9DR, XVI (2000), 34-35: 9-30
* Maca Jogan, dr. sociologije, redna profesorica v pokoju na Fakulteti za druæbene vede Univerze
v Ljubljani.
Maca Jogan*
POSTSOCIALIZEM IN ANDROCENTRIZEM
POVZETEK
Ena od skupnih znaËilnosti postsocialistiËnih druæb je, da spreminjanje (real)soci-
alizma (demokratizacija in uveljavljanje trænega gospodarstva) ne poteka spolno
nevtralno, temveË se povezuje z neenakomerno obremenitvijo spolov. OËitni znaki
oæivljanja androcentrizma so se izrazili v sploπni tendenci redomestifikacije æensk.
V slovenski druæbi je legitimizacija tranzicije in redomestifikacije potekala po modelu
“sestavljene sprevrnjenosti” z vkljuËeno veËkratno dehistorizacijo v opredeljevanju
izhodiπËnih in ciljnih druæbenih ureditev. Vzporedno s tendenco repatriarhalizacije se
je izraæala tudi rekatolizacija. Posledice tranzicije so bolj prizadele æenske tako na
ravni druæbeno doloËenih priËakovanj kot (tudi) na podroËjih zagotavljanja njihove
neodvisnosti (ekonomsko in politiËno). Izsledki razliËnih javnomnenjskih raziskav v
90-tih kaæejo, da se kot odgovor na poveËano (neposredno in posredno) moralno in
materialno nadobremenjenost æensk krepita radikalna in egalitaristiËna usmeritev (pri
æenskah moËneje kot pri moπkih). V teh tendencah se po mnenju avtorice izraæa obstoj
(æenske) kolektivne izkuπnje v (pred/socialistiËnih) prizadevanjih za vzpostavljanje do
æensk bolj prijazne urejenosti vsakdanjega æivljenja.
KljuËne besede: androcentrizem, spolna neenakost, redomestifikacija, rekatolizacija,
tranzicija, egalitarizem.
1. Uvod
Tranzicija je brez dvoma ena od najkrajπih oznak ne le za slovensko druæbo temveË
za vrsto postsocialistiËnih dræav v zadnjem desetletju 20. stoletja. Pojem je mnogo-
stransko obloæen z najrazliËnejπimi pomeni, ki se raztezajo od strukturne (makro) do
individualne (mikro) ravni in posegajo na vsa podroËja delovanja. Ker ima pojem
tranzicija (prehod) tudi mobilizacijski pomen, je smiselno vpraπanje o sami vsebini,
smeri in (mnoæiËnih) nosilcih tega procesa, ali vpraπanje o njegovem teoretskem in
akcijskem zgodovinskem kontekstu.
Za vsakdanjo rabo se opredeljevanje tega pojma pogosto skrËi na dva kljuËna vidika:
uvajanje in utrjevanje pluralistiËne parlamentarne demokracije in uvajanje trænega
gospodarstva. UresniËevanje teh dveh procesov naj bi ob tehnoloπkem napredku
10 DR, XVI (2000), 34-35: 9-30
omogoËalo modernizacijo prejπnjih socialistiËnih druæb. Kot navezni okvir pri definiranju
cilja spreminjanja nastopajo razvite, ustaljene parlamentarne demokracije (zlasti zahodne
Evrope), zato se tranzicija pogosto oznaËuje kar kot “evropeizacija”. Kot ugotavlja P.
Sztompka (1993: 94), je v preureditvi celotnega naËina æivljenja po meri teh vzorcev
“verjetno najzahtevnejπa” od vseh sprememb politiËna demokratizacija, ki pa zahteva
daljπi Ëas in postopno oblikovanje novih demokratiËnih postopkov. Gre pravzaprav za
popolno preoblikovanje kulture, pri Ëemer so nosilci spreminjanja, resniËni akterji
izjemno pomembni. Opazno pa je, da v mnogih teoretskih razlagah - celo v takπnih, ki
so zgodovinsko in integralno usmerjene - nastopajo akterji kot posamezniki nasploh,
kot spolno nevtralna bitja (prim. Adam, 1992; Sztompka, 1993). To pomeni, da se v
samih razlagah ohranjajo elementi seksizma in da se spregleduje in zanemarja spolna
neenakost v neloËljivi preæetosti z razredno neenakostjo.
Treba je omeniti, da takπna (moπkosrediπËna) pristranskost ni vezana le na
prouËevanje tranzicije, temveË je πe vedno1 ena od prevladujoËih sestavin celotnega
spoznavnega postopka in pojasnjevanja delovanja (sododbnih) druæb (Eichler, 1997).
Vpraπanje “male-biased” teoretiziranja nikakor ni le ozko epistemoloπko in obrobno
vpraπanje, temveË je eno od kljuËnih, saj je povezano z vpraπanjem vkljuËenih
potencialov za praktiËno delovanje. »e je pri presojanju tranzicije pomembna stopnja
demokratizacije, je umestno spraπevanje, ali so nastavki za pospeπevanje demokratiËnih
vzorcev delovanja za vse pripadnike druæbe æe vsebovani v teoretskih razlagah; ali niso
razlage parcialne in izkrivljene, Ëe operirajo z ljudmi nasploh in/ali le s formalnimi
modeli druæbene povezanosti in urejenosti.
NatanËne - neseksistiËno zasnovane - raziskave sodobnih razvitih demokratiËnih
druæb prepriËljivo kaæejo, da obstaja medsebojna preæetost med dvema kljuËnima
dimenzijama neenakosti, da je torej poloæaj po spolu diferenciran glede na razredni
poloæaj2 in da je razredni poloæaj diferenciran glede na spol (za ZRN - Frerichs, 2000).
Na podlagi raziskave v angleπki druæbi B. Skeegs (1997: 6, 164) sklepa, da “brez
razumevanja pomena razrednega poloæaja ni mogoËe razumeti mnogih gibanj æensk v
prostoru, v izobraæevanju, v druæini, na trgu dela, v produkciji njihove subjektivnosti”
in da se individualnosti npr. æensk delavskega razreda ne oblikujejo svobodno, temveË
se morajo te æenske prilagoditi obveznostim.
Namen tega prispevka je predstaviti modele opraviËevanja druæbenih sprememb,
orisati nekatere sploπne znaËilnosti tranzicije z vidika spolne delitve druæbe, razkriti
spolno neenake uËinke sprememb ter reakcije nanje s posebnim ozirom na posebnosti
slovenske druæbe.
V prispevku bom preverjala naslednjo hipotezo: glede na univerzalno (globalno)
prevlado androcentrizma procesi tranzicije niso potekali spolno nevtralno, saj je
demokratizacija kot jedrni proces (bila) preæeta z repatriarhalizacijo.
Maca Jogan
11DR, XVI (2000), 34-35: 9-30
2. Produkcija priËakovanj: redukcionizem in dehistorizacija
Poudarjanje potrebe po demokratizaciji je bila skupna znaËilnost vseh tipov
(post)socialistiËnih druæb. Brez upoπtevanja veËkratne diferenciranosti realnih razvitih
druæb in razlik v razvojnih strategijah med njimi,3 pa poudarjanje demokratizacije kot
poti do preseganja totalitarizma (real)socialistiËnih druæbenih sistemov lahko ostaja v
(varnem) prostoru formalnega modela demokracije. Tako se je lahko zaæeleni model
druæbene ureditve (demokracija) v javnem govoru (diskurzu) uporabljal v enostranski
vsebinski zapolnitvi, podobno tudi model trænega gospodarstva: brez negativnih
druæbenih uËinkov (ki pa so inherentne sestavine same druæbene strukture) in tudi pogosto
brez modifikacij, ki so znaËilne za ta dva dejavnika eksistence ljudi v sodobnosti.
Demokracija per se je lahko - denimo - nastopala brez “okuæenosti” z modelom
odpravljanja diskriminacije po spolu, ali model trænega gospodarstva brez vkljuËenih
varovalnih mehanizmov za zagotavljanje socialne blaginje veËine pripadnikov druæbe.
Idealizirani model demokracije (nasploh) se je v pojasnjevanju tranzicije povezoval
z enostransko razlago izhodiπËnega druæbenega stanja. Medtem ko je ciljni model
druæbene urejenosti nastopal brez vsebinske oznake (kapitalizem), je bilo izhodiπËno
stanje poudarjeno vsebinsko oznaËeno in obloæeno z negativnimi lastnostmi, ki sodijo
v (vsak) totalitarizem. Tako se je sploπna oznaka socializem in/ali komunizem uporabljala
kot slabπalnica, pogosto tudi brez umestitve v konkreten zgodovinski prostor.
Ob tej oznaki se je zanemarjalo, da so (bile) tudi razlike med tipi socialistiËne
urejenosti, ki so bile odvisne bodisi od samega naËina politiËnega sistema, bodisi od
specifiËnosti kulturne usmeritve in stopnje gospodarskega razvoja. Preprosto, kljuËna
empiriËna podlaga za posploπitve je (bil) “realni” socializem, medtem ko je (“mehka”
razliËica) samoupravni socializem bil praktiËno izbrisan iz teoretiziranja. Ta pojav gotovo
ni nakljuËen in ga je treba zlasti upoπtevati pri obravnavi tranzicije v slovenski druæbi -
posebej v zvezi s spolno neenakostjo. Nikakor se ne more spregledati, da se je Slovenija
“razvijala znotraj jugoslovanskega modela samoupravnega socializma,.. kjer so elementi
kulturnega in druæbenega pluralizma zaæiveli πe v starih sistemskih okvirih in je prehod
v nov sistem potekal povsem legalno...”, kot poudarja N. Toπ (1999a: 219). Poleg tega
pa je pri presojanju tranzicije v Sloveniji potrebno upoπtevati tudi znaËilnosti, ki so to
“najbolj odprto, sproπËeno, gospodarsko uËinkovito” (Toπ, 1999a: 297) republiko
razlikovale od drugih republik.
Dehistoriziranje in (neenako) reduciranje enega in drugega tipa kompleksne druæbene
urejenosti je v “produkciji pomenov” preko javnega diskurza omogoËalo nastajanje
nerealnih priËakovanj o izboljπanju kakovosti æivljenja s tranzicijo zlasti pri pripadnikih
veËinskih plasti, ki so æivele (v realsocialistiËnih druæbah) v veËkratni prikrajπanosti.
Enostransko predstavljanje ciljnega prostora je brez dvoma prispevalo k temu, da je
priπlo do pretiranega kopiËenja priËakovanj, do tega, da so tranzicijski sistemi
“preobremenjeni” s priËakovanji in zahtevami (Toπ, 1999a: 217). Ker je bila ciljna
demokratiËna ureditev razumljena kot “naravna”, vsi pretekli urejevalni posegi v imenu
socialistiËne preobrazbe pa kot motnja v tem sploπnem (globalnem!) razvoju, so bile
Postsocializem in androcentrizem
12 DR, XVI (2000), 34-35: 9-30
(“brezobzirne”) kritike socializma obloæene z visoko stopnjo opraviËenosti in hkrati
privlaËnosti ter veljavnosti, ker so kazale vrnitev k “pravemu naravnemu” stanju.
3. Demokratizacija in repatriarhalizacija
Ena od hudih motenj naravnega stanja druæbe, “zlo”, ki da je vzrok za moralni in
sicerπnji razkroj druæbenih skupnosti, je emancipacija æensk, oziroma vstopanje æensk
v javni prostor. Za takπno androcentriËno definiranje naravnega stanja, ki je πe
prevladujoËe ne glede na politiËni sistem, je vsako redefiniranje tega pojava izziv, posebej
hud izziv pa je praktiËno vzpostavljanje (zlasti) institucionalnih temeljev za odpravljanje
(statusno sicer diferencirane) podrejenosti in marginalnosti æenskega spola. Zato ni
nakljuËje, da so pomembne prelomnice odpravljanja diskriminacije æensk povezane s
protifeministiËno reakcijo.4
SocialistiËni sistem (v obeh razliËicah) je vzpostavil nekatere institucionalne podlage
za odpravljanje diskriminacije, ne le na formalno pravni ravni temveË tudi na ravni
enakih moænosti (zlasti v javnem prostoru), zato je bil πe posebej “protinaraven”.
Pribliæevanje moderni razviti druæbi je zato pomenilo tudi odpravljanje “protinaravnega”
stanja æensk. Ta teænja pa objektivno sovpada z najnovejπim valom antifeminizma v
nekaterih najbolj razvitih demokracijah, tako da je videti πe bolj upraviËena. Moderni
antifeminizem v razvitih okoljih je æe odgovor na drugi val feminizma in poskus
ohranjevanja zrahljane moπke (pre)moËi. »eprav neenako glede na socialni poloæaj so
namreË (bile) v androcentriËni urejenosti prednosti vsem moπkim institucionalno
zagotovljene (Messner, 1997: 59), zaradi Ëesar so manj egalitaristiËno usmerjeni (Baxter
in Kane, 1995: 198).
V socializmu (vsaj delno) omejeni androcentrizem je s tranzicijo (=modernizacijo,
evropeizacijo) bliskovito oæivel in njegovi nosilci so v imenu velikih ciljev druæbenih
sprememb opravili (ali vsaj poskusili opraviti) tudi z æenskim vpraπanjem. Enakost
med spoloma je bila stigmatizirana kot zahteva totalitarnega reæima in zavræena kot
nasprotujoËa naravnemu in tradicionalnemu redu, “ni pa bila nadomeπËena z idejami,
ki bi bile æenskam bolj prijazne”, kot za Rusijo ugotavlja C. Roulston (1995: 4).
Eden od nujnih pogojev za poveËevanje æenske moËi v druæbi je vsekakor njihova
neodvisnost oziroma ekonomska samostojnost, ki jo za veËino pripadnic zagotavlja
zaposlitev. Tudi Ëe zaposlitev glede na univerzalno podcenjenost æenske delovne sile
ter glede na institucionalne ovire5 zagotavlja le potencialno neodvisnost æensk, je za
reproduciranje enospolne moËi nevarna (zlasti, Ëe iz moæne pride do dejanske kolektivne
politiËne dejavnosti). Zato ni nakljuËje, da je (bila) vkljuËitev æensk v plaËano delo v
srediπËu kritiËnih presoj socializma6 in razumevanje tranzicije povezano z odpravo tega
“nenaravnega” pojava.
Gesli “nazaj k druæini” in “proË od umazanega javnega æivljenja” sta ob zaËetku
tranzicije odmevali v vseh tranzicijskih druæbah (npr. Klimenkova, 1993: 2).
UresniËevanje “prave” vloge æensk (=mater in gospodinj) in ideologije enega (=moπkega)
druæinskega skrbnika je potekalo zelo mnoæiËno in oËitno zlasti v tistih dræavah, ki so
Maca Jogan
13DR, XVI (2000), 34-35: 9-30
uvajale spremembe s “πok terapijo”. Tako je bilo npr. v zaËetku 90-tih med brezposelnimi
(kar je bil nasploh nov pojav) na Poljskem veË kot pol æensk, v Bolgariji od 70-80%; v
Rusiji pa se je spolna razlika v plaËi izredno poveËala: 1988 je bila povpreËna æenska
plaËa 70% od moπke, 1993 pa komaj πe 40% (Klimenkova, 1993: 9). Hkrati se je ruπil
institucionalno vzpostavljeni sistem zagotavljanja socialne varnosti, ki je prej blaæil -
æe tako glede na stopnjo ekonomskega blagostanja teæak - teæji poloæaj æensk. Tako so
se npr. na Poljskem z zaËetkom “hitrega in kaotiËnega preobraæanja” zelo zmanjπala
proraËunska sredstva za servise kot so vrtci ali dnevnovarstvene ustanove, kar je privedlo
do obËutnega zmanjπanja πtevila teh ustanov, v tistih, ki so ostale, pa se je dramatiËno
dvignila cena (M. Paleczny-Zapp, 1996: 2).
Zaradi razliËnih naËinov ruπenja sistemov socialne blaginje se je v vseh
postsocialistiËnih dræavah poslabπeval æe tako slab poloæaj veËine prebivalstva, posebej
πe æensk.7 SpriËo revitalizacije tradicionalne delitve dela po spolu “so v tej teæki situaciji
za celotno druæbo æenske plaËale viπjo ceno kot moπki” upraviËeno sklepa R. Siemienska
(1993: 5). Ta ugotovitev pa ne velja le za poljsko druæbo, temveË za vse postsocialistiËne
druæbe vzhodne Evrope, kar potrjujejo tudi izsledki raziskave Pamele Waldron-Moore
v zaËetku 90-tih (1999: 56), ki je ugotovila, da politiËne in ekonomske spremembe (v
πestih dræavah: Madæarska, Poljska, »eπkoslovaπka, Rusija, Ukrajina in Litva) podpirajo
dobro izobraæeni, πiroko razgledani, mladi, moπki, urabanizirani in do doloËene stopnje
motivirani z razoËaranjem nad preteklo ekonomsko uËinkovitostjo dræave.
Kljub temu, da so æenske tudi v postsocialistiËnih druæbah ob zaËetku tranzicije
razpolagale z veËjo koliËino kulturnega kot ekonomskega kapitala,8 to ni prepreËevalo
mnogostranske marginalizacije æensk v teh druæbah, kar je zlasti oËitno na podroËju
politiËnega delovanja. Kot politiËni subjekti so bile skorajda izbrisane,9 ponekod pa
tudi skrajno omejene v uresniËevanju reproduktivnih pravic.10 Preprosto, kar jim je
bilo v “socializmu dano” s totalitarno dræavo, je treba ob demokratizaciji odvzeti.11
Tako se je ob lepem naliËju demokracije opraviËila mizoginija, ki pa je ostajala na ravni
izraæenih ciljev tranzicije sorazmerno zakrita in olepπana z (laæno, æenskam prijazno)
zahtevo po vrnitvi v normalno naravno stanje.
Kljub razlikam med posameznimi dræavami je (bila) zahteva po redomestifikaciji
æensk skupna znaËilnost vseh postsocialistiËnih druæb, zaradi Ëesar jih kritiËne
raziskovalke oznaËujejo kot konservativne (npr. Siemienska, 1993: 13; Novikova, 1994:
10; Petrova, 1994: 269). V tem oziru so postsocialistiËne druæbe v svojem bistvu podobne
razvitim, zato lahko verjamemo ugotovitvam, da socializem ni bistveno spremenil
vrednotne usmeritve, ali da “vzhodne dræave niso bolj liberalne kot zahodne” (©tebe,
1999: 253), oziroma, da socialistiËni sistem ni bil bistveno bolj uspeπen v spodkopavanju
tradicionalnih staliπË o vlogi spolov kot liberalni demokratiËni (Braun et al., 1994).
Takπna spoznanja lahko upoπtevamo kot dokaz za trdoæivost in mnogodimenzionalnost
androcentrizma, kar potrjujejo tudi mnogi izsledki raziskav v razvitih demokratiËnih
druæbah.
Univerzalna kljuËna znaËilnost druæb v 90-tih letih 20. stoletja je, da dinamiki
vstopanja æensk v javni prostor ne sledi vstopanje moπkih v zasebni prostor (Mueller,
1998: 331). To spodbujajo tudi strukturno doloËeni naËini (plaËanega) dela, ki temeljijo
Postsocializem in androcentrizem
14 DR, XVI (2000), 34-35: 9-30
na pojmovanju “poroËenega moπkega brez druæinskih obveznosti”, kar se konËno kaæe
tudi v sorazmerno majhnih razlikah med razvitimi dræavami v deleæih poroËenih moπkih
pri opravljanju gospodinjskega dela: po Baxter in Kane (1995: 196) opravijo moπki na
©vedskem pribliæno 27% vseh gospodinjskih opravil, v ZDA, Kanadi, Norveπki in
Avstraliji pa pribliæno 22%. Zato prihaja pri moπkih do nasprotja med njihovimi
prepriËanji in tem, kar resniËno delajo, vendar tega ne razumejo kot konfliktno, medtem
ko gre pri veËini æensk za konfliktnost med tistim naËinom æivljenja, ki ga æelijo in tem,
ki ga resniËno skuπajo (Mueller, 1998: 331).
Ob temeljni podobnosti glede vsebnosti androcentrizma med postsocialistiËnimi in
utrjenimi demokratiËnimi (kapitalistiËnimi) druæbami pa je razlika med njimi predvsem
v stopnji institucionalnega nadzora nad tem pojavom in v strategiji sistematiËnega
naËrtnega odpravljanja androcentrizma. Ta razlika omogoËa sprevrnjenost: medtem ko
je v 80-tih in 90-tih letih 20. stoletja vpraπanje spolne neenakosti v razvitih (kapitali-
stiËnih) druæbah æe priπlo v ospredje12 javnega govora in neposrednega druæbenega
urejanja (Jogan, 1992; Jogan, 1999), se je v mnogih postsocialistiËnih okoljih zanimanje
za to problematiko vnaprej potiskalo na obrobje s sklicevanjem na “razvite” druæbe.
»eprav so med posameznimi postsocialistiËnimi dræavami velike razlike, je ta tendenca
oËitna povsod, tudi v slovenskih okoliπËinah.
4. Slovenija: tranzicija, rekatolizacija in redomestifikacija
Pri obravnavi spolne neenakosti in tranzicije v slovenski druæbi je potrebno upoπtevati
nekatere posebnosti, ki izhajajo iz njenega delno “netipiËnega” poloæaja v primerjavi z
drugimi socialistiËnimi druæbami. Spreminjanje druæbene strukture se je zaËelo na
politiËnih in ekonomskih temeljih, ki so se zlasti v 80-tih æe opazno oddaljili od tistega
tipa socializma, ki je veljal kot “pravi”. Postopno demokratiziranje politiËnega æivljenja
je potekalo v ekonomskih okoliπËinah, ki so pogosto delovale stresno (obËasno pomanj-
kanje razliËnih dobrin za vsakdanje æivljenje), vendar je kljub temu veËina prebivalcev
æivela sorazmerno ugodno, predvsem pa je bila zagotovljena socialna varnost (moænost
izobraæevanja, zdravljenja, itd.).
Zamenjava enostrankarskega politiËnega sistema z veËstrankarskim (1990) in
sistematiËno vpeljevanje trænega gospodarstva pa nista pomenila nadaljevanja
prizadevanj za odpravljanje spolne neenakosti in za utrjevanje egalitarizma nasploh.
Nasprotno, institucionalno vzpostavljeni temelji za usklajevanje poklicnega (plaËanega)
dela æensk z druæinskimi obveznostmi (vrtci, domovi za ostarele,itd.) so postali predmet
zelo ostrega kritiziranja.
KritiËno javno presojanje socializma in opraviËevanje tranzicije v Sloveniji je
potekalo po vzorcu, ki je edinstven in vreden omembe, saj gre za “sestavljeno sprevr-
njenost” oziroma za dvakratno dehistorizacijo: v Ëasovno horizontalnem in v Ëasovno
vertikalnem vidiku.13 Kot aktualne navezne (primerjalne) druæbe namreË nastopajo
razvite demokracije oËiπËene negativnih strukturnih uËinkov (in pozitivnih ukrepov za
odpravljanje diskriminacije) na eni, na drugi strani pa slovenska socialistiËna druæba,
Maca Jogan
15DR, XVI (2000), 34-35: 9-30
bolje njena predelana podoba, v kateri je model (samoupravnega) socialistiËnega razvoja
Slovenije izenaËen z realsocialistiËnim. Za zgodovinsko primerjavo znotraj slovenske
druæbe pa nastopa dvostopenjska preteklost: (bliænja) socialistiËna in (bolj odmaknjena)
predsocialistiËna - spet v oËiπËeni podobi; pri socialistiËni stopnji so izkljuËene pozitivne
pridobitve, pri predsocialistiËni pa negativne znaËilnosti, ki zadevajo veËinsko
populacijo.
Sploπna teænja po redomestifikaciji æensk v postsocialistiËnih druæbah se je v
Sloveniji pokazala tako na duhovni kot na Ëisto predmetni ravni. Na prvi ravni se je
najbolj oËitno izraæala povezano s teænjami po rekatolizaciji,14 najpogosteje v zahtevah
po moralni prenovi druæbe. Druæba naj bi bila pod vplivom (nemoralnega) marksizma
v socialistiËni preteklosti priπla do moralnega razsula, ki ga lahko odpravi le vrnitev
prave morale v javno æivljenje, to pa je edinole sklop moralnih zapovedi, ki izhajajo iz
druæbenega nauka katoliπke cerkve. “Tako se tudi etika in morala ponovno vraËata v
naπe javno æivljenje in v politiko... DemokratiËne spremembe v naπi domovini so konËno
ustvarile ozraËje za boljπe sprejemanje in razumevanje druæbenega nauka Cerkve”, je
poudaril A. Stres (1991: 11, 12). Podobne razlage o odreπujoËi pravilni moralnosti
sreËamo æe v prvem valu rekatolizacije na Slovenskem (konec 19. in zaËetek 20. st.),
zato je mogoËe razumeti sodobno rekatolizacijo tudi kot restavracijo.15 To je oËitno
tudi pri obravnavi posebnega poloæaja æensk v sodobni druæbi.
“VraËanje prave morale” je neloËljivo povezano tudi z vraËanjem “pravega
dostojanstva” æenskam, takπnega, ki ne bi bilo v nasprotju z njihovo pravo naravo in ki
bi zaustavilo “pomoæenje” æensk.16 Tako so (bila) opraviËena - kot edino prava in
æenskam prijazna - prizadevanja za odpravo (nemoralne in po teh razlagah æenskam
neprijazne) socialistiËne prakse, ki da je z zaposlovanjem æensk naredila druæino za
“najveËjega muËenca” sodobnosti, itd. Dejansko pa se je tako vraËala tudi mizoginija
in prikrito opraviËevanje diskriminacije æensk; “stoletja trajajoËi difamacija in
diskriminacija æensk” pa sodita - po oceni profesorja za zgodovino cerkve G. Denzlerja
(1997: 337) - “k najbolj æalostnim poglavjem v zgodovini katoliπke cerkve”.
Vsebinsko polnenje demokracije s prikrito mizoginijo je poveËevalo svojo privlaËnost
s poudarjenim primerjanjem med “nekoË”, ko slovenski narod πe ni πtevilËno nazadoval,
in “sedaj”, ko je zaradi moralnega razsula in razkroja druæine obsojen na izumrtje.
“NekoË” pomeni predsocialistiËno obdobje, “sedaj” pa socialistiËno in delno æe
postsocialistiËno, kolikor so v zadnjem πe znaËilnosti socialistiËne urejenosti, ali
preprosto, kolikor πe gre za “kontinuiteto”.17 Veliko odgovornost za (narodov obstoj
bistvene) negativne pojave pa leæi na æenskah. Poleg zgodovinsko preskuπene institucije
utrjevanja spolne (in razredne) neenakosti - RKC zagovarjajo takπna staliπËa v javnosti
pripadniki tistih strank, ki so (bile) blizu RKC, zlasti Slovenski krπËanski demokrati.
»eprav ta vrsta duhovnega “pribliæevanja” Evropi ni (bila) edina in Ëeprav je
sekularizacija kljub zastoju v 80-tih in v zaËetku 90-tih let æe postala oËiten mnoæiËni
pojav,18 bi vendarle sorazmerno stalno ponavljanje potrebe po moralni prenovi
(rekatolizaciji), Ëe drugega ne, lahko vplivalo na nastajanje oziroma poveËevanje obËutka
krivde pri prizadetih osebah predvsem æenskega spola; ta obËutek je tako in tako (bil)
latentno navzoË pri mnogih æenskah. Ne glede na stopnjo subjektivne prizadetosti je v
Postsocializem in androcentrizem
16 DR, XVI (2000), 34-35: 9-30
zunanjem pomenskem svetu obviselo breme, ki je lahko povzroËalo napetosti bodisi
Ëisto psihiËne narave, bodisi bolj materializirane. Obremenjevanje æensk se namreË ni
ustavilo na duhovni ravni (medijske produkcije), temveË se je opredmetilo v zahtevah
po spreminjanju nekaterih temeljnih institucionalno varovanih okoliπËin za svoboden
obstoj posameznice/ka.
Najprej se je to pokazalo v jasno izraæeni teænji po kontroli æenskih reproduktivnih
zmogljivosti; v Ëasu priprave ustave samostojne dræave Slovenije (1990, 1991) v
zahtevah po odpravi ustavno (1974) doloËene pravice do svobodnega odloËanja o rojstvu
otrok. PronatalistiËna usmeritev, ki jo je RKC (vesoljna in slovenska) v drugi polovici
20. stoletja neprekinjeno zagovarjala, se je jedrnato izraæala v zahtevi po odpravi splava.
Boj RKC zoper pravico do splava temelji na redukcionistiËni predpostavki, po kateri so
vse umetne kontraceptivne metode za uravnavanje rojstev izenaËene s splavom.19
OdloËna javna nasprotovanja takπni krËitveni praksi so bila v Sloveniji æe v 60-tih in
70-tih letih,20 v 90-tih pa so se - ob neposredni groænji s posegom v temeljne Ëlovekove
pravice æenske - πe okrepila in pomnoæila. Boj za ohranitev ustavne pravice do svobode
v reproduktivnem obnaπanju, ki je zdruæil (tudi politiËno strankarsko) razliËne æenske
organizacije in skupine, je bil uspeπen - ta temeljna pravica (in moænost njenega
uresniËevanja) je ostala v Ustavi RS.
Ob boju za ohranitev te pravice se je pokazalo, da (v procesih tako privlaËne
demokratizacije) v okoliπËinah zgodovinsko utrje(va)ne androcentriËne kulture, druæbene
strukture in organizacije vsakdanjega æivljenja nobena pridobljena pravica prikrajπanega
spola ni trdna, samoumevna in tudi ne dana. Ohranjevanje pridobljenih pravic zahteva
stalno budnost in tudi ohranjevanje zgodovinskega spomina na naËin pridobitve. Tega
dvojega pa je bilo ob zaËetku tranzicije v Sloveniji premalo. RazliËni drugi poskusi in
procesi redomestifikacije æensk pa so poskrbeli, da se je to spoznanje zaËelo razvijati,
krepiti in ponotranjati; kot moremo sklepati na podlagi izraæenih teæenj v 90-tih, se bo
to dogajalo tudi v prihodnje.21
Na podlagi te zgodovinske kolektivne (æenske) izkuπnje, ki je brez dvoma izraæala
tudi (vsaj) najmanjπi moæni skupni imenovalec kolektivne zavesti, lahko - za slovenske
razmere - le s pridræki sprejmemo ugotovitev, da so bile v socialistiËnih druæbah liberalne
vrednote “samo manifestna ideologija...” in da staliπËa glede spolnih vlog “niso bila
produkt nikakrπnih bojev” (©tebe, 1999: 245). Za slovenske razmere lahko na podlagi
oprijemljivih dejstev trdim, da tako v (bliænji in daljni) preteklosti kot v tranzicijskem
obdobju æe obstajata tudi kolektivna zavest (seveda diferencirana glede na socialni
poloæaj) in kolektivna izkuπnja (na podlagi mnogih individualnih), ki sta plod -
institucionalnih in neinstitucionalnih organiziranih in posamiËnih delovanj æensk.22
Morda bi lahko kot enega od dokazov za to oceno upoπtevali tudi podatek
(mednarodnega raziskovanja zaupanja v institucije v desetih srednje in vzhodnoevropskih
dræavah 1995), da je v Sloveniji zaupanje v æenska gibanja daleË najviπje v primerjavi
z drugimi tranzicijskimi dræavami (Toπ, 1999a: 243).23 To zaupanje pa je gotovo tudi
posledica posebnosti v ustvarjanju materialnih temeljev za usklajevanje delovne in
druæinske vloge æensk, ki Slovenijo razlikujejo od “trdega” tipa socialistiËnih druæb.
Zelo preprosto: v Sloveniji se je “druæbene servise” (npr. vrtce, zdravstvene domove,
Maca Jogan
17DR, XVI (2000), 34-35: 9-30
domove za ostarele) v Ëasu samoupravnega socializma veËinoma gradilo s samopri-
spevkom, torej z neposrednim vlaganjem denarja iz osebnih dohodkov prebivalstva.24
Torej te ustanove v mnogih primerih nikakor niso (ali pa v glavnem niso) neko “darilo
dræave”. In tudi odloËitve za samoprispevek niso nastale po neki evolucijski naravni
poti, temveË v demokratiËnih postopkih izrekanja (in prerekanja) ter prepriËevanja na
(posebnih) zborih krajanov (dræavljanov). In πe en moment je vreden omembe: v teh
procesih sta bila udeleæena oba spola, torej ni πlo le za neko izolirano delovanje æensk
in tudi ne za pritisk “od zgoraj”, temveË za referendumsko odloËanje.
To kolektivno izkuπnjo 70-tih in delno 80-tih let, ki je bila “ideoloπko” opraviËena
in podprta z naËelom o “druæbeno odgovornem starπevstvu”, je treba upoπtevati pri
obravnavi tranzicije na Slovenskem, kajti po eni strani je πlo za (“malo”) πolo demokra-
tiËnega urejanja skupnih razmer za æivljenje pripadnikov druæbe, po drugi se je v tem
procesu - in statu nascendi - uresniËevalo naËelo, ki ga konec 90-tih postavljajo kot
vodilo najviπja politiËna telesa zdruæujoËe se Evrope, namreË sodelovanje obeh spolov
v uresniËevanju naËela enakih moænosti na vseh ravneh in podroËjih.25
Verjetno ni nakljuËje, da je - po podatkih mednarodne raziskave o religioznosti in
odnosu do cerkve v desetih tranzicijskih dræavah - 1997 veË kot polovica (56,6%)
respondentov v Sloveniji menila, da je bilo obdobje od 1945 do 1990 Ëas, ko so bili
ljudje najbolj sreËni (Flere, 1999: 127). Zlasti v zadnjih dveh desetletjih tega obdobja
se je Slovenija pribliæevala (socialnodemokratskemu) skandinavskemu tipu zagotavljanja
socialne blaginje in druæbenih okoliπËin za odpravljanje diskriminacije po spolu. S
tranzicijskimi spremembami se je zaËela poveËevati vrzel, kajti skandinavska strategija
za doseganje veËje enakosti spolov se krepi in je vedno bolj natanËna in usklajena,26 v
slovenskih okoliπËinah pa jo v 90-tih ogroæa krepitev androcentrizma.
5. Spolno neenako zadovoljstvo s tranzicijo in radikalizacija
»eprav tranzicija v Sloveniji ni potekala v skladu s “πok terapijo” (Javornik, 2000:
9), je mogoËe govoriti o tranzicijskem πoku, ki je z rahljanjem sistema socialne varnosti
prizadel veËino prebivalstva. Ob legalizaciji kapitalistiËne ekonomije so zlasti
spremembe v zaposlovanju27 vplivale tudi na poveËevanje socialne neenakosti in
revπËine. Od sredine 80-tih let se je obËutno poveËala vrzel med najviπjimi in najniæjimi
dohodki, tako so bogati postali πe bogatejπi, revni pa πe revnejπi.28 Razmerje med
povpreËnimi dohodki 10% zaposlenih z najniæjimi dohodki ter 10% zaposlenih z
najviπjimi dohodki je bilo leta 1984 1:3,5, leta 1990 je bilo 1:5, leta 1996 pa æe 1:6,5
(Hafner-Fink, 1999: 179, 180). V tem obdobju je ostajal deleæ zaposlenih, katerih
dohodek je bil pod povpreËjem dohodka na zaposlenega, skoraj nespremenjen in visok:
leta 1984 je 61,8% vseh zaposlenih imelo takπen dohodek, leta 1990 62,6% in leta 1996
61,6%).
Mednarodni primerjalni podatki kaæejo, da slovenski anketiranci moËno obsojajo
prevelike dohodkovne razlike v druæbi in da æelijo posredovanje dræave pri zagotavljanju
blaginje prebivalstva (Hanæek, 1999: 87). Kot kaæejo rezultati raziskave SJM 1996/1
Postsocializem in androcentrizem
18 DR, XVI (2000), 34-35: 9-30
(Toπ, 1999: 634), so moËnejπi vlogi dræave bolj naklonjene æenske kot moπki: tako npr.
85% æensk in 80,3% moπkih meni, da bi morala dræava biti v celoti ali delno odgovorna
za zagotavljanje delovnega mesta “za vsakogar, ki hoËe delati”.29
Kot odgovor na poveËevanje socialnih razlik se je poveËalo πtevilo ljudi, ki
zagovarjajo egalitaristiËno (enakostno) usmeritev: po raziskavi SJM se je leta 1984
62,6% anketirancev strinjalo s staliπËem, da je treba zmanjπati razlike v dohodkih, leta
1996 pa 72,9% (Hafner-Fink, 1999: 180). Zanimivo pa je, da je bilo leta 1990 tako
usmerjenih le 51,9% anketirancev, kar moremo povezovati z brezobzirno kritiko
enakostne usmeritve v socializmu v 80-tih in z enostranskim produciranjem upov o
bistveno boljπem æivljenju (ki naj bi ga prinesla træno gospodarstvo in liberalizacija),
vkljuËno z vrnitvijo æensk tja, kamor po “naravi” sodijo.
V Ëasu tranzicije se - ob poveËani socialni neenakosti, poveËani brezposelnosti (ki
je najbolj prizadela æenske z najniæjo stopnjo izobrazbe ‡ Hanæek, 1999: 93) ter manj
varnem zaposlovanju, ob zmanjπanih moænostih za reπevanje stanovanjskega vpraπanja
(zlasti za mlade druæine - Jogan, 1998: 80-81) - poveËujeta negotovost in strah pred
prihodnostjo. V Ëasu tranzicije se æenske kot iskalke zaposlitve sreËujejo celo s prej
manj znanimi omejitvami in zahtevami, ki so pogosto v nasprotju z veljavno zakonodajo
- npr. odpuπËanje v primeru zanositve, ipd. Zato gotovo ni nakljuËje, da je za æenske
brezposelnost veliko bolj pereË in prednosten problem kot za moπke, kar kaæejo rezultati
raziskave SJM 1996/1 (Toπ, 1999: 631). Kot prvi problem od dveh, ki se “osebno zdita
v tem trenutku za Slovenijo najbolj pereËa” je brezposelnost navedlo 42,6% æensk in
(le) 27% moπkih.30
Da æenske bolj obËutijo negativne posledice tranzicije, je mogoËe sklepati iz
razporeditve odgovorov na vpraπanje (vpraπanje 1.03/a v raziskavi SJM 1996/1) “kako
æivijo ljudje” v primerjavi z razmerami ob osamosvojitvi: da æivijo (dosti) slabπe, je
menilo 50,7% æensk in 46,5% moπkih; da æivijo (dosti) bolje, pa je menilo 20,9% moπkih
in 14,6% æensk. Æenske prevladujejo tudi v negativni oceni glede moænosti imeti in
preæivljati otroke v raziskavi SJM 1997/3 (Toπ, 1999: 782): da je danes “dosti slabπe”,
kot pred petimi leti oz. ob osamosvojitvi, meni 20,3% æensk in 13,6% moπkih; v merjenju
v letu 1996 (SJM 1996/1, vpraπanje 1.03) je bilo takπnega mnenja 15% æensk in 10,7%
moπkih.
Zaradi tega je tudi stopnja navduπenja nad prvimi petimi leti razvoja v samostojni
Sloveniji pri æenskah obËutna niæja, kot pri moπkih. Po podatkih raziskave SJM 1996/
1 (Toπ, 1999: 630, vpraπanje 1.01) je (zelo) navduπenih 44,7% moπkih in 33,5% æensk.
Podobno je z obËutkom osebne sreËe, ki je (po podatkih SJM 1996/1, vpraπanje 1.08)
manj zaznaven pri æenskah kot pri moπkih (na negativnem delu lestvice - torej, da /
sploh ali preteæno/ niso sreËni - je 42,6% æensk in 32,3% moπkih). Verjetno bi lahko
korenine za takπno spolno neenako izraæanje navduπenja iskali v (moralni in materialni)
nadobremenjenosti æensk z druæinsko vlogo (bodisi realno, bodisi potencialno).
Nadobremenjenost æensk z neplaËanim delom pa ni vplivala na to, da bi æenske kot
ideal gojile le vlogo matere in gospodinje: nasprotno, kot kaæejo raziskave, sta pri
absolutni veËini æensk (praktiËno enako tudi pri moπkih) vrednoti delo in druæina uvrπËeni
na prvo mesto. Tako je mednarodna raziskava vrednot 1992 (Toπ, 1992) razkrila, da je
Maca Jogan
19DR, XVI (2000), 34-35: 9-30
za 96,9% odraslih moπkih in æensk delo zelo ali precej pomembno, druæina pa je zelo
ali precej pomembna za 96,9% æensk in za 95,5% moπkih. Vsebina pomembnosti pa
spolno ni enaka: medtem ko druæina moπke preteæno razbremenjuje, æenske v glavnem
obremenjuje. Verjetno lahko tudi v tem dejstvu iπËemo ozadje za spolno neenako
sprejemanje oziroma zavraËanje enoredniπke (“one-bread-winner”) ideologije, ki v 90-
tih ni veË vodilna ideologija.
StaliπËe o moπkem kot glavnem skrbniku druæine je v Sloveniji æe postalo manjπinsko:
po raziskavi SJM 1993 s staliπËem “Naloga moæa v zakonu je, da sluæi denar, naloga
æene pa, da skrbi za dom in druæino” ni soglaπalo 42,5% vseh odraslih respondentov, v
letu 1998 pa 52,0% (Toπ, 1999: 288, 828). »e primerjamo podatke raziskovanj iz zaËetka
90-tih (Jogan, 1994b: 264-265) s podatki iz konca tega desetletja, lahko ugotovimo, da
se je postopno krepila radikalizacija in enakostna usmeritev pri moπkih in pri æenskah,
da pa je obËutno moËnejπa pri æenskah. Tako je npr. s tem staliπËem soglaπalo ali moËno
soglaπalo po podatkih SJM 1991/2 44,4% moπkih, v SJM 1993/2 41,5% in v SJM 1998/
1 36%. Pri æenskah pa so ustrezni deleæi: 36,8%, 38,4% in 23,8%. Podobno spolno
razliko opazimo tudi pri zavraËanju enoredniπke ideologije, saj z omenjenim staliπËem
leta 1991 ni soglaπalo ali sploh ni soglaπalo 35% moπkih, leta 1993 38,5% in leta 1998
45,9%. O moËnejπi radikalizaciji æensk govorijo ustrezni deleæi zanje: leta 1991 44,2%,
leta 1993 45,9% in leta 1998 57,9%. Verjetno lahko upraviËeno domnevamo, da je
spolno neenako poslabπevanje razmer v 90-tih prispevalo tudi k veËji radikalizaciji
æensk.
Vzroki za veËje nelagodje pri æenskah so verjetno tako veËje psihiËne obremenitve
æensk v zunanjem okolju kot v druæini. Vloga druæine kot (tradicionalno pomembnega)
blaæilca in predelovalca napetosti in negotovosti, ki jih poraja javno obmoËje, se je
namreË v Ëasu tranzicije poveËala (kljuËno terapevtsko vlogo v druæini pa imajo matere).
Kljub poveËanim redomestifikacijskim pritiskom na æenske od zunaj, pa se v 90-tih ni
poveËal obËutek krivde pri æenskah (Ëeπ da so “zatajile”), medtem ko je pri moπkih
opazen nastavek za nasprotno tendenco.
To sklepanje lahko utemeljimo s podatki o (ne)strinjanju s staliπËem “Gledano v
celoti, druæinsko æivljenje trpi, kadar je æena polno zaposlena” (SJM 1991/2, vpraπanje
4.08b; SJM 1998/1, vpraπanje R49). Pri æenskah je opazno zniæanje deleæa tistih, ki
soglaπajo ali moËno soglaπajo s tem staliπËem od 66,5% leta 1991 na 58,3% v letu
1998; ustrezna deleæa pri moπkih sta: 69,6% in 66,4%. Hkrati je opazno poveËanje
deleæa tistih æensk, ki ne soglaπajo ali sploh ne soglaπajo s tem staliπËem od 17,5% leta
1991 na 24,4% leta 1998; ustrezna deleæa za moπke sta 18,3% leta 1991 in 14,8% leta
1998.
Prihodnja raziskovanja bodo pokazala, ali se bo pri moπkih tendenca slabitve zavra-
Ëanja tega staliπËa nadaljevala. Vsaj hipotetiËno pa moremo reËi, da bo smer te tendence
odvisna od institucionalne podpore poveËevanju spolno simetriËne delitve dela na vseh
podroËjih in na vseh ravneh (oziroma od institucionalnega zaviranja). Morebiti pa tiËi
vsaj del razlogov za zmanjπanje zavraËanja staliπËa o prizadetosti cele druæine pri moπkih
tudi v tem, da zaradi sploπnega poslabπanja razmer za veËino pripadnikov in posebej za
Postsocializem in androcentrizem
20 DR, XVI (2000), 34-35: 9-30
æenske, morajo (ali bi morali) prevzemati veËji del gospodinjskega in druæinskega dela
na svoja ramena, za kar pa ni posebej velikega zanimanja.
Da obstaja v zasebnosti najveËja neenakost v obremenitvi in da se (zelo) poËasi
odpravlja asimetriËna obremenitev z gospodinjskimi in druæinskimi opravili, je veËno
zelena globalna melodija, dobro znana po celem svetu. To potrjujejo tudi podatki za
slovenske razmere v 90-tih. Na vpraπanje “Ali ste vi tista oseba, ki v vaπem gospodinjstvu
opravlja domaËa opravila - kot na primer likanje, kuhanje, pranje in drugo?” v SJM
1997/3 (Toπ, 1999: 788, vpraπanje 2.03) so moπki in æenske odgovarjali takole:
- da, v glavnem to postorim jaz: 6,2% moπkih in 65,1% æensk;
- ne, to postori nekdo drug: 70,0% moπkih in 9,1% æensk;
- to v enakem deleæu postoriva jaz in πe nekdo drug: 23,9% moπkih in 25,9% æensk.
Za dobro polovico moπkih je po podatkih iste raziskave (vpraπanje 2.01/b) obstojeËe
stanje (vsakdanji model “politike razlik”) sprejemljivo, o Ëemer moremo sklepati na
podlagi odgovorov na vpraπanje “Zamislite si, da bi lahko sami odloËali o tem, koliko
Ëasa boste namenili posameznim stvarem. Katerim od navedenih stvari bi æeleli nameniti
veË Ëasa kot doslej, katerim manj, in katerim enako?”: 53,3% moπkih bi domaËim
opravilom namenil enako (malo) Ëasa kot doslej, 36,2% pa nekaj ali dosti veË Ëasa.
Glede na to, da se obËasno sliπijo razlage, kako æenske ne pustijo moπkih k domaËim
opravilom, je treba omeniti, da bi pa kar solidno πtevilo æensk rado namenilo nekaj ali
dosti manj Ëasa tem opravilom - 15,1% (mimogrede: in 8,1% moπkih).
Utrjene predstave o delitvi domaËega dela so izredno moËno ukoreninjene v vsakdanji
praksi in delujejo tudi takrat, kadar so zunanje okoliπËine toliko spremenjene, da bi
lahko priπlo celo do popolnega zasuka v vlogah moπkega in æenske. Tako je manjπa
raziskava (Gaberπek, 1997) pokazala, da brezposelni oËetje niso pripravljeni prevzeti
veËjega (oziroma sploh nikakrπnega) dela gospodinjskih opravil tudi v primerih, kadar
je edina in glavna skrbnica druæine æena - mati.
Kljub oËitni razliki v obremenjenosti z domaËim delom pa je pri æenskah izrazitejπa
nagnjenost do dela zunaj doma kot pri moπkih, kar kaæejo podatki iz raziskave SJM
1997/3 (Toπ, 1999: 787, vpraπanje 2.02/b). Tako se strinja ali v celoti strinja s staliπËem
“Rad bi hodil v sluæbo, tudi Ëe ne bi potreboval denarja” 47,1% æensk in 35,0% moπkih;
nasprotno pa se ne strinja ali se sploh ne strinja s tem staliπËem 47,6% moπkih in 34,6%
æensk. Gotovo tudi ni nakljuËje, da se veË æensk kot moπkih (po podatkih iste raziskave,
vpraπanje 2.02/c) v celoti strinja s staliπËem “delo je Ëlovekova najpomembnejπa
dejavnost”: 47,3% æensk in 40,9% moπkih.
Kot kaæejo raziskave SJM v 90-tih je na Slovenskem veËina æensk (in relativno
nekoliko manjπa veËina moπkih) prepriËanih, da je “biti zaposlena za æensko najboljπi
naËin, da doseæe neodvisnost”: po podatkih SJM 1992/1 (vpraπanje 1.56e ‡ Jogan, 1994b:
268) soglaπa ali moËno soglaπa s tem staliπËem 69,7% æensk in 60,3% moπkih. V takπni
usmeritvi pa nikakor ni mogoËe gledati “ostankov” (ideoloπke prisile) socializma, saj
odkrivajo podobno usmeritev raziskovalci/ke tudi v drugih okoljih v Evropi (npr. K.
Gottschall, 1989: 40, v ZRN; H. Bradley, 1998: 283, v VB, itd.). V ekonomski
samostojnosti, ki jo nudi poklicno delo, vidi veËina æensk v sodobnosti temelj za svojo
Maca Jogan
21DR, XVI (2000), 34-35: 9-30
neodvisnost in za odpravljanje podrejenosti drugemu spolu (kljub temu, da so prevla-
dujoËi vzorci zaposlovanja v plaËanem delu πe vedno preteæno moπki). Kako (in ali) se
bodo spreminjali ti vzorci je odvisno tudi od æenske udeleæbe v politiËnem odloËanju.
Za vse tranzicijske druæbe je v 90-tih znaËilna naslednja tendenca: kolikor teæji je
(bil) poloæaj æensk, toliko manjπe so (bile) moænosti, da bi njihovi problemi postali
javni in politiËno pomembni, saj so bile v politiËnem odloËanju (tako na dræavni kot na
lokalni ravni) praktiËno potisnjene na obrobje.31 Zmanjπanje udeleæbe æensk v politiËnem
delovanju pa ne pomeni, da bi se zmanjπalo zanimanje æensk za politiko ali celo, da bi
politika sploh ne zanimala æensk. Raziskava konec 80-tih (Ule, 1990: 17) je pokazala,
da se je le 3,3% anketiranih æensk strinjalo s stereotipno trditvijo, “da æenske niso
sposobne za politiko” in 7,7%, da je “politika stvar moπkih”. Da se æenske zanimajo za
politiko, da niso apolitiËna bitja, je pokazalo tudi raziskovanje SJM 1995 (vpraπanje
117), saj je na vpraπanje “V kolikπni meri vas zanima politika?” 48,6% moπkih in 39,8%
æensk odgovorilo “me zanima”, da jih ne zanima, je menilo 20,3% moπkih in 24,7%
æensk, in da jih malo zanima 30,9% moπkih in 35,3% æensk (AndrejaπiË, 2000: 130).
Treba pa je poudariti, da obstaja razlika med spoloma v podroËju zanimanja za
politiËne zadeve, saj æenske bolj zanimajo vpraπanja, ki so povezana s socialno varnostjo,
kar kaæejo rezultati raziskave SJM 1998/2. Na vpraπanje (1.05), Ëemu bi vlada morala
nameniti veË ali manj denarja, je veË æensk kot moπkih odgovorilo, da zdravstvu in
pokojninam (AndrejaπiË, 2000: 129). Razlika med spoloma se kaæe tudi v trdnosti staliπË,
saj po rezulatatih raziskave SJM 1997/1 (vpraπanje 1.18) veË æensk (29,4%) kot moπkih
(22,9%) po razpravah s partnerjem ohrani svoje staliπËe, Ëe imata razliËna staliπËa
(AndrejaπiË, 2000: 135).
Ali bodo problemi, ki bolj bremenijo æenske kot moπke, postali sploπno pomembni,
pa ni odvisno le od pripravljenosti in zainteresiranosti æensk, temveË v veliki meri
predvsem od moπkih, ki kot veËinski razpolagalci z druæbeno moËjo z razliËnimi ukrepi
lahko spodbujajo ali pa zatirajo glas æensk v politiËnem delovanju. PoveËevanje druæbene
moËi æensk in zmanjπevanje neenakosti po spolu je v zaËetku 21. stoletja torej odvisno
predvsem od reπitve “moπkega vpraπanja”, kot so prepriËani zlasti nekateri (skandinavski)
teoretiki.32
6. Sklep
Tranzicijske spremembe v 90-tih v slovenski druæbi so (razmeroma grobo in nazorno)
pokazale, da (v preteæno πe vedno institucionalno podprtem androcentrizmu) nobena
socialna in ekonomska pravica, katere uresniËevanje je (bilo) usmerjeno k zmanjπevanju
socialne neenakosti in k odpravljanju diskriminacije po spolu, ni tako utrjena in toliko
institucionalno celostno varovana, da bi (æe) veljala kot samoumevna in trajna.
OptimistiËna (in zavajajoËa) priËakovanja o hitrem izboljπanju kakovosti æivljenja, ki
so temeljila na dehistoriziranih podobah razvite demokratiËne (kapitalistiËne) druæbe
na eni ter (real)socialistiËne druæbe na drugi strani, so se æe v zaËetku prehodnega
desetletja pokazala kot teæko uresniËljiva pri veËini prebivalcev obeh spolov.
Postsocializem in androcentrizem
22 DR, XVI (2000), 34-35: 9-30
PoveËanje socialne negotovosti in neenakosti, ter oËitne teænje po redomestifikaciji
æensk so tudi na Slovenskem prispevale k poveËanju posredne in/ali neposredne
materialne in moralne nadobremenjenosti (veËine) æensk tako v javnem kot v zasebnem
obmoËju delovanja. Negativne uËinke sprememb so (zlasti kot matere) namreË
predelovale in blaæile predvsem æenske (veËinskih druæbenih plasti). Zato verjetno ni
nakljuËje, da se pri njih bolj oËitno kot pri moπkih kaæe viπja stopnja kritiËnosti v
ocenjevanju doseækov tranzicije, tendenca poveËevanja egalitaristiËne usmeritve in
radikalizacije, kljub objektivnemu poveËanju pritiskov h kulpabilizaciji pa se zmanjπuje
obËutek krivde.
Kako se bodo nakazane tendence krepile, je odvisno tako od notranjih kot (zlasti)
od zunanjih okoliπËin. Med notranjimi okoliπËinami je vsekakor pomembna doseæena
stopnja egalitaristiËne kolektivne zavesti, med zunanjimi pa je najpomembnejπe
prikljuËevanje Slovenije Evropski uniji. UresniËevanje strategije EU s poudarkom na
kompleksnem zagotavljanju okoliπËin za enake moænosti obeh spolov bo verjetno
prispevalo k okrepitvi erozije androcentrizma, ki jo je tranzicija (zaËasno) zaustavila.
OPOMBE
1. V razliËnih druæboslovnih vedah si zlasti v zadnjih dveh desetletjih 20. stoletja - v veliki meri
pod vplivom feministiËnega raziskovanja - prizadevajo, da bi se raziskovalci ozavestili o tej
in drugih pristranostih (npr. razredni, rasistiËni, ipd) ter da bi spremenili svoje delovanje.
Tako je npr. Ameriπka socioloπka asociacija æe 1980 izdala smernice za izogibanje seksistiËni
pristranosti, kmalu za tem je podobne smernice sprejela Kanadska socioloπka asociacija (glej
Eichler, 1997: 20).
2. Pri raziskovanju dejavnosti glede na razlikovalne doloËilnice spola in razreda si nekateri
sociologi pomagajo z Bourdieujevim konceptom “habitus” (tudi Frerichs, 2000), ki omogoËa
povezovanje strukturnih sestavin s subjektiviteto in razkriva temeljni vzorec delovanja in
obnaπanja. Preæetost razrednosti in spolne pripadnosti sem sama poskusila pojasniti s shemo,
pri kateri sem upoπtevala javno in zasebno obmoËje (Jogan, 1990: 98) ter
mnogodimenzionalnost strukturnega uËinkovanja na oblikovanje vzorcev osebnostne identitete
- subjektivitete (Jogan, 1994a).
3. S primerjalno analizo zveze med ekonomsko (ne)odvisnostjo in (ne)egalitarnostjo vrednotne
usmeritve v petih dræavah (ZDA, Kanada, Avstralija, ©vedska, Norveπka) sta J. Baxter in E.
Kane (1995) prepriËljivo pokazali, kakπne so razlike med posameznimi razvitimi
demokratiËnimi dræavami glede poloæaja æensk .
4. Margaret Jackson (1994: 185) na podlagi podrobnega prouËevanja feministiËne kritike (moπko
doloËene) konstrukcije spolnosti od 1850-1940 sklepa, da je “izzivanje patriarhalnih definicij
‘naravnega’ v mnogih ozirih sedaj tako teæko in nevarno, kakor je bilo v 19. stoletju.., “kajti
“moË za opredelitev tega, kaj je ‘naravno’, ostaja kljuËna za ohranitev moπke moËi in strukture
odnosov med spoloma.”. Avtorica tudi poudarja, da kadar se pojavijo groænje sistemu moËi,
se oblikujejo in πirijo teorije, ki opraviËujejo to moË in/ali pa dokazujejo, da sprememba ni
moæna, ali pa usmerjajo spremembe v smer, ki zagotavlja ohranjanje strukture moËi.
5. Raziskava Janeen Baxter in Emily W. Kane (1995: 195) je pokazala, da ima dræavna politika
glede enakosti spolov kljuËni zaviralni ali spodbujevalni uËinek v razvijanju æenske
neodvisnosti. Ta politika konËno vpliva tudi na razliko v plaËah, zato ni nakljuËje, da ima
Maca Jogan
23DR, XVI (2000), 34-35: 9-30
©vedska od vseh razvitih industrijskih dræav najmanjπo spolno razliko v plaËilu enakega ali
primerljivega dela (konec 20. stoletja).
6 . Najbolj razπirjena je (bila) trditev, da je socializem potisnil æenske v tovarne, da
jim je naloæil dvojno breme in da niso z “emancipacijo” niËesar pridobile, temveË
samo izgubile. Ob takπnih ocenah je nadvse upraviËeno vpraπanje, kakπen konkreten
predhoden zgodovinski poloæaj je rabil kot podlaga za presojo socializma (ki je bil
“pripoznan” kot oËitno æensko sovraæen, a prepleskan z ideologijo enakosti).
Odgovor je preprost: androcentriËno pristranska in za mnoæiËno ideoloπko rabo
utrjevana predstava o “pravem” mestu æensk nastopa kot podlaga za primerjavo z
realnim poloæajem v socializmu. Neprimernost (in tudi spolna pristranskost) takπne
metode je oËitna, ko se upoπteva poloæaj veËine æensk v 19. stoletju v deæelah
zahodne, srednje Evrope in Rusije (kot ga npr. prikazuje M. French, 1985: 310 -
veË o tem vpraπanju v Jogan, 1990: 2-5).
7. V tem okviru je znaËilno npr. urejanje porodniπkega dopusta na Madæarskem: od 1989 do
1992 so ob uvedenem triletnem porodniπkem dopustu zapirali jasli, potem so dopust ukinili,
niso pa ponovno odpirali jasli (v skladu z navodili Mednarodnega denarnega sklada), s Ëimer
so æenske prisilili, da so ostajale doma (Javornik, 2000: 21).
8. Ena od posledic mnoæiËnega izobraæevanja æensk v drugi polovici 20. stoletja je v razvitih
industrijskih druæbah odpravljanje podizobraæenosti in v zadnjem desetletju æe nastajanje
nadizobraæenosti æensk. Za ZR NemËijo je za 90-ta leta to potrdila P. Frerichs (2000: 57), ki
ugotavlja, da razpolagajo - glede na razredne razlike - æenske z relativno veË kulturnega kot
ekonomskega kapitala.
9. O Ëemer dovolj prepriËljivo govorijo deleæi æensk v parlamentih v posameznih dræavah po
volitvah v 90-tih (ki se gibljejo okoli 10%).
10. Najbolj znan je primer Poljske, kjer so 1993 (ob obilnem prizadevanju RKC) z zakonom
prepovedali prekinitev noseËnosti (splav).
11. VeËkrat zasledimo poenostavljene ocene, da je dræava v socializmu æenskam “dala” pravice
in razliËne ugodnosti in da se jim za to ni bilo treba boriti (npr. Braun et al., 1994: 38; ©tebe,
1999: 245). Takπna staliπËa se lahko pojavljajo, kadar se zanemarja zgodovinska dolgotrajnost
bojev za æenske pravice in se upoπteva samo ideoloπka in pravna znaËilnost dræave, ko je æe
bila razglaπena za socialistiËno. »e je v socialistiËnem sistemu bilo poudarjeno naËelo
enakopravnosti in so se zaËele ustvarjati okoliπËine za veËjo kakovost æivljenja (tudi) veËine
æensk, πe to ne pomeni, da bi to bilo darilo dobre volje oblastnikov. Izredno pomembno vlogo
je odigralo æensko gibanje v “prvem valu”.
Brez tako pomembnih teoretiËark in bork kot je bila npr. A. Kollontaj (v slovenπËini je
izπel prevod njenega dela leta 1982, Æenska v socializmu) in brez organiziranega æenskega
gibanja v carski Rusiji, na »eπkem (pred prvo svetovno vojno v okviru Avstro-Ogrske) itd.,
æenske ne bi dobile politiËnih in socialnih pravic. Vsaj za tiste dræave, ki sodijo v krog evropskih
postsocialistiËnih dræav, lahko trdimo, da so v njih potekali podobni boji kot v dræavah, ki
sodijo v 90-tih letih 20. stoletja v krog razvitih demokracij (npr. v letu 1897 je bil prvi kongres
Ëeπkih æensk; v Angliji je bila ustanovljena Nacionalna zveza druπtev za æensko volilno pravico;
v Belgiji mednarodni feministiËni kongres; leta 1905 je bila v Moskvi ustanovljena Zveza za
enake pravice æensk; itd. VeË o tem v delih: Sheila Rowbotham /1992/ Women in Movement,
ali Karen Offen /2000/ European Feminisms 1700-1950; za slovenske razmere Angela Vode
/1998/ Spol in upor).
Nastavki demokratiËnosti in androgine kulture, ki so bili vkljuËeni v æenska gibanja v
prvem valu, so bili v kasnejπem razvoju realsocializma skrËeni s totalitarno urejeno dræavo in
prevladujoËo kulturo androcentrizma, ki je univerzalna stalnica. Institucionalizacija nekaterih
æenskih pravic v teh dræavah in enostrankarska vladavina s poudarkom na nadrejenosti
Postsocializem in androcentrizem
24 DR, XVI (2000), 34-35: 9-30
razrednega vpraπanja v primerjavi z æenskim sta dejansko lahko prispevali k temu, da je bilo
æensko gibanje v drugem valu feminizma manj aktivno kot v zahodnih dræavah (Haller in
Hoellinger, 1994).
12. Poleg “tradicionalne” politike enakosti spolov gre v 90-tih za dopolnilno uresniËevanje
koncepta integracije naËela enakosti spolov (gender mainstreaming) na vseh podroËjih in na
vseh ravneh politike. Ta koncept se je prviË pojavil po tretji konferenci OZN za æenske (1985),
v Evropi pa se zlasti utrjuje preko srednjeroËnih (petletnih) programov dejavnosti Evropske
komisije za enake moænosti æensk in moπkih v 90-tih (veË o tem: Integracija naËela enakosti
spolov, Vera Kozmik (ur.); Ljubljana: Vlada Republike Slovenije, Urad za æensko politiko,
1998).
13. F. Engels je pisal Poloæaj delavskega razreda v Angliji “nach eigener Anschaung und
authentischen Quellen”. Podobno tudi sama piπem o tranziciji v Sloveniji po lastnem
opazovanju in na podlagi avtentiËnih virov. Nekatere vire sem omenjala v svojih Ëlankih, ki
so izπli v 90-tih, nekateri pa so tudi zapisani v prispevkih drugih avtoric v tej πtevilki
Druæboslovnih razprav. Ker je podrobna in mnogoplastna raziskava tega obdobja πe naloga
prihodnosti, se v tem prispevku omejujem na nekatere oËitne znaËilnosti “duha Ëasa” in
njegovih opredmetitev v vsakdanjem æivljenju.
14. Potreba po rekatolizaciji je (bila) povezana s poveËevanjem sekularizacije v veËini evropskih
dræav. “Rekatolizacija Evrope” je bilo zato kljuËno sporoËilo papeæa Janeza Pavla II. na
njegovih πtevilnih poteh po evropskih dræavah v zaËetku 90-tih let. Rekatolizacija je (bila)
posebej poudarjana v tistih postsocialistiËnih druæbah, v katerih je πlo za dokaj moËno
izkljuËenost cerkve iz javnega æivljenja v Ëasu socializma.
15. Rekatolizacijo, ki je “eden najbolj opaznih druæbenih pojavov tranzicijske dobe”, podrobneje
obravnava P. KovaËiË Perπin v treh nadaljevanjih v Sobotni prilogi Dela (25.11.2000, 2.12.2000
in 9.12.2000); znaËilen je naslov prvega prispevka “Restavracijski model rekatolizacije na
Slovenskem. Politika prikrita z vero.”
Rekatolizacijo v zvezi s spolno neenakostjo sem obravnavala v razliËnih Ëlankih v 90-tih
letih (npr.v Druæboslovnih razpravah, πt. 15-16 /str. 84-97/: The Catholic Church,
Recatholicization and Gender Hierarchy”). O restavracijskem znaËaju sodobne rekatolizacije
se lahko prepriËamo, Ëe primerjamo npr. razlage A. UπeniËnika s sodobnimi razlagami o
æenskem dostojanstvu papeæa Janeza Pavla II (Jogan, 1990: 151-189, 93-115).
16. Svarilo, da se bodo æenske “pomoæile” ali “pomoæaËile”, Ëe bodo ob svojo posebno æensko
naravo (=posluπne, altruistiËne, podredljive, delujoËe za dom in druæino, itd.), je univerzalna
stalnica v mizoginem teoretiziranju in javnem razpravljanju, ki spremlja prizadevanja æensk,
da bi se odpravili oËitni (in v novejπem Ëasu bolj prikriti - glej npr. Benokraitis, 1995) znaki
seksizma in diskriminacije po spolu. To sredstvo “duhovne kolonizacije” so npr. uporabljali
slovenski katoliπko usmerjeni sociologi v prvi polovici 20. stoletja (Jogan, 1990), navzoËe
pa je tudi v uradnih dokumentih RKC, ki obravnavajo æenske in druæino (npr. v znameniti
okroænici papeæa Janeza Pavla II Mulieris dignitatem - v slovenπËini: Apostolsko pismo o
dostojanstvu æene. Ljubljana: Cerkveni dokumenti, πt. 40).
17. Beseda “kontinuiteta” ima slabπalni pomen in jo uporabljajo najostrejπi (in pogosto tudi najbolj
pristranski) kritiki za oznaËevanje vseh pojavov in znaËilnosti, ki sodijo v socialistiËno obdobje
(πe raje “komunistiËno”, ker se v tej povezavi slabπalnost πe poveËa). ZnaËilno je, da se v
slovenskem prostoru v glavnem ne uporablja za oznaËevanje drugaËnih procesov, tistih, ki v
bistvu poskuπajo oæiviti znaËilnosti druæbene regulacije iz predsocialistiËnega obdobja.
18. Glede na raziskave SJM je bil sekularizacijski trend najmoËnejπi v 70-tih, so pa znaki, da v
drugi polovici 90-tih ponovno oæivlja (Toπ, 1999b: 165-166, 185).
19. Boj RKC zoper pravico do splava temelji na redukcionistiËni predpostavki, po kateri so vse
umetne kontraceptivne metode za uravnavanje rojstev izenaËene s splavom. Uradna staliπËa,
ki so bila najbolj jasno izpovedana v okroænici Humanae vitae papeæa Pavla VI. leta 1968 ter
Maca Jogan
25DR, XVI (2000), 34-35: 9-30
ponovno poudarjana v veË dokumentih papeæa Janeza Pavla II. (npr. okroænica Evangelij
æivljenja, Ljubljana:Cerkveni dokumenti 60, 1995) so bila v cerkvenem tisku opraviËevana s
posebnim moralnim poslanstvom RKC. “Cerkev pri tem brani obËeËloveπke vrednote, kajti
razveze ali splava nihËe ne more imeti za vrednoto in torej za nekaj naprednega...”, je npr.
poudarjal R. ValenËiË (TiP, 1983, πt. 7: 1015). VeË o tem: Jogan, 1986.
20. Leta 1968 je npr. V. TomπiË (1976: 140) poudarila: “Pravico starπev, da odloËajo o πtevilu
otrok in Ëasu, kdaj se bodo rodili, moramo razumeti kot njihovo temeljno Ëloveπko pravico,
vendar to ni enostavno pravica do abortusa... kajti abortus je vendarle samo izhod v sili,
katerega breme pade edino na æensko in je bolj izvir njene potlaËenosti kakor uveljavitev
sreËnega materinstva.”. Glede na nenehno stokanje nosilcev “evropeizacije”, kako se mora
slovenska druæba pribliæati Evropi, naj ob tem dodam, da so se npr. v razviti Franciji sredi
70-tih let æenske z uliËnimi demonstracijami (v Parizu se jim je pridruæila Simone de Beauvoir,
avtorica znanega dela Drugi spol) borile za pravico do abortusa. Ta informacija naj velja kot
drobec pri oblikovanju zgodovinskega spomina in (samo)zavesti “drugega spola” na
Slovenskem.
21. Zelo oËitno je priπla redomestifikacijska teænja do izraza v poskusih, da bi z zakonom podaljπali
porodniπki dopust. Skupina poslancev Slovenskih krπËanskih demokratov je 24.12.1994
predloæila Dræavnemu zboru v zakonodajni postopek predlog, da bi ta dopust iz enega leta
podaljπali na tri leta. OpraviËevanje tega predloga je bilo navzven videti zelo humano in celo
egalitaristiËno, kajti s tem naj bi prepreËili upadanje natalitete, izboljπali psiholoπko in
zdravstveno trdnost otrok, zagotovili enakopravnost moπkih in æensk pri negi in varstvu otrok
ter zmanjπali brezposelnost. Predlog so podprli πe v Socialdemokratski stranki in nekateri
manjπi sindikati, medtem ko so mu druge stranke (zlasti Æenski forum v okviru Liberalne
demokracije Slovenije) nasprotovale. V javnem razpravljanju je bilo nasprotovanje ob
razkrivanju kratkoroËnih (predvsem finanËnih) usmerjeno zlasti na razkrivanje dolgoroËnih
negativnih uËinkov za poloæaj æensk. Ob moËnem angaæiranju Urada za æensko politiko in
sodelujoËih strokovnjakinj/kov je bil predlog tako v parlamentu kot tudi v javnosti zavrnjen,
kar je pokazala manjπa raziskava (agencije Delo Stik). Vendar je bil samo za spoznanje veËji
deleæ anketirancev proti predlogu (45,8% v odnosu do 44,9%), kar po svoje kaæe na
prepolovljenost slovenske populacije, na kar moËno vplivata izobrazba (bolj izobraæeni so
bolj liberalni) in vernost (bolj verni so bili bolj naklonjeni predlogu). Vendar je predstavnik
SKD (stranke, ki najbolj dosledno zagovarja pronatalistiËno politiko RKC) konec leta 1995
ponovno vloæili nekoliko spremenjen predlog (podaljπanje na dve leti), ki tudi ni bil sprejet.
22. Tako v predkapitalistiËni preteklosti kot v socialistiËni so delovale razliËne organizacije in
druπtva, katerih cilj je bil odpravljanje diskriminacije po spolu. Tudi v Ëasu po ukinitvi
AntifaπistiËne fronte æena (1953) in po organizacijskem vsrkanju “æenskega vpraπanja” v
SocialistiËno zvezo delovnega ljudstva, so - sicer s preteæno æensko sestavo - delovali posebni
organi (konferenca, sveti, odbori), ki so oblikovali politiko (enakosti). Za slovenske razmere
so bili neposredno pomembni: Konferenca za druæbeno aktivnost æensk (ust. 1961), Svet za
vpraπanja druæbenoekonomskega in politiËnega poloæaja æensk pri predsedstvu Republiπke
konference SZDL ter Koordinacijski odbor za naËrtovanje druæine (zadnji dve telesi sta aktivno
delovali do nastanka razliËnih strank).
Kljub temu, da je na najsploπnejπi ravni veljalo naËelo, da bo z reπitvijo razrednega
vpraπanja reπeno tudi æensko vpraπanje (s Ëimer se je tudi opraviËeval razpust posebne æenske
organizacije), pa æenske niso mirno Ëakale na to prihodnjo “zlato” dobo. Zato so problematiËne
ocene, da je npr. æenskam prijazna zakonodaja “priπla ‘od zgoraj’ in ni bila rezultat
dolgotrajnega politiËnega boja ‘od spodaj’...” (npr. V. JaluπiË v »KZ, 1993: 115). Tudi ocene
o tem, da je πlo le za kontrolo dræave nad æenskami, so za slovenske razmere - vsaj za Ëas
notranje postopne demokratizacije v 70-tih in 80-tih - sprejemljive le delno. Delno zaradi
notranjega dejavnika (zlasti delovanje v okviru SZDL), delno spriËo globalizacije v
Postsocializem in androcentrizem
26 DR, XVI (2000), 34-35: 9-30
prizadevanjih za odpravo vseh oblik diskriminacije (OZN - zelo intenzivno zlasti od sredine
70-tih let naprej), je v Sloveniji potekalo sistematiËno delovanje za zmanjπevanje spolne
neenakosti na razliËnih podroËjih, npr. v izobraæevanju (na ravni osnovne πole vnaπanje vsebin
o enakopravnosti v ustrezne predmete, kar - mimogrede - ni moglo samo po sebi prepreËiti
uËinkovanja “skritega programa” z nasprotnimi vrednotami ‡ Jogan, 1994; od sredine 70-tih
let naprej na ravni druæinskega svetovanja oziroma pripravljanja za druæinsko æivljenje s
poudarkom na odpravljanju neenakosti v druæinskih obremenitvah), v usklajevanju
zaposlenosti z druæinskimi obveznostmi (npr. s podaljπevanjem porodniπkega dopusta od
105 na 135 dni /v 60-tih/ in potem na osem mesecev /1975/ in konËno na 1 leto /s 1.1.1986/
; poleg tega pribliæevanje ponudbe velikemu povpraπevanju po vrtcih), v politiËnem delovanju
(npr. zahteve po navzoËnosti æensk “zaradi strukture” v vseh organih odloËanja, kar je konËno
privedlo - ob znani vertikalni segregaciji - do opaznega deleæa æensk v skupπËini RS konec
80-tih), itd.
Sredi 80-tih let so se zunaj SZDL pojavile manjπe organizirane skupine, ki so eksplicitno
poudarjale “feministiËnost” in vnaπale v tradicionalno (obstojeËo) politiko odpravljanja
(oËitnih) neenakosti spolov nove perspektive predvsem pod vplivom drugega vala feminizma
v razvitih (zahodnih) dræavah in vËasih s prezirom vsega, kar je bilo v slovenskih razmerah
æe “dano”. Med skupinami naj omenim Æensko sekcijo pri Slovenskem socioloπkem druπtvu
(1984), Lilit (1985), SOS telefon za æenske in otroke (1989), Æenske za politiko (1990), iz
Sveta pri RK SZDL pa je bila ustanovljena Iniciativa - Druπtvo za enake moænosti æensk in
moπkih (1991). Verjetno tudi zaradi nepoznavanja (in ne le nepriznaanja) neposredne slovenske
preteklosti je lahko priπlo do ocen, ki so problematiËne, npr. da se na Slovenskem do nastopa
feministiËnih skupin konca 80-tih nihËe ni ukvarjal s “telesom” (kljub temu, da je bilo
zagotovljeno naËrtovanje druæine, ipd.). Do delne streznitve glede “danosti” æenskih pravic
je priπlo ob prvih moËnih izrazih antifeminizma v zaËetku 90-tih. Seveda so te skupine odigrale
pomembno vlogo v bogatenju in πirjenju boja zoper razliËne oblike diskriminacije, ne smemo
pa pozabiti, da je tudi v razvitih druæbah priπlo do vnaπanja novih vsebin v feministiËno
delovanje πele v 70-tih in 80-tih in da so tudi pri tem bile razlike med dræavami (npr.
prednjaËenje VB pred ZRN, da o skandinavskih druæbah sploh ne govorimo).
Med vidnimi doseæki organiziranega delovanja æensk je ustanovitev Urada za æensko
politiko pri Vladi RS (1992), ki je od ustanovitve naprej na razliËne naËine (posveti, publikacije,
sodelovanje z vladnimi in parlamentarnimi telesi ter nevladnimi organizacijami pri pripravi
πirπih akcij - npr. priprava na 4. svetovno konferenco o æenskah, mnogoplastno zastavljena
akcija zoper nasilje nad æenskami, itd.) prispeval k temu, da bi se “æensko” vpraπanje postopno
preoblikovalo v “moπko” vpraπanje. Med razliËnimi dejavnostmi urada je posebej pomembno
publicistiËno delovanje, saj z izdajanjem poroËil, letakov, knjig in broπur ozaveπËa slovensko
javnost o pomembnih vidikih spolne neenakosti in diskriminacije v Sloveniji ter jo seznanja
z organiziranimi prizadevanji OZN ter EU za uresniËevanje naËela enakih moænosti za oba
spola.
23. Medtem ko (po navedenem viru) v Sloveniji zaupa æenskemu gibanju 46% respondentov, je
ustrezen deleæ za »eπko 32%, za Poljsko 26% in za Hrvaπko 23%. Mimogrede - je pa v
Sloveniji najniæji deleæ respondentov, ki zaupajo cerkvi (25%, na Poljskem pa 47%).
24. V obdobju 1971-1985 je bilo zgrajenih 68% vseh vzgojnovarstvenih ustanov, πtevilo otrok v
njih pa se je potrojilo (Javornik, 2000: 20, 21). ©tevilo otrok v vrtcih se je od leta 1987 do
1997 poveËalo od 52% na 57,7% (Kozmik, 2000: 244, 245).
25. Tako je npr. Svet Evrope od 1986 do 1997 na πtirih ministrskih konferencah obravnaval
vpraπanje odpravljanja neenakosti spolov, sprejel Deklaracijo o enakosti æensk in moπkih
(1988) ter zlasti na zadnji koferenci (1997 v Istanbulu) posebno pozornost namenil moπkim.
“OsredotoËanje na vlogo moπkih je vse bolj pomembno vpraπanje enakosti, mogoËe pa je le,
Maca Jogan
27DR, XVI (2000), 34-35: 9-30
Ëe bodo moπki in æenske sodelovali”, je npr. poudaril generalni sekretar Sveta Evrope D.
Tarschys na tej konferenci. (veË o tem vpraπanju: Jogan, 1999).
26. K utrjevanju egalitaristiËne usmeritve npr. na ©vedskem, ki je æe konec 60-tih sprejela jasno
izoblikovano strategijo odpravljanja spolne neenakosti, sodi vedno bolj natanËno in
sankcionirano institucionalno doloËanje pogojev za vstop in delovanje moπkih/oËetov v
zasebnem prostoru. Od leta 1974 so imeli moπki/oËetje zakonsko moænost izrabe dveh tednov
porodniπkega in delitev starπevskega dopusta. Ker je bil skupni obseg dopusta sorazmerno
kratek (leta 1974 - 6 mesecev), so ga podaljπevali (leta 1975 na 7 mesecev, leta 1986 na 12
mesecev in leta 1989 na 15 mesecev). Tako so do sredine 90-tih dosegli, da je veËina oËetov
izkoristila dvotedenski dopust, okoli 45% oËetov pa je izkoristilo majhen del starπevskega
dopusta; da bi pospeπili vkljuËevanje oËetov, so sredi 90-tih doloËili kot neprenosljivo pravico
oËetov do oËetovskega dopusta v obsegu 4 tednov.
Glede na ©vedsko je bila v Sloveniji z zamikom dveh let (leta 1976) tudi sprejeta zakonska
moænost delitve dopusta, vendar je uresniËevanje te pravice (ki ni bila podrobneje razËlenjena
in vsaj delno za moπke/ oËete neprenosljiva) ostajalo na izjemno nizki ravni (popreËno od 1-
2% oËetov do zaËetka 90-tih, v 90-tih zmanjπanje deleæa: npr. leta 1994 - 0,33%, leta 1997 -
0,66%). Predlog zakona o starπevstvu in druæinskih prejemkih, ki naj bi spodbudil veËje
vkljuËevanje oËetov v dejavno oËetovstvo (z neprenosljivo pravico oËeta do oËetovskega
dopusta v obsegu 15 dni) je v Sloveniji v Dræavnem zboru od julija 1998 in πe Ëaka na drugo
obravnavo in sprejem. Primerjava med Slovenijo in ©vedsko je zanimiva tudi z vidika
ugotovitev, da se veËja enakost spolov lahko dosega samo s kompleksnimi, usklajenimi in
natanËno doloËenimi dejavnostmi na vseh podroËjih; samo sploπno zavzemanje za odpravo
neenakosti - brez podrobne operacionalizacije - omogoËa mirno nadaljevanje tradicionalne,
utrjene (samoumevne) androcentriËno doloËene organizacije æivljenja.
27. Najbolj oËitno so se spremembe pokazale v razraπËanju brezposelnosti. Brezposelnost je bila
do sredine druge polovice 80-tih sorazmerno nizka (pod 5%), od leta 1987 naprej pa se je
izredno hitro poveËevala (in dosegla najviπjo stopnjo leta 1993, ko je bilo 129.087 brezposelnih,
od tega 43,8% æensk). Leta 1987 je bilo v Sloveniji 15.184 brezposelnih (od tega 48,8%
æensk), leta 1990 44.623 (od tega 47,9% æensk) in leta 1995 æe 121.483 (od tega 46,7%
æensk) (Kozmik, 1997: 116, 117). Niæji deleæi æensk med brezposelnimi so posledica viπje
stopnje stabilnosti javnega sektorja, v katerem prevladujejo æenske (npr. leta 1995 je deleæ
æensk v tem sektorju 71,3%), medtem ko je prehod na træno gospodarstvo bolj prizadel
gospodarske panoge, v katerih prevladujejo moπki. Vendar se je stopja brezposelnosti moπkih
hitreje zmanjπevala kot pri æenskah in se od leta 1997, ko je presegla moπko, poveËuje. Zlasti
je vznemirljiv podatek, da se poveËuje deleæ mladih brezposelnih æensk (starih do 26 let) z
viπjo in visoko izobrazbo; v letu 1998 je bilo med vsemi mladimi brezposelnimi s to izobrazbo
kar 73,5% æensk (Kozmik, 2000: 240). Ob tem pa je treba poudariti, da se je ves Ëas po drugi
svetovni vojni krepil vstop æensk v izobraæevanje in da so deleæi æensk na ravni viπje in
visokoπolske izobrazbe od sredine osemdesetih let naprej viπji od deleæev moπkih.
28. Glede na to, da med enostarπevskimi druæinami prevladujejo materinske, je pomemben
podatek, ki kaæe na veËjo prizadetost teh druæin. Objektivna mera stopnje revπËine (Hanæek,
1999: 84) je bila 1996 za gospodinjstva, kjer ena odrasla oseba skrbi za otroke stare do 16 let
in je nosilka gospodinjstva æenska, l5,1-odstotna, kjer je moπki, pa 11,7-odstotna.
29. Pri vseh podatkih raziskav SJM, kjer navajam razlike po spolu, sem te razlike ugotavljala
sama (raËunalniπko jih je obdelal dr. Slavko Kurdija v juliju 2000); v priËujoËem besedilu je
vselej naveden le vir (to je: Toπ, 1999), v katerem so sumarni podatki in natanËna vpraπanja.
V tem prispevku so navedene le najbolj preproste mere - relativni deleæi.
30. Po podatkih Republiπkega zavoda za zaposlovanje je bil povpreËni Ëas Ëakanja na prvo
zaposlitev 30.6.1998 npr. za æenske: 2 leti, 3 mesece in 22 dni, za moπke pa: 1 leto, 10
Postsocializem in androcentrizem
28 DR, XVI (2000), 34-35: 9-30
mesecev in 18 dni. Tudi med osebami, ki prviË iπËejo zaposlitev, je v letih 1997, 1998 veË
æensk kot moπkih (podatke navaja Irena Gorπe v svojem diplomskem delu /str. 26/ Kako bi
podaljπanje porodniπkega dopusta na tri leta vplivalo na zaposlovanje æensk, ki ga
je pod mentorstvom I. Svetlika obranila leta 1998 na FDV v Ljubljani).
31. VeË o tem pojavu je v Ëlanku M. AntiË v tej πtevilki Druæboslovnih razprav.
32. Za takπen zasuk se npr. zavzemajo nekateri πvedski moπki v knjigi Prostori moπkosti (Goran
Bergstrand in drugi, Ljubljana: Znanstveno in publicistiËno srediπËe, 1996).
LITERATURA
Adam, F., 1992. “Real Socialist Societies Between Neo-Traditionalism and Modernity: Case of
Yugoslavia”. Innovation 5 (19).
AndrejaπiË, A., 2000. Hierarhija med spoloma in politika. Magistrsko delo. Fakulteta za druæbene
vede, Ljubljana.
AntiË, G. M., 1998. Æenske v parlamentu. Znanstveno in publicistiËno srediπËe, Ljubljana.
Baxter, J. in Kane, E. W., 1995. “Dependence and Independence. A Cross-National Analysis of
Gender Inequality and Gender Attitudes”. Gender&Society, let. 9, πt. 2.
Benokraitis, N. V. in Feagin, J. R., 1995. Modern Sexism: Blatant, Subtle and Covert Discrimina-
tion (2. izd.). Prentice Hall, Englewood Cliffs, New Jersey.
Bergstrand, G. et al., 1996. Prostori moπkosti. Znanstveno in publicistiËno srediπËe, Ljubljana.
Bobeva, D. N., 1991. “Employment Forms, Household Income and Women s Options in Bul-
garia”. Referat na First European Feminist Researcher Conference, August 18-22, 1991.
Alborg.
Bradley, H., 1998.”Feminization, equal opportunities and gender segregation”. v: Ferreira, V.,
Tavares, T. in Portugal, S. (ur.), Shifting Bonds, Shifting Bounds: Women, Mobility and Citi-
zenship in Europe. Celta Editora, Oeiras.
Braun, M., Scott, J. in Alwin, D. F., 1994. “Economic necessity or self-actualization? Attitudes
toward women s labour-force participation in East and West Germany”. European Sociologi-
cal Rewiev, let. 10, πt. 1.
Davis, N. J., Robinson, R. V., 1991. “Men s and Women s Consciousness of Gender Inequality:
Austria, West Germany, Great Britain, and the United States”. American Sociological Re-
view, let. 56, februar.
Denzler, G., 1997. 2000 Jahre christlliche Sexualmoral. Seehamer Verlag GmbH, Weyarn.
Eichler, M., 1997. “Feminist Methodology”. Current Sociology, let. 45, πt. 2.
Flere, S., 1999. “Religioznost in politika”, v: Toπ, N. et al., Podobe o cerkvi in religiji (na
Slovenskem v 90-tih). FDV - IDV, Center za raziskovanje javnega mnenja in mnoæiËnih
komunikacij, Ljubljana.
Frerichs, P., 2000. “Klasse und Geschlecht als Kategorien sozialer Ungleichheit”. Koelner
Zeitschrift fuer Soziologie und Sozialpsychologie, let. 52, πt. 1.
Fuszara, M., 2000. “Women s Movements in Poland”. Rokopis. Referat na mednarodni delavnici
Perspectives for Gender Equality Politics in Central and Eastern Europe, 19. in 20. maj
2000. Ljubljana.
Gaberπek, M., 1997. Delitev neformalnega dela med spoloma in (moπka) brezposelnost. Fakulteta
za druæbene vede (diplomsko delo), Ljubljana.
Gottschall, K., 1989. “Frauen auf dem bundesrepublikanischen Arbeitsmarkt: Integrationsprozesse
mit Wiederspruechen und Grenzen”, v: Mueller, U. in Schmidt-Waldherr, W. (ur.),
FrauensozialKunde. AJZ Verlag, Bielefeld.
Hafner-Fink, M., 1999. “(Attitudes to) Social Inequality in the Process of Transition from Social-
ism: Comparing Slovenia to Bulgaria, Czechoslovakia, East Germany, Hungary and Poland”,
Maca Jogan
29DR, XVI (2000), 34-35: 9-30
v: Toπ, N., Mohler, P. Ph. in Malnar, B. (ur.), Modern Society and Values. Faculty of Social
Sciences, Ljubljana.
Haller, M. in Franz, H., 1994. “Female Employment and the Change of Gender Roles: The
Conflictual Relationship between Participation and Attitudes in International Comparison”.
International Sociology, let. 9, πt. 1.
Hanæek, M. (ur.), 1999. PoroËilo o Ëlovekovem razvoju - Slovenija 1999. Urad za makroekonomske
analize in razvoj, Ljubljana.
Jackson, M., 1994. The Real Facts of Life. Feminism and the Politics of Sexuality c. 1850-1940.
Taylor&Francis Ltd, London.
Javornik, J., 2000. Spolna (ne)enakost, tranzicija in cena delovne sile. Fakulteta za druæbene
vede (diplomsko delo), Ljubljana.
Jogan, M., 1986. Æenska, cerkev in druæina. Delavska enotnost, Ljubljana.
Jogan, M., 1990. Druæbena konstrukcija hierarhije med spoloma. Fakulteta za sociologijo, politiËne
vede in novinarstvo, Ljubljana.
Jogan, M., 1992. “Seksizem, politika in politiËna kultura”. Teorija in praksa, let. 29, πt. 11-12.
Jogan, M., 1994. “Redomestication of women in Slovenia?”. Women s Studies International
Forum 17 (2/3).
Jogan, M., 1994a. “Erozija androcentrizma v vsakdanji kulturi”. Teorija in praksa, let. 31, πt. 7-
8.
Jogan, M., 1994b. “Androcentrizem v zaËetku 90-tih let na Slovenskem”, v: Toπ, N. (ur.), Slovenski
izziv II. Fakulteta za druæbene vede - IDV, Ljubljana.
Jogan, M., 1998. “(Individualna) izjemnost in druæbeno (ne)zagotovljena varnost materinstva”.
Zdravstveno varstvo, let. 37, πt. 3-4.
Jogan, M., 1999.”Evropa (ne)enakih moænosti spolov”. Anthropos, let. 31, πt. 4-6.
Klimenkova, T.A., 1993. “Problems and Strategies of New Russian Women s Movement. Arent
We Involved in Politics?”. Rokopis. Referat na mednarodnem kongresu From Dictatorship
to Democracy: Women in Mediterranean, Central and Eastern Europe, 16-18 September.
Barcelona.
Kollontaj, A., 1982. Æenska v socializmu. Univerzitetna konferenca ZSMS, Ljubljana.
Kozmik, V. (ur.), 1997. Poloæaj æensk v Sloveniji v devetdesetih. Urad za æensko politiko, Ljubljana.
Kozmik, V. (ur.), 1998. Integracija naËela enakosti spolov. Vlada Republike Slovenije, Urad za
æensko politiko, Ljubljana
Kozmik, V., 2000. “UËenje - zagotovilo uspeha tudi za æenske?”, v: Mrgole JukiË, T., Kozmik, V.
in AËimoviË, B. (ur.), Izobraæevanje in zaposlovanje æensk nekoË in danes II. Zgodovinski
arhiv, Ptuj, Urad za æensko politiko, Ljubljana.
Messner, M., 1997. Politics of Masculinities. Sage Publications, Thousand Oaks, London, New
Delhi.
Mueller, U., 1998. “The micropolitics of gender differences in family life”, v: Ferreira, V.,
Tavares, T. in Portugal, S. (ur.), Shifting Bonds, Shifting Bounds: Women, Mobility
and Citizenship in Europe.). Celta Editora, Oeiras.
Novikova, E., 1994. “Women in the Political Life of Russia”. Rokopis. Referat na mednarodni
delavnici Social Changes in East and West, The Public of Women - Women s Research -
Women s Policies II, 9-15 July. Wuerzburg.
Nowojczyk, M., 1996. “Privatization. The Problem of Ownership of Polish Industry.” The Euro-
pean Legacy. Toward New Paradigms. Special Issue. MIT Press, let. 1, april.
Offen, K. M., 2000. European Feminisms, 1700-1950: a political history. Stanford University
Press, Stanford.
Paleczny-Zapp, M., 1996. “The Impact of Socioeconomic Transformation on Polish Women”.
Rokopis.
Postsocializem in androcentrizem
30 DR, XVI (2000), 34-35: 9-30
Petrova, D., 1994. “What can women do to change totalitarian cultural context?”, Women’s Stud-
ies International Forum 17 (2/3).
Rowbotham, S., 1992. Women in movement: feminism and social action. Routledge,
New York, London.
Roulston, C., 1995. “Women s Movements in Modern Russia”. Rokopis. Referat na V.
World Congress of Central and East European Studies. 6 -11 August. Warsaw.
Siemienska, R., 1993. “Gender as Factor Differentiating Social Positions in Transition to a Mar-
ket Economy in Poland”. Rokopis. Referat na International Congress From Dictatorship to
Democracy: Women in Mediterranean, Central and Eastern Europe, 16-18 September.
Barcelona.
Siemienska, R., 2000. “Political Representation of Women and Mechanisms of its Creation in
Poland”. Rokopis. Referat na mednarodni delavnici Perspectives for Gender Equality Poli-
tics in Central and Eastern Europe, 19. in 20. maj. Ljubljana.
Stres, A., 1991. Oseba in druæba. Mohorjeva druæba, Celje.
Sztompka, P., 1993. “Civilizational Incompetence: The Trap of Post-Communist Societies”.
Zeitschrift fuer Soziologie. 22 (2).
©tebe, J., 1999. “Ideological versus Situational Pattern of Gender Role Attitudes: Comparison
between Ex-socialist and Western-Democratic Countries in Central Europe”, v: Toπ, N.,
Mohler, P. Ph. in Malnar, B. (ur.), Modern Society and Values. Faculty of Social Sciences,
University of Ljubljana,  Ljubljana.
©tebe, J., 2000. “Zadovoljstvo z demokracijo v Sloveniji. Deset let kasneje”., Teorija in praksa,
let. 37, πt. 5.
TomπiË, V., 1976. Æenska, delo, druæina. Komunist, Ljubljana.
Toπ, N., 1992. Slovensko javno mnenje 1992/1 (mednarodna raziskava vrednot, februar 1992).
FDV, Ljubljana.
Toπ, N. (ur.), 1999. Slovensko javno mnenje 1990-1998. Fakulteta za druæbene vede, Inπtitut za
druæbene vede, Center za raziskovanje javnega mnenja, Ljubljana.
Toπ, N., 1999a. Zaupanje Slovencev v demokratiËni sistem. Liberalna akademija in Znanstvena
knjiænica FDV, Ljubljana.
Toπ, N., (1999b. “Religioznost v Sloveniji - v medËasovnih primerjavah (1968-1998; ISSP, Reli-
gion, 1991-1998 in WVS 1992 in 1995)”, v: Toπ, N. et al., Podobe o cerkvi in religiji (na
Slovenskem v 90-tih. FDV - IDV, Center za raziskovanje javnega mnenja in mnoæiËnih
komunikacij, Ljubljana.
Ule, M., Ferligoj, A. in Rener, T., 1990. Æenska, zasebno, politiËno. Znanstveno in publicistiËno
srediπËe, Ljubljana.
Vode, A., 1998. Zbrana dela Angele Vode. Spol in upor. 1. knjiga. Krtina, Ljubljana.
Waldron-Moore, P., 1999. “Eastern Europe at the Crossroads of Democratic Transition”. Com-
parative Political Studies, let. 32, πt. 1.
Weil, F. D., 1989. “The Sources and Structure of Legitimation in Western Democracies: A Con-
solidated Model Tested with Time-series Data in Six Countries since World War II”. Ameri-
can Sociological Review, let. 54, oktober.
Maca Jogan