UREDNIČTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št 8 {tiskarna I. nodutr.). Uradne ure m stranke so od 10. do 11, dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan rasen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : : :	sprejemajo.	: : :
•NAROČNINA: celoletna po poSti ali s poSiljanjem na dom za Avstro-Ognrsko in Bosno K 21‘60, polletna K 1080, Četrtletna K 5-40, mesečna K 1‘80; za Nemčijo celoletno K 26'40; za : :	ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 86’--.	:	:
Posamezne številke po 8 vin.
Stev. 804.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in prašnikov •* ■'	ch	pol	11.	dopoldne.	\ *. .
UPRAVNISTVO BC nahaja v Selenburcovi ulici Stev. 6, II., in uraduje xa stranke od 8. do 2. dopoldne in od P>. do 7. ivlčei inserati: cnostopna petitvrstica 30 vin., popojen prostor, poslana in i ek Ion c* 4(i vin. — jiiscrule tprejens uj isvniStvo.
Nefrankirann al- premalo frankiruna pisma se ne sprejemajo
——	Heklnmacije lista so poštnine proslo. ■ 1 ——
V Ljubljani, v sredo dne 11. februarja 1914
Leto IV.
Ljubljanski občinski svet.
V	Ljubljani, 10. februarja.
Župan dr. Tavčar otvarja ob 6. zvečer favno sejo, konštatira sklepčnost in imenuje za overovatelja zapisnika občinska svetnika Planinška in Tomaža Novaka.
Naznanila predsedstva.
Župan dr. Tavčar se spominja s toplimi besedami pokojnega sodn. svetnika Višnikarja. "7 Finančno ministrstvo je dovolilo mestni občini ge za eno leto, pobirati naklado na žganje. — Deželni odbor je naznanil, da je ugodil pritožbi obč. svetnika Ivana Štefeta in razveljavil sklep občinskega odbora, da se dovoli 500 K feriafne podpore licejskim učiteljem, z motivacijo, da občina ne more izpolnjevati niti zakonito določenih nalog. Proti tej motivaciji župan najodločneje protestira, deželni odbor naj bi bil določil te naloge, drugače Je to le fraza. — Gospod dr. Frankheim je izročil 100 K za uboge. — Neki neimenovani gospod je podaril 50 K za uboge. — Proti zapisniku zadnjih dveh sej ni bilo ugovora, zato sta odobrena. — Preden preide občinski svet na rešitev dnevnega reda, poda besedo podžupanu drju Trillerju, ki utemeljuje nujen predlog, da se podali zdravniku drju. Šlajmerju ob priliki njegove petdesetletnice častno meščanstvo za velike zasluge na karitativnem polju v dvajsetih letih svojega delovanja v Ljubljani. — So-Klasno sprejeto.
Gospod magistratni komisar O o v e k a r poroča o prosilcih za sprejem v občinsko zvezo mesta Ljubljane. Upravičenih prosilcev Je 136. Vsi se sprejmejo. Odklonjenih Je 33 prosilcev. Trije prosilci prosijo za zagotovilo sprejema v ljubljansko občino. — Stavbeniku Cimolliniju naj se dovoli sprejem, če plača pristojbino.
Predsedstvo prevzame podžupan in podeli besedo županu.
Župan dr. Tavčar poroča o pogajanju glede prevzetja pogrebnih zavodov v upravo mestne občine. Zato stavi nujni predlog, da se Izvoli poseben upravni odbor petih Članov iz srede obč. sveta, ki se bo bavil s poročilom županovim o ustanovitvi pogrebnega zavoda. — Nujni predlog je bil sprejet.
Župan prevzame zopet predsedstvo.
Poročili personalnega In pravnega odseka.
Podpore brezposelnim.
Poročevalec dr. Novak utemeljuje važnost brezposelnih podpor za delavstvo in predlaga, da odobri občinski svet regulativ za občinsko podporo, določeno brezposelnim delavcem in delavkam v Ljubljani. Občinski svet Je že sprejel tozadeven sklep na predlog občinskega svetnika sodruga E. Kristana, da se Vpostavi v proračun 5000 K za brezposelne podpore. Za razdelitev teh podpor je potreben regulativ. ki ga predlaga odsek v sprejem. Regulativ je z malimi izpremembami sestavljen tako, kakor ga je bil predlagal obč. svetnik E. Kristan. Regulativ se glasi:
§ L V Ljubljani stanujoči delavci obojega spola Imajo v slučaju nezaposlenosti pravico do podpore iz občinskih sredstev:
a) če prebivalo do dneva, ko izgube delo, vsaj leto dni v Ljubljani:
b) Če dobivalo podporo brezposelnih tudi kot upravičeni člani kakšnega 'društva svoje stroke, oziroma kake delavske organizacije sploh.
§ 2. Občinska podpora znaša največ polovico podpore, ki jo dobiva delavec od svojega društva in io izplačuje mestna občina v okviru zato dovoljenega kredita pod enakimi pogoji, kakor jo izplačuje organizacija.
§ 3. Delavec, ki želi podporo iz občinskih sredstev, se mora takoj, ko izgubi delo. zglasiti pri posredovalnici za delo, bodisi pri občini, ah pa pri svojem strokovnem društvu in če se mu tukaj nakaže primerno delo, ga mora spre-
stroko	takrat,	kadar spada v
viemaio z iamIT? delavca in če se pogoji
nied in** •i"! tarif,< ki so bm sklenjeni med strokovnimi društvi ali pomočniškimi zbori
na em m podjetniki na drugi strani. Kjer ni takih tarifov, ie smatrati za primerne tiste pogoje ki so v Ljubljani običaini v dotični stroki.
1*1 ■N°b?nes:a nezaposlenega ni dovoljeno siliti, da bi sprejel kakšno del.o, ki je prosto vsled stavke ali izpora.
§ 4 Podpora brezposelnih se ne izplačuje:
a) Ce je brezposelnost povzročila stavka ali izpor;
b) če je brezposelnost posledica trajne nesposobnosti za delo;
Sčin^ kadar dobiva nezaposleni delavec bolni-
drž Podlagi zakona z dne 30. marca 1888, 83;
s 5 epse.ne izpolnjujejo pogoii § 3.
štev,' oziroma0°oreLZnS!e °Mina, v°l°m 'tl V rKan,zaci{- navedenih v § L,
Jodi« zVznamI? kitmora vsak0 tako dru§tvo voditi zaznam, iz katerega le razvideti:
-■»oselnilr'ena C kl so dobi,i P°dporo brez-
b) koliko znaša podpora na dan in v celoti;
c) kdaj je član izgubil delo in kdaj se je pričela pravica do podpore;
č) koliko dni je bil član brez dela in koliko dni je bil upravičen, da dobiva podporo;
d) pri kateri bolniški blagajni je član zavarovan in če je dobival v času nezaposlenosti bolniščino;
e) pri kateri posredovalnici za delo je bil vpisan;
f) če je bil v času brezposelnosti v stavki ali v izporu.
Mestni magistrat ima vsak čas pravico vpogleda v ta seznam in lahko zahteva, da mu društvo predloži pobotnice članov, katerim je izplačalo podporo iz svojih in občinskih sredstev.
§ 6. Društva, ki izplačujejo podporo, morajo predložiti mesečne prepise seznama, in sicer vsak mesečni prepis najkasneje tekom prihodnjega meseca. 14. dni na to jim povrne mestni magistrat odobreno na račun občine izplačano podporo v okviru dovoljenega kredita in v kolikor ta kredit še ni izčrpan.
§ 7. Podpore brezposelnih ni smatrati za ubožnino; komur se izplača, ne izgubi zaradi tega nobene javne pravice.
§ 8. V slučaju sporov zaradi pravice do podpore brezposelnih in sploh zaradi izplačevanja v tem regulativu določenih podpor odloča magistratni gremij z absolutno večino glasov brez nadaljnega priziva.
Obč. svet. P a m m e r govori silno ostro proti izplačevanju podpor brezposelnim. Pravi, da gre bivstvo tega sklepa za tem, da dobiva le oni podporo, ki je organiziran in da tako goni občina delavstvo naravnost v organizacijo, in sicer v socialno demokratično organizacijo. Podpore bodo le razbremenjevale organizacije, da bodo imele te več sredstev za mezdne boje. (Ugovori pri občinskih svetovalcih. Tudi na galeriji ugovarjajo.) Podpore naj bi se rajše dajale neorganiziranim delavcem. (Klic z galerije: Raiše »Slidmarki«!), ki so najzvestejši elementi. Končno pravi, da bo natančno gledal, kdo od zastopnikov obrtnikov in podjetnikov bo glasoval za ta sklep.Tzjavlja, da bodo glasovali nemški občinski svetovalci proti predlogu in predlaga, da naj se vrne regulativ odseku, da ga še enkrat predela in izroči regulativ vsakemu občinskemu svetovalcu, da ga lehko preštudira. Zdaj, da je bilo premalo časa za pre-študiranje.
Obč. svetnik sodrug E. K r i s t a n: čudim se stališču, ki ga zavzema g. Pammer. Kot zastopnik industrije, bi moral biti vendar v teh stvareh nekoliko bolj poučen in imeti bi moral nekoliko več socialne uvidevnosti. Načrt ni le v korist delavcem, ampak tudi industrija bo imela korist od tega. Najprej moram popraviti izjavo g. Pammerja, da bo ta podpora razbremenjevala organizacije, ki bodo imele potem več denarja za štrajkanje pri kranjski stavbin-ski družbi. (Smeh.) Saj pravi načrt čisto Jasno, da mora organizacija dokazati, da sama podpira svoje brezposelne člane; le tedaj dobe njeni člani še mestno podporo. Organizacije torej ne bodo prav nič prihranile, pač pa bodo morale opravliati za občino delo. za katero ne dobe nobene odškodnine. Kar se pa tiče štrajkanja, določa regulativ, da se v tem slučaju ne pla-čuie podpora. Niti v slučaju izpora ne, zakaj v boju naj ostane občina nevtralna; več ne zahtevamo od nje. Brez organizacij je akcija za brezposelne sploh nemogoča. Če bi bila Ljub-^a”.a ze^° veliko mesto, bi si upal predlagati tudi podporo za neorganizirane. Ali če danes kaj tacega sklenemo, tedaj ne zadostuje 5000 K niti za aparat, ki bi bil potreben za ureditev izplačevanja in kontrole. Povsod, kjer izplačujejo mesta podpore brezposelnim, jih izplačujejo na podlagi enakega regulativa, kakor sem ga bil predlagal. Oospod Pammer pravi, da so najbolj potrebni podpore tisti, kj niso organizirani. Pritrditi moram besedam poročevalca, ki je dejal, da ta podpora pripomore tudi do moralne vzgoje delavecv. Ta podpora je pravica, kj si jo mora zasigurati vsak delavec s tem, da plačuje nekaj tudi sam. Odločno pa bi moral biti proti temu. da bi dobivali podporo
Srp?,St «,S,°. nikdar Skrbeli Sarni za Cas
?ganiarnin°SKp bl.ncsH vso Podporo v prvo žganjarno. Ker ustvarja delavstvo tudi za
splošnost, zato je splošnost vezana, da daje delavcu podporo. Ravno v tem regulativu ie poskrbljeno, da dobi le delavec, ki je prišel brez s vole krivde v brezposelnost, podporo. Izgovor g. Pammerja, da ga je regulativ presenetil, je ničev, ker sem že 30. decembra predlagal načrt. Ce bi vrnili regulativ odseku, tedaj bi poteklo teto 1914 in delavci se lehko obrišejo pod nosom. Tudi iaz sem mnenia. da regulativ ne sme biti petrefakt. Pridružujem se predlogu poročevalca in prosim, da ga sprejm^ občinski svet.
Obč. svet. S t e f e omenja, da je bil regulativ v odseku soglasno sprejet od vseh treh strank. Zato bi ne kazalo, da bi se predlog še enkrat vračal odseku Grožnje g. Pammerja obrtnikom so nekam fcudne in neumestne. Iz-
javi, da bodo odborniki S. L. S. glasovali za predlog.
Poročevalec dr. Novak reagira na opazko g. Pammerja, da bo nastala ljubljanskemu podjetniškemu trgu škoda, če se delavstvo organizira. Ovirati delavsko organizacijo je nemogoče in prišlo bo do tega, da bo na eni strani armada organiziranih delavcev, na drugi gospodarji.
Pri glasovanju je predlog Pammerja, da se vrne regulativ odseku odklonjen. Sprejet pa predlog poročevalčev.
»Ljubljanski društveni orkester« prosi za pritrditev mestne občine določilom društvenega štatuta, da preide v slučaju razpusta društva njegovo premoženje v last mestne občine. — Sprejeto.
Poročila finančnega odseka.
Poročevalec dr. Triller poroča o dopisu c. kr. splošne avstr, družbe malih železnic glede nameravanega razširjenja prog cestne električne železnice. Družba projektira dve novi progi: V Spodnjo Šiško in na Vič. Progi sta zelo potrebni. Družba prosi za izjavo, če pritrdi občina temu projektu. Odsek predlaga: 1. da se projekt pozdravlja; 2. da družba revidira tarife in vpelje premične pasove. — Sprejeto.
Deželna vlada poroča, da se ustanovi v Slškl fara. Cerkev bo veljala 541.000 K. K tem stroškom bo prispevala frančiškanska provinca 50.000 K, verski zaklad le malo vsoto in zato prosi deželna vlada, naj tudi mestna občina prir speva prim6ren znesek za zgradbo cerkve. Odsek predlaga: Mestna občina ni v položaju prispevati k stroškom zgradbe. — Sprejeto.
Mestna zastavljalnica
prosi občino za primeren kredit. Odsek predlaga, da se dovoli zastavljalnici kredit do 10.000 kron. ki ga bo zastavljalnica, kadar bo aktivna, povrnila — Sprejeto.
Glede ponudbe Franca in Brigite, Souvan za zamenjavo njihovega sveta v svrho regula-
cije Muzejskega trga predlaga ods°k: Zamenjavi sc pritrdi. Mest a občina odstopi Souva-novim dve parceli na bivšem vojaškem oskrbo-vališču, vredni 37.000 K, če plačata Franc in Brigita Souvan 3000 K in prepisne stroške. Svet. ki ga odstopita Souvanova mestni občini je vreden 34.000 K.
Obč. svetnik Pammer predlaga, da se odstopi Souvanovim svet, ne da bi plačala 3000 K odškodnine. — Sprejeto.
Poročila stavbnega odseka.
Poročevalec dr. Novak: Odsek predlaga, da občinski svet odobri poročilo kanalizačnega urada o stanju gradbe kanalov zbiralnikov. — Sprejeto.
Po predlogu odseka se odda mestna vožnja za leta 1914, 1915, 1916 ponudniku Francu Kušarju, Če položi 10 % varščino od zneska, ki ga je sprejel lansko leto za mestne vožnje. — Sprejeto.
Proti regulačuemu načrtu za trg Tabor so
se pritožili nekateri interesentje na deželno vlado. Odsek predlaga, da se ne ugodi prizivu, ampak ostane regulačtii načrt za trg Tabor, kakor ga je bil sprejel občinski svet na seji 28. oktobra 1913. — Sprejeto.
Načrt za nivele ob obrežju regularine Ljubljanice odobri občinski svet po poročilu stavbnega svetnika Prelovška.
Kranjska hranilnica prosi, da bi se prepustila njej v izključno porabo Cesarja Avgusta ulica, za kar odstopi hranilnica občini nekaj sveta v Gradišču in za nemškim gledališčem. Odsek predlaga, da se ugodi prošnji. — Sprejeto.
Nato se izvrši volitev upravnega odbora za mestni pogrebni zavod. Izvoljeni so občinski svetovalci Mally. Kavčič. Bončar. Kregar in Staudacher. Odbor se je tudi takoj konstituiral in izvolil za načelnika občinskega svetnika Mallvja.
Župan naznanja na to, da odstavlja ostale točke z dnevnega reda in zaključuje sejo.
Dnevne beležke.
— S seje deželnega odbora. »VjestJ društva inženira in arhitekta« v Zagrebu, ki so tudi glasilo slovenskih inženirjev so priobčile dne 12. novembra I. 1. polemičen članek nekega izvenkranjskega društvenika zoper dozdevno žalenje inženirskega stanu od strani dr. Lam-peta v znani jesenski debati zaradi Završnice. Društveni odbor, kateremu stoji na čelu g. deželni stavbni nadsvetnik Klinar, je v dveh sklepih odločno obsojal vsako vlačenje politike v društvo in društveno glasilo ter odklonil vsako odgovrnost za dotični članek, ki Je nota-bene napadel vse kranjske deželne poslance brez razlike stranke, češ, da niso primerno branili po trditvi pisca pavšalno žaljenega inženirskega stanu. Pisec je bil očividno slabo informiran. — Društvo je deželni odbor na poziv informiralo o svojih sklepih, toda večina deželnega odbora se kot »krušni gospodar« deželnih tehnikov, ki so včlanjeni v društvu, s tem pojasnilom ni zadovoljila, temveč Je sklenila proti glasu naprednega deželnega odbornika dr. Trillerja, da zahteva od drutšva »radikalno remeduro« — sicer morajo vsi deželni tehniki iz društva izstopiti. — V deželni šolski svet se z večino glasov vnovič izvolijo kot zastopniki deželnega odbora Jaklič, Jarc, Lampe in Remec; v kmetijski svet se izvoli poslanec Povše (namestnik grof Barbo), v upravni svet dolenjskih železnic, vrhniške železnice in železnice Kranj-Tržič deželni glavar Šušteršič (namestnik grof Barbo, oz. Lampe). — Sekunda-rijem v deželni bolnici se imenuje dr. Emil Watzke.
— Gospod Kamilo Pammer Je čuden pa-tron. Kot ravnatelj velike družbe zastopa interese industrije. Misliti bi bilo, da industrija modernizira človeka; ali mišljenje gospoda Pammerja je nazadnjaško, kakor da izvira iz sedemnajstega stoletja in ni prišlo nikdar v stik z realnim življenjem sedanjega časa. Včeraj je zopet govoril v občinskem svetu in izlil svoj žolč nad delavskimi organizacijami. V stvari sami se je pokazal popolnoma nepoučenega. Vprašanje brezposelnosti se že leta in leta študira; literatura o tem problemu je obširna, zdi se pa da ne ve g. Pammer nič o njej. Prav | tako tudi menda nič ne ve o dosedanjih praktičnih poizkusih na tem polju. Ampak Če bi le kaj premislil stvar, bi razumel, da ni s tem prav nič storjeno, če se pravi: 5000 kron damo za brezposelne, če bi hoteli v Ljubljani brez delavskih organizacij podpirati brezposelne delavce, bi morala obična ustanoviti posebno organizacijo v ta namen in bi jo morala vzdrža-vati povsem na svoje stroške. Urad, ki bi sprejemal naznanila, vodil kontrolo, izplačeval in zaračunaval podpore, ter skrbel za to, da ne ostane nihče po nepotrebnem brez dela, se za 5000 kron ne da ne ustanoviti, ne vzdržavati.
In če bi aparat že ne bil dražji, bi bilo vendar blazno, izdajati zanj toliko denarja, kolikor ga Je za svrho samo, za brezposelne namenjenega. Blazno bi bilo, ker dobi občina v organizacijah ta aparat zastonj. Zlasti šenav je pa argument g. Pammeria. da bi bilo boli pravdno podpirati neorganizirane, ker dobe organizirani itak že
od svojh organizacij podporo. G. Pammer je očividno prezrl, da si organizirani to podporo sami plačujejo, čudna pravica bi bila tor da bi tisti, ki ni sam nič prispeval, dobival kaj prav zato, ker ni nič prispeval, tisti, ki plačuje, pa nič, ravno zato ker plačuje! G* Pammer bi s podporami za neorganizirane rad odvračal delavce od organizacij, pa ne pomisli, da bi bil tak način podpiranja le potuha za profcsionel-ne »brezposelne«, namreč za lenuhe. Vsega tega ne pomisli, ker je zanj '»organizacija« beseda, ki ga takoj spravi iz ravnotežja. In to je dokaz, da Je g. Pammer pristen nazadnjak.
— Tudi graški občinski svet se bavi z vprašanjem brezposelnosti, in g. Pammerja bo nemara zanimalo, da je ta korporacija, kateri gotovo ne bo očital sovražnosti napram industriji, sprejela v bivstvu prav enako podlago, kakršno je sklenil ljubljanski občinski svet. Zlasti mora biti delavec, ki hoče dobiti podporo, član strokovne organizacije. Gradec ima več industrije kakor Ljubljana; v Gradcu je veliko več mezdnih bojev kakor pri nas. Graški občinski svet ima meščansko večino, ki se sestavlja iz zastopnikov industrije, obrti, urad-ništva in — oficirjev. To gotovo ni »prekucu-ška« večina. Ali druge podlage za podpiranje brezposelnih vendar ne najde kakor organizacije. In se ne boji, da bo zato več štrajkov in več rdečkarije; kajti če bi to mislila, gotovo ne bi dovolila nobenega vinarja za pospeševanje socialne demokracije. G. Pammer v Ljubljani pa vidi strahove.
— Podporo za brezposelne Je včeraj definitivno dovolil ljubljanski občinski svet; kajti Šele s sprejetjem regulativa je ta zadeva resnično rešena. Danes pa ima deželni zbor zopet sejo. Na prvi seji nižjeavstrijskega deželnega zbora so vložili socialni demokratje sledeči predlog: »Deželni odbor se pooblašča, da povrne onim občinam, ki ustanove zavarovanje za brezposelne ali ki dovoljujejo iz občinske blagajne brezposelnim prispevke, ki nimajo značaja ubožne podpore, polovico svote porabljene v ta namen. V proračun za leto 1914. naj se vpostavi v ta namen 1 miljon kron.« Ta predlog kaže pot, ki bi jo lahko ubral tudi kranjski deželni zbor. Ker ni mogoče zahtevati, da bi bili deželni možje izvedenci in strokovnjaki za vse, kar se godi po svetu in ker imajo na drugi strani gotovo najboljšo voljo, da store kaj za delavstvo, jim bo gotovo všeč, ako jim poslužimo s tem migljajem. Kranjskemu finančnemu ministru se ni treba ustrašiti zaradi miljona, ki je bil predlagan na Dunaju, na Kranj-skem nas ni toliko. Seveda čutilo bedo brez-poselnosti delavci v Idriji ali v Litiji prav tako kakor oni v Neunkirchenu ali v Ottakringu. Če votira kranjski dež. zbor za to kakšnih 20.000 . kron, bo s tem za letos najbrže izhajal. Prepričani smo, da bo v deželnem dvorcu toliko praktičnega krščanstva.
— Odborova seja podružnice lesnih de-lavcev bo v četrtek dne 12. t. m. točno ob 6. zvečer vdruštvenem lokalu. Ker se imaio na tej seji razdeliti še r<<samezne funkcije, se novoizvoljeni odbor, kakor tudi nadzorniki, knjižničarji in vsi nnrr?stniki pozivajo, da se te seje zanesliivo udeleže.
— V slovenskem gledališču je danes bralna skušnja sijajne predpustne burke »Velika repatica.. Igra je bila preteklo sezono pri-jvlačna točka vseli velikih gledališč in se le igrala tudi na zagrebškem odru z največ jim uspehom. Prihodnjo nedeljo zvečer se uprizori tudi na našem odru. Pripravlja se: »Neozdrav-!ji\i Izidor« in »Stari paviljon«.
— Kolekovina pri prošnjah za gledališke predstave. C. kr. finančno ministrstvo je z razpisom z dne 31. decembra 1913, št. 43.266, na podlagi razsodbe upravnega sodišča z dne 6. maja 1913, št. 4851, zaukazalo, da se morajo prošnje za gledališke predstave tudi v slučajih, če jih vloži po svojih pravilih v to upravičeno društvo, kolckovati po t. p. 43, b 2 z 2 K in da morajo za take prireditve izdane dovolilnice biti kolekovane po t. p. 7 g tudi z 2 K.
— Zagorje ob Savi. V nedeljo je bil redni občni zbor »Občnega konsumnega društva v Zagorju-, na kateremu so navzoči zadružniki sprejeli računsko poročilo z zadovoljstvom na znanje. Odobrili so predlog, da se d& predstoj-ništvu odvezo, nadalje da se razdeli dobiček kot 5 % dividenda v znesku 10.518 K 5 vinarjev, ter odkaže rezervnemu skladu 1388 K 80 vinarjev in na nov račun prenese 1382 K 14 vinarjev. Revizijsko poročilo centralne zveze avstrijskih kons. društev na Dunaju so odobrili zadružniki z zadoščenjem. Revizijsko poročilo poudarja, da je revizor konštatiral, da se pri društvu jako varčno gospodari, da je v letu 1912 imelo društvo samo 2-18 % osebnih, 2-17 % drugih stroškov, tned tem ko je plačalo
5	Jo dividendo članom, tako da so dobili člani višjo dividendo na predmet kakor so znašali skupni stroški. V revizijskem poročilu se društvu priporoča, da poviša z ozirom na dobro materijeino stanje, delež pri velenakupnl družbi. nadalje da naj vodstvo delaje v enaki smeri kakor doslej, da se društvo še bolj razvije. Ravnatelj zadruge, sodrug Cobal, Je podobno razložil, da je društvo v letu 1913, za katero so zgotovljeni računski zaključki, čeravno je skozi vse leto prodajalo ceneje svoje blago kakor konkurenca, napravilo okroglo dva tisoč kron več dobička kakor v letu 1912. Dokazuje s tem, da je bilo z moko skozi vse leto po 2 vinarja včasih edo za Štiri vinarje pri kilogramu ceneje kot konkurenca, da se je moka prodajala v celi drugi polovici pretečenega leta do 8. svečana T9I4 najfinejša po 36 vin., za 1 kg in druge številke po primeri Še ceneje. Ravuotako prodaja slanino najceneje, da niti rudniško kon-sumno društvo, ki je na glasu, da prodaja za lastno ceno, ni moglo biti ceneje z blagom kakor naše društvo. Obenem pa prispeva društvo ♦udi v razne dobrodelne namene; tako daje za /šolo na Toplicah že več let vsako leto prispevek za šolske potrebščine, da dobivajo otroci brezplačno šolske potrebščine itd. Sodrug Čobal poživlja navzoče, da agitirajo za društvo, da se promet še poveča, da bodo oni, ki pristopijo k društvu, koristili razvoju splošnega zadružništva, največ pa sami sebi, ker bodo kupovali ceneje in dobili še naknadno dividendo. 0b pol 5. popoldan se je občni zbor zaključil. Zadružniki so se zadovoljno razšli in obljubili, da bodo razvili agitacijo, da se društvo poveča s številom članstva kakor tudi v prometu.
— Plesni venček pevskega zbora »Glasbene Malice« bo v soboto 14. t. m, v veliki dvorani »Narodnega doma« in so se vabila z današnjim dnevom razposlala. Naj blagohotno oproste vsi. ki smo jih eventualno izpustili pri vabljenju. — Pri plesu svlra »Ljubljanski društveni orkester«. Začetek ob 81 zvečer. Toaleta promenadna. Vstopnina za člane pevskega zbo-ira »Glasb. Matice« in dijake 1 K, za nečlane 2 K. Predprodaja vstopnic v trafiki gdč. J. Dolenčeve v Prešernovi ulici. — Prijatelji »Glasbene Matice« in njenega pevskega zbora se tem potom še enkrat vabijo; vsi so iskreno dobrodošli I
— Iz Šiške nam pišejo; En mesec bo že, kar je (pogorela šupa za delavce na tukajšnjem kolodvoru c. kr. drž. železnic —• ne da bi se napravila nova, in nihče še ničesar ni ukrenil, dasi so biti delavci pri g. inšpektorju in je ta obljub H. da se naredi nova šupa. V najhujšem mrazu se nismo mogli nikamor dejati — sedaj naj pride dež, pa zopet ne bo nobenega pri-
t' r jPi:m:;igJ&ulXrn' jr_. 'iru-11-.BJteiMacjLirjPaBOj.'iUliBi
Za resnico.
Roman.
Spisal J ožel Laichter.
(Dalje.)
»Čemu pač ne ve človek o teh stvareh nič natančnejšega ? V drugih Stvareh ima pozitivno gotovost, ve, kaj in kako — tu pa. ko je to vendar nekaj temeljnega, važnega — to pa ne ve ničesar. Ali ni to čudno, škoro bedasto, da človek ne ve, ali je sploh Bog, kdo je, kakšen je — skratka kaj naj pričakuje po smrti? Take kardinalne stvari, in človek je slep, v samih meglah, u
Ivanove besede so se pa Katinki zdele malo nespametne. Dejaita je:
»To se pravi, človek 'bi morda rad, da bi mu kdo drugi neovrženo dcikazal: Tako je — in ttiČ drugače! Človek bi -morda rad, da bi mu bil Bog odkritev kakor Amerika. Jaz pa si niiškm, da mora vsak iti v se in si sam odgovoriti. Kadar se ljudje lotevajo kakšnega pod-letja, 'imajo svoje načrte. 'In enaiko le po mojih mhdlhzBogom. Vsaj Jaz Si mislim, če ml je določil.‘naj živim, pa bom živela. Če je pa sklenil, naj Umi jem, gotovo ve, zdkaj Je tako sklenil, in tu ne pomaga nič. Jaz to čutim — tako globoko — v sebi čutim, verjemite mi!«
Ivan se Je ozri strani od nje. Zaman Je iskal tolažilnega odgovora. Zopet je sedel osuplo in žalostno mu Je bilo.
Za nekaj časa je vstal. Katinka ga je pridrževala. A dvignit se je znova.
strelja. Opozarjamo tem potom postajno vodstvo, da stori, kar je potreba. Delavci smo tudi ljudje, ki potrebujemo saj malo človeške oskrbe
— Šiška. Z občinsko mesnico še ne kaže, da bo kaj. Ali so se gg. občinski odborniki premislili, ali ka-1i??? Meso je še. vedno drago. Železničarji moramo še vedno vun na kmete, če hočemo po ceni meso! Občina — zgani sc!
— Smrtna nezgoda. Iz Škofje Loke poročajo: V soboto so se splašili konji posestnika Guzelja na cesti od postaje Trata proti Škofji Loki. Konji so se ustrašili tovornega avtomobila. Voz, naložen z deskami, se je prevrnil, voznika pe je vrglo ob zid. Dobil je tako hude poškodbe, da je umrl.
— Iz Spodnje Idrije. Pod tem naslovom smo priobčili v našem listu št. 800. od dne 6. februarja 1914 dopis, v katerem je bil tudi naslednji stavek: »Za material je prosi! srako in ta je vljudno vteknila svoj kljun vmes; ali kamor ta vrag vtakne svoj kljun, tam ni sreče.« Stvar se je tikala neke agitacije »Sokola« v Spodnji Idriji. Poizvedeli pa smo sedaj, da prej navedeni stavek ne odgovarja resnici. Ker nočemo nikogar po krivici dolžiti, zato preklicujemo trditev, izrečeno v onem stavku.
— »Nagnenje srca«, krasna indijska drama v štirih delili, ki se predvaja v soboto v kino »Idealu« je uprizorjena od iste tovarne kakor »Quo vadiš?« in »Kleopatra«, z isto režijo in istimi igralci. Igra v dveh svetovnih delih in ima v vsakem dejanju senzacijo. Velikanski prizori z levi, lovi na divje zveri, predrzen beg, potop ladje, nevarne ježe itd. — Prihodnji torek »Brez domovine«, velikanska ljudska drama v šestiii delih. — Danes se ponavlja »S fotografičniin aparatom na bojišču«, ki je dosegla včeraj najlepši uspeh. — V četrtek predstave tudi za šolsko mladino ob 3., 4., 5. z nekoliko skrajšanim filmom.
Mizarski občni zbor.
V	nedeljo dne 8. februarja je bil v salonu restavracije pri »Levu« dobro obiskan občni zbor podružnice ljubljanskih lesnih delavcev. Podpredsednik sodr. Zore je otvoril ob desetih dopoldne zbor, sporočil pozdrav odsotnega predsednika sodr. Babška, ter naznanil dnevni red. K prvi točki prečita zapisnikar sodr. Rok Pogačnik zapisnik zadnjega občnega zbora, ki se odobri. V imenu načelstva poroča sodr. Zore, da je imela podružnica v poslovnem letu opraviti s težko krizo, ki Je pustila trajne sledove. Mnogi dobri člani so bili primorani vsled pomanjkanja dela odpotovati, zopet nekateri pa so vsled brezposelnosti morali ustaviti prispevanje, ter izgubili s tem vse pravice članstva.
V	poslovnem letu je imela podružnica en celoletni in en polleteni občni zbor. Mesečnih shodov se je vršilo deset, ter večje število de-lavniških shodov. Rednih odborovih sej, na katerih so se reševale tekoče društvene zadeve, je bilo enajst, izredne tri, ter dve razširjeni seji.
5 prvim majem se je obligatorično vpeljalo povišanje prispevkov za stavkovni sklad, kateri je ob koncu leta izkazal prav tep uspeh. Dne 14. aprila so stopili v stavko mizarji pri stavbeni tvrdki Scagnetti, ki se je po 6dnev-nem boju končala s popolnim uspehom. S 1. junijem je stopilo glasom sklenjene pogodbe 5Jo povišanje plač v veljavo, katero se p« ni v vseh delavnicah tako izvedlo, kot je to v pogodbi navedeno, kar je dalo članom povod, da so ostro obsotall netaktno postopanje gotovih mizarskih podjetnikov.
Blagajniško poročilo je podal blagajnik s. Andrej Bradeško, iz katerega posnemamo sledeče: Račun zvezine blagajne: Dohodki: 10.372 prispevkov po 66 v je 6845 K 52 v; 108 prispevkov po 50 v je 54 K; 113 vpisnin pO 50 v je ,56 K 50 v; 3 duplikati po 30 v je 90 vin.; zveza dala skupini 270 K 41 v. SkunaJ 7227 K 33 v. Izdatki: 259 članom bolniške podpore 2378 K 50 v; 123 članom potne podpore 425 K 96 v; 89 članotn brezposelne podpore 1052 K 97 v; 23 članom zadržalue podpore 31 K; 5 člunom stavkovne podpore 48 K; 2 članoma preselilne podpore 40 K 50 v; 1 preganjanemu 20 K; enemu izredna podpora 8 K: strokovni list 1182 K; inknso 104 K 80 v; krajni skupini 628 K 80 v; na zvezo se ie odposlalo 1313 K 80 v; skupaj toraj 7227 K 33 v. Lokalna blagajna pa je imela sledeče dohodke:
6 vinarski prispevek od zveze 628 K 80 v; po-
a'JiiJl.xl-j - .!	-iiinLPU#«”'
»Vam se torej res mudi?« je vprašala Katinka. Pa obljubite mi, da me boste odslej obiskovali? Tako me veseli, da sva se spoznala. To je lepo od vas, da ste prišli takoj.«
Ljubeznivo se je smehljala.
»Prihodnjič me pa ne najdete v postelji,« Je nadaljevala veselo. Če bi bila vedela, da vas mamica pripelje, bi sc bila drugače pripravila na vaš obisk. Če ne bom tedaj danes ponoči spala, se bom vsaj vas lahko spominjala.
Ko je odhajal, Je še dvakrat vzkliknila za njim: »Le kmalu pridite!« Nje živahne oči so ga spremljale do vrat in se toplo smehljale. Jedva pa so se dur! zaprle, je celo njeno telo omahnilo nazaj, oči so se žalostno obrnile proti stropu In dolgo je ležala brez moči na postelji.
XL1V.
Ivan je v tem v kuhinjici izmenjal še par besedi z gospo Součkovo in nato naglo odhajal iz hiše.
Ko je prihitet na ulico, je za hip postal na hodniku. Bilo mu je kakor človeku, katerega je presenetila nagla, uničujoča vest o smrti drage, IJttbllene osebe, in ki premišlja, kako bi se pomiril z resnica, kako bi priznal, da je smrt resnica. In celotno mu ni bilo neprijetno pri Ka-tinki Dokler Je sedel pri nji, se mu je vse zdelo naravno in kar dozdevalo se mu je, da sta že stara znanca in da ni v tem nič posebnega, če leži Katinka v postelji, ko jo pride on posetit. še ko Je odhajal v kuhinjo, se je vpraševal, če res zapušča taka bolno bitje, h kakršnemu je šel ves v strahu pred eno uro.
A na ulici, v svežem zraku, v dnevui svet-
pust pri listu 152 K 07 v; globe od knjižnice 12 K 10 v; terjatve 215 K 25 v, skupaj 1008 K 22 v. Izdatki: Izredna podpora 144 K; agitacija in tiskovine 52 K 95 v; predavanje 3 K; upravni izdatki 90 K 93 v; stanarina 180 K; strokovni komisiji 104 K 80 v; razno 33 K 50 v; dolžniki 215 K 25 v; podpora listu 88 K; saldo za leto 1913. 96 K 69 v; skupaj 1008 K 22 vin. Slavkinega sklada sc je nabralo v poročeval-nem letu 1106 K 76 v; ena obveznica 25 K; čisti preostanek Silvestrove veselice od 1. 1912. 70 K: skupaj' 1201 K 76 v. Iz Slavkinega sklada pa se je izplačalo stavkajočim 38 K, tako da znaša čisti preostanek koncem leta 1163 K 76 v. Silvestrova veselica 1. 1913. pa je prinesla 91 K 44 v čistega dobička. Poročilo blagajnikovo se Je brez debate vzelo na znanje.
Iz tajnikovega poročila posnemamo, da je skupina štela ob koncu poročevalnega leta 247 članov, me temi 210 mizarjev, 15 strojnih delavcev, 17 tapetnikov, 2 kolarja, 1 strugarja, ter enega izdelovalca klavirjev. Od teh članov pa se nahajata dva v Št. Vidu, štirje v Kranju, v Radečah pri Zidanem mostu pa eden. Po narodnosti so razdeljeni sledeče: 240 Slovencev,
5 Nemcev, 1 Hrvat in en Celi. Skozi Ljubljano je v tem letu potovalo 123 članov, med kateremi jih Je ostalo v Ljubljani 45, odpotovalo iz Ljubljane pa 87 članov. Nadalje je sodr. Pogačnik na podlagi številk konštatiral, da so nekateri člani preveč v zaostanku s svojimi prispevki, kar ima za posledico, da se takim članom, ne more izplačevati podpor. Opozarjal je zlasti zaupnike po delavnicah, da tiaj pazijo, da bodo člani vedno s svojimi prispevki v redu. K tej točki so govorili Še s. Rihar, Glad, Pogačnik in Zorc, ki so vsi obsojali malomarnost nekaterih članov, ter apelirali na navzoče, da naj v tein oziru napravijo red. Poročilo tajnikovo se je potem vzelo na znanje.
Knjižničar s. Zupan je poročal, da ima društvena knjižnica 310 knjig, izposodilo pa se je 423 knjig. S. Zupan je nadalje priporočal članom, da naj se bolj poslužujejo društvene knjižnice ter predlagal, da naj se iz vplačane globe nabavijo nove knjige, kakor tudi da naj se določi primeren znesek, da se knjižnica izpopolni.
V	enakem zmislu govori tudi s. Bradeško, na kar se sklene, da se pooblasti odbor, da ta vpoštevajoč potrebo izpopolnitve društvene knjižnice, nakaže primeren znesek. V imenu nadzorstva je poročal sodr. Franc Hlebš, da je nadzorstvo pregledalo vsak mesec vse račune in knjige ter našlo vse v najlepšem redu, zato predlaga, da sc odboru podeli odveza. Sprejeto soglasno.
V	novi odbor so bili izvoljeni sledeči so-drugi: Babšek Franc, predsednik, njegov namestnik Viktor Zore, blagajnik Andrej Bradeško, tajnik Rok Pogačnik, v ostali odbor pa Dolinar Jakob, Peterlin Valentin, Podgornik Ivan. Slamnjak Ivan, Simeršek Ignac, Sajovic Franc. Šloser Franc, Zebavc Matej. Kot namestniki oa: Rozman Matej, Rihar Anton. Rojc Ivan, Hribar Ivan, Kogoj Franc. V nadzorstvo so bili izvoljeni; Kavčič Tomaž, Hlebš Franc, Sengar Ivan. Bučan Frane, Košiček Ivan: kot namestnika: Pečnik Franc. Štrukelj Ivan. Za knjižničarja pa sta bila izvoljena: Zupan Josip in Mohar Pavel. Sodr. Zore sc jo v imenu novoizvoljenih zahvalil za izkazano zaunanie. icr obljubil, da bo novi odbor stori! gotovo vse, kar bo društvu in članom v korist in v ugled; prosil Je navzoče, da naj novoizvoljeni odbor podpirajo zlasti letos, ko nas čakajo prav resni časi. OdstopivŠemu odboru se je v toplih besedah zahvalil za njegovo sodelovanje, ter izrazil željo, da bodo izven odbora istotako še nadalje delovali za korist in prospeh društva. Nato so bili izvoljeni v tarifni odsek sledeči sodrugi: Brolili, Vreček, Berllč. Hribar, Puhar, Dolinar, Gaberšek. Žagar in Novak.
K tej točki je povzel besedo sodr. Tokan, ki se je v Jedernatih besedah pečal z zavoženo avstrijsko politiko, katere posledica Je, da je na stotine delavcev brez dela in brez kruha. V finančnem odseku dunajskega parlamenta sprejeti predlog, da se dovoli za brezposelne delavce nekaj milfonov kron. bo najbrže vsled intrig dunajskih krščanskih socialcev v zbornici propadel. Istotako so se naši klerikalci že pritožili proti proračunu mestne občine ljubljanske, kar znači, da so ostri nasprotniki E. Kristanovega predloga, da naj občina dovoli za brezposelne
lobi se je razpršila prevara. Razumel popolnoma in jasno. Spoznal in zavedel se Je, da je bil res ravnokar obiskal strašno bolno bitje, katero morda ne stopi več na ulico, kakor sedaj on. In poleg tega je spoznal čisto jasno, — in šele sedaj mu je to seglo zares do dna duše
—	da so se popolnoma, brez iskrice nadeje razpršile krasne sanje, v katerih je živel nekaj tednov — sanje o nji katero mu je namenila previdnost za spremljevalko.
Pravzaprav se Ivanu niti te sanje niso več zdele krasne, in precej se je vprašal, kako je mogel kaj takega misliti, s čim takim se tešiti in uspavati, ko življenje samo niso sanje, ko je vendar v življenju tako vse drugače, ko je življenje sploh žalostno. Polagoma je korakal po ulici, zastavljal sl vprašanja in na vprašanja odgovore, pa ne da bi mu bilo odleglo, vedno težje in otožneje mu je postajalo. Neprestano je mislil na Katiuko, mislil na Hanuša in Otilko. Nekaj je revoltiralo v njegovi duši.
In ko je prišel domov in se zaklenil v svojo sobo, se mu je žalost še povečala. Bilo mu je kakor v deških letih v najhujši otožnosti, kakor takrat, ko je hotel izstopiti iz cerkve, ko je tudi tako-le sedel v tel sobici, in ga je razjedala obupna bolest in žalost. Pa nič več ni vprašal, odkod ta žalost, bolest in breznadejnost, življenje mu Je bilo naenkrat takšno in ne drugačno — naenkrat je zagledal to resnico preprosto in naravno. Tu se ni mogel več braniti.
Zvečer si je pa že povedal, zakaj je žalosten in odkod ta hipna melanholija nad življenjem. Pozneje zvečer se Je zavedel dobro, da le to raojeoo čustvo samoljubja, čisto vede je
delavce v Ljubljani 5000 K podpore. Pečal se je nadalje s tiskarskim izporom, ter dokazal dt| gg. podjetnike čisto nič ne moti narodnost alf vera, temveč složno korakajo skupaj, kadar ja treba ščititi lastne interese, To je zlasti pokazal zadnji izpor, ko so si slovenski in nemški, krJ ščanski in židovski tiskarnarji podali roke z namenom, da uničijo tiskarsko organizacijo. To se Jim seveda ni posrečilo, ker so pomočniki tako trdno organizirani, da jih tudi združeni podjetniki niso mogli premagati. Istotako bo treba tudi ljubljanskim mizarjem očvrstiti organizacijo tako, da bodo lahko mirno gledali v bodočnost. Pozival je navzoče, da naj se krepko lotijo agitacije za pridobivanje novih članov, dal se orgnizacija okrepi dosti ob času. Sodr. To-kauu je zbor navdušeno pritrjeval, kar znači, da bodo mizarji gotovo storili vse, da si ustvarijo tako'organizacijo, ki bo lahko prestala tudi najhujšo krizo.
Nato poroča sodr. Zore, da ima občni zbor v zmislu tozadevnega sklepa razdeliti čisti dobiček zadnje »Silvestrove veselice«. Na predlog blagajnika sodruga Bradeškota se sklene, da se znesek 91 K 44 vin. razdeli na sledeči način? Sodr. Vrhovcu 20 K; pevskemu zboru 20 K^ vdovi Mrva 15 K; očetu umrlega člana Rodeta' 10 K; sodr. Žagarju 10 K in sode, Sengerju 16 K 44 vin. Ker je bil s tem dnevni red izčrpan, Je sodrug Zore z apelom, da naj člani neumorno delajo za prospeh društva, zaključil občni zbor. ob 12. opoldne.
Štajersko.
— Nezgoda v trboveljskem rudniku. Rudai Franc Kappelari je prevažal v trboveljskem rudniku hunte, naložene s premogom. Pri tein je prišel z roko med dva hunta, ki sta bila v teku; hunta sta mu zmečkala desno roko.
— Nepojasnjena smrt dvojčkov. Iz Slovenj-gradca poročajo: Pri sv, Nikolaju pri Sloveuj-gradcu je porodila 20. Januarja Genovefa Po-lančičeva, ki živi z delavcem Andrejem Rove-reto v svobodnem zakonu, dvojčke. Nekaj dnj po rojstvu sta umrla dvojčka. Raznesla se ie govorica, da otroka nista umrla naravne smrti, zato se je pričela preiskava.
— Zgorela je. Iz Gradca poročajo: V nekem podstrešnem stanovanju v Rechbauer-straBe je stanovala eno leto bivša kuharica Terezija Vullant, stara 50 let. Sosedom se je zdelo že dlje časa, da Žena ni prav pri pameti. V nedeljo ob devetih dopoldne so zaslišali iz stano-1 vanja Vallantove vpitje. Sosedje so morali s silo odpreti stanovanje. Ko so vstopili, je bila vsa soba v dimu. Hitro so odprli okno in prinesli vode, da so pogasili gorečo posteljo. Vallantova ie bila po vsem telesu opečena. Prenesti so Id morali v bolnišnico. Knko je nastal ogenj. Še n! dognano, najbrže pa je Vallantova izvršila samomor. V njenem stanovanju so našli dve lira-nilnični knjižici, na katerih je bilo vloženih 2000 K, 97 K v gotovini in nekaj vrednostnih predmetov. Vallantova Je živela zadnji čas V ved nem strahu, da ne bo iniela doveU prihrankov za svoje življenje in najbrže zažgala posteljo v hipni blaznosti. Vallantova je umrla še tekom popoldneva.
— Zmrznil le. Pretečeni teden je našel občinski predstojnik Jožef Božič iz Zabukovja pri Sevnici na okrajni cesti Sevnica-Planitia 31Iet-nega posestnikovega sina Janeza Špana zmrz-nenega. Špan Je bil zelo slabotnega zdravja. Med potjo mu je bilo nalbrže slabo, pa je sedel v sneg in zmrznil.	______
Goriško.
—	Provokacija v županovi delavnici. (Dopis iz Nabrežine.) Povedati smo že, kaj namerava odlični g. Caharija. Navada njegova je delati prepir, kjer Je sloga in edinstvo. Eno svojih delavnic Je uredil po svojem okusu. Odpustil je namreč stare spretne delavce in jo napolnil z »narodnimi« petolizci; toda pri tem se še ni ustavil. Kot učenjaku rnu je šinilo v pametno glavo, da ima se eno delavnico in da je tam še vse mirno, kar se mu je zdelo v sedanjem času silno nevarno. Pa Je začet tudi tukaj s svojo umetnostjo. Temu junaku mora biti to že prirojeno, ker je prav bolan, če si ne more do4 mišljati, da delavstvu nagaja. Seveda, če Je člo-
rin-|T^T|-|t||| ||.|nT|—irnrtBjiBMI I|ll| ^ jjj«ro _ ir. 	1
žaloval sam nad seboj in svojimi iluzijami, katere so mu bile splavale visoko in ki so sedal
razpršene. In spomin na Katinko. na njene napade kašlja, spomin, da tako mlado življenje mineva in morda kmalu mine z vsem svojim rnišlienlem in koprnenjem, smotri in trpljenjem
—	zaide — — in kam? —--------------- spomin, da je
vse tako krhko, minljivo, ta spomin Je muči! njegovo dušo.
Nekolikrat se je vzdramil ta večer iz trpkih misli z besedami: »Ne ne, življenje
ni, ne sme biti tako brezupno.«
XLV.
Osebni sestanek s Katinko Je imel za Ivana tem večji pomen, da se Je še boji vglobil vase. Po nekoliko dneh se Je otresel hipnega napada žalosti in potrtosti ter Je še z večjo uverjenostjo nego doslej sprejel za resnico načelo, da se življenje ne sme omejevati samo na telo m gmoto. Rekel si Je. da bi razpadajoče Katin-čino življenje moralo človeka navdajati z obupom, s čuvstvom breznadejnosti in brezsmo-trenošti. da pa je tedaj baš za preminevaiočim telesom' treba iskati nečesa, kar ne zahafa. kar ne pogine tako bedno, kar človeka povzdiguje in napolnjuje s tolažbo. Pred njim so ostala metafizična vprašanja. In vračuloč se k tistemu pozitivnemu, o čimer je govoril s Katinko. vračajoč se k pogovoru o ženski emancipaciji in spominjajoč se Hanuša. je videl tem bolje, nego doslej korenino zlega v moških. Mnogo mu je tudi pojasnjevalo razmerje Hanuša in Katinke. iz katere ust je izvedel o njem.
(Dalle.)
Ljubljana, Mestni trg št. 19. - Stari trg št. 8
Krasne novosti zimskih in spomladanskih oblek, površnikov doitmče$?a Izdelka« === Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga. ——>
Bre® konkurence!	&oll«lna	postrežba.	2Va|nižfe cene«
4 dni! ^alvečla senzacija sedanjosti! 4 dni! £L?fll»e8
5 fotografičnim aparatom ^77;
na bojišču.
Krvavi, straSul In uničujoči boji ined Bolgari In OrkL — Posneto v vrstah —77------ bojujočih se armad.
Petek 13.
Ena uro trajajoče predstave
vsak (lan
ob 3., 4., 5., 6., 7., 8. in 9.
Kino Ideal
vek že nekaj pričel, mora tudi končati in navadno se pri tetn gleda, da bo početje tudi kaj obrodilo. AH Ivanovo početje ne bo nikdar plodonosno, ker je preveč umazano in namen vsakemu človeku dovolj jasen. Takrat, ko je prestavil štiri narodne potuhnjence v delavnico, v kateri delajo ugledni sodrugi n. pr. predsednik in podpredsednik bolniške blagajne, blagajnik delavskih zadrug itd., si je nemara mislil, da mu pojdejo na limanice. Toda sodrugi ne mislijo na pretepanje, ker se veliko bolj zavedajo odgovornosti napram svojim sodrugom, ki st) jim poverili funkcije, nego župan napram svojim volilcetn; zalo dela on, kar se mu zljubi in misli, da je vse prav, kar je naredil. Pripeljal je torej te elemente v delavnico, da kale mir med razumnimi in zavednimi delavci, ki bi bili vredni bolj obzirnega ravnanja nego take neumne gonje. Narodnjaki store, kar ukažejo gospodje izkoriščevalci in zato niso mogli tudi' tokrat odkloniti ponudbe. Eden njih, ki je še pred kratkim rogovilil v klerikalnem tabora. je danes narodnjak, torej mož brez značaja. Značilno je, da Je sam Caharija že večkrat kot župan dejal, da je nevaren in da ga nikdar «0 sprejme na delo. Poznamo značaj našega župana. vemo pa tudi to, da je vrag za silo tudi muhe! Kakor se je poprej ogibal provokatorjev dokler so služili drugega gospodarja, tako jih danes uporablja za provokacije v lastni delavnici Pa saj vemo, zakaj je vse to, in zato se še nismo prav nič razburili, pa če Še tako provocirajo Ivanovi. INsvemo mu pač, da bomo klicali njega na odgovor, če ne bo te gonje kmalu konec. Predstavili se bomo oni osebi, katera nas je 2. februarja obiskala in od katere je Ivan zahteval orožništvo in vojaštvo. Menda se razumemo.
Zadnie vesti.
CEŠKO-NEMSK* sprava.
Praga, 11. Češki agrarci in češki radikalci so sklenili, da se udeleže spravnih pogajanj.
HRVAŠKI SABOR.
Zagreb, II. Včerajšnja seja sabora je bila zeio viharna. Radič je interpeliral bana zaradi Izjave hrvaških delegatov v ogrskem državnem zboru in vprašal, kako Je mogel ban imenovati delovanje koalicije patriotično, modro in nesebično. Ban Skerlecz je odgovoril, da ostane prt teh besedah; kar se tiče izjave, je pa netaktno, da ga Radič interpelira zaradi nje, ker je ni sestavi! in ni sodeloval pri njej. Nadalje interpe-jira Radič, kako more biti Skerlecz kot hrvaški ban obenem član ogrske vladne stranke. Skerlecz |e odgovoril, da Je pristopil stranki davno J»reden Je bil Imenovan za bana in da na tem jploh nič ni. Med drugo Radičevo interpelaci)o
Sle!!!?«?0 £r,h»rizor°V’ker & ostro
PribiCevič 8e Je v nekem med-Mcu dotakm razmerja med Starčevičem in raj-n ni dr. Frankom. Nato je Starčevič izjavil, da gl M Frank nikdar njegov vodja. Ko je spoznal,
1 m ran*c v službi Rattcha in dunajske ka-
giarlle, ga je sploh zapustil. Zatluka ugovarja tarčeviču in pravi, da je bilo v dobi aneksije od gotove strani obljubljeno Starčevičancem, J'”® Bosna združena 8 Hrvaško. Po aneksiji |e bna stranka ogoljufana. — Viharji so se med £emi govori neprenehoma ponavljali. Naposled le Interpeliral Radič še predsednika zaradi lz-|ave hrvaških delegatov. Predsednik Medako-v!6 Je izjavil, da mu pač ni treba odgovarjati, jker prihaja Radič s takimi vprašanji le zato, da’ M napadal koalicijo.
NOVI ALBANSKI KNEZ.
Brač, 11. Deputacija, ki pojde pod vodstvom Esad paše po princa Wieda, se vkrca nalbrže jutri v Draču in pojde čez Bari in Rim
V "er .m ostane dva dni, potem se odpelje v Neu-Wied, kjer jo sprejme princ.
Spreletu deputaclje.
Drač, 11. Princ Wied je brzojavil Esad pas«, da želi sprejeti albansko deputacijo dne *19. ali £0. t. m.
Wled na Dunaju.
Dunaj, 11. Princ Wied pride v petek na Dunaj. Tukaj se predstavi cesarju. Potem bo jkonferiral z grofom Berchtoldom. V Albanijo se pdpelie na avstrijski jahti »Taunus«, katero bo ppietiiljala italijanska bojna ladja
Še se prepirajo.
Nekaj glavnih prizorov: Infante.Ijskih krogelj Btreli v prsi.
— Strašno rane, ki jih povzročajo dum-dum kroglje, — Streli v stegna. — Streli v lekti. — Bajonctnl uhodi. — Ranjenec, ki ga je ranilo 8 delov grauate. — Del lobanje odstreljen.
— Pogreb mrtvih. — Vojni grobovi. — Boj pri Džumaji. — Naskoki. — Srapnelski ogenj. — Naskok kavulerije. — Artilerija strelja. — Kako zadevajo šrapneli ln granate. .
===== Radi velikih nabavnih stroSkov nekoliko zvišane cene. ■
Drač, 11. V Skadru je prišlo pri volitvi članov za Esadovo deputacijo do ostrih prepirov. V Drač sta prišla samo katoliška delegata. Mohatnedancl so brzojavili, da ne pošljejo nikogar v Potsdam.
Skadrski mohamedauci nočejo.
Berlin, 11. »Beri. Tagbl.« poroča, da je neki v turškem jeziku izhajajoči list v Skadru ostro napadal Wieda. Angleški guverner Philipp je konfisciral list in obsodil urednika na globo. Ker ni plačal, ga je dal zapreti. Nato so mohamedanski trgovci zahtevali zadoščenje. Ker je guverner vztrajal na sodbi, so plačali globo za urednika, ki je bil nato izpuščen. Mohamedansko prebivalstvo pa je zaradi tega dogodka silno razburjeno.
ZAROTA V CRNI GORI.
Drač, 11. Iz Skadra poročajo, da so v Crni gori razkrili zaroto proti dinastiji. Policija je zaprla na Cetinju iti po drugih krajih čez 20 oseb.
NEMŠKI VOJNI KAZENSKI ZAKON.
Berilu, 11. Državnemu zboru je predložen
načrt zakona, s katerim se izpreminjajo nekateri paragrafi vojaškega kazenskega zakona. Za razne pregreško so kazni po novem načrtu znatno milejše.
KATASTROFE V ZRAKU.
Berlin, 11. Na letališču Johannistal je trčilo včeraj ob 9. dopoldne letalo Sedhnayrjevo ob letalo Degnerjevo v višini 30 metrov. Obe letali sta močno poškodovani. Degner je bil takoj mrtev, Sedlmayr in njegov spremljevalec Leonhardy sta težko ranjena.
Še ena smrtna nezgoda letalca.
San Diego, (Kalifornija), 10. Lajtnaut Post je padel iz znatne višine pri poletu čez pristanišče. Stroj letala je eksplodiral in zagnal letalca na tla.
ANGLEŠKI PARLAMENT.
London, 11. Včeraj je kralj otvoril parlament. Prestolni govor naglaša prijateljske razmere do vseh držav, omenja angleške korake glede na Albanijo in Egejske otoke, trgovske in industrijske pogodbe s Turčijo, ter napoveduje, da se vnovič vlože zakonski načrti, o katerih so bila v zadnjem zasedanju nasprotna mnenja med obema zbornicama. Kralj obžaluje, da je ostalo delo zaradi Irske doslej brez uspeha. Naposled napoveduje prestolni govor razne zakonske načrte.
STAVKA LONDONSKIH ŠOFERJEV.
London, 11. 2500 šoferjev avtomoblfne družbe v Londonu stavka. Stavko so začeli vsled tega, ker jim daje družba premalo bencina.
STAVKA STAVBINSKIH DELAVCEV.
London, 11. Doslej stavka 50.000 stavbin-skili delavcev v Londonu in po deželi. Tudi stavbinski delavci vladnih delavnic zahtevajo Izboljšanje mezd.
MINISTRSKA KRIZA NA ŠVEDSKEM.
Stokholm, 10. Ministrstvo je podalo svojo demisljo, ker je kralj pri sprejemu kmetov govoril reči. ki jih vlada ne more kriti s svojo odgovornostjo.
Kralj zahteva svobodo govora.
Stokholm, 11. Vlada Je naprosila kralja Oustava, če mtsli v bodoče še kdaj podajati oficielne izjave o političnih rečeh, da naj prej obvesti vlado, kaj da misli Izjavljati. Kralj Oustav pa je odgovoril, da se noče odreči pravici, da govori svobodno s »svojim« narodom. Konflikt je s tem postal očiten in vlada je de-misionlrala.
Geer ministrski predsednik.
Stokholm, 11. Kralj Je pozval senatorja in kristianskega guvernerja Geera, da sestavi nov kabinet. Geer Je zmeren liberalec.
STAVKA UČITELJEV.
London, 11. Oblasti v Herfordshiru ne morejo dobiti namestnike za stavkajoče učitelje. 60 šol je zaprtih, 5000 otrok brez pouka. Oblasti
izganjajo sedaj uradnim potom učitelje iz uradnih stanovanj.
MILJONAR TRGUJE Z DEKLETI.
Peteburg, 11. V Lodžu so zaprli večkratnega miljonarja Weichmanna, ki je privabil mnogo nemških guvernant in vzgojitelic k sebi, ter jm prodajal v bordele.
BUNA SEJA V JAPONSKEM PARLAMENTU.
Tokio, 10. Opozicija v parlamentu je predlagala nezaupnico vladi. Predlog je bil odklonjen z 205 proti 163 glasovi. V proračunskem odseku je izjavil mornariški minister, da se ne bo upiral znižanju izdatkov za mornarico. Povedal je tudi, da vlada nadaljuje preiskavo v mornariškem škandalu.
Pretep med poslanci.
Tokio, 10. Pri razpravi v zbornici je prišlo med poslanci vladne stranke in nacionalističnimi poslanci do hudega pretepa. Nacionalističnega poslanca Ita so tako pretepli, da so ga odnesli nezavestnega iz zbornice.
Velikanski protestni shodi.
Tokio, 10. Tukaj sta bila že dva velikanska protestna shoda, ki sta se bavila z mornariškim škandalom. Prvega shoda se je udeležilo 25.000 oseb. Sprejel Je resolucijo, da se obtoži vlado. Drugega shoda se Je udeležilo 40.000 oseb In sprejel Je resolucijo, da mora odstopiti skupno ministrstvo. Veliko razburejnje je zbudila vest, da je odklonila zbornica nezaupnico. Množica je navalila na dvorišče parlamenta. 3000 stražnikov je mobiliziranih.
STRAHOTNO DEJANJE MEHIKANSKIH VSTAŠEV.
Novi Jork, 10. Eksplozija v predoru Cumbre, ki so jo povzročili mehikanskl vstaši. je zahtevala 15 žrtev. Vsi so Amerikanci. Med njimi je tudi mati s petimi malimi otroci. Poročila, ki jih je dobilo ravnateljstvo mehikanske severno-zapadne Železnice, pravijo, da so se vsi potniki
 —  ----------------------------------------
v predoru zadušili. Vse mehikansko prebival* stvo je razburjeno vsled tega groznega deja«
nja vstašev.
Odgovorni urednik Etbin Kristan. > Izdaja in zalaga založba »Zarjec.
Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani. ^
Dober tek
Je dobra stvari Zanemarjaj je ntkart
Dober tek
(	■	»H	*•	%
ima! vsak dan, ako vžlval
Želodčni tlktr »FLORJAN« Je prijavil tek Iti prebavo marsikomu, ki J« zaman kupoval draga In neprijetna zdravila I
Naslov z« naročila: „FLOR»AN“. Ljubljana.
Postavno varovano
3 Nogavic« in druge pletenine, dalje perilo, ovratnike In v to svrhO spadajoče blago dobite najceneje v specialni trgovini
j A. & E. Skaberne, Mestni trg 10.
| Velika izbira!	Solidna	postrežba!
•■■•■■■■■■■•(■■•■■■■■■■■uiiIMalaiaaaiaaiaaalaaaaaaa(aIalaiaNa(alau|aaaa||aaaaaa(anaaa(aa|aa|||||aaaaa(aia
Stavbena k gostilniška zadruga Jelavski dem"
registrovana zadruga z omejenim poroštvom v Trbovljah
vabi svoje člane na
redni občni zbor
ki se vrši v nedeljo dne 22. februarja 1914 ob 3. uri popoldne v prostorih »Delavskega doma“.
*
DNEVNI RED:
1. Prečitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Računsko poročilo.
3. Poročilo nadzoralStva.
4. Sklepanje o prebitku.
5. Volitev treh članov v načelstvo.
6. Volitev treh članov v nadzorstvo in dva namestnika.
7. Raznoterosti.
Trbovlje, dne 3. februarja 1014.
Načelstvo.
gg°
lanaaaaaaoaaaaDDaaoaaDaaaoaonacaaaaaoaaoiaanaan airaaaofloaaoaoaaaoaa a a	gn
g Pri nakupu različnega inauufakturnega blaga se blagovolit« obrniti na tvrdko a n
o n o
A. & E. Skaberne
| Obstoji od 1.1883. Mestni trg 10. Obstoji od 1.1883.
B \l. JaLa|a	 •	■___J	i	a
g Na debelo in drobno!
iz.”
Izredno nizke cene.
UH
iBBaDaaanaooaaaaaBaanaanaaaanaaaaaaaaaaaaaaaaaaannaoaaanDaaDaoaooa
Peter Kozina & Ko.
Tovarna čevljev v Tržiču
(Gorenjsko)
(najmodernejše podjetje monarhije)
Otvoril sem lastno prodajalno
LJUBLJANA
na drobno
Breg 20
na debelo
Vaistnea* itunik«.
v Cojzovi hiši.
Fotiiikl
▼ severno i& jufeo AMERIKO
m veaiff® sedal 4% p« dam@& vratdgiAdl pvegl
AVSTRO AMERIKAMA
Trst-!\cwyork, tas Aires-Rta iSe Jttdr«
M$B«v*£haI tarzeparaM s «ram w®sles*M, **>'> ifIZoo razfv«tty*ra, kmlldta kcw)iv«a, h tatarih j« m «Mk*{t pa»*« prcokrMtaM, 4* rfoM <»»«<| teaib feraM c vteoa. met brak, p-h*kM*i, k*pafl M.
B
s
'i&Km
Hz
m
s
£
—run« umiri mam i ti s t i ggcctou; at wwir;ju^g^Ks&BgMa
Od hcn! p .ar n j kov:
f ®sr. k&tiikt iraško soboto, 9 Jsižau Acierika vsakih 14 &m.
Trst»New-York, vsako soboto. Trstraluina Amerika« vsakih 14 dni Trst-Kanada, vsak mesec.
Vsakovrstna pojasnila d^Js drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko In Koroiko:
SIMON KMETETZ. Ljubljana,
Kolodvorska ulica Štev. 26.---------
Občno konsumno društvo v Idriji
naznanja s len, da je v svoji seji dne K svečana 1913 sklenilo, da se hranilne vtege danon
obrestujejo od 1. januarja 1913 naprej po 5 odstotkov.
Kredit do 30 dni le obresti prost. Cez 90 dni do 6 nese cev se irtfajo računati obresti po 6 odstotkov ~	Od kredita nad 6 mesecev pa po 7 odstotkov in sicer te od 90 dni upret	rs
n
Hranilne vloge sprejema druttvo vsak dan med uradnimi urami od 8. zjutraj do 12. dopoldne ter do 6. zvečer. — Odpovedni roki ao pri dndtvu najprimernejši as varnost garantira premoženjska in blagovna vrednost. Vsak član na^&fje zatipa
od 2. popoldne najbolj 1
kajti
zvečer. — Odpovedni roki so pri draStvu
i in taraost vlog
svoje prihranke svojemu zavoda.
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev v Ljubljani
Načelstvo.
Družinski kruh s
iz pekarne
»Konsumnega društva za Ljubljano in okolico"
je najboljši in najcenejši. Hlebi po 1'75 kg veljajo samo 56 vin.
Dobi se v vseh prodajalnah »Konsumnega društva za Ljubljano in okolico*. — Člani, segajte po njem!
■■■■■■■■■■■»■■■■■■BBS
r. z. z o. z.
se priporoča cenjenemu občinstvu pri nabavi vsakovrstnega pohištva, ki ga izdeluje v lastni, najmoderneje opravljeni tovarni na Glincah pri Ljubljani.	n
••
••
Priporoča se tudi za vsa druga v mizarsko stroko spadajoča
••
••
dela.
Delo je vedno solidno, točno in prav poceni*
Proračune se na zahtevo do-pošlje brezplačno v najkraj-
šem casu.
••
••
mm
Konsumno društvo za Ljubljano
i Sg in okolico
registrovana zadruga z omejeno zavezo
naznanja svojim članom, da glasom skupne seje nadzorstva in načelstva z dne 17. januarja 1913 obrestuje odslej
od dne vloge 0 do dne dviga.
Dosedanje stanje hranilnih vlog 51000K. Dosedanje stanje deležev 32.000 K. Rezervni zaklad 8000 K Denarni promet leta 1912.: 1,487.639 K 18 vin.
Pisarna društva v Spodnji Šiški, Kolodvorska cesta.
Prodajalne: V Ljubljani: Sodna ulica, Bohoričeva ulica, Krakovski nasip; v Šiški: Kolodvorska cesta, Celovška cesta; na Tiču, v Tržiču,
na Jesenicah, na Savi in na Koroški Beli.
hranilne vloge članov po 5
Pekarna v
Nadzorstvo.
. Šiški, Celovška cesta.
Načelstvo.