter zelo velike planjave grozdja rase tu, ter vsake vrste drugega sadja, v resnici ima zelo primerno ime: "Valley of Paradise." Tu v Fontani je precejšno število Slovencev, ter imajo 2 društva SNPJ; ta dva društva skupno lastujeta lepo moderno dvorano, ki je v ponos Slovencem v Fontani. Naši Slovenci tukaj se veči- DOPISI 50 LETNICA CERKVENE BRATOVŠČINE Joliet, IU. — Ko se je leta 1891 ustanovila naša fara sv. Jožefa, si je polagoma gradila temelj za tedanji in bodoči obstoj. Pri tem važnem delu so takoj od začetka z vso vnemo pomagale tudi tedanje slovenske žene-faranke. Kmalu je blagopokojni Fat h er šuster-šič uvidel, da so mu Slovenke v pomoč takoj ob začetku fare. sprevidel je, da bi bilo dobro, če bi se te vrle žene združile v cerkveno društvo ali bratovščino, kjer bi bolj skupno vršile njih plemenito delo za čast božjo in v korist fare sv. Jožefa. To idejo so tedanje, še maloštevilno faranke z veseljem pozdravile in iako je bila leta 1894 ustanovljena Rožen-venska bratovščina, prvo cerkveno društvo v naši fari. Glavna naloga novega društva je bila skrbeti za oltarno opravo in mašno obleko ter razne cerkvene potrebščine. Petdeset let je že pred kratkim poteklo, kar so si naše pionirke' nadele to častno nalogo; mnogo se je spremenilo v tej dolgi dobi, bratovščina sv. Rožnega venca še vedno krepko živi in deluje v naši fari. . ¡Skozi to dolgo dobo petdeset let je ta bratovščina vestno ir. vneto vršila svojo nalogo, na tisoče dolarjev so te vrle, za božjo čast vnete članice darovale za ta blagi namen in vedno skrbele, da so bili oltarji v naši cerkvi lepo opremljeni in darovale so mnogo za nabavo krasnih mašnih oblek. Daner šteje bratovščina; 340 članic, ki z isto vnemo kot njih pionirke, delujejo za okras naše cerkve, da se lahko reče, da imamo v cerkvi sv. Jožefa najlepšo oltarno opravo daleč na okoli, za kar zaslužijo vse priznanje te dobre slovenske žene in matere. Od ustanoviteljic bratovščine so dočakale zlati jubilej še sledeče članice: Mary čulek, Margaret ?a-r.ian, Katarina Stukel, Katarina Vertin, Amalia Uršich in Katarina Simonich, ki gotovo z veseljem in ponosom lahko gledajo nazaj na svoje veličastno delo, ki so ga pričele pred 50 leti. Žal, da mogoče dobiti podatkov, katere so bile prve uradnice. Bratovščino sv. Ro-» žnega venca jako agilno sedaj vodijo sledeče uradnice: Mary Golobich, predsednica; Louise Nasenbeny, podpredsednica; Anna Plut'h, tajnica; Jean M. Težak, blagajničarka; Mary Cohil, Katarina Dragovan, Jo-hana Krall, Theresa Kalčich, nadzornice; Mary Dolinsek, Theresa Lilek, Margaret Pani-an, banderonoše; Mary Ara-fcrosich, rediteljica. Mnogo članic je že v tej dolgi dobi šlo v večnost in bratovščina vedno tudi zanje daruje za sv. maše, kakor tudi za pokojne duhovnike cerkve sv. Jožefa. Da se ta zlati jubilej primer- to tem potom še enkrat prav vljudno vabijo vsa društva in vse farane in prijatelje iz bližnjih naselbin, da se te slavnosti udeleže, za kar bodo vsem Pokojni Frank je bil jako delaven tudi na društvenem polju. Bil je član društva Vitezov sv. Jurija št. 3 KSKJ, ter večletni predsednik, spadal je vedno hvaležne, ter pravijo, da tudi k društvu sv. Petra in Pa- bodo imele pripravljeno vse najboljše za udeležence, da bo vsakdo zadovoljen in vesel na slavnosti njih zlatega jubileja, kar verjamemo, ker vemo, kako znajo naše žene po-streči ob raznih prireditvah. vla št 66 ABZ, ter k društvu "Triglav" in k društvu Najsv. Imena; pri vseh je vneto delal. Pokojnik je bil krepke postave, mirnega, veselega značaja, vedno pripravljen pomagati, kadar je šlo za dobro Torej je prav, da se odzovemo stvar, bodisi za cerkev ali za vabilu vsi in se zberemo pred ' društva in za dobrobit sloven-pol osmo uro pri Ferdinand j skega naroda. Do zadnje spo-dvorani, da se udeležimo pa-! mladi je bil več let oskrbnik rade, katero bo vodila naša šolska godba in potem sv. maše ter blagoslovljenja bandera. Popoldne pa se snidemo v dvorani na farnem parku, da s tem izkažemo naklonjenost in priznanje članicam Roženven- cerkve sv. Jožefa in jako marljiv delavec, da ga bo težko nadomestiti. Pogreb se je vršil dne 28. avgusta iz cerkve sv. Jožefa z leviti sv. mašo zadušnico potem pa na farno pokopališče Par dni zatem, 27. avgusta, se je Mr. Verbich podal iz stanovanja, toda vrnivši se nazaj je našel svojo ženo mrtvo na postelji ležečo na strani. Zadel jo je mrtvoud baš v času, ko si je česala lase, ker je glavnik poleg nje ležal. Ker se nahaja v bližini požarna bramba, je prihitela na pomoč s. svojim aparatom umetnega dihanja, toda brez uspeha; do-šli zdravnik jo je proglasil za mrtvo. Pokojnica je živela v Ameriki od leta 1913; doma je bila iz vasi Dolina, fara Bela Cerkev na Dolenjskem, rojena Ku-zar. Spadala je k društvu sv. Genovefe št. 108 KSKJ, Joliet, 111., in k SŽZ. Njeno truplo je bilo prepeljano v Joliet v svrho pokopa, članice podružnic S. Ž. Z. iz Dulutha in New Dulutha so pokojni sestri v zadnji pozdrav poklonile ko-i šarico «krasnih rož in jo z ro-j ženvensko molitvijo pred od-i hodom spremile do groba v Jo-I liet, 111. Pokojnica je bila stara 60 let. Ponovno izražam hudo prizadeti Verbičevi družini globoko sožalje, pokojnica pa naj uživa večni mir.! Matija Pogorele. ske bratovščine za njih blago ;Gb številnem spremstvu društ-delovanje, ki je bilo in je še v j venih članov, sorodnikov ir. korist in čast vsem faranom j prijateljev. Jako girljivo je bi-cerkve sv. Jožefa. j i0 videti, ko sta krepka sina- Tem potom izražamo iskre-1 vojaka v lepih uniformah vo-ne čestitke še živečim pionir-1 ^ila težko prizadeto mater do kain-ustanoviteljicam, ter vsem ! groba, mnogo je bilo solznih uradnicam in članicam bratov- j 0či, k0 se je družina zadnji-ščine sv. Rožnega venca. Naj | krat poslavljala od njih naj-Vsemogočni blagoslovi v a š e j dražjega in ljubljenega sopro-delo še v bodoče, da bo vaše j ga ter skrbnega očeta, prvo cerkveno društvo v naši Dragi Frank! Ne samo Tvo- fari praznovalo še stoletni jubilej. Vsem pokojnim članicam pa blag spomin! ja družina Te bo silno pogrešala ,temveč mi vsi, naša društva in cela fara. Počivaj v Ker by društvo Najsv. Ime- j miru, duši Tvoji naj sveti večna ravno to nedeljo, 10. sept., \ na luč. V blagem spominu imelo skupno sv. obhajilo ob i boš ostal vedno med nami. Hu- istem času, se vse člane prav vljudno vabi, da pridejo pol- do prizadeti soprogi, hčeri, sinovom in ostalim sorodnikom noštevilno ob določenem času j izražamo naše globoko soža-v Ferdinand dvorano, da se jje, naj jim Bog da svojo vo-udeležimo parade in tako po- lažbo in pomoč v teh bridkih večamo slavnost sestrskega urah njih življenja. društva. Vrle članice Rožen-venske bratovščine so bile društvu Najsv. Imena vedno naklonjene in v pomoč pri raznih naših prireditvah, zato je prav in lepo, da se vsi udeležimo zjutraj cerkvene slavnosti, popoldne pa banketa in programa na farnem parku. Naj še omenim, da bo društvo Najsv. Imena kot navadno po sv. maši imelo zajtrek in sejo, ter ste prošeni, da se vsi tudi seje udeležite, da ukrenemo kako in kdaj bomo obhajali 25 letni jubilej našega društva. Z vljudnim pozdravom, M. Hochevar. Poročevalec. SMRTNA KOSA S POTA Duluth, Minn. — Letos dne 14. avgusta je prišel semkaj iz Jolieta, 111. v Minnesoto že četrtič rojak John Verbich. Mož dela pri železnici, pa dobi vsako leto počitnice in prosto vožnjo kamorkoli hoče iti. Ker je podvržen takozvani se-neni mrzlici (hay fever), je dospel semkaj na premembo zraka s svojo soprogo Apoloni jo. Prejšnja leta smo s to dvojico skupaj mnogokrat v prosti naravi obirali maline, trgali lipovo cvetje in druge rože, ter skupno obiskovali Buhov muzej v vili Scholastika ob kras- Joliet, 111. — Po kratki bolezni, o kateri ni noben slutil, nem Superior jezeru, kake tri da je nevarna, je dne 25. avgusta t. 1. nenadoma unjirl splošno znani in čislani rojak Frank Pire. Dva dni prej je prišel iz bolnišnice, kjer je bil tri tedne in se je počutil dobro. Omenjeni dan mu je pa naenkrat postalo slabo in v nekaj minutah je zdihnil v rokah in pol milje iztočno oddaljeno od Dulutha. Toda letos je pa Mrs. Verbich take obiske ali taka pota odklanjala z opombo, da ne more hoditi zaradi oslabelosti, zato sva pa sama z Mr. Verbi-cnem okrog hodila. Tožil mi je, kako ga nadleguje ta kro- prestrašene soproge. Vso na- nična senena mrzlica in kako selbino je njegova hitra smrt globoko pretresla, kajti nikdo si ni mislil, da bi tako krepki mož tako hitro postal žrtev krute smrti. Pokojni je bil rojen 1. 1883 v vasi Vrhpolje pri šent Jerneju na Dolenjskem, v Ameriko je prišel leta 1908 ter bival ves čas v Jolietu, kjer se je poročil in z marljivim delom težko se je svoječasno premagoval pri delu. "Toda, kaj sem hotel?" je poudarjal, "6 otrok (5 hčera in 1 sin) pri hiši in slabotna žena. Toda, hvala Bogu, danes je bolje, ker otroci so že doraščeni in preskrbljeni. En otrok nama je umrl, edini sin je pa sedaj pri vojakih." Vse to sem napeto poslušal, ko sem zrl v zeleno na-! noma ukvarjajo s kokošjerejo, no proslavi, so sklenile člani- napravil svoj dom, kjer je ve- ravo. — GLAS IZ GILBERTA, MINN. Večkrat me kdo vpraša, čemu se več ne oglašam v tem listu s kakim dopisom. Glede tega se mtudi jaz stopila v vrsto onih, ki rajše berejo kot pa pišejo. Ena je pa tudi ta, da v sedanjih vojnih časih je vse bolj žalostno z izjemo takih, ki nimajo nič otrok ali sorodnikov, ki bi bili v vojni onstran morja. Med temi prizadetimi sem tudi jaz, da sem vedno žalostna in gotovo z menoj vred tudi na tisoče in tisoče drugih mater. Vsaka izmed nas -komaj čaka, da bi se že kmalu končalo to človeško klanje. Ljubi Bog nam kaj kmalu do-defi oni srečni čas, ko se bodo* naši sinovi domov vrnili! Da, v srce se mi smilijo one nesrečne matere, ki dobijo usodno brzojavko od vlade, da je til njih sin ubit na fronti. Res, strašen udarec, a pomagati si ne moremo. Ko dobim težko pričakovano pismo od mojega sina iz Nove Gvineje, sem malo potolažena, toda bojim se pa one usodne brzojavke. Moj sin se nahaja ondi kakor že povedano letos od meseca marca, prej je bil pa na Havajskih otokih. Da dobi moje pismo, traja skoro cel mesec, toda njegova pisma prejemam veliko prej. Večkrat se še spominjam žalostnega slučaja, ko sem bila še doma v starem kraju v mojih mladih letih. Tedaj je moj brat odšel v Ameriko, kjer je zbolel. Zdravnik mu je svetoval naj se vrne v staro domovino ,pa bo morda okreval. In res, nam je zatem pisal, da pride kakor hitro bo mogoče. Zatem smo dobili pismo z naznanilom, kdaj odpotuje iz New Yorka. Nekaj dni zatem smo ga pričakovali doma z vsakim poštnim vozom iz bližnje železniške postaje. Neko jutro pa nekdo potrka na naša vrata, toda to ni bil brat. — Mati so se zelo prestrašili in se bali, da mora biti nkeaj hudega. Nekdo nam je prišel povedat, da je zvedel o nekega potnika iz Amerike, ki je bil na ravno istem parniku kot moj brat, da je brat umrl na sredi morja. Prinesel pa je tisti potnik seboj bratove mašne knjige in (Nadaljevanje na 3. strani) Proslava 50 letnice KS ■»»■»♦■»■■»■I' »■>■» l t H4-H"» Sv. maša ob sedmih zjutraj v cerkvi sv. Lovrenca. Ob i 2. popoldne pete litanije v cerkvi. Ob treh program v dvo- t rani S. N. Doma na 80. cesti Godba, petje, govori Zvece* Z ti uran ia mir a a rrar ** ob 7:30 ples. £ V NEDELJO, DNE 10, SEPT. Vabljeni vsi in dobrodošh! ODBOR, t nnmi >MiiiHHiniiinimiMi>iiiiinmmimiiiniiiiimiiMinn in 111 mih hi * 111««11111»11»1111 m in 111 hwhw-h- >-+411 DOPISI (Nadaljevanje > 2 strani) rožni venec materi v spomin. Na poizvedovanje kam so pokojnika djali, je oni človek s težavo pojasnil, da so ga vrgli v morje, kakor je to navada v takih slučajih. Mater je ta novica tako prestrašila in ganila, da je padla v omedle-vico. Zelo je žalovala za sinom, ker je bil vedno tako pošten in dober. Koliko mater Pa dandanes občuti istq bolečino! ... Jaz šele sedaj razumem veliko žalost matere, ko je vzklikala: "Nikdar ne bomo videli njegovega groba!" Dotič-ni človek nam je tudi povedal, da tri dni pred tem dogodkom i e je. neki potniški parnik na morju z vsemi potniki potopil (morda Bourgogne?). Ko je dospel parnik. kjer se je moj brat vozil na kraj nesreče prvega parnika, se je ta parnik ustavil, tla so potniki s krova lahko videli mesto pogreznjenega parnika. Moj brat je tudi želel to videti, nakar sta ga dva moža za roke držala in peljala na krov, ko se je pa brat vrnil v svojo kabino ali na svoj prostor, je umrl. Torej. ako bi se bil odpeljal tri dni prej, bi bil tudi umrl na morju. Jaz mislim, da je vse to, ali usoda vsakega v božjih rokah. K or pišem že o smrti mojega brata, naj omenim še o smrti mojega sina Alojzija, ker je poteklo letos 30. avgusta ravno 12 let kar je umrl v najlepši mladeniški dobi star 21 let. Nepopisen hud udarec za ljubečo materino srce, saj je bil tako dobt*r zame irt prikupi ji v. če pa premišljujem smrt mojega brata na morju, sem malo potolažena, ker vem, kje počivajo telesni ostanki mojega sina. Naj še k sklepu omenim, da smo imeli tukaj na Gilbertu velik piknik povodom tukajšnje podružnice št. 31 SŽZ., istega sem se tudi jaz udeležila, pa mi ni žal, ker sem se sestala z mojimi znankami iz New Dulutha, Greaneya in od drugod. Programa nisem dosti videla v led zaposlenosti z drugo rečjo na pikniku. Cula sem pač pesem malih deklic: "Rožic ne boni trgala." Prav lepo so jo zapele, čeravno morda ne razumejo našega jezika. Letos s mi) imeli tukaj na železnem okrožju precej dežja. Letos so naše znane borovnice (blueberries) izredno dobro obrodile, zato so jih hodili ljudje. iz raznih krajev nabirat. Nekateri no jih tudi lahko dobro pri dali ali pa naredili za domačo prehrano. K sklepu pošiljam še moje prve kitice, posvečene ali po-klonjene mojemu sinu v vojski s ponižno prošnjo do Marije, naj ga čuva: Blažena Marija, vir sladkosti vse, jaz te lepo prosim, tukajle kleče: Čuvaj mojega sina, varuj vedno ga tam v strašni vojni vsega hudega! Usmiljena Marija, usliši prošnjo to, da kmalu zopet sina bo videlo moje oko. Lep pozdrav Mrs. Jerina in vsem drugim, k^ste bile ž njo. Bog vas živi,! Frances Tanko, članica št. 196 KSKJ. letos, zatorej udeležite se vsi Rodoljubni pozdrav, John Gottlieb, tajnik. POPRAVEK K NAZNA-NILU Chicago, 111. — Zadnjič je bilo poročano, da se bo dne 19. novembra letos vršila prireditev v korist Ameriškega Rdečega križa. Ker bo pa isti dan imel pevski zbor "Prešeren" svoj jesenski koncert, kar nam pa takrat še ni bilo znano, se je ta prireditev preložila za en teden in se bo vršila dne 26. novembra, to je zadnjo nedeljo v novembru. Prosimo, vzemite to na znanje. Rodoljubni pozdrav, za JPO-SS štev. 8 in SANS štev. 60: John Gottlieb, tajnik. PISMO SLOVENSKEGA VOJNEGA UJETNIKA Yuma, Arizona, 27. avgusta 1944. Spoštovani g. urednik! „ Prejel sem že dva Vaša lista, zato Vam najlepša zahvala! Zelo me veseli citati slovensko, potem me veseli, ko zvem kako novico od Slovencev. Tako sem videl v zadnjem Glasilu lepe pesmi naših partizanov, ki se borijo za našo pravico, za naše Primorje in Gorico, jaz pa tukaj pomagam, kar morem za Vašo lepo državo — Ameriko. Najlepše pozdrave Vam pošilja vojak, Pvt. Danilo Mahnič, 50th Italian Eng. Maint., Yuma, Arizona. ZELO VAŽNA SEJA Chicago, 111. — Prihodnja seja JPO-SS štev. 8 in SANS štev. 60 se bo vršila v ponde-ljek dne 11. septembra, v To-mažinovi dvorani, 1902 West Cermak Road. Pričetek točno ob osmih zvečer. Važne zadeve bodo na dnevnem redu, posebno glede naše prihodnje prireditve dne 26. novembra Deputacija ZSŽ odide v Washington Zveza slovenskih župnij v Amenki je imela dne 28. avg. svojo redno mesečno sejo. Med drugim je sklenila tudi, da pošlje delegacijo k državnemu oddelku v Washington, kateremu bo predložila memorandum, v katerem bo analizira-j nih nekaj glavnih točk z ozi-I rom na slovensko, odnosno ju-| goslovansko vprašanje. Zbornica je prišla do tega i zaključka iz razloga, ker je I zdaj skrajni čas v očigled bli-j žajočega konca vojne v Evro-; pi, da se predloži ameriškemu ! državnemu oddelku upraviče-! ne zahteve Slovencev v stari I domovini, v katerih imenu se | čutimo dolžne govoriti mi tu-! kaj v tem času, ko oni doma i ne morejo. Deputacija se nam je zdela potrebna posebno v tem času, l:o se vrši v Washingtonu kon-j ferenca zaveznikov in se bo, če mogoče, potom državnega od-j deika predložilo memorandum j tudi tej konferenci. V glavnem bo obsegal me-| morandum sledeče točke: 1. Ustvaritev nove Jugoslavije, v kateri naj bodo zlasti kompaktno zbrani vsi Slovenci ; avtonomija posameznih držav v Jugoslaviji; narod naj si sam odloči obliko vlade in .to brez vsakega pritiska od katere koli strani. 2. Vsa slovenska zemlja naj se izroči zopet Slovencem, to je Primorska s Trstom, Koroška, štajerska, Medjimurje. 3. Poudarjanje, da Trst za Slovence že davno ni več odprto vprašanje, ampak zaključeno ter zahtevano kot edina in prava slovenska lastnina. 4. Zavezniki naj takoj zavzamejo vse potrebne korake, da se teror v Jugoslaviji ustavi, če treba, tudi s silo. To so glavne točke, ki jih obsega memorandum. Sklenjeno je bilo, da bo deputacija sestojala iz štirih oseb in sicer dveh duhovnikov in dveh lajikov. Bodočnost Slovenije oziroma Jugoslavije se že ustvarja. Zato ne smemo zamuditi niti trenutka in moramo spregovoriti v imenu Slovenije resno besedo na pristojnih mestih. Zveza slovenskih župnij je smatrala za svojo sveto nalogo, da stori svojo narodno dolžnost do stare domovine. Ker ima dobre zveze na odgovornih mestih, deputacija tudi pričakuje, da bo s svojo misijo tudi uspela. -o- Šmarna gora Zanimiva zgodovina Šmarne gore je cerkvena zgodovina Gorenjskega. Šmarna gora je strma, osamljena gora z dvema vrhovoma, vrh s cerkvijo je 667 m, drugi vrh, Grmada nazivan, pa 676 m nad morjem. Upoštevajoč, da je Šmartno pod Šmarno goro 314 m nad morjem, je Gora nad ravnino nekako 350 m visoka. Zgodnja preteklost Šmarne gore je precej temna. Verjetno je bilo na vrhu Šmarne gore že prazgodovinsko stanovali-šče. Rimljani so v bližini Šmarne gore kopali in topili železno rudo, kakor spričuje v cerkveni steni vzidan napis v Spodnjih Gameljnah. Tudi ime vasi Medno (medium viae) priča o Rimljanih. Verjetno je, da je bil v začetku drugega tisočletja na tej gori grad. Listina z dne 1. oktobra 1216 govori o Albertu z Marijine gore (Albertus de Marienberch) in o AVernandu iz Smlednika (de Vledenik). Listina iz leta 1248 govori o vitezu "von Marienberg." Tudi pogodba s 1. maja 1331 je bila spisana na Marijini gori (Marienberg an der Save). Iz teh listin bi se torej dalo sklepati, da je bil na Šmarni gori grad, ki se je imenoval Marienberg, njegovi lastniki Marien-berški ali Marijinogorski ali Šmarnogorski. Prvotno se je kraj imenoval Holm (nemško Cholmberg in pozneje Kahlenberg). Nasproti čez ravnino je bil drugi hrib, nižji, zatorej Holmec (Homec). Prvi je dobil v nemščini naslov Grosskahlenberg, drugi Kleinkahlenberg. Po Marijini kapeli ali cerkvi je pa že v 12. sto-letjim dobil ime Marienberg, kasneje kmalu pa ime Šmarna gora, ko gori ni bilo več gradu. Grad je moral biti last Šmar-nogorskih gospodov. Tudi ljudska tradicija je ohranila spomin na ta grad. Važno nalogo je vršila Šmarna gora za časa turških napadov, v 15. stoletju. Turki, ki so prihajali na Kranjsko, so tudi napadali Šmarno goro, predvsem pa cerkev. Naziv "Grmada" priča o zažiganju kresov v zhak turške nevarnosti. Kapelica sv. Sobote tik pod sedlom spominja na čudežno rešitev od turškega napada na soboto, na dan pred sv. Ahaci jem okrog leta 1470 ob pol 12. Zato zvoni poldne na Šmarni dori še vedno že ob pol 12. Kdaj je bilo postavljeno na gori prvo svetišče, ni natančno znano. Gotovo pa že v 12. stoletju, ako ne cerkev, vsaj kapela, Mariji* posvečena. L. 1314 je izrecno imenovana "Capella Beatae Maria Virginis in mon-te qui dicitur Cholemberh." Za vedno naraščajoče število ro-rjiarjev je bila cerkev mnogo premajhna, zato so leta 1432 sezidali novo cerkev. Ta cerkev je bila sezidana v gotskem slogu in je imela po sredi več stebrov. Imela je 9 oltarjev. Iz urbarja 1680 je pa spoznati, da se je ta druga šmarnogor-ska cerkev po 250 letih obstoja začela rušiti in razpadati. Dne 21. februarja 1707 se je v vodiškem župnišču sklenilo, da se naprosi Filip Schwaiger de Lerschenfeld, takratni lastnik repenjskega in rocenskega gradu, da prevzame nadzorstvo nad delavci ob zidanju nove šmarnogorske cerkve. To cerkev, ki še danes stoji, je zidal takratni najboljši stavbenik' Gregor Maček. Leta 1712 je bila dodelana, leta 1729 pa jo je posvetil ljubljanski škof Žiga Feliks, grof Schrattenbach, dne 3L maja leta 1729. Zanimiva je vsekako notranjost šmarnogorske cerkve zaradi posebnih značilnosti. Veliki oltar je navpinčo zidana gladka stena, katero je poslikal Matevž Langus na presni zid. V primerni višini je v tej steni votlina, v kateri je kip Matere božje z božjim Detetom v naročju. Božje Dete in njegova Mati sta oblečena v krasno zlato vezeno obldko, katero so darovale 1. 1916 delavke tobačne tovarne. V Ljubljani. Neimenovana gospa iz Kranja pa je daroval Materi božji svilen dragocen pajčolan. Kupolo v presbiteriju je leta 1842 poslikal Matevž Langus. V teku časa pa je Langusova slikarija zaradi vlažnosti, ki nastaja ob zelo obiskanih romarskih shodih, obledela in otemnela. Zato je slikar Matija Koželj iz Kamnika leta 1887 vso slikarijo na stropu presbi-terija prenovil. Nekaj izredno lepega in visoko umetniškega pa je Matevža Langusova velika slika vnebovzetja Marijinega na oboku velike kupole v ladji. Stene ladje so bele, neposlikane, kar zelo dobro učinkuje kot kontrast pestro slikani kupoli. To se je v tem svojem največjem delu pokazal velikega mojstra slikarja, ko je mogel delati tako, kakor mu je njegovo globoko verno srce narekovalo, čopič pa vodila njegova iskrena ljubezen do Matere božje. Cerkev ima poleg velikega oltarja še štiri stranske oltarje s slikami raznih domačih in tujih umetnikov. Križev pot je po Fuerichu naslikal dunajski slikar Plank leta 1870. Prejšnji zanimivi, na les slikani križev pot s Šmarne gore je v podružnici sv. Štefana v Uti-ku. Ker je bila ob ustanovitvi ljubljanske škofije leta 1461 vodiška prafara med onimi 17 župnijami, ki so bile dodeljene, oziroma, ki so tvorile ljubljansko škofijo, je delila veselje in žalost s škofijo. Ko se je luteranstvo, zasejano po Primožu Trubarju, tudi po vodi-ški fari začelo širiti in je*bil vo-diški župnik Matevž Železnik, ko je odpadel od katoliške vere, podeželski predikant, se vendarle češčenje šmarnogorske Matere božje ni zatrlo. Verniki iz okolici so stanovitno prihajali na Goro. Tudi francoska doba, kakor je bila veri in cerkvenemu življenju nasprotna, ni zatrla šmarnogorske božje poti. Je pač treba tudi to upoštevati, da je Šmarne gora Ljubljani in bližnji okolici zelo potrebna iz-lotna točka, zelo koristna v hi-gieničnem oziru. Pravijo, da so Šmarna gora pljuča Ljubljane. Zato je tudi dan za dnem tako obiskana. Duh janzenizma in doba jo-žefinizma je pač izzvala ostro borbo za Šmarno goro. Cesarju Jožefu je pač uspelo zatre-ti nekaj božjih potov, n. pr. sv. Tilna v Repnjah, kjer je bila tedaj imenitna bratovščina sv. Barbare, priprošnjice za srečno zadnjo uro, in zelo obiskana božja pot, a Šmarnogorske božje poti ni bilo mogoče zatreti. Za to dobo značilen primer je n. pr. nastop šempetrskega župnika iz Ljubljane proti procesiji Šempetrčanov na ŠmarT no goro. Šernpetrska župnija je tedaj imela letno dve procesiji na Goro, in sicer na sv. Florijana in v torek po binkoštih, obljubljeni zaradi požara dne 26. julija 1774. Ko pa je prišel za župnika k Svetemu Petru Ivan Bedenčič 1. 1814., ki je bil goreč jožefinec in janzenist, je takoj prvo leto prepovedal procesijo na šmarno goro. Šem-petrčanom to ni bilo po volji, zato so prihodnje leto prosili pri ordinariatu, da jim dovoli procesijo. Takrat cele dve leti škofijska stolica ni bila zasedena. Škof Anton Kavčič je umrl leta 1814 in šele leta 1816 je nastopil novi škof Avguštin Gruber. Tedanji generalni vikar Jurij Golmajer jo je dovolil in procesijo je vodil šempetrski kaplan Ivan Traven. Po žup-nikovem naročilu jevna prižni-ci srdito izpodbijal romanje. Šempetrčani so bili zaradi tega ogorčeni in so se pritožili na škofijstvo. Ordinariat je dal Travnu strog ukor in mu priporočal več dušnopastirske modrosti. Šempetrčanom pa je Ordinariat svetoval, naj obljubo prednikov zamenjajo s po-božnostjo v domači cerkvi. Pravda za procesijo se je vlekla do leta 1819 ko jo je Ordinariat za vselej dovolil. Tega leta pa je Šempetrčane vodil na Goro frančiškan Felicijan navzoče božjepotnike; tistim pa, ki so opustili romanje, je žugal gorje. Župnik Bedenčič se je čutil razžaljenega in se je pritožil na Ordinariat. Ordinariat je 2. julija 1819 razsodil tako, da naj se romanje na Šmarno goro ne ovira; pač pa se prepove pridiga, ker so pridige dopustne samo ob za-povednih praznikih. Šempetrčani še vedno radi prihajajo na G^ro. V to borbo za Šmarno goro je posegel tudi naš pesnik dr. France Prešeren s krasno pesmijo "Šmarna gora " Prešeren je namreč pogosto prihajal na Goro k svojemu stricu Jakobu Prešernu, upokojenemu župne-i mu vikarju, ki je sedem let bi-' val na Gori in opravljal tu službo božjo. Umrl pa je 20. junija 1837 za vodenico na Šmarni gori v 60 letu starosti. Prešernova pesem se'glasi: "Vi, ki hodite na sveto Šmarno goro, blagor vam! Hvalit mater v nebo vzeto; al gorje odlašavcam, ki tak svojo dušo črtjo, da ti opuste pred smrtjo roženkranc in litanije molit, hvalo pet Marije. Smrt je opravila svoje delo. — Na sliki vidimo mrtvega japonskega vojaka, ki je padel od krogel naših marinov v bojih na otoku Saipan. V ozadju pa je veliki japonski tank, ki je bil prav tako kot vojak potisnjen iz akcije. Žrtve ob zavzetju otoka Saipan se prav lahko primerjajo z žrtvami pri zavzetju otoka Taratoa, in sicer rut obeh straneh, tako pri Jajmncih kot pri naših. Tega, ki na goro hodi, bo Marija varvala, da ne bo peklenski zlodi v smrtni uri zmotil ga; gori z angelci bo večno roženkranc in litanije molil, hvalo pel Marije." -o- $v. Hema — prva slovenska svetnica Meseca junija v leta 1938 so se v Krki na Koroškem vršile štiri dni trajajoče slovesnosti. Tam je namreč grob blažene Heme, ki je bila do tedaj le blažena, pa je bila istočasno proglašena za svetnico. Sveti oče Pij XI. je namreč izdal dekret, s katerim je bi. He-mo razglasil za svetnico, in sicer zaradi njenega stalnega če-ščenja. S tem smo dobili Slovenci prvo svetnico, ki je našega rodu, četudi hočejo nekateri temu oporekati. Poglejmo, da je temu res tako: Sv. Hema se je rodila okrog 1. 970. na gradu Pilštanj na Spodnjem Štajerskem. O tem gradu ni več sledu. Le v skalo vsekana duplina s kipom sv. Heme kaže njegovo mesto. Da je bila Hema res slovenskega rodu, najbolj priča dejstvo, da je bil njen ded slovenski plemič Svetopolk, ki mu je 898. cesar Armuf dal v fevd Krko z glavnim gradom Selče na Koro- j škem. To posestvo se je vedno j bolj večalo zlasti s posestvi na , Štajerskem. Med temi poslednjimi je bil tudi grad Pilštanj (Peilenstein), na katerem se je rodila sv. Hema. Po takratnem običaju so' starši deklico Hemo poslali v vzgojo na cesarski dvor, kjer sta takrat vladala sveta zakonca Henrik i v Kunigunda. j Tu je plemenito Hemo snubil in vzel za ženo prav tako ple-! meniti koroški grof Viljem, i Tudi ta je bil slovenskega rodu. Njegovemu dedu Valj-hunu, ki je bil spet slovenski plemič, je 1. 895. cesar pridejal j k njegovim dosedanjim koroškim posestvom še rajhenbur-| ško in krško okolico na Štajerskem. Pozneje so se ta pose-! stva še povečala z zemljišči okoli Vitanija, ob Sotli in v dolini Mirne na Dolenjskem. S poroko Viljema in Heme sta se združili dve takrat najod-ličnejši rodovini v naših kra-: jih. Prav tako so se združila , cbojna posestva v eno samo ogromno vlastelinstvo. Viljem in Hema sta imela na Štajerskem, vitanjsko, bizeljsko, pilštanj- i sko in podčetrtniško graščino, > na Kranjskem pa Gomilo pri Boštanju, mokronoško grašči-1 no in Škrljevo pri Št. Ruper-1 tu na Dolenjskem. Večinoma: sta pobožna zakonca v teh kra- j jih pozidala tudi prve cerkve, i Še sedaj so ohranjeni nekateri spomini na sv. Hemo v teh krajih. V Pilštanju omenjeni star kip sv. Heme, pri Pristavi farna cerkev sv. Heme. Kozje ima podružnico sv. Heme iz 15. stol. V Št. Rupertu je na stropu gotski sklepnik z njeno podobo. V mokronoški graščini hranijo "čevelj sv. Heme," ki ga sicer Hema ni nosila, saj je šele iz gotske dobe. Najbrž so imeli takrat v gradu oblečen kip sv. Heme, ki naj bi nosil tudi omenjeni čevelj. V srečnem zakonu sta Viljem in Hema dobila dva sina Viljema in Hartvika. Toda Hema ni dolgo uživala zakonske in materinske sreče. 'Pobožna povest pripoveduje, da ji je mož umrl, ko se je kot romar vračal iz Rima. Njena sinova pa da so umorili uporni rudarji. Hema je imela res blizu Brež in Selč velike zlate in srebrne rudnike. Rudnike pa je imela tudi na Kranjskem, na kar spominjajo stare "fužine sv. Heme" v Bohinju, ki so jih prav v zadnjem času začeli preiska-vati. Pobožna vdova Hema je tako ostala sama na svetu. Tedaj je sklenila, da bo svoja ogromna posestva porabila v božjo slavo in v blagor ljudstvu. Usta- novila je še sedaj sloveč samostan v Admontu na Gornjem Štajerskem, ki je imel za Slovence velik pomen. Še večjega pomena za Slovence pa je njena druga ustanova: nunski samostan v Krki na Koroškem. Tu je sezidala samostan in Marijino cerkev, ki je bila posvečena 1043. Tudi Hema sama se je redovnicam pridružila. Samostanu je darovala posestva na Koroškem in Bavarskem. Tudi grad Škrljevo na Dolenjskem s posestvom je pripadel krškemu samostanu. V Krki je Hema umrla 29. junija 1045. Pokopali so jo kar na navadno pokopališče. Toda že 1. 1072. so krški samostan spremenili v škofijo. Nova škofija se je zavedala, da se ima le Hemi zahvaliti za svoj obstoj. Zato so svojo ustanoviteljico takoj začeli častiti. Tretji krški škof Roman je začel zidati okrog 1160 krip-to, ki naj bi bila grobnica za sv. Hemo. Ko je bila čudovito lepa, stosteberna kripta 1174 gotova, je škof Henrik dvignil Hemino truplo iz navadnega groba in ga položil v krasno marmornato rakev, stoječo na romansko oblikovanih človeških glavah. V tej krsti svetnica še danes počiva. Nato so nad kripto sezidali še sedaj po vsem svetu znano romansko stolnico, ki je bila dograjena in posvečena 1. 1200. Komaj so sveto truplo prenesli v kripto, so se začeli goditi čudeži. Zato so po takratnem običaju 21. novembra 1287 še enkrat cerkvenouradno pregledali Hemino truplo in ga znova položili v grob. To je takrat pomenilo toliko kot danes proglašenje za blaženo. S tem je bilo Hemi 247 let po smrti priznano javno češčenje, ki je vedno bolj naraščalo. Zato so !. 1166. začeli proces za njeno proglašenje za svetnico, za kar se je poleg cesarja Friderika posebno zavzemal prvi ljubljanski škof Žiga Lamberški. Toda turške homatije in druge nezgode so proces ustavile. Po protestantovskih zmedah je v 17. in 18. stol. češčenje bi. Heme spet oživelo posebno zaradi novih čudežev. Z veliko slovesnostjo so 1. 1745. obhajali novo obletnico Hemine smtti. Takrat so določili 27. junij za njen spominski dan. Takrat se je začelo tudi še danes ohranjeno vsakoletno romanje Gorenjcev k Sv. Hemi na četrti petek po veliki noči. Po prvi svetovni vojni so krško stolnico čudovito lepo obnovili in znova začeli s procesom za razglašenje bi. Heme za svetnico. J. V. STAVBE, KI JIH GRADE ŽIVALI V vsej tropski Afriki niso postavili najvišjih zgradb ljudje, temveč živali, in to majhne živali, kakor so na primer termiti. Človeška stavbarska umetnost še ni postavila tako velikih zgradb, kakor žival, če vzamemo razmerje med ljudmi in termiti, ki so čisto majhni, pa postavijo 12 metrov visoke zgradbe. Večkrat so po svoji višini in vitkosti pravcati nebotičniki. V Sudanu, Vzhodni in Južni Afriki vidiš v daljavi griče, za katere misliš, da so človeške naselbine, pa so le termitske zgradbe. življenje termitov je čudovito. Termiti zbirajo strohneli les in druge organske snovi, zlasti rogozničarje in papir. Boje se luči in sončne toplote. Njihovi izleti, ali bolje bojni pohodi so običajno zvečer in ponoči, če nalete na primeren predmet za svoj plen, ga prevlečejo z ilovico, nato pa iz notranje strani i&-grizejo. Kitajsko leto. Kitajci štejejo po svojem štetju leta v skupinah po dvajset let. Posamezna leta te skupine imajo kaj čudna imena, in sicer: vol, podgana, tiger, kunec, zmaj", kača, konj, ovca, opica, pišče, prašič, pes. Letos 1. februarja se je začelo tigrovo leto. $ "tUSLO K. S. K. JEMOTE" UMQJUtrVO IN UPMAimtl to__ ID a OŒO. ^tS^S^Z+ZZSrSS** Ma spsWnr RinWBttt Za neâaae m i—Hm ——— firm S3.00 OFFICIAL ORGAN OF AND PUBLISHED BY THE OBAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of ths U.S. A In the Interest oi tbs Order Issued evert Wednesday ^ OFFICE: «111 ST. GLAIR AVENUE___. CLxvsiAND S. OHIO Pbom: HEndereon MIS Terns oi sobscrtsOoii: ......soa4 Fur members, yearly....... ■■■ ■■■ .............................. For noransmbers tn U. S. A...............—---- •2.00 »3 do ***** O8-4**- Mmbet oatbollo Press Association. PIŠITE VOJAKOM! Ako bi vprašali tega ali onega vojaka v kakem taborišču še na našem ozemlju, ali pa v kaki lisičji jami ali v džungli daleč kje preko morja, kako se počuti, ali kaj ima najrajši, bi vam morda rekel: "še precej OK. ker dobivam od doma redno pisma ali pošto." Vse drugače bo pa tarnal dotičnik, ki se nahaja daleč v tujini povsem pozabljen. — V raznih kino-glediščih smo lahko videli slike naših vo jakov na raznih frontah; med temi tudi, ko vojak-pismonoša s trobento naznani razdelitev pošte; to se vrši navadno med odmorom. S kakim veseljem drvi vse proti pismonoši in radovedno posluša, če bo tudi njegovo ime klicano. Brez kakega odlašanja je mahoma cela kompanija skupaj zbrana. O, s kakim veselim obrazom odpirajo potem vojaki prejeta in že težko pričakovana pisma od dragih staršev, ljubljene soproge, iz-voljenke ali prijateljev! Je pa v resnici ganljiv prizor onih, ki niso dobili nobenega pisma in to morda že več tednov zaporedoma ne! Da, težko pričakovano pismo se prebere po večkrat in vojak takoj zvečer, če je le priložnost, na istega odgovori. Piše celo na straži ob luninem svitu, ker mu srce tako veleva. • Kaj pa vi, doma? Sedite komodno v sobi pri električni razsvetljavi, pa ubijate čas ne da bi mislili na dragega svojca v armadi?! Le primerjajte veliko razliko med vami in fantom tam daleč v avstralski džungli, ali v lisičji jami na Francoskem! Mislimo, da bi si prav lahko odtrgali od vašega prostega časa, posebno zvečer ali ob nedeljah, vsaj pol urice, da bi razveselili sina-vojaka s skromnim pisemcem. Verujte nam, da Vaš sin bolj stalno in bolj iskreno misli na Vas in na svoj rojstni kraj nego si morda to predstavljate. Največja tolažba in največje veselje za vojaka je pismo od doma, zato mu pišite še danes in potem pa redno vsaj enkrat na teden. Glede pisem imajo vojaki prednost, da lahko oddajajo ista brez poštnine. Vi jim tudi lahko na zlajšan način pišete po zračni pošti (Air mail) samo 6c poštnine pri pol unči teži pisma, to je za vojake v inozemstvu, pismo bodo dobili že v 10 dnevih, kar je odvisno od razdalje; na slična pisma vojakom v Združenih državah morate pa prilepiti znamko za 8c. Če vaš sin ne razume slovenščine, naprosite kako osebo, naj ona v Vašem imenu piše, toda pišite mu še danes zagotovo! Otrokova molitev za očeta v vojni ? ljubi Bogec tam v nebesih! Ko na zemlji si živel, k sebi vabil si otroke, blagoslovil, rad imel. Vem, da tudi danes ljubiš nas, če pridni, ubogljivi, smo, čuj molitev mojo srčno, ki do Te kipi v nebo: "Atek moj je šel na vojsko, dolgo se že tam bori, v smrtnem strahu se nahaja, vedno je v nevarnosti. Angelčku, — njegovem varhu Ti naroči, moč mu daj, naj stoji ob njem ,ga čuva, da bo prišel spet nazaj. V cerkev skupaj v nedeljo z mamico vsi bomo šli, pri oltarju v zakramentu Te prejeli — srečni vsi!" Ivan Zupan -o- Domača fronta NAGRADE NASE TIHE KAMPANJE TRAJAJOČE OD 1. SEPTEMBRA DO 31. DECEMBRA, 1944 ZA DOSEGO 40,000 SKUPNEGA ČLANSTVA CILJ KAMPANJE 500 NOVIH ČLANOV V OBEH ODDELKIH NAGRADE V GOTOVINI ZA ODDRASLI ODDELEK Za S 250.00 zavarovalnine.................................$ 1.00 Za 500.00 zavarovalnine................................. 2.00 Za 1,000.00 zavarovalnine................................ 4.00 Za 1,500.00 zavarovalnine.................................. 6.00 Za 2,000.00 zavarovalnine.................................. 8.00 Za 3,000.00 zavarovalnine................................... 12.00 Za 4.000.00 zavarovalnine.................................. 16.00 Za 5,000.00 zavarovalnine.................................. 20.00 NAGRADE ZA MLADINSKI ODDELEK Za vsakega novega člana ali članico, ki se zavaruje v načrtu "AA" ali "BB," se bo plačalo $1 nagrade. Za vsakega novega člana ali članico, ki ae zavaruje v načrtu "CC" (20-letna zavarovalnina), se bo plačalo sledeče nagrade: Za $ 250.00 zavarovalnine................................4 2.00 Za 500.00 zavarovalnine................................. 4.00 Za 1,000.00 zavarovalnine................................. 4.00 IZJAVA UPRAVNIŠTVU "GLASILA K. S. K. JEDNOTE," 6117 St. Clair Ave., Cleveland S, O. .član (ca) društva št. v..........................................................s tem dovoljujem, da se iz našega adresarja črta sledeča imena naročnikov "Glasila:" tee Cesta all P. O. Box % Pošta * S - ^ Podpis...................................... Bolnišnice za veterane rabijo bolničarke Brig. Gen. Frank T. Hines, Upravitelj za veteranske zadeve je pozval usposobljene bolničarke naj sprejmejo službe v veteranskih bolnišnicah, da bodo imeli veterani te in prej-šne vojne zadostno bolniško oskrbo. "Skrbite za te, ki so se žrtvovali za vas," je dejal general Hines bolničarkam naroda. Graduirane bolničarke iz priznanih šol za bolničarke, ki so registrirane in ki želijo služiti onesposobljenim narodnim veteranom, naj pišejo na "Medical Director, Veteran's Administration, Washington 25, D. C. or contact the Chief Medical Officer or Chief Nurse at the nearest Veteran's Hospital," Veterans Administration official said. Služba traja osem ur na dan, šest dni na teden z menjaj očimi urami. Zadostna plača, z dodatkom v slučaju dela preko mere, in udobne življenske razmere v bolnici, če je to zaželje-no, je zagotovljeno. Kontrola cen za rabljene avtomobile Rabljeni avtomobili so prišli pod kontrolo cen 10. julija 1944. Trgovina z rabljenimi avtomobili, z prodajo približno $2,-000,000,000 je bila največja industrija, ki ni bila podvržena kontroli cen, je izjavil Urad za upravo cen. Vsi modeli in znamke rabljenih avtomobilov so pod kontrolo cen, prodaje od posameznikov ali razdeljevalcev so uključene v naredbo. Nova naredba ima posebne točke, ki varujejo kupca, da mu ne računajo preveč. Prodajalec in kupec morata podpirati potrdito prenosa. Kupec mora oddati svoje potrdilo pri Odboru za krajevno kontrolo vojnih cen in racij, ko prosi za benzinske kupone za avtomobil. Potrdilo ima opis avtomobila in njegovo ceno. Censki uradnik pri krajevnem odboru primerja potrdilo s ceno, ki je v soglasju z naredbo. "V drugih besedah" poudarja OP A, "kontrola cen za rabljene avtomobile je bila izdana zato, da se obvaruje kupovalce pred oderuškimi cenami in, da bodo ustavljeni prodajalci obvarovani pred tistimi, ki so poskušali odirati na vse načine. Mi potrebujemo sodelovanje motoristov in prodajalcev v delu pri Odborih za vojne cene in racije, da zagotovimo da bo ta naredba obramba proti nezakonitim cenam." Tri enostavne stvari za kupovalce in prodajalce rabljenih avtomobilov so našteli pri OP A. 1.) Zvedite dejstva o vozilu, ki je kupljeno ali prodano, vštevši znamko, leto, model, radija in grelca, posebnih izdelanih patentov kakor overdrive, fluid-drive, v a c u um Transmission. 2.) Povejte to censkemu uradniku pri Odboru za vojne cene in racije. 3.) Censki uradnik vam bo potem povedal pravilno ceno, vštevši dodatke z¡a posebno, opremo, takse, in udelane patente. -o-- Število tujerodcev se naglo krči Številke seznama o tujerod nih prebivalcih Združenih držav, katere je pred kratkim objavil urad za priseljeništvo in državijarfetvo, prikazuje, da se je tujerodno prebivalstvo ne-državljanov znatno zmanjšalo izza leta 1941, ko je bilo odrejeno, da se morajo vsi tujerod-ci-nedržavljani registrirati. V prvih mesecih omenjenega leta je bilo v Zdr. državah še okrog pet milijonov ncdržavljanov tujega izvora. Sedaj jih je še okrog 3,600,000 in sicer 1,632 moških in 1,976,400 žensk. Vzrok temu zmanjšanemu številu tujerodnih nedržavlja-nov je seveda dejstvo, da je ve liko število teh zaprosilo tekom zdanjih dveh ali treh let za državljanske pravice. Sta tistike kaže, da ni bilo nikdar prej v zgodovini Zdr. držav položenih toliko prošenj za državljanstvo, kot j-ih je bilo v teku časa od 1. 1941 sem. Razumljivo je, "da so število tujerodni nedržavljanov deloma skrčili tudi naravni vzroki, smrti, odhoda iz dežele, ali pa deportacije. Porazdeljen je tujerodnih ne državljanov je zanimivo in značilno — v državi New York, n. pr. živi skoro ena tretjina vseh nedržavljanov, okrog 1,022,000. Večje število tujerodnih nedržavljanov imajo tudi nasled nje države: California, 352,-100; Pennsylvania, 260,300; Massachusetts, 233600; Illinois, 222,100; Michigan, 216,-000; Connecticut, 122,400; Ohio, 118,100. Drugo zanimivo dejstvo, ki je razvidnp iz poročila naselje-niškega urada Zdr. držav je to, da so priseljeni nedržavljani povečini starejši ljudje, katerih povprečna starost 51.7 le^, dočim je povprečna starost se danjega prebivalstva Amerike 29.5 let. Od pol milijona regi striranih tujerodcev, katerih rekordi so bili pregledani, jih je čez 28'i v starostni dobi 60 let ali več, ostalih 26 odst. pa jih pripade v starostno dobo med 50. in 59 let. Okrog 90 odst. nenaturalizi-ranih tujerodcev, ki so stari čez 60 let, je prišlo v Ameriko pred letom 1924. Statistike tudi prikazujejo, da je med Poljaki in Italijani največji odstotek teh čez 60 let starih nedržavljanov, kot tudi onih med 50. in 59. letom. Angleški priseljenci v Zdr. državah tvorijo priporočno visoko število nedržavljanov v gornjih starostnih skupinah. Povečanje programa za oskrbo mater in dojenčkov Federalni program, ki nudi nujno oskrbo materam in dojenčkom, bo mogel v bodoče poskrbeti za več kot pol milijona žen ameriških vojakov, katere imajo majhne otroke ozir. dojenčke. Kongres je nakazal v to svrho $42,800,000, kar bo zagotovilo pomoč za nadaljnih dvanajst mesecev. Tako je ocenila Katherine F» Lenroot, na-čelnfca delavskega zveznega urada za oskrbo otrok. Miss Lenroot je tudi dejala, t Tudi do danes še niso izumili da je zdaj odobrenih za dobivanje zvezne podpore v tem oziru okrog 40,000 slučajev mesečno, v mesecu maju pa je bilo Nova apropriaeija aH nakazilo določeno v kongresu, bo omogočilo da bodo tudi žene armadnih zračnih kadetov mogle dobiti vladno podporo zase in za dojenčke. Do zdaj so bile te podpore deležne predvsem žene najnižje plačanih vo j akov pehote, mornarice, mornariških zborov in obrežne brambe. Program izvajajo državne organizacije za zdravje, katerim nakaže potrebne vsote Delavski urad za oskrbo mater in dojenčkov. Namen programa je predvsem poskrbet iza medi-kalno in slično potrebno pomoč za žene vojakov v času nosečnosti, ob času rojstva otroka, ter vsaj 6 mesecev po rojstvu, za dojenčka samega pa se skrbi v tem oziru do starosti enega leta. Miss Lenroot je dejala, da je program nujne oskrbe za matere in dojenčk v teku v vseh državah, kot tudi v Distriktu Kolumbija in v drugih zunanjih teritorijih spadajočih pod vlado Zed. držav. Žena ameriškega vojaka more dobiti tozadevno podporo neglede nato v kateri državi živi ali pa slučajno nahaja. Tudi se v pogledu nakazanja podpore ne vodi nobenih investigacij, ki naj bi določile, če je priglašenka za podporo te zares potrebna ali kakšno je njeno finančno stanje. Materam se nudi najboljša oskrba, je dejala Miss Lenroot, ki je pripomnila, da je v mnogih slučajih potrebno nuditi materi ali pa dojenčku posebno nego ali zdravniško oskrbo, za katero pa očetu ali možu vojaku ni treba nič dodatnega plačevati. Ako je otrok rojen s kako hibo, ki se da popraviti, se poskrbi tudi zato. Aplikacijske forme za toza devno pomoč morejo dobiti že ne vojakov bodisi pri Rdečem križu, ali pa pri zdravnikih, kot tudi seveda pri okrajnem ozir. lokalnem oddelku za javno zdravje. (Health depart ment.) Izpolnjene pole ali apli kacije naj se odpošljejo v državni urad za javno zdravje in sicer v državi, kjer prosilka za tako podporo živi ali biva. Tudi za informacije naj se piše na omenjeni državni zdravstveni urad. — Ženam vojakov se priporoča, da se poslužijo te javne pomoči in sicer takoj v začetku nosečnosti, da se tako zagotovi dobro zdravstveno stanje matere in otroka v vsakem oziru. FLIS KDO JE IZUMIL TANK Prvi tank je izumil nekdanji avstroogrski nadporočnik Bur- styn. * Bilo je jeseni leta 1911, ko je nadporočnik Burstyn od c. in kr. železničarskega polka na Dunaju izumil svoj tank ter načrte predložil tedanjemu vojnemu ministru. Izumitelj je tisti svoj tank imenoval "na-skakovalni top." Tank je gonil motor, ki je bil skrit v vrtečem se stolpiču. Burstyn je že takrat mislil na to, da bo moralo novo bojno vozilo, če naj bo sploh rabno, voziti tudi po krajih, kjer ne bo cest, marveč le ovire, jarki in skale. Zato je svoj voz postavil na 10 koles, namesto na 4. Cez tistih 10 koles pa je napeljal verigo, ki se je kakor nekak trak ovijala nad kolesjem. Kolesje pa ni bilo med seboj trdno povezano, zato je bilo tisto vozilo kaj lahko krmariti ter se je dalo na mestu obrniti za 180 stopinj. tor." Tudi ta ameriški poljedelski traktor je imel verižno podlago, da se je premikal kakor gosenica. Burstynov bojni voz pa ni bil dolg, zaVadi tega ne bi bil mogel premagati širših jarkov. Zato je izumitelj vdelal vanj tako napravo, ki se je po potrebi dala raztegniti tako, da se je nekako poprijela jarkove-ga roba, nakar je vozilo smuknilo čezenj. Taka naprava je bila spredaj in zadaj. Kakor povedano, je bil Burstynov bojni voz precej majhen. To je izumitelj storil zato, da bi sovražno topništvo ne imelo pred seboj prevelikega cilja. V vrtečem se stolpu je bil napravljen brzostrelni top 3 do 4 cm kalibra. Vse posadke tem vozu je bilo treba le 3 do 4 može. Ko je voz vozil čez drn in strn, je zmogel kakih 5 do 8 km na uro. Takrat se je voz namreč gibal le kot gosenica na svojih verižnih pripravah. Ce pa je voz prišel na gladko cesto, je lahko vozil mnogo hitreje. Voz je namreč poleg tistih 10 koles z verigami imel še 4 kolesa, ki pa so bila skrita v notranjosti voza. Kadar je bilo treba, je voznik spustil tista 4 kolesa na tla, nakar se je voz postavil na kolesa ter dirjal lahko s 30 kilometri na uro, če je seveda cesta bila gladka. Tak je bil Burstynov bojni voz ali tank. Ta svoj izum je cesarski nadporočnik predložil avstroogrskemu vojnemu ministrstvu. To je njegov izum sprejelo ter predložilo tehničnemu vojaškemu oddelku v presojo. Ti gospodje pa s to neznano zadevo niso vedeli kaj početi, zato so izum predložili vojaškemu avtomobilskemu oddelku v njegovo presojo. Avtomobilski oddelek pa je povedal svojo sodbo, da ta izum na polju avtomobilizma nič ne pomeni ter da je tak avtomobil ne-poraben. Seveda, kot avtomobil je bil ta bojni voz resnično neporaben, saj ni bil avtomobil, ki naj bi avstrijska armada z njim dirkala po svetu. Nihče pa ni pomislil, da to ni avto, marveč bojni voz. Na kaj takega pa si stari avstrijski gospodje generali niso upali misliti, nakar je bil Burstynov tank odklonjen. Razočarani Burstyn je potem svoj izum ponudil še nemškemu vojnemu ministrstvu, kjer pa ga je doletela ista usoda. Medtem je nastala svetovna vojna. Angleški general Swin-ton, ki je poprej popotoval po Ameriki, je tamkaj videl omenjeni ameriški poljedelski traktor. Ko je že razsajala vojna, se je angleški general spomnil na tisti traktor. Začel je misliti, kako bi tako napravo bilo mogoče porabiti za vojne namene. Začel je stvar študirati ter se je lotil izdelovanja bojnega voza-tanka. Preteklo pa je vendarle nekaj letj preden je zadeva dozorela in je po njegovih načrtih bilo narejenih dovolj tankov za angleško armado, katera je potem s temi tanki odločilno posegla v vojno ter z njimi premagala Nemčijo in Avstrijo. — Značilno pri vsej tej zadevi je še to, da je bil na ' pis, ki je izhajal v ljubljanskem Alojzijevižču in ki so ga pisali sami študentje. Začel j? izhajati 1854. Sodelovali so pri njem v začetku Erjavec, Jenko, Tušek, Zarnik in Man-deljc. Še bolj je znan Erjavčev spis Mravlja. Tu ni samo suho opisoval živali, ampak tudi njihovo življenje. Zlasti je lepo njegovo delo* Kako se je slinarju iz Golovca po svetu godilo. Ta spis je prava povest iz življenja narave. Napisal je mnogo šolskih knjig. To so bile prve slovenske šolske knjige iz prirodopisja. Pisal je tudi potopise, zlasti je znan Ena noč na Kumu. Iz narodopisja je znan njegov oris Božični večer na Kranjskem. To je bilo iz njegove stroke. Bil pa je tudi dober pripovednik. Znana je njegova povest Hudo brezno ali Gozdarjev re-jenec. Povest govori o tihotapstvu. Kdo ne pozna njegove povesti: Ni vse zlato, kar se sveti. Saj je izšla pred davnimi leti tudi v Mohorjevi družbi in ljudstvo jo je rado prebiralo večer za večerom. Pa tudi, "saj jo imajo vse šolske čitanke. Kdo se ne spominja Blaža Cerina, ki je že skoraj propadel, pa se je zopet dvignil, ko ga je življenje temelji to poučilo. Čerin je lezel v dolgove. Pa se mu primeri, da je našel na svoji njivi železno rudo, Jti se je svetila. Mislil je, da je zlato. Nesel ga je v Čedad, v Videm in Gorico, da bi prodal to dragocenost, a povsod so ga odgnali, češ ni vse zlato, kar se sveti. V Gorici pa ga policija napoti do učenega profesorja Podlogarja, ki ni nihče drugi kakor sam Erjavec, in ta ga pouči, da je to navadna železna ruda. Podlogar-jev profesor ga lepo pouči in vsega prenovljenega z denarno podporo pripravi na boljšo pot, ga dvigne in mu da močno vero v življenje. Čerin je krenil na pravo pot življenja. Tako je Erjavec ne samo pripovedoval, ampak tudi učil. To je tudi njegov najboljši spis. Erjavec pa je tudi prevajal. Zbiral je tudi narodno blago. Tudi Simonu Gregorčiču je pomagal pri prvi knjigi njegovih pesmi. PORAST LJUDSTVA V BRAZILIJI Pred 100 leti je bilo v Braziliji 6 milijonov prebivalcev, danes jih je 42 miljonov. Ta lep porast je treba v veliki meri pripisovati naravni rodovitnosti brazilijanskih družin, kajti število rojstev znaša na 1000 prebivalcev 47. Brazilijanske družine s tremi ali štirimi otroki nihče ne označuje za števi-ne. Družine z enim ali dvema otrokoma sploh ne poznajo. Umrljivost brazilijanskega ljudstva znaša 28 na 1000 prebivalcev, tako da bi bilo kljub temu še prirastka 19 na 1000. Vendar upajo, da bodo umrljivost zmanjšali in število rojstev ob ugodnih prilikah še dvignili. Veliki porast je pa treba pripisovati tudi izseljenstvu, če-i prav nima to tako velikega po- boljšega bojnega vozila glede krmar jen j a. Zanimivo pa je, da je skoraj istočasno v Ameriki nekdo iz-priglašenih celo 46,000 sluča- umil podobno vozilo, nekak vla-jev. Od meseca junija koMt-I čilni stroj, ki pa so ga rabili jev. Od meseca marca ko se je le, da je vlačil poljedelske program pričel ižzvajati, pa do stroje. Angleško se je ta stroj j je opazoval naše narodno živ-konca meseca maja t. 1., je imenoval "caterpillar." Nadpo- ljenje. Njegov jezik je preprost in poln ljudskih izrazov. Svoje pisateljsko delo je začel s spisom Žaba, ki je izšel v Vajah. Vaje so bile dijaški časo- primer Burstynov topič v tan-1 ™cna kot v Zd™ženih državah, ku mnogo močnejši kakor pa so I Canadl in Argentiniji, ki so v bili topiči v angleških tankih iz ! prvi vrstl Priseljenske dežele. leta 1916. Kulturni kotiček MLADOSLOVENCI PRVI ROD Franc Erjavec (1834-1887), Ljubljančan, profesor prirodo-pisa v Zagrebu in Gorici. Bil je zvest sodelavec Janežičevega j Vendar pa je brazilijansko pfi-seljenstvo velike važnosti za državo. V prvi vrsti za državo Sao Paulo in na južne države. Lep vzgled je zlasti glavno mesto.te države ^ao Paulo, ki je imel 1. 1872. le 26,000 prebivalcev, dočim ima danes 1,300,000. Takrat je bilo na desetem, sedaj pa je na drugem mestu brazilijanskih velemest. Danes Slovenskega glasnika. Znan je Posega le še^ zvezna drža-kot pisatelj povesti, še bolj pa ! va Rio de Janeiro. Vendar ka- slik iz narave in prirodopisnih knjig. Bil je dober opazovalec ljudi, pa tudi narave, z lahkoto Stric Sam nudil pomoč 355,000 ročnik Burstyn kajpada ni materam z malimi otroci, ka-,imel niti pojma o tisti ameri-terih možje so v vojaški služ-jški iznajdbi, ki je tudi pri nas bi. zdaj znana pod imenom "trac- že, da bo ob takem prirastku v kratkem prekosilo tudi to mesto. (S WtPtMMT! mu JE MOTA Ustanovljena v Jolletu. DL, dne 2. aprila, UM. Inkorpcrirana v Joiieta. drtavl TfflntUa, dne 13. Januarja, 1888. GLAVNI URAD: 851-353 N. CHICAGO ST, JOUST. ILL. Telefon v glavnem uradu: Jollet 5448; stanovanja glavnega tajnika 8448. Od ustanovitve do 31. maja, 1944 znaša skupna izplačana podpora $8.188,458 Sotventnoet 188.48% Častni predsednik: FRANK OPEKA. North Chicago, DL GLAVNI ODBORNIKI j Glavni predsednik: JOHN GERM. 817 Bast "CT 8t.. Pueblo, Oolo. Prvi podpredsednik: JOHN ZEFRAN. 2723 W. 15th St, Chicago, DL Drugi podpredsednik: MATH PAVLAKOVICH. 47151 Hatileld St.. Pittsburgh, Pa. Tretji podpredsednik: JOSEPH LEKSAN. 186—22nd St. N. W„ Barberton. O. Četrti podpredsednik: MIKE CERKOVNIK, P. O. Box 267, Ely. Minn. Peta podpredsednica: JOHANA MOHÄR, 1138 Dillingham Ave, Sheboygan, Wis. Šesti podpredsednik: GECfRGE PAVLAKOVICH. 4573 Pearl St., Denver 18. Colo. Glavni tajnik: JOSIP ZALAR, 351 N. Chicago St.. Jollet, DL Pomožni tajnik: LOUIS ŽELEZNIKAR, 351 N. Chicago St.. Jollet, Dl. Glavni blagajnik: MATT P. SLANA. 351 N. Chicago St, Jollet, DL Duhovni vodja: REV. MATH BUTALA 418 N. Chicago St. Jollet. DL Vrhovni adrarnXk: DR. JOS. E. URSICH. 1801 W. Cermak RtL Chicago a DL NADZORNI ODBOR Predsednik: GEORGE J. BRINGE. 512 Adams Ave, Eveleth. Minn. Prva nadaomlca: MARY E. POLUTNIK. 1711 E. 80th St.. Lorain. O. DrugI nadzornik: FRANK LOKAR. 1382 Hawthorne St, Pittaburgh, Pa. Tretji nadzornik: JOHN PEZDIRTZ, 14804 Pepper Ave, Cleveland. O. Četrta nadzornica: MART HOCHEVAR. 21241 MDer Ave, Cleveland. O. FINANČNI ODBOR Predsednik: JOHN GERM. 817 East "C" St. Pueblo. Cola Tajnik: JOSIP ZALAR. 351 N. Chicago St, Jollet DL Prvi odbornik: FRANK J. GOSPODARICH, 300 Ruby St, Jollet. 111. Drugi odbornik: MARTIN SHUTTLE. 811 Avenue "A" Eveleth. Minn. Tretji odbornik: RUDOLPH G. RUDMAN, 400 Burlington Rd, Wilkinsburg, Pa. Četrti odbornik: GEORGE J. BRINCE, 512 Adams Ave.. Eveleth. Minn, POROTNI ODBOR Predsednik: JOHN DECHMAN, 1102 Jancey St, Pittsburgh, Pa. Prva porotnica: MARY KOSMERL, 117—5th St, S. W, Chlsholm, Minn. DrugI porotnik: JOSEPH RUSS, 1101 E. 8th St. Pueblo, Colo. Tretji porotnik: JOHN OBLAK, 215 W. Walker St, Milwaukee. Wis. Četrti porotnik: JOHN TERSELICH, 1847 W. Cermak Rd, Chicago. DL freti porotnik: JOHN BEVEC, Alexander Ave, Strabane, Pa. gesti porotnik: LUKA MATANICH, 2524 E. 109th St., South Chicago. DL UREDNIK IN UPRAVNIK GLASILA % IVAli ZUPAN. 6117 St. Clair Ave, Cleveland. O VODJA ATLETIKE JOSEPH ZORC. 1045 Wadsworth Ave, North Chicago. 111. NAČELNICA MLADINSKE IN ŽENSKE AKTIVNOSTI JEAN M TEŽAK. 457 Indiana St, Jollet. 111. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote, naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIPA ZALARJA, 351 N. Chicago St, Wet. DL; da 5i predor pod Ro- tansko otočje. Z vso natančnost- j Savskim prelivom. Vsi ti njego-jo so mornarji beležili vetrove, j vi načrti pa SQ pr0padli samo za-ki pihajo iz zahoda, opazovali • radi tega> ker Je Rokavski pre-morske tokove, ki drve proti Se- j liv peklenska kuhinja, polna bli-vernemu ,morju. Pri tem so se; Povitih iznenadenj. Nekemu svojemu admiralu je napisal tole: Pomislite, če bi nas naše la- prepričali tudi, da mirno morje v bližini Doverja je ne pomeni, da je lepo vreme na vsem Rokavskem prelivu. BLISKOVITA IZNENADENJ A Površina 23,900 kv. milj, ki jo zavzema Rokavski preliv pripravlja mornarjem bliskovita iz. nenadenja. Morski tokovi, plima in oseka, tišina in viharji, vse to ostaja premnogokrat prikrito mornarju, ki se odpravlja na razmeroma zelo kratko pot čez Rokavski preliv. Tokovi se pomikajo skozi preliv s hitrostjo dje mogle prepeljati na angleško obalo, kaj bi se vse zgodilo? Osem ur teme in lice sveta bi se popolnoma spremenilo. . . Tisoč tristo "invazijskih čolnov" je bilo zbranih v lukah Rokavskega preliva na francoski obali. Dve polni leti so potekale priprave. En sam čoln je tvegal drzni podvig in še tega so Angleži zajeli brez vsake borbe. Vojaki, ki so bili v čolnu, so bili tako zdelani od morske bolezni, (Dalje na 6 strani) SUKA DOMA DRUŠTVA SV. JERONIMA ŠT. 153, STRABANE, PA. V št. 33 našega lista z dne 16. avg. t. L smo na drugi strani zdolej objavili nepravo sliko doma gorinavedenega društva. Dotična slika predstavlja namreč neko cerkveno dvorano. To neljubo pomoto, ali zameno danes s tem popravljamo. Uredništvo. "Hišo imata. Pa bi jo komu zapisala. Da malo poskrbi za vaju." Starec je razprl oči od začudenja. "Misliš, Šimen?" — A je naglo odkimal. — "Nak, iz tega ne bo nič! S starimi ljudmi nimajo niti lastni otroci potrpljenja, kaj šele tujci. Kaj bi to!" Odldčno je zamahnil z roko, kakor da hoče daleč in za vedno prepoditi prazno, brezko-ristno misel. "Pomagaj mi, Šimen, da spet zadenem vrč. Bog ti poplačaj. Zdrav ostani, Šimen." Tratar je gledal za starcem, kako je lezel navkreber s težavo, ves upognjen cd let in vrča. In je razmišljal: "Morda pa si premisliš, stari mož. Kar se ti zdi danes abotno, se ti bo zdelo morda ob svojem času zelo pametno in koristno. Bomo videli." Ko je zapadel prvi sneg, je prišel Tratar k starcema v vas. Čudila sta se, ker sta vedela, da živi s soseščino bolj v srdu nego v srčnem prijateljstvu, in ker do teh dob ni kazal nikoli posebnega zanimanja in kake ljubezni do njiju. "Kako sta sama!" jima je nastavljal medu kakor z največjim pomilovanjem in kakor v silni skrbi za njiju blagor. "Če bi prišla nagloma nesreča, nevarna bolezen, kaj počneta? Kako si bosta pomagala, ko sta že oba slabotna in betežna!" Malo sta starca do teh dob razmišljala o tem. In saj se tudi nista čutila posebno zapuščena, niti ne še tako slabotna. Bila sta dovolj drug z drugemu zadovoljna, srečna drug ob drugem in ob siromašnem svojem bogastvu. Delala sta, kolikor sta mogla, kakor sta piogla. Drugo sta prepustila Gospodu Bogu, da on poskrbi, naredi in uredi: "Bog bo že naredil, kakor je prav in dobro." Le enega sta se bala. Starec je izgovoril včasi, v trenutkih zamišljenosti in srčne ginjeno-sti, to bojazen: :"Kaj počnem, če bi umrla ti pred menoj?" Starka se je prestrašila, takoj so se ji ovlažile oči: "Ko bi le ti ne umrl pred menoj! Kaj naj jaz sama, sirota stara! A Bog ne bo pripustil." Naposled sta si potolažila in pomirila srce s starim:: "Bog bo že naredil, da bo vse prav." A zdaj? Glej, kakor bi bilo čez noč prišlo v srce grenko, strašeče spoznanje:" "Pa sva res zapuščena, samotna in slabotna." Zasmilila sta se samima sebi. "Res ,vse življenje sva delala in vlekla kakor vol v jarmu. In še zdaj, na večer življenja, ni odpočitka. In nikogar nimava, ki bi nama kaj storil, nama v sili malo postregel. O Bog, do smrti se bova tako pehala. In za koga, za koga?" "Brez nič ni nič," je pomišljal Tratar. In je pričel z darovi. Poslal jima je zdaj putrih jabol-čnika, zdaj hleb kruha, zdaj kos pogače za nedeljo, kadar so klali, kašinih kolin za večerjo. "Si že zaračunim," je preudarjal na tihem in se je veselil, ko je čutil, da gre seme, ki ga je sejal z besedami ,bolj in bolj v klas, odkar pri maka in pomaga z darovi. Ob mrzlih zimskih dneh, ko je bila pot doli do studenca dolg, ozek pas svetlega ledu, je poši-1 Ijal Tratar deklo, da je prinašala starcema vode iz globeli. "Saj sama ne moreta, še pade! kateri na tem steklu in si zlomi roko ali nogo." črešnikova sta ee čudila. "Mislila, sva, glej, da je trd človek, ta novi Tratar, ker lju-i d je toliko govore. Pa ga res sodijo krivo." "So mu pač nevoščljivi, k?rj je hlapec postal kmet. Saj po- znaš svet, Peter." S hvaležnostjo sta se spominjala njegovih dobrot, pela sta mu hvalo in zahvalo z besedami in v srcih. A nekoč je nenadoma udarilo v dremajoča, verno zaupajoča starčka. Tedaj, ko je Tratar prvič izpovedal in izdal skrivno misel svojega črnih naklepov polnega srca: "Kaj, če bi dala meni? Za lep denar, mislim. In skrbel bom po vesti in pravici za vaju do smrti." Tedaj sta pač na široko in preplašeno odprla zaspane, po lepih dotedanjih besedah zameglele in v sanje zazibane oči. "Da bi dala hišo in grunt? V tuje roke? Kako pa to?" "Saj bi ne bilo darovano. Dobro vama plačam. In bolj brez skrbi in brez dela bosta živela, ko sta do zdaj. Jaz poskrbim za vaju do smrti." "Ne, ne!" sta se branila vsa zmedena in plašna. "Da bi kar prodala? Vse: hišo, njivo in travnik? Morda celG kravo in svinje? Kako to? Tratar, ti se šališ?" A tratar se resnično ni šalil. "A če umreta," je udaril naravnost in brezobzirno, ne da bi ga najmanj težila ta brezsrčnost in se mu smilila boječa zbeganost starcev, "pa vendar ne poneseta hiše in polja s seboj ? In za koga se naj pehata do smrti ? Ali imata otroke, ki so siromašni in potrebni ? Niti bližnjih sorodnikov nimata. Za koga torej? In kdo bo vama kaj storil v sili in v potrebi? Jaz, glejta, pa bi lepo poskrbel za vaju. Plačam pa vama tudi dobro." Huje in huje zbegana sta postajala starca ob tem novem, ki je nenadoma treščilo v nju. V srcih, v mislih, v vseh besedah sta postala drugačna: vsa nemirna, vsa polna skrbi. 5 "Kaj bi? Kako bi?" sta pre-tarnala včasi ves dan. Nikoli do tedaj ni bilo toliko skrbi v hiši, toliko govorjenja in ugibanja, tolik» načrtov in sklepov, ki sta jih takoj zavrgla, komaj da sta se odločila zanje, a sta jih v prihodnjem hipu že spet ogledovala od vseh strani, bi li ne bili vendarle še najboljši. Hrepenenje Tratarjevo pa je rastlo. Lotevala se ga je težka, bolna nepotrpežljivost in nestrpnost. "Kdaj jo vendar dobim? Kaj vraga pa je na tej beraški bajti, da 3e bojita za njo kakor za zlat grad?" V mraku, kadar je opravil pri živini, ali pc ^ečerji je večkrat stopil gori na klanec, od koder je lepo videl sosedo. S sevajočim, hrepenečim in lačnim pogledom je strmel doli na hišico. Mežikala mu je z majhnimi, slabo razsvetljenimi okni, kakor da ga napol draži in zasmehuje, napol prosi: "Ali me vidiš? Kdaj, misliš, da bom tvoja? Morda pa nikoli. Saj imaš svojo, večjo in ponošnejšo. Pusti primiru mene, siroto." Razljutil se je Tratar v takih hipih. "Pa boš vendarle moja!" Včasi ob večerih, temnih kakor v peklu, se je splazil in prikradel povsem doli do bajte. Skril se je za vogal kakor tat, ali kak ropar, ki preži na lepo priložnost za plen, ali se je tesno prislonil ob hladno deblo jablane in je prisluškoval. Ob nekaterih večerih je slišal iz sobe posamezne besede, polne žalosti, vzdihom podobne. Ob drugih mu je zazvenel na napeto uho razburjen, glasen dvogovor, iz katerega je spet in spet odmevalo tesno vprašanje: "Kaj naj storiva? Ali naj dava? Ali naj ne dava?" Tratar, previden in zvit lovec, je tuhtal dalje: "česar ne more beseda, zmore pijača." In je pogostoma vabil črešni-ka k sebi na dom. Starec, že ves v mražah prekanjenega lovca, že napol premagan od zvitega na- sprotnika, je prihajal. Zakaj pusto in dolgočasno se mu je dozdevalo doma, da v prešnjih časih nikoli tako. Tratar se je razgovarjal z njim na dolgo in na širokq, šalil se z njim, obenem pa ga je gostil z žganjem, z močnim, doma žganim črničevcem in brinjev-cem. Kadar je bil starec že mehak in v rožnem razpoloženju, je vzel Tratar spet kist živih besedi in mračne barve težkega življenja in trpljenja. Ni se utrudil, ko je slikal starčku težave in križe, ki jih je okusil, ko je robotal z že-' no vse dolgo življenje tem strmim, slabo rodečim hribom. In najhujše, ju li še ne čaka? V samotni, v slabotni starosti ju čaka ! — Naj premisli, naj pieuda-ri. In čemu vse to, čemu? V zapeček bi lahko sedla in si odpočila, v miru in brez skrbi. Skrbel bi že on, šimen Tratar. Tako živo, tako bujno je slikal, da so drsele starcu solze po licih. "Prav praviš, šimen. Resnične kakor evangelij so tvoj« besede: ves čas slabo in hudo! In še slabše, še hujše naju čaka. O ti mili Bog v nebesih!" Ko je prišel starec ves razvnet in ves užaloščen domu, je bila prva beseda: "Neža, zakaj bi se še dalje klala in morila? Pro-dajva!" Starka je ugovarjala, vsa plašna, a solzami v očeh, češ: "Kam pa pojdeva na stara leta? Beračit od hiše do hiše?" A mož se je razhudil. Udaril je po mizi, ker mu je žganje razgrelo kri, in je zmerjal : "Kaj pa govoriš in se cmeri-kaš? Ali je bajta tvoja ali moja? — Moja, praviš? Potem pa jo lahko prodam, kadarkoli se mi zazdi." Po mnogih prigovorih in ugovorih, po mnogih vzdihih in solzah je onemogla ženica nekoč res privolila: "Pa prodaj!" še tisti večer je trepetal na hladnem licu Tratarjevem tih, zadovoljen smehljaj. "Saj sem vedel:-4e .hočem, otresem tixli zelen sad! Zdaj se smej, Smrečnik . . ." VIII. Sojen in obsojen je bil s tem grešnikov dom med drevjem. Sojena in obsojena sta bila tudi starca. Komaj je bilo glede prodaje vse urejeno, glej že Tratar ni bil več prijazen, sladek snubec, temveč resen, trd gospodar. Kakor pregleda in presodi ženin, ki se je ženin zaradi premoženja, ne iz ljubezni do neveste, balo natanko in preudarno od velike omare do najmanjšega robca v njej, prav tako je storil Tratar. S' strogim obrazom sodnika je pregledoval že prvi teden po sklenjeni kupčiji vse kote v bajti. In je razsodil in odločil: "čemu pa je ta ropotija in nesnaga tule v čumnati? To lahko sežge-ta, je itak zanič." Bridko je zajokala stara čre-šnica na te besede. (Dalje prihodnjič) -o- Na volčjem lovu v "bolgarskih planinah Časnikar, ki se je pred leti mudil v Sofiji, je dobil od svojega bolgarskega prijatelja povabilo, naj se udeleži volčjega lova v Rodopih. Časnikar je dejal: "Kako naj grem na volčji lov, ko pa nisem lovec." Dobil je odgovor, da je to vseeno, ker je glavna stvar, da spozna in vidi, kako lepe so te gore in kako lovijo kmetje v teh .gorah volkove. Srečno sva se pripeljala v gorsko vas, kjer prebivajo starši bolgarskega prijatelja. Bil je nad vse gostoljubno sprejet. Ko je drugo jutro bilo treba odriniti na lov, je videl časnikar, da je izmed vseh kmetov samo eden imel puško. Vsi drugi so bili brez orožja. To je tudi tujega čas-nikarja tako začudilo, da je vprašal, kje so lovci. Odgovorili so mu: "Ali st$ že videli naše pse? Ko jih boste videli boste razumeli, zakaj ne potrebujemo orožja." Psi so bili res nekaj nenavadnega. Časnikar tega pasjega plemena ni poznal. Najbrž so bili tudi brez pravega plemena in le kaka mešanica. Imeli pa so dolge noge, široke prsi in mogočne čeljusti. Noge so bile tako trdne, kakor bi bile iz jekla. In prijatelj je razložil: "Naš volčji lov je namreč navadna gonja. Puška je le, če bi sila tako nanesla." Odšli smo skozi gozd, ki je bil precej podoben pragozdu. Hodili smo navzgorjn navzdol skozi gosto, drevje, po ozkih stezah, po katerih je najbrž hodila divjad, ki pa je človek le redkokdaj stopal po njih. Videli smo kapitalnega jelena, ki je za hip obstal, nas pogledal, nakar je v divjem diru izginil med grmičevjem. Ko so psi videli jelena, se niti en pes niti zganil ni. Prijatelj, ki je bil inženir, je zašepetal: "Psi se zanimajo le za volkove!" Vsi smo bili tiho ter smo na vso moč tiho stopali naprej. Nenadno je rezek glas pretrgal tišino. Vodilni pes je za-jal. In že so planili naprej vsi štirje psi, gobci čisto pri tleh. Zasledili so svežo volčjo sled. Pohiteli smo za njimi, toda psi so bili že daleč. Le iz dalje smo slišali divji lajež, nato pa zateglo tuljenje. Volk je začutil svoje zasledovlace ter je' skušal pobegniti. Brez pomena bi bilo, ko bi hiteli za psi. Naš gostitelj je obstal in vsi smo napeto poslušali. "Psi gonijo v krogu, ker volkovi vedno beže v loku: Počakati moramo, kam se gonja obrne, nakar jo bomo mogli še videti." Gonja je zavila na desno. Brž smo planili na tisto stran ter se nismo nič menili, ali smo ropotali ali ne. Bilo je brez pomena. Pasji lajež nas je vodil. Ko smo stopili na zelenico nad skalnim prepadom, smo zagledali volka, ki se je ustavil ter postavil v boj zoper pse. Bil je širok gorski volk na kratkih nogah. Psi so skakali okoli njega in so ga zdaj pa zdaj napadali. Toda volk se jih je znal ubraniti s svojimi zobmi. Kratko in naglo je hlastal po svojih napadalcih. Eden izmed psov je že krvavel. Psi pa niso odnehali. Kmet, ki je nosil puško, jo je pripravil, vendar ni streljal. Lovili so pač psi, ki jih ni smel motiti. In nato sem videl boj med volkom in psom, kakršnega še nikdar prej nisem videl. Vodilni pes je stopil naprej in začel napadati. Kakor dve razdivjani jekleni vzmeti sta se vila oba sovražnika in se napadala. Ta boj je bil silno razburljiv. Po dolgem boju je naš vodilni pes dobil vrat svojega sovražnika med svoje jeklene .čeljusti in ni več popustil. Boj je bil končan. ROKAV SKI PRELIV (Nadaljevanj« s S strani) da so popolnoma pozabili, da so Napolenovi vojaki. Na morsko bolezen Napoleon ni mislil. 4Med raznimi vojnami je Ro-kavski preliv postal glavna svetovna trgovska žila. Male trgovske ladijce, ki so plule z ene obale na drugo, so na svoji poti preživljale ogromno strahu in nevarnosti. Mnogo teh ladjic se je potopilo, mnoge so oropali morski roparji in. mnoge so se razbile ob pečinah angleške oba-le. | PREDOR POD PRELIVOM Ogromna zapreka, ki jo tvori Rokavski preliv, je v vseh časih zanimala tako državnike kakor vijake. Tako so — kakor smo že dejali — že 1. 1803. pripravljali načrte za predor pod Ro-kavskim prelivom. Pred prvo svetovno vojno so bili celo tako daleč, da so tudi že izračunali stroške tega ogromnega načrta, I ki je zahteval 30 milijonv fun-| tov šterlingov. Predor še ni bil zgrajen in Ro-I kavski preliv je še vedno tam. ; Med zadnjo vojno so ob ugodnem | vremenu Britanci prepeljali v 40 ; urah na Francosko 700 topov, ki so v tem času rešili zaveznike. Vreme je bilo zopet za zaveznike ugodno leta 1940. Kncem meseca marca vihravi vetrovi ponehajo na Rokavskem prelivu, do meseca maja pa še vedno pihljajo močni severovzhodni vetrovi, ki ustvarjajo nevarno valovanje up vsem prelivu. V tem času je francoska obala pogostokrat vsa bela od soli, ko morska voda izhlapi. Posebno je bila "zasnežena" francoska morska obala 1. 1940. Vremenoslovci, ki marljivo že 40 let beležižjo vse spremembe v Rokavskem prelivu, napoveduje jo, da se bo vreme v aprilu zbolj- šalo. Od tega časa dalje pa je vreme vsak mesec dvakrat bolj občutljivo, kakršno je bilo v prejšnjem mesecu. V maju in vse do zadnjega avgusta bo ves Rokavski preliv stalno zamegljen. Ta morska ožina je bila vedno naklonjena. Angležem in britanski mornarji so prepričani, da ima to pravilo še vedno svojo polno veljavo. (R- C.) agitirajte za mladin- SKI ODDELEK! l»«n»T»»MiniT»»»iiiTntimxinmiiiir DRUGA IZDAJA ENGLISH-SLOVENE DICTIONARY (Angleiko-sloTenshi besednjak) Naročite pri: DR. F. J. KERN 6233 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio CENA $5.00 ¿■t. A IF i V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI NEPOBAZNE MOJE SOPROGE IN LJUBLJENE NAJCNE MATERE Rose Ziherle ki se je preselila v večnost dne 8. sept. 1942. Dvoje let je še minilo, kar med nami več Te ni. v Bera spa vaš pod romilo. a Tvoj duh pri nas živi. V srcih nosimo ljubeče glas. spomin in pogled Tvoj, dokler nit življenja steče in vsi pridemo ia Teboj. Žalujoči ostali: FRANK ZIHERLE SR.. soprog FRANK. JR.. Lieutenant U. S. Navy ADOLPH. Captain U. S. Army South Chicago. III. 6. septembra 1944. Naročite si dnevniki! V LOGE t tej poaojilnici »varovane do S5.000.00 po Federal Savings A Loan Insurance Corporation, Washington.* D. C. Sprejemamo osebne ln druAtvene vloga _ LIBERALNE OBRESTI St Clair Savings & Loan Co. 023« St. Clair Avenue - HEnd. 6570 _CLEVELAND 3. O HI O I l%% SAY1D NOW OR NM TAKEN BYTNt AXIS LATIR I ^e Garden Encyclopedia 1400 STRANI — 750 SLIK vtijsfeo 250 FOTOGRAFU XmUU NAJBOLJŠI AlfERlftKI VRTNARSKI YESOAKI IN IZDAL 1UD. SEYMOUR, B. S. A. STi.7r.i7ii£^ ¿TtaSSi JTMJ brill aatmmkm* Mj ruvlln fa MJ uporablji-n. hat kaftarakofi draga •octuaraka knjiga. ČadJM as boats la vaasU bost«, ko bosta videli, kaka natančno va* ------KNCXCfcOPKDIA pooa • vsaki ssjmsnjil podroto- inja vrta. Knjiga j« Mia skrbno sestavljena, tako da sv iN, kar ja aanlmlvo ia potrebna sa vrt. Kar jei j» Mlo vas Ai Saii pcaftaknieno, tako da ja vas popolno, ja- a£no Ta ia nova vrtnarska ptliatua Icajiga_| prUJortns ia lahko rsamnljivs* Praiakusite [fa bar aaJbaU aatsaJ'no aamL Praprifiali as boats, * aoUSe vrtnarja TRE GARDEN ENCYCLOPEDIA. Cena NAROČITE PRI KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street, New York, N.Y. V Clevelandu Uhaja že nad 40 let slovenski list z imenom "AMERIŠKA DOMOVINA" V teh časih, ko se vrste svetovni dogodki tako naglo mimo nas, bi moral biti v vsaki slovenski hiši vsaj en SLOVENSKI DNEVNIK Ako ie niste naročeni na "AMERIŠKO DOMOVINO" nam sporočite in poslali vam jo bomo za en teden BREZPLAČNO na ogled. Izhaja vsak dan razen ob nedeljah in postavnih praznikih. "AMERIŠKA DOMOVINA" je primeroma zelo poceni. Za vse leto vas stane samo $6.50; za pol leta $3.50, za četrt leta $2. NaroČite si jo na ogled. Prepričani smo, da se vam bu list dopadel. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio NAROČITE IN ČITAJTE priznano najboljšo slovensko družinsko revijo "Novi Svet" * * * Prinaša zbrane članke, črtice In najlepše zanimive povesti. Posebno Je zanimiv "SLOVENSKI PIONIR," ki pri-„ naša zgodovinske podatke slovenskih naselbin in slovenskih družin v Ameriki. Nobena slovenska hiša naj bi ne bila brez tega zanimivega in pomenljivega slovenskega mesečnika. Stane letno za Ameriko $2; za Kanado $3. Naročnino sprejema: * ★ ★ "NOVI SVET" i 1849 W. Cermak Rd. Chicago, 111. i UKITED STATES BONDS » STAMPS The Spirit of a *Rejux>ena1ed KSKJ' Wounded in France Cleveland, Ql. — The War Department reported that 35-year-old Sgrt. John Habian was wounded in France on July 27 and is recovering fn an English hospital. He is the son of Mr. ar.d Mrs. Nicholas Habian of E. 142 St. Sgt. Habian is the father of an 8-month-old son David, whom he has never seen. Sgt. Habian was employed at the Richman Brothers Co. He entered service in June, 1941, and has been overseas since October, 1943. His brother, Pfc. Nick, is in the Pacific war zone. ORGANIZE KSKJ ACTIVITY CLUB IN FOREST CITY, ELECT OFFICERS ALTAR AND ROSARY SOCIETY OF JOLIET ST. JOSEPH PARISH CELEBRATES 50th JUBILEE SEMI-ANNUAL MEETING OF THE SUPREME BOARD OF THE GRAND CARNIOUAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (KSKJ) HELD JULY 26 TO 29, 1944 IN THE HOME OFFICE, JOLIET, ILLINOIS Forest City, Pa. — Forty local KSKJ members and several prospective members met Aug. 23 and organized a K. S. K. Ji Activity Club. Immediately upon organization the following ''officers were elected: Rose Marie Orasin, president; Dolores Volk, vice president; Dolores Planinshek, secretary; Margaret Tornich, recording secretary; Marie Rav-nikar, treasurer. Meetings will be held every Wednesday evening at 7, and all girls are invited. Plans call for a sewing club, cadet3, and of course, in Forest City, nothing would be complete without singing, so there will be a glee club. The girls are making great plans for the future of their activity club, and where is a thing of this kind needed more than in Forest City for the Juvenile members of the K. S. K. J. It will give all of you girls something to do. There will be a variety of activity, so each girl can do what she likes best. So, come to the meetings, girls, and help make the Forest City Activity Club the best and biggest in the K. S. K. J. As Director of Women's ai d Juvenile Activities of the K. S. K. J., I have appointed Mrs. Pauline Osolin, secretary of St. Ann Society, to supervise and direct the activities of the gids in Forest City, as well as everywhere else in Eastern Pennsylvania. I hope to hear great things of the activities of the boys and girls in this part of the country in the very near future. So, come on, Mrs. Osolin, get these boys and girls in the far east going! You will be boosting for the greatest organization in the world, KSKJ, and at the same time have a lot of fun and pleasure doing it. We also want to hear from the girls who were elected reporters for the club. Just wr;te a little every week about what you are donig. Will you girls from Cleveland, Barber-ton, Sheboygan, and my own girls in Joliet, please let me know through our corner of the KSKJ Glasilo, what you are doing and how you are progressing.!? I was proud as was every other Supreme Officer and member of the KSKJ of our Cleveland and Joliet girls for their exhibition at the 50th K. S. K. J. jubilee celebration held recently in Joliet, 111. Our KSKJ cadets certainly made everyone step livelier and with more pep. They were grand, and it was a pleasure to watch them. You are grand, girls, keep it up! Before long we shall have more competition with the younger cadets coming up. Thank you, Cleveland and Joliet girls, as well as those from Sheboygan, and I hope to see you all soon. Jean M. Tezak, Director of Women's and Juvenile Activities. Joliet, 111. — The KSKJ, ludrovic, Mrs. Anna Korevec, Twirlers and the SWU Junior Mrs. Anna Kolar, Mrs. Marga-Cadets have been added to the ret Kuzma, Mrs. Catherine groups who will take part in Kuzma, Mrs. Mary Kunstek, the procession Sunday morn- Mrs. Mary Legan, Mrs. Anto-ing at 7:30, preceding the Gol- nia Lustik, Mrs. Mary Mahko-den Jubilee Mass at 8 o'clock vec, Mrs. Catherine Metesh, of the Altar and Rosary Soci- Mrs. Anna Meznarsic, Mrs. Jo-ety of St. Joseph's Church, Jo- hanna Mustar, Mrs. Mary Pa-liet, Illinois. The list of march- pesh, Mrs. Anna Pluth, Mrs. erg will include the Boy and Mary Pasdertz, Mrs. Theresa Girl Scouts, St. Joseph's Pasich, Mrs. Mary Popek, Mrs. School, Band, the SWU Cham- Barbara Posega, Mrs. Emma pionship Cadets together with Planinshek, Mrs. Jennie Pozes, the Junior Cadets, the KSKJ Mrs. Mary Puncar, Mrs. Anna Activity Club Cadets, and Ba- Pucel, Mrs. Barbara Pruss, ton Twirlers, the members of Mrs. Theresa Ramsak, Mrs. St. Agnes and B. V. M. Sodali- Anna Rogel, Mrs. Catherine ties, the Rosarian Club, the Rozich, Mrs. Pauline Russ, Holy Name Society, and all the Mrs. Agnesh Stuckel, Mrs. Ag-Fraternal Societies of the Par-jnes Skedel, Mrs. Bargara Skri-ish will be represented. nar, Mrs. Mary Schmidberger, The new Banner, to be bless- Mrs. Catherine Smolich, Mrs. ed at the Mass, will have a girl Mary Skul, Mrs. Amalia Shel-escort. They will be followed ko, Mrs. Jean M. Tezak, Mrs. by the members of the Altar Catherine Verscaj, Mrs. Cath-and Rosary Society, together erine Wedic, Mrs. Theresa Za-with the Banner Grandmoth- letel, Mrs. Mary Zbacnik, Mrs. ers, Mothers and Sponsors. Anna Znidarsic, Mrs. Mary Frank Terlep and A1 Skul will'Zivetz, Mrs. Catherine Zupan-be the procession marshals. cic and Mrs. Mary Zupancic. The Rev. M. J. Butala, Spir- The Banner Sponsors will itual Director of the Altar and be the following: Mr. and Mrs. Rosary Society, will be the Joseph Ancel, Mr. and Mrs. Celeprant of the Solemn High j Valentine Ambrose, Mr. and Mass and will bless the new | Mrs. Joseph Ambrozich, Mr. banner. He will be assisted by and Mrs. Joseph Buchar, Mr. the Rev. George Kuzma, Assist-i and Mrs. Luke Benedick, Mr. ant Pastor of St. Joseph's ¡and Mrs. John Dragovan, Mr. Church. Rev. Aloysius Madic, and Mrs. Martin Dragovan, OFM, will be the Subdeacon. Mr. and Mrs. Paul Dolinshek, Rev. Madic will preach the ser- Mr. and Mrs. Frank Dusa, Mr. mon. and Mrs. Frank Gerdesich, The six CHiflfcl* members of Mr. and Mrs. Matt Gregory, the Organization will act as'Mr. and Mrs. Gregor Groznik, Grandmothers at the banner Mr. and Mrs. Andrew Hoche-dedication. They are: Mrs. jvar, Mr. and Mrs. Michael Ho-Mary Culik, Mrs. Margaret Pa-jxjievar, Mr. and Mrs. Joseph nian, Mrs. Catherine Simonich,' Horvatin, Mr. and Mrs. John Mrs. Catherine Stukel, Mrs. Horvat, Mr. and Mrs. Joseph Amalia Ursich and Mrs. Cath- Horvat, Mr. and Mrs. Rudolph erine Vertin. Kalcic, Mr. and Mrs. Martin Banner Mothers will be: Kramarich, Mr. and Mrs. Mrs. Mary Azman, Mrs. Anna Frank Kerne, Mr. and Mrs. Adamich, Mrs. Anna Bozich, | peter Lukanic'n, Mr. and Mrs. Mrs. Anna Buchar, Mrs. Mary!Louis Martincic, Mr. and Mrs. Babich; Mrs. Jennie Bambich, i Michael Metesh, Mr. and Mrs. Mrs. Frances Cinderle, Mrs. j Martin Mutz, Mr. and Mrs. Mary Cohil, Mrs. JosephineJLouis Muren, Mr. and Mrs. Erjavec, Mrs. Anna Flander, i Frank Musich, Mr. and Mrs. Mrs. Mary Filak, Mrs. Mary'joseph McGuckin, Mr. and Golobitsh, Mrs. Carolina Gre-! Mrs. Kervin Nasenbeny, Mr. gory, Mrs. Mary Gaspich, Mrs. \ and Tyjrs> Gregory Papesh, Mr. Anna Grayhack, Mrs. Barbara !and Mrs. Frank Plankar, Mr. Gasperich, Mrs. Frances Gom-1 and Mrs. Anton Skoff, Mr. and bach, Mrs. Catherine Gersich,1 Mrs j0Seph Skoff, Mr. and Mrs. Ursula Grabrian, , Mrs. Mrs Joseph Slapnicar, Mr. Frances Horwath, Mrs. Cath- and Mrs> Frank E. Terlep, Mr. erine Jursinic, Mrs. Anna Je- and Mrs j0hn Traven, Mr. risha, Mrs. Jennie Krall, Mrs. and Mrs Louis Todorovich, Elizabeta Kastelic, Mrs. Anto- Mr and Mrs j0hn Vidmar, nia Kastelic, Mrs. Amalia Ko- Mr and Mrs Frank Zelko, stelz, Mrs. Mary Kolar, Mrs. and Mr and Mrs jQhn Zlogar. Theresa Koleto, Mrs. Lucy Ko- (Continuation) REPORT OF PRESIDENT OF BOARD OF JURORS Brother Decman reports that he has received several complaints during the past six months, which pertain to sick benefit and operation benefits which according to by-laws had been rejected. Some of these cases have already been solved, others are in process. He has also a few cases pertaining to religious aspects which will be solved as soon as possible. Brother Decman extends congratulations to the honored guests of the Supreme Board who have succeeded in the recent campaign, and have proven what can be accomplished with good will and perseverance. Sister Mary Kosmerl remarks that as a member of the Board of Jurors, she had not been called upon to settle any difficulty in this period. During the recent campaign she had done her utmost, but was not a winner for in her community the majority of our people are already members of the KSKJ. REPORT OF BROTHER JOSEPH RUSS Rev. Spiritual Director, Brother President and all assembled ! I regret that I am not able to be with you because of my employment and illness in the family.- During the past six mon.hs, I have not received any complaints or accusations. However, I am certain that the president of our committee, Brother Decman, has cases on hand which I hope and am certain will be satisfactorily solved with the assistance of other members of the committee and the Supreme Board. Honored guests and winners of the recent campaign are among you. I trust, they will be pleased with their visit and will be favorably impressed with the progress of our Union and the work of the Supreme Officers during the past six months. It will give them an opportunity to see how the Supreme Committee operates and convince them that the Supreme Board meetings in Joliet are not a vacation. Important and various business which cannot wait for a convention is discussed and decided. My heartiest congratulations to all the honored gue:ts and my sincere thanks for their sacrifices and diligence in the recent campaign. I trust they will not consider their work complete, but will strive in the future for the welfare, the success and a greater and better KSKJ. Kindest regards to all Supreme Officers and honored guests. Sincerely, Joseph Russ, 2nd Supreme Juror of KSKJ. Brother Oblak stated that no complaint had been referred to him and he had prepared no report. Brother Terselich remarks that he had no report for this session. He mediated in the merging of Societies No. 47 with St. Stephen's No. 1. During the recent campaign he had not accomplished a great deal, but he promised to make up the loss in the future. Supreme Secretary Joseph Zalar read the letter of Bro. John Bevec, 5th Supreme Juror who is engaged in the Southwest Pacific. The suggestion that the communication be incorporated in the minutes of the meeting is unanimously accepted. The letter follows: 841st ENGINEER AVIATION BATTALION APO 565 SAN FRANCISCO, CALIF. Southwest Pacific Somewhere in New Guinea June 16, 1944 KSKJ Supreme Board North Chicago St. , Joliet, 111. Gentlemen: Since my status is still the same I have nothing to report to the Semi-Annual meeting of the board. I am continuing to follow closely through the Glasilo the activities that are going on. You are doing a magnificent job in your support of the present war effort. Keep it Hit by Shrapnel Cleveland, O. — Mr. and Mrs. George Koncar, 699 E. 155 St.. have been informed that their son, Pfc. George Koncar, Jr., was slightly1 injured in France on July 8. The infantryman received shrapnel wounds in the shoulder and leg. He had been drafted in May, 1943, and was assigned to overseaai duty in Nov. He received training at Camp Wheeler, Ga. Wounded in France Cleveland, O. — Corporal Rudolph A. Peskar, 25, was slightly wounded in France on July 31, while fighting with a tank unit, his brother, William Mismas, with whom he made his home at 3823 E. 91 Sc., ; learned from the War Department. Before entering the service in April, .1942,..he was employed by the Draper Mfg. Co. He was sent overseas last January. His parents are dead. Killed in France Cleveland, O. — Staff Sergeant Joseph Ludban, a veteran of more than three years of Army service, was killed serving with the infantry in France July 26, according to word received by his wife, Mrs. Frieda Ludban, 985 E. 185 St. The son of Mr., and Mrs. Joseph Rupena of the above address, Sgt. Ludban had been in service since Feb., 1941. He went to Iceland in February of the following year and later transferred to England and Ireland to train in chemical warfare. He was killed ten days after landing in France. Two step-brothers are in service S 1-c George Rupena is with the Seabees in the Aleutians and S 1-c John Rupena, a Seabee, is in Hawaii. He also leaves another stepbrother, Edward Rupena, and a sister, Mrs. Katherine Stu-per. Missing Off Cherbourg Cleveland, O. — Lieut. Joseph Ogrin, a P-38 pilot, has been missing off the port of Cherbourg since June 22, the War Department informed his wife, Esther. He had completed 33 missions and had been awarded the Air Medal. Lieut. Ogrin attended Col-linwood High School and was inducted in November, 1942. His parents are Mr. and Mrs. Andrew Ogrin of 18508 Shawnee Ave., whose other son, Edward, is a private in the Marines. Lieut. Ogrin has never seen his son, Gary Steven, who is four and a half months old. Wounded in France Cleveland, O. — Wounded in action in France July 30, was Pfc. Joseph KuZnik, 22, son of the late Frank Kuznik, 3525 E. 81 St. He suffered shrapnel wounds in the jaw, legs and an arm, and is now recuperating in a hospital in ¡England. Pvt. Kuznik was graduated from St Lawrence Parochial School. Inducted Nov. 27, 1942, he has been overseas since February. A brother Cpl. Nundy, is in Rome. Both are former members of St. Lawrence Parish. Killed in France Cleveland, O. — According to reports received from the War Department, Staff Sergeant Anthony J. Vidmar, 29, son of Mr3. Frances Vidmar, 14811 Saranac Rd., was killed in action in France July 31. In the European war zone two years, Sgt. Vidmar served previously in Iceland. He enlisted in October, 1940. , He was a graduate of St. Paul Parochial School. Surviving him also are two jdsters, Mrs. Frances Zgonc ■and Mrs. Ann Anzick, and a brother, Joseph. Killed in France Cleveland, O. — Mrs. Helen Manol Skrtich has been informed by the War Department that her husband, Pfc. Charles W. Skrtich, Jr., was killed July 28 in France. An infantryman, Pfc. Skrtich had been in the Army since March, 1942. He went overseas last June and wrote last July 23 from France. Pfc. Skrtich, 34, was schooled in Lowellville, O., and was employed in Carbon, Pa. He is survived by his wife, his father, Charles W., who lives in Lowellville, O., and five sisters. Wounded in France Cleveland, O. — Sgt. Stephen Solar received a knee wound when he was strafed by a German plane on July 24, according to a letter received by his wife, Ann, 4436 War» ner Rd. It was the second time he was wounded in France. Before entering the Army in March, 1941, he was graduated from South High School and worked for the Nickel Plate Railroad. He was sent overseas in August, 19492. Again I wish to thank the Supreme Board members and the KSKJ membership for the many fine letters they are sending me. May God bless you. Fraternally yours, JOHN BEVEC. Brother Leksan moves, Brother M. Pavlakovich seconds the motion that the report be accepted unreservedly. Approved. REPORT OF EDITOR-MANAGER OF GLASILO Honorable Assembly and Honored Guests! It gives me great pleasure to have the opportunity to participate in this rare historical event—t'he 50th anniversary of our Union. It will be the most memorable of all occasions, which I have had the opportunity to witness during my thirty years as editor of the Glasilo KSKJ. I trust that you share with me the joy and pride of the Golden Jubilee of our Union. As previously decided by the Supreme Board, an augmented Jubilee issue of Glasilo with appropriate contributions, was put into circulation. This additional work was tedious and strenuous, and I wish to thank all the Supreme Officers * (Ooottnusd on Pica 8) Wounded in New Guinea Cleveland, O. — Wounds of a slight nature were sustained by Pvt. Steve T. Starnik, 26, in action in New Guinea on August 8, according to information received by his parents Mr. and Mr3. Thomas Starnik of 41,12 E. 71 St. Private Starnik has served overseas with an infantry unit since January. He has been in service for two and a half years. He previously worked for the Aluminum Castings Co. here. Wounded on Guam Cleveland, O. — Marine Corp. Stanley J. Unitic has* informed his parents, Mr. and Mrs. John Unitic, 1134 E. 76 St., that he was wounded on Guam Aug. 2 but that he is now recovering in Hawaii. A veteran of the fighting on the Marshall Islands, Cpl. Unitic, 21, enlisted July 19, 1942, and has been overseas since last January. He is a former member of St. Vitus Parish. Serving in India Cleveland, O. — Technician (Fourth Grade) John Evatz, 22, of 6523 Bonna Ave., is in India with the signal branch of the Army Air Forces. Pfc. James Ecbols of Atlanta, Ga., shows a flame thrower in action. The tanks on his shoulders hold fuel oil and nitrogen. Fuel oil, forced up'by the .nitrogen, feeds the Names that spurt out to a distance of 180 feet. Used f«t is an essential ingredient in the manufacture 91 this fuel. What used to be thrown away In the kitchens, now threrws *-fc,J»rttfnsmlto. --------1----------------- OUR PAGE WAR KITCHEN JANCER 1110 Ttatrd St. La Salte. HL MINUTES OF SÊMI-ANNUAL KSKJ BOARD MEETING i Continued from PMe t> TO MARK 50th JUBILEE j in Fram* (Continued tram pa«e f» | Cleveland, O. — Cpl. Frank All the church societies are Tjren SOn of Joseph Hren, 705, . cooperating in the presenta-|^T56 St, was killed in action for their articles and contributions; certainly th^issue will be tion of the Golden Jubilee!in France on june 29, when he'a splendid memento for the archives of our Union. Banquet. The Rosarian Club,'^previously reported miss-! During the Golden Jubilee Campaign, Glasdo again be-' - ' 1 Jng according to his father. came an active agent thru its numerous published articles in Cp! Hren a 26-year-old \ promoting the success of the recent campaign; I feel that these field artilleryman, had been' contributions aided considerably in the success Buttermilk Waffles 2 cups sifted flour, 2 teaspoons baking powder, lfa teaspoon salt, Vs teaspoon baking soda, 3 tablespoons sugar, 2 eggs, separated, 2 cups buttermilk, ]/A cup melted butter. Sift flour, baking powder, salt, soda and sugar together. Combine beaten egg yolks, buttermilk and butter; add to dry ingredients and beat well. Fold in stiffly beaten egg whites and bake on hot waffle iron. Makes 7 waffles. Royal Cheese Cake 2 cups fine graham cracker crumbs, cups sugar, 1 teaspoon cinnamon, V* cup melted butter, 4 eggs, Vs teaspoon salt, 1 Vi tablespoons lemon juice, IVi teaspoons grated lemon rind, 1 cup cream, 1V*> lbs. cottage cheese, 4 tablespoons flour, cup chopped nutmeats. Mix crumbs with Vfc cup sugar, cinnamon and butter. Reserve 3A cup of the mixture to sprinkle over top, press remainder into a 9 inch spring form pan, lining bottom and sides. Beat eggs with remaining 1 cup sugar until light; add salt, lemon juice, rind, cream, cottage cheese and flour; beat thoroughly and strain through a fine sieve. Pour into lined pan; sprinkle with remaining crumbs and nut meats. Bake in moderate oven 350 degrees F. about 1 hour or until center is firm. Turn off heat, open oven door and let stand in oven 1 hour until cooled. Serves 12. Cheese Custard lVfc cups milk, 1 teaspoon salt, Vs teaspoon pepper, 1/2 cup grated Swiss cheese, 4 eggs. Add milk, seasoning and cheese to slightly beaten eggs. Turn the mixture into greased baking dish, place in a pan of hot water and bake in moderate oven 25 to 30 minutes or until firm. Remove from oven; let stand 3 minutes and un-mold on a platter. Serve with Tomato sauce. Serves 4. Milk Chocolate Cake cup butter, 2 cups sugar, 4 eggs, 5 squares (5 oz.) sweet millq chocolate, 1 cup milk, 3 cups pastry flour, 1/2 teaspoon salt, 4 teaspoons Royal Baking powder. Cream butter until very light and fluffy; add sugar a little at a time; add yolks of eggs and chocolate which has been melted; add part of the milk, beaiting after each ad-( dition. Sift flour, salt and bak-, ing powder together; add part and the rest of the milk. Beat up the whites of the eggs and add half; add the rest of dry ingredients and rest of eggs. Mix well but do not beat. Pouri into greased floured loaf or tube pan; bake in moderatet oven at 350 degrees F., for about 45 minutes. Poach Dumplings IV2 cups flour, 3 teaspoons with Mrs. Katherine Przybyl-ski as chairman, will act as hostesses for the day. The B. V. M. Sodality with Miss Anne Kunich chairman, will assist the hostesses. The Holy Name Society under the direction of John Gregoric'h, will be in charge of the refreshments. The St. Agnes Sodality, with Mi3s Nan Dolinshek chairman, will take care of the ice cream and candy. John A. Mutz, of the Holy Name, will direct the games following the banquet. St. Joseph's School Band will furnish the dinner music under the direction of Mr. Harlan M. DaValt. • The St. Joseph's Mixed choir, Rosarian Club choir, and the Men's choir will have a part in the program, under the direction of Prof. Anthony Rozman, which will follow the serving of the dinner. Greetings will be extended to the jubilarians by the school children of St. Joseph's parish, Mr. Andrew Hochevar, of the Holy Name Society, Mrs. Katherine Przy-bylski of the Rosarian Club, Mr. Joseph Zalar of the K. S. K. J., Mr. Frank Wedic, of ihe D. S. D., Mrs. Josephine Erja-vec of the S. W. U., and Mr. Frank Vranicar of A. F. U; Special entertainment will be furnished by the St. Agnes Sodality and the B. V. M. Sodality, who will feature the occasion with two skits. In the presentation of the organizers, Mrs. Margaret Pa-nian will respond. The entire day's proceedings are under the direction of the present staff of the Altar and Rosary Society officers. They are: Mrs. Mary Golobitscn, president; Mrs. Louis Nasenbeny, vice president; Mrs. Anna Pluth, secretary; Mrs. Jean Tezak, treasurer; Mrs. Frances Kalcic. Mrs. Mary Cohil, serving overseas since last February. He entered the Army in December, 1942, while working for the Marquette Metal Products Co. He is survived by a sister, Frances, a brother, Joseph, and his aunt, Mrs. Rose Mala-vasic, 1266 E. 173 St. -0- Wounded in France Cleveland, O. — An infantry machine gunner, Pfc. Edward B. Kuznik, 21, od 986 E. 74 St., was wounded in action in France on Aug. 3, according to his parents, Mr. and Mrs. Anthony Kuznik. Pfc. Kuznik enlisted in the Army in October, 1943, after graduating in the same year from John Carroll University. He went overseas in June. Pfc. Kuznik, though born in the United States, lived with his family in Jugoslavia until Oct. 1939. German Prisoner Cleveland, O. — Member of a heavy artillery gun - crew, Pvt. Charles T. Sabovik, 32, who has been listed as missing in action in Italy since Jan. 31, is now a German prisoner of war. He is the son of Mrs. Catherine Sabovik, 9312 Holton Ave. Pvt. Sabovik is a graduate of St. Ladislas' parochial As manager of Glasilo, I might say that during the first six months of the year there was a net profit of $656.39—a fine sum, considering tty» increase of newsprint and the retention of the old subscription price of seven cents per member per month. There are 19,500 copies of our organ published at a cost of $329.50 weekly. I am pleased to report that our Glasilo was the first to receive permission from the U. S. Government, for circulation among Slovenian war prisoners confined in ten prison camps in our country. The prisoners of war are delighted and very grateful to us. This concludes my report for this session. Greetings to all! Ivan Zupan, Editor-Manager of Glasilo. Brother Zefran moves that the report of the Editor-Manager be accepted. Brother Lokar seconds the motion. Approved. REPORT OF THE KSKJ ATHLETIC DIRECTOR Rev. M. Butala, Supreme President Germ and Supreme Board Members: During the past six months recreation activities have included the completion of a number of bowling league schedules, the 17th Annual Midwest Bowling tournament at Joliet, ladies cadet activity and lodge basketball teams. The 17th Annual Bowling tournament champions were the Copp & Merlock team of North Chicago for the men's division. In the ladies event the Papesh Tavern team of Joliet carried the honor roll. The St. Aloysius team of Elmhurst won the special Past 45 event. Bowling leagues which had a fine season and completed their schedule during this period were the: St. Stephens League of Chicago Joliet Men's League Joliet Ladies League St. Joseph's League at Waukegan Pueblo, Colorado League Pitt Ladies League The Strabane KSKJ Lodge, No. 153, sponsored a four team basketball league for its junior members. Other lodges carried on activities for their juvenile depart ments and in this regard we would like to assist in every way preme Board. He promised that he will in the future work for the progress of the KSKJ. He menticmed that his society, St. Jerome No. 153 has paid off all indemnity on its auditorium; it has $25,000 invested in War Bonds, and $6,000 in the society treasury. Besides this, the society has assumed the obligation of paying • the assessment for all members in the armed forces. These number 97 at present and the number is increasing. Brother President thanks Brother Boles for his interesting remarks and states that St. Jerome's have set a notable example. Sister Agnes Gergisch, president No. 1557, Sheboygan, Wis., expressed joy in being an honored guest. She thanks Sister Johanna Mohar who had assisted her in enrolling new members, and stated that it is Sister Mohar who works silently and diligently and lets others enjoy the honor. Likewise, Sister Gergisch assures the Supreme Board that her society will strive to reach the top whenever a new campaign is launched. Brother John Vidmar, secretary No. 2, Joliet, 111., stated that progress was rather slow, however, with good will and courage the prescribed quota was reached and he considers himself highly honored to be one of the guests. In like manner, Sister Mary Cohil, secretary No. 108, Joliet, 111., expressed her delight and thanks to the Supreme Board. Brother Matt Brozenic, ever faithful and untiring worker for the KSKJ' was called. Brother Brozenic is secretary of the largest Croatian society of our Union. The success and growth in membership can be attributed to the diligence and enthusiasm of Brother Brozenic. Brother Brozenic remarks that he has always had the interests of KSKJ at heart and is deeply interested in its progress. He is proud that he is again privileged to be an honored guest, and to witness the prudent guidance and harmony of the Supreme Board. He comments that the harmony and unity which prevail among the members and officers of our Union as revealed by the official organ Glasilo, are a high commendation for our organization and its members. In conclusion Bro. Brozenic states: "As long as I live and my health permits, I will continue to work for the success and progress of KSKJ." Brother Germ, Supreme President, thanks all the honored guests for their encouraging remarks. In like manner, Bro. Zalar expresses his sincere thanks. (To be continued) -0- school. Before entering the menia ftuu iu „..............._.„„ Army on Nov. 22, 1942, he possjble to promote programs for the younger members. Espe-was employed by the Eberhart ciajly during these times should our lodges aid their young Co. He was trained at Camp members. Wheeler, Ga., and assigned to' With tlie many thousand members of our Union in service overseas duty in May, 1943. \ we should also look forward to a post-war plan for them and Two brothers, Pfc. Martin and j when t^ey return we should be in a position to provide a recreation progr^pi which will interest them in their spare time. Financially we will be in a position to do so and with the opportune time it is our indention to follow this in such a manner that it will be beneficial to our organization. Statement of receipts and disbursements: January 1, 1914, balance...........................$6,010.32 1st half 1944 ........................ 2,600.24 Pvt. Adam, are in the Army. Recovering Frcm Wounds Cleveland, O. — Staff Sergeant Fred W.. Grosel, son of ___________ ____ . ,Mr. and Mrs. Joseph Grosel,; Mrs. Katherine Dragovan and|154io Waterloo Rd., is in an j Transferred, Mrs. Jennie Krall, trustees; I English Hospital recovering; Dolinshek, Mrs. from wounds received in ROSE ZIHERLE In loving: memory of our dear wife and mother who died Sept. 8. 1942. Sweet memories will linger forever; Time cannot change them, it's true. Years that may come cannot sever Our lovin* remembrance of you. Your loving husband Frank; sons, Lt. Captain Adclph. U. S. Army. South Chicaro. I1L Frank Jr., USN, Mr3. Mary Margaret Panian and Mrs. Theresa. Lilek, banner bearers; and Mrs. Mary Ambro-zich, sergeant-at-arms. o- In Charge of Mail in So. Pacific Cleveland, O. — Sgt. Joseph J. Novak of 793 E. 154 St., is in charge of all incoming and outgoing mail on an island in the South Pacific, in Total .......................................$8,610.56 France. He writes that his! Disbursements: wounds are no: serious and |Compensation to bowling leagues: that he is receiving excellent' Pueblo, Colo. (8 teams) ........$40.00 care. A graduate of Collin-' Joseph's, No. 53 (4 teams).. 20.00—$ 60.00 wood High School, he nad strabane Lodge, No. 153 Basketball League.. 49.77 been employed at the Mar-;j0jiet KSKJ Activity Club................ 50.00 quette Metal Products Co., un- [ championship trophy for St. Joseph's No. 7 til his enlistment, four years j Lodge, 1942-43 season ................ 25.06 ago. He has been overseas j Athletic Director salary .................. 100.00 two and a half years, serving Iceland, Ireland and in General expenses ............ 17th Annual Midwest Bowling island in the South Pacific. In |m Iceland, ireiana ana in 17th Annual Midwes civilian life he was a meat-cut- France. A brother, Sgt. Jo-, Financial assistance: 19.55 Tournament 392.23 ter in the Slovenian Co-operative Store at 667 E. 152 St. He likes his present work and will most probably work in one of Uncle Sam's postofifces after the war. -0- Missing Cleveland, O. — Staff Sgt. Joseph Kolzer, 23, son of Mrs. Matilda Kolzer, 15603 Sara-nac Rd., i3 missing over Germany since Aug. 7. He attended West Technical High School and worked for «.he Parker Appliance Co. before his induction in October, 1942. «eph, is stationed in England. Wounded in France ^ Cleveland, O. — Capt. William Selesnick, 25, was slightly wounded in France on Aug. 9, while in action with the Army engineers, the War Department notified his mother, recently. He graduated from East Technical High School and was employed as foreman at the Millcr-Becker Bottling Co. before enlisting in October, 1940. He has been overseas since May. Si. Joseph's No. 110, Barberton, O....... 25.00 Athletic Director, per diem and traveling 7 10 expenses ............................ Total disbursements $ 728.71 Balance in Athletic Fund, June 30, 1944- -$7,881.85 Balance in Scholarship Fund—$2,018.56. The assistance of all.who participated in our various programs is appreciated and we thank everyone for their efforts. Respectfully and fraternally submitted, Joseph Zorc, KSKJ Athletic Director. Report accepted on the motion of Brother Zalar and the second of Sister Polutnik. REPORT OF THE DIRECTOR OF JUVENILE AND WOMEN'S ACTIVITY Sister Tezak reports that a Juvenile group has been or- __________Iganized in Sheboygan, Wis., and she hopes that in the v^ry blespoons sugar. j Wounded in France |near future organization of the juveniles in Chicago will be- Sift together flour, baking! Cleveland, O. — Pvt. John1 come a reality. She regrets that it is not possible for her to powder and salt; rub shorten-; Kolovich, Jr., 32, husband of,make personal visits to all nearby communites, but gas ra-ing in lightly; add just enough Mrs. Frances Kolovich, 8012 jtioning and limited transportation facilities have made realiza-milk to make soft dough. Roll Medina Ave., was wounded tion difficult. to Vs inch thick on slightly July 27 in France. He is tliej Activity in Joliet is becoming greater as will be evidenced floured board; divide into six father of a two-year-old son, ¡by Sunday's demonstration. The Cleveland, Ohio, KSKJ Cad-equal parts; lay on each piece John, and entered service last'ets have promised to attend Sunday's celebration. We had Wounded in France Cleveland, O. — Slightly wounded in France July 31 was Cpl. Rudolph A. Peskar, according to word from the War Department. Cpl. Peskar, a former member of St. Lawrence Parish, has been in service since April, 1942, and overseas since last January. He fought with a tank battalion and has received the Purple Heart. The 25-year-old soldier lived here with his brother, Wil-lima Mismas, at 3823 E. 91 St. -0- Army camps, posts and stations in continental United States are supplied with approximately four billion pounds of varied military equipment every month. • German Prisoner | Cleveland, O. — Lieut. Ivan ; J. Micklich, 29, husband of Mrs. Norma Micklich, 18509 Shawnee Ave., missing since July 19 in France, is a Ger-! man prisoner. He is a graduate of Collinwood High School and attended Bowling Green University. Buy War Bonds and Stamps Wins Promotion Cleveland, O. — Carl E. Se-liskar, stationed at Camp Fannin, Tex., with the infantry, has been promoted to first lieutenant. Son of Dr. and Mrs. J. M. Seliskar, 24995 Lake Shore Blvd., Euclid, he has been in the service since Jan. 1942. He was graduated from Cathedral Latin High School and attended John Carroll University. THEY NEED FOOD FATS a peach which has been pared October. and stone removed, sprinkle ■ -0-— with sugar, moisten edges of; Sends Parents Anniversary dough and fold up around the peach pressing tightly together. Place in greased baking pan; sprinkle with sugar and put a piece of butter on top of each dumpling. Bake about baking powder, Vfe teaspoon \ 40 minutes in moderate oven. Serve with hard sauce. Makes 6 dumplings. salt, 5 tablespoons shortening, Vfc cup milk, 6 peaches, 6 ta Gift from Burma Cleveland, O. — Cpl. Herman Runevitch, 24, of 4090 E. 131 St., stationed in the China-Burma-India theater, sent Ijis parents a hand-carved Indian walnut table, inlaid with ivory for their twenty-fifth wedding anniversary. invited the Cadets of Barberton, Ohio, who because of transportation difficulty, were unable to promise participation. Brother Decman moves, Sister Kosmerl seconds the motion that the report be accepted. Carried. The reports of all the Supreme Officers having been concluded, Brother Germ, Supreme President, calls upon the honored guests to express their reactions, for they, winners in the recent campaign, must have had interesting experiences. First to be called was Brother John Boles, secretary No. 153, Strabane, Pa. Brother Boles states that he is pleased to have secured (with his wife's assistance) the largest amount of new insurance, and gained the privilege of guest of the Su- European refugees who fled before Hitler's war machine are awaiting liberation—and food. Millions of pounds of fats and oils are needed to meet their minimum needs. To help them we must conserve all fats here, using them first for food, then turning back to the meat dealer what Is left, so used kitchen fats ma¡y serve the needs of war and industry. In no other way will our overall fats and oils supply stretch to meet the needs of our fighting men. our allies, and the home front.