Kaj lahko pričakujemo od Ieta 1989?
Zvone Štrukelj, član izvršnega sveta, za drobno gospodarstvo:
Na gospodarskem področju je ustava precej na široko od-prla vrata. Jugoslovani pa bi ne bili to, kar smo, če se pri odprtih vratih ne bi zaletavali v zid, se prepirali o tem, ali so vrata pravilno odprta (tudi po-tem, ko smo jih skupaj od-prli), predvsem pa bili spo-sobni s svojo zakonomanijo odprta vrata zožiti s tisoč ogra-jicami.
Zato bo leto 1989 za biro-krate široko polje boja za »staro pravdo«, saj bo mnogim nepojmljivo, da se lahko kaj zgodi tudi brez njihovega žiga.
Mislim, da bo leto 1989 leto »ekvilibristike«. Ne verjamem namreč, da bomo sposobni ta-koj zgraditi mostove (zakone), po katerih naj se sprosti z novo ustavo omogočena ustvarjalna moč posameznika, privatnega in družbenga kapitala. Lovlje-nje ravnotežja med starim in novim (tega pa je preveč, da bi bili   sposobni   dojeti   celoto
- podjetništvo s svojim spek-trom stranskih učinkov, tuja vlaganja, najširša svoboda pri-vatne iniciative) bo vzrok tudi mnogim stranpotem in druž-benim zagatam. Ne smemo pozabiti, da gospodarsko in družbeno življenje spremi-njamo v stanju velikih social-nih napetosti.
V takem ozračju se bo v letu 1989 izoblikoval tudi prakti-čen odnos do osebnega dela. V staro vrečo obnnega in davčnega zakona ne bo mo-goče stlačiti obrtnika, podjet-nika, delničarja, inovatorja, zasebnika-intelektualca itd. Če ob to dodam še najširše možnosti povezovanja zaseb-nega družbenega in tujega ka-pitala, je jasno, da se mora v nas samih zgoditi precejšen miselni preokret, da spoz-namo razsežnost novega, ga zakonsko neškodljivo ome-jimo samo toliko, da ohranimo temeljne vrednote socialistične družbe, sicer pa pustimo pe-ruti »Človeku«.
Da to ne bo lahko, naj nave-dem samo eno ograjico pred širokomi vrati ustave. Davek na skupni dohodek občana imamo že pri plači snažilke v Zah. Nemčiji. Pri odpiranju Jugoslavije v svet in za svet (in za podjetništvo) to ni samo ograjica, temveč kot trden zid.
Verjetno bo v ktu 1989 imena tistih, ki so veliko za-služili, še vedno objavljal ma-riborski Kaj namesto Gospo-darskih vestnik v svojem uvodniku.