Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	. . Lir 3.000
34170 Gorica, Rlva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177	Letna naročnina . . .	. . » 6.000
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo . .	. . » 8.000
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
i
m
Leto XXVII. - Štev. 43 (1375)
Gorica - četrtek, 30. oktobra 1975 - Trst
Posamezna številka Lir 150
Domači misijon Konec vladavine enega človeka
V priložnostni tiskovini za letošnjo misijonsko nedeljo sem bral, da so Slovenci na Goriškem in Tržaškem nabrali za misijone nad 19 milijonov lir.
Ta misijonska vnema je prav pohvalna, celo potrebna. Je izraz našega čutenja s Cerkvijo, z njeno rastjo in utrditvijo v svetu. Je nadaljevanje svetlih primerov iz preteklosti. Spomnimo se le na misijonskega škofa Baraga in njegove naslednike v Sev. Ameriki, ali pa na Ignacija Knobleharja in njegove tovariše v Sudanu! Gnala jih je, v nasprotju z mnogimi drugimi misijonarji, ki so prejemali v zasledovanju kolonialne politike podporo svojih vlad, pristna misijonska zavest.
Toda pri vsej tej velikodušni podpori misijonov ne bi smeli pozabljati naših ustanov v zamejstvu (v matični državi so jih že itak zatrli), ki jih tarejo nenehne materialne težave. Z drugo besedo: eno storiti in drugega ne opustiti!
PREMALO SMO ZAVZETI ZA DOMAČE USTANOVE
V Gorici še čaka na odprodajo cela skladovnica mohorjevk, lepega in primernega branja. Slovenski katoliški dekliški zavod, ki so ga pred italijansko krizo še uspeli na novo pozidati, mora odplačati dolg v znesku visokih milijonov na leto. Deški zavod Alojzijevišče gostuje v nekdanji lastni stavbi, ki jo je pod fašizmom prevzela država, žlebovi puščajo, streha je razmajana. Vse to more nadomestiti samo še toliko večja skrbnost osebja za vzgojo gojencev, zavzetost za njih duševno rast, kar edino lahko omili nastavitvene skromnosti.
V Gorici je bila po dolgih letih le ustanovljena posebna slovenska župnija, du-hovnija, ki povezuje slovenske ljudi iz vseh mestnih župnij. Tudi ta je sad idealizma in požrtvovalnosti, tako da bo res dvignila slovensko duhovno življenje v Gorici, ohranjevala bogastvo našega cerkvenega petja, naše slovensko božično doživetje in velikonočno navdušenje, ki ga v matici onstran meje dušijo.
Tudi v Trstu obstaja nujna potreba po taki župniji, domačem ognjišču, ob katerem naj bi zaživela tržaška verna tradicija, požrtvovalnost brezimnih služkinj in malih ljudi, ki pa nam je vedno dajala najboljše sadove. In pa, če naš človek v tem mestu ne bo versko in narodnostno (oboje je medsebojno povezano) izgubljal.
Se mar naši ljudje v svetu zavedajo, kakšno poslanstvo imajo danes za slovensko versko življenje Gorica, Trst in Celovec, ko je v matici vse katoliško in versko znova poostreno, nadzorovano in pridušeno?
Se zavedajo, da nam je samo v zamejstvu ostal edini še svobodni katoliški tednik, ki edini lahko še zavzema tudi kritična, prav zato tako potrebna stališča do svetovnih in domačih dogodkov? Nadalje prisrčni mesečnik za šolsko mladino in mesečnik za doraščajočo mladino in družino, krščanskega pogleda, prav tako v primorskem zamejstvu?
Pa še katoliška prosveta, župnijski domovi in še toliko drugega. Vse pisanje in delo je brezplačno, ne pa mogoče tiskanje in razpošiljanje, ki ogromno stane. Koliko smo v svetu storili za širjenje tega tiska? In vse drugo?
Zato pa je prav ta zadnji preostanek slovenske katoliške tradicije izpostavljen toliko večjemu spodkopavanju in nevidnemu pritisku. Od stalnega prišepetava-nja do ideološkega spodkopavanja, gradnje kulturnih protidomov, povsod tam, kjer so bili že postavljeni župnijski prosvetni domovi, vse seveda ob mogočnih sredstvih Iz matične domovine. In prav gotovo ne brez uspeha, tudi prenekateri slovenski človek gre rajši tja, kjer mu kaj dajo, kot da bi sam moral kaj prispevati.
NE SMEMO SE ODTUJITI LASTNI BITI
Res, da Je kljub misijonu v Parizu, Ljubljani in Trstu treba misliti tudi na
zunanje misijone v Afriki in Aziji, toda to še nikakor ne pomeni, da bi se smeli predati nekakšni zamaknjenosti in biti slepi za težke probleme doma. Misijonski duh tudi ne more rasti brez osnove, se ne more razvijati, če se mu doma podlaga vedno bolj krči, ne more biti nekaj abstraktnega s tem, da domače duhovno življenje peša, gine, zamira, da se krščanski narod doma svoji zgodovinski tradiciji in poslanstvu vedno bolj odtujuje.
Vsled tega je prav narobe res, ne da bo misijonska zavzetost dajala utrip tudi domači Cerkvi, ampak živa domača Cerkev daje življenje tudi zunanjemu misijonu.
Kadar v domačo cerkev zamaka, je naivno misliti, da bo ob misijonski požrtvovalnosti dveh ali treh vnetih duš cvetel misijon. Kadar se verski tisk kopiči v skladiščih in ostajajo računi v tiskarnah, je treba tudi doma priskočiti na pomoč.
V	cilju zdravega duhovnega in misijonskega življenja ni mogoče slovenskega človeka priganjati k nenaravnemu samoza-tajevanju, ga gnati v romantično misijon-stvo z optičnimi prijemi ob slikah s kuštravimi glavicami čmčkov, s krajinami eksotičnih obrežij s palmami.
Resnična misijonska misel ne more biti odtujena lastni biti, ampak je lahko le skladna z njo, umirjena in brez zagnanosti.
—oš—
Amnestija na Irskem
Ob razglasitvi blaženega Gliiviera Plun-ketta, nadškofa iz Armagha na Irskem za svetnika, je irska vlada sklenila pomilostiti 84 \kaznjencev, ki so s svojim vedenjem dokazali, da so pomilostitve vredni. Za amnestijo so se zavzeli pri viladi irski katoliški šikofje.
Tudi generalu Francu se iztekajo ure zemeljskega potovanja. Zaključilo se je obdobje, ki je trajalo skoro 40 let (od leta 1936). Zgodovina bo tista, ki bo o tej dobi, katera je bila za Španijo prelomna, izgovorila nepristransko besedo. Pri tem ne bo mogla iti mimo moža, ki ji je vtisnil svojski pečat: general Francisco Franco.
DRŽAVLJANSKA VOJNA
Francovo ime je tesno povezano z državljansko vojno, ki se je leta 1939 končala s porazom levičarskih in anarhističnih sil. Ta državljanska vojna je bila posledica zgodovinskega razvoja, v katerem so se križali narodnostni in socialni interesi raznolikega prebivalstva.
Da doumemo vzroke te vojne, moramo poseči nazaj v špansko zgodovino. Francov »pronuncia-rniento«, njegov proglas, v katerem je 18. julija 1936 pozval Špance, da se mu pridružijo v obrambi narodnih interesov države zoper voditelje republike, ki so po odpravi kraljevine leta 1931 spra-' vili Španijo na rob gospodarskega propada in obenem dovolili, da so levi skrajneži dobili skoro neomejeno oblast nad ulico — razmere so bile podobne današnji Portugalski —, je našel širok odmev v plasteh naroda, ki je bil v veliki večini tradicionalno veren in je odklanjal gonjo zoper Cerkev in napade na duhovščino, obenem pa videl v močni in urejeni državi izraz španske veličine.
Da je Franco s svojim posegom
Moskvi uiiva k revolKimanii lorbi
Ob 70. obletnici splošnega štraj.ka v carski Rusiji ‘leta 1905, ki je po mnenju Lenina mnogo pripomogel h kasnejšemu prihodu komunizma na oblast, je v moskovski »Pravdi« izšel izpod peresa Šerc-penina idolg članek, (ki paziva komunistične partije, zlasti (tiste v zahodnem svetu, da pod vzamejo bolj revolucionarne akcije in se poslužujejo za, dosego oblasti zlasti splošnih stavk.
Po Šerepeninoviih trditvah je splošna stavka leta 1905 .ustvarila blok levice, v katero so bili pod vodstvom proletariata pritegnjeni tudi obširni sakitorji malomeščanstva. Zato je dolžnost 'komoiiLSt ičnih stiranik lejerlkali po svetu, da podpirajo splošne stavke dz dveh nagibov: sitaivfce usposobijo delavske množioe za borbo s policijo na javnih prostorih in jih pripravljajo na oborožen odpor, ki je nujen predpogoj za prevzem oblasti.
Leninovo načelo, biti pripravljeni ob vsaki spremembi v družbi in se zaiteči k vsaiki obliki borbe je za komuniste veljavno tudi danes. Šerepenin omenja velike splošne sitavtke v Franciji v maju leta 1968 ali v Italliji v januarju 1973 ali veliko stavko rudarjev v Angliji, kjer je stoliisoče delavcev nastopilo »v glavnih mestih imperializma«.
Politične statvike — piše nadalje Šerepenin —, čeprav jih oportunistični voditelji socialne demokracije v zahodnih državah za/vračajo, so ena preizkušenih metod, iki se jih v svoji borbi »za mir, demokracijo in socialni napredek« poslužujejo marksistično-leninistične partije.
Omejiti stavke zgolj na obrambo gospodarskih interesov in pričakovati od parlamentarnega sistema, da podpre revolucionarni razvoj družbe, je tista zmota, ki so jo v carski Rusiji zagovarjali menjše-viki, baljševiki pa odločno zaivračaili.
Zato je Mostova zasitorbljena nad taltoti-
ko, ki se je poslužujejo zahovnoevnopsike komunistične partije, katere se predajajo utvari, da lahko pridejo na oblast ob sedanijem volivnem sistemu. Med njimi je mišljena itudi komunistična partija Italije.
Problem angolskih povratnikov
Reka povratnikov iz portugalskih kolonij v matično zemljo neprestano narašča. Samo iz Angole v Zah. Afriki pričaikujeijo v prihodnjih mesecih oikoli 300.000 ljudi. Nekateri povratniki so odšli iz domovine že pred tremi rodovi in prihajajo sedaj v povsem neznano okolje. Nekateri prihajajo brez vsega, drugi se nastanijo pri sorodnikih, 'toi imajo že itak premajhno stanovanje. Družine, ki se vračajo, so navadno zelo številne. Okoli 40.000 je takih, ki so črnega pokolenja. Problem so tudi stareijši ljudje, ki niso več za delo.
O vsem tem je pred Joradkim spregovoril na vatikanskem radiu tudi tajniik papeškega sveta »Cor unium«, ustanove, ki vzporeja delo raznih katoliških dobrodelnih organizacij po svetu, p. De Riedmat-ten. Dejal je, da se portugalski katoličani zelo tirudijo ublažiti gorje povratnikov, vendar so njih sredstva nezadostna in jim bodo morali pomagati tudi verniki v drugih državah.
Želja po verskih oddajah za bolnike
Poljski škofje so v pastirskem pismu izrazili željo, naj bi poljislki radio imel vsaik teden v svojem programu tudi fersko oddajo za bolnike. Sredstva družbenega obveščanja ne smejo biti, pravijo škofje, monopol ene same sikupine in tudi ne sredstvo kulturnega prjitiisika.
rešil Španijo komunizma, ki je bil izredno krut in stalinistično pobarvan (samo duhovnikov je bilo pomorjenih nad 6000,oskrunjene skoro vse cerkve, kjer so vladali rdeči republikanci, požgani samostani, na obeh straneh pa nad milijon žrtev), je zgodovinsko dejstvo. Če bi se znal Franco po zmagi umakniti in bi bil pomagal k demokratičnemu razvoju države, bi lahko danes o njem ne bilo toliko različnih mnenj, ki se v bistvu razhajajo.
Toda Franco je kot toliko drugih pred njim zapadel želji po oblasti, še bolje rečeno: prepričanju, da le on lahko Španijo dvigne do nekdanje veličine in da le on lahko Španiji zagotovi red, mir in nemoten gospodarski razvoj. Pri tem je videl v enotnosti države enega glavnih opornikov za novo Španijo.
In v tem je po našem najbolj pogrešil, kajti Španija je tako kot Jugoslavija večnarodnostna država. Da je mesec dni pred smrtjo odobril smrtne obsodbe, izrečene nad baskovskimi domoljubi, je bil prav izraz njegovega trdovratnega vztrajanja na tem, da je Španija le en narod.
PROBLEM TREH NARODNOSTI
Problem današnje in jutrišnje Španije ni toliko, kako rešiti socialne konflikte, ali ostati na desni ali kreniti na levo, temveč kako urediti sožitje med Kastiljci na eni in Katalonci, Baski in Ga-licijci na drugi strani. Gre torej ne za razredni konflikt, temveč za etnični spor.
Gre za jezikovno, kulturno, gospodarsko in narodnostno avtonomijo tistih etničnih skupnosti, ki govorijo drug jezik in ne kastiljski, ki je pred svetom španščina; gre za Baske (1 milijon), Galici j ce (2 milijona) in Katalonce (7 milijonov), ki so siti madridskega centralizma in terjajo pravice, ki jim gredo po naravnem pravu.
Baskovski teroristi, združeni v odporniškem gibanju ETA, so na »levo«, ker je bil Franco, kastiljski centralist, na »desno«. In državljanska vojna ni izbruhnila zato, ker so bile socialne razmere
v	Španiji izredno težke (takih držav je bilo tedaj v Evropi cela vrsta), ampak ker je šlo za vprašanje centralistično ali federativno zgrajene države, za avtonomijo Baskov in Kataloncev, z eno besedo za etnični konflikt, ki so ga ustvarile zgodovina in posebne družbene strukture.
Fevdalizem se je v Španiji ohranil dalj časa kot kjerkoli drugod. Še danes je veleposestvo tipičen pojav španske družbe. Industrializacija je prišla z veliko zamudo. Španska kraljevska hiša iz rodu Burbonov se je zgledovala po Parizu. Vse naj se vodi iz središča, iz Madrida, province imajo le eno dolžnost: ubogati.
Prvi poskus, da se ena takih provinc osamosvoji, so naredili Katalonci še v času republike. V oktobru 1934 so proglasili svojo neodvisnost od Madrida, a madridska vlada je odgovorila s proglasitvijo vojnega stanja.
Po volitvah v februarju 1936, ki jih je spremljalo veliko politično nasilje in je nato prišlo do številnih umorov desničarskih politikov, med njimi znanega Calva Sotela, kar je pospešilo Francov nastop, je republikanska vlada le dovolila Kataloniji avtonomijo, že
po izbruhu državljanske vojne pa 8. oktobra še Baskom.
Zanimivo je, da se je osem dni prej Franco proglasil za šefa nacionalne španske države in njegovo gibanje je dobilo ime nacionalistično gibanje; nacionalistično v opreki z avtonomističnimi težnjami Baskov in Kataloncev. Nič čudnega, če je Franco takoj po dokončni zmagi znova uvedel madridski centralizem.
Tak je bil položaj leta 1936, tak je še danes. Po 39 letih ne gre v Španiji toliko ali zaviti na desno ali levo, ali v socializem ali v fašizem, ampak ali Španijo urediti na zvezni ali centralistični podlagi. Prav v tem je pogrešil Kocbek, ko je v »Dom in svetu« objavil pred zadnjo vojno svoja toliko osporavana »Premišljevanja o Španiji«. Vso krivdo za nastali položaj je naprtil le Cerkvi in socialni neurejenosti dežele, popolnoma neznan pa mu je bil narodnostni problem Španije. Uspelo mu je le eno: v slovenske katoliške vrste je vnesel razdor in idejno zmedo, katere žrtev je postal zlasti mlajši rod, poln idealizma in želje po spremembah.
PO ŠTIRIDESETIH LETIH
Prihodnje leto bi Španija praznovala 40 let Francovega nastopa zoper špansko republiko. V tem času je zrasel v Španiji rod, ki pozna državljansko vojno le še iz pripovedovanja odraslih. 70 % sedanjih Špancev se je rodilo po letu 1936!
V tem času se je Španija odprla zunanjemu svetu. Država, ki praktično stavk ne pozna, je bila krepka vaba za naložbe tujega kapitala. Ljudje z dežele so preplavili mesta. Spremenile so se družbene strukture. Turistični val iz tujine je vsako leto močnejši.
Vse to je spremenilo izraz Španije. Španija ni več osamljena dežela, »španska vas«. Sev. Amerika ima v njej zvestega zaveznika in na njenem ozemlju dragocena vojaška oporišča; odlične odnose ima z arabskimi državami; tudi države vzhodnega bloka so več ko enkrat izdale borce za levo Španijo in sklepale s Francovo vlado donosne kupčije.
Vsa ta španska odprtost pa je imela zadnja leta v Francu veliko coklo. Njegov muhavi način vladanja, en korak naprej in dva nazaj v demokratizaciji države je začel Špancem presedati. Tako je prišlo do vedno pogostejših stavk, političnih atentatov in pojavov pouličnega nasilja.
Francova smrt bo razkrila resnični obraz španske družbe: na eni strani fanatični falangisti, ki si bodo skušali obdržati privilegije, ambiciozni vojaki in teroristična levica, na drugi strani stranke demokratične sredine s Cerkvijo in kulturniki.
Sedanji ministrski predsednik Arias Navarro je nedvomno mož, ki bi raje danes kot jutri v Španiji uvedel pristno demokracijo. Princ Juan Carlos, po sedanji usta-
vi	določen za bodočega kralja Španije, mu bo pri tem gotovo v pomoč. Kar je danes potrebno, je iskrena podpora evropskih držav umirjenim španskim krogom. Le taka podpora lahko prepreči, da bi Španija krenila po poti Portugalske. Korist bi imeli od tega le tisti, ki jim pred 40 leti, tudi po Francovi zaslugi, ni uspelo priti na oblast.
Dan mrtvih in dan rajnih Država v osrčju Afrike
Okrog 1. novembra se bomo znova se-šli na pokopališčih vsi, ki se čutimo, da smo ljudje. Eni bodo obhajali dan mrtvih, drugi bomo obhajali dan rajnih. Eni se bodo spominjali umrlih brez upanja na posmrtno bivanje, drugi se bomo spominjali umrlih z upanjem, da so v raju, da so rajni. S tem bo združena tudi naša vera v vstajenje mrtvih. Skupno vsem pa nam bo spoštovanje do umrlih.
SPOŠTOVANJE UMRLIH
V	tem spoštovanju se je človek zmeraj ločil od živali. Piše psiholog dr. A. Trstenjak: »že neandertalec je pred skoraj dvesto tisoč leti s spoštljivostjo pokopaval svoje mrliče. Njegovi grobovi so nema, a pretresljiva priča duhovne samozavesti v takratnem človeku za vse poznejše veke; pretresljiva priča zavesti, ki jo je takratni človek imel o sebi. Samemu sebi je ska-zoval čast ne samo v življenju, ampak celo po smrti. To je zavest, ki je pričala, da je v človeku poleg materije še osebno počelo, kakršnega v živali nikdar ne srečujemo, zato tudi žival ne zna sama sebe častiti in spoštovati« (Hoja za človekom, str. 103).
»To čast in spoštovanje so ohranili tudi najbolj zakrknjeni ateisti današnjih dni, čeprav tajijo, da bi v človeku poleg materije bilo še osebno počelo, kakršnega v živali nikjer ni srečati,« to je, čeprav tajijo obstoj človeške duše. Kljub temu tudi oni nočejo, da bi z njihovimi umrlimi ravnali kot se ravna s poginulimi psi in
mačkami, ko kaka sentimentalna dama potoči za njimi kako solzo, potem pa nič več.
Je-li mar spoštovanje umrlih zanje samo Idealistična nadzgradba in običaj, ki so ga podedovali od vernega neandertalca, pa ga kljub svojemu materializmu nočejo zavreči? Ali je morda priča, da kljub svojemu opevanemu materializmu le niso tako prepričani vanj in da na dnu njih src le tli misel na posmrtno življenje?
Na vprašanje naj si odgovorijo sami. Mi se bomo skupaj z njimi pridružili skupnemu spominu in spoštovanju vseh umrlih v zavesti, da je spoštovanje »vrednostna hoja za človekom« (A. Trstenjak).
To spoštovanje Ima pri vernem kristjanu še dosti globlje In ne zgolj človeške nagibe. Dobiva jih lz božjega razodetja, saj sv. pismo ni zgolj knjiga o Bogu in Mesiji, ampak prav tako knjiga o človeku. Škoda, da to premalo upoštevamo. Iz sv. pisma Izvemo, kaj je bistvo in namen človekov.
VERA V VSTAJENJE
Videli smo, da Je že neandertalec, to se pravi že prvi človek, ki ga poznamo v prazgodovini, s svojim spoštovanjem do umrlih izpričeval vero v pozemsko bivanje človeške duše. O tem so prepričana tudi vsa poznejša in sedanja verstva. Ni ljudstva, ki bi v to ne verovalo.
Zaradi tega krščanskim misijonarjem med primitivci ni potrebno, da šele pričajo o neumrljivosti duš; v to oni že verujejo. Tudi v sv. pismu ni glavno pričevanje o neumrljivosti ln s tem večnosti človeške duše, temveč glavno Je Kristusovo veselo oznanilo, da je človek poklican za otroka božjega in za dediča nebeškega kraljestva skupaj s Kristusom.
To Je tisto »novo«, kar je Kristus oznanil ljudem; to je tista resnica o človeku, ki jo je Bog prihranil za »poslednje čase« ln je ni razodel prerokom. V zvezi s tem je Kristus izpričal še drugo resnico o člo-
veku, namreč vstajenje mrtvih na poslednji dan.
Sv. Cerkev se je v teh časih globlje zamislila v te resnice o človeku, ki so zares »vesela vest«, kakor so jo razumeli prvi kristjani in kakor jo razume vsakdo, ki se prvič sreča s Kristusovim razodetjem. Vesela vest zato, ker daje odgovor na vprašanja, ki jih nobeno verstvo ni moglo zadovoljivo rešiti, še manj pa kaka filozofija, da ne govorimo o znanosti.
Zaradi tega hoče Cerkev v prenovljeni liturgiji, da to resnico o človeku oznanjamo pri vsakem pogrebu in pri vsaki maši za rajne. Noče več strašiti z vesoljno sodbo, temveč hoče vlivati v duše vernikov tolažilno upanje, da smo otroci božji, sodediči Kristusovi in z njim določeni za častitljivo vstajenje ne samo duš, ampak tudi teles.
Da, tudi telo bo vstalo in bo deležno večnega poveličanja in blaženosti. »Resur-recturis« je napis, ki ga srečujemo tu in tam na krščanskih pokopališčih. Ta napis, »Tistim, ki bodo vstali«, naj ne bo samo lep opomin, ampak življenjska resnica, ki naj nas navdihuje, ko bomo te dni obiskovali grobove rajnih in tudi vsakikrat, ko koga spremljamo k večnemu počitku.
Pri tem se spominjajmo tistih, ki te zaupne vere nimajo ali so jo zapravili: naj tudi njim zablešči kot vesela vest, ki bo lepšala njih življenje in jim lajšala odhod s tega sveta.
K. H.
Nobelov odbor pri norveškem parlamentu je priznali letošnjo nagrado za mir Andreju Dimitrijeviču Saharovu, znamenitemu ruskemu fiziku, prejemniku nekdanje Stalinove nagrade, dvakratnemu nagrajencu Leninovega odlikovanja in 'trikratnemu junaku socialističnega deda v Sovjetski zvezi.
Diplomo z odlikovanjem in zneskom v vrednosti 630.000 švedskih kron bo predvidoma izročila nagrajencu predsednica Nobelovega odbora ga. Aase Lionas na posebni svečanosti, ki bo 10. decembra letos v avli univerze v Oslu.
Petčlanski Nobelov odbor se je odločil za podelitev nagrade na svojem sestanku v četrtak 9. oktobra 1975 in takoj po končani seji sporočil svojo odločitev. Gospa Lionas je prebrala utemeljitev:
»Neustrašeno osehno zavzemanje Andreja Saharova siluži kot mogočen navdih vsem, ki si resnično prizadevajo za miiir v svatu. Saharov se 'bori junaško in brezkompromisno proti Zlorabi oblasti in kršitvi človeškega dostojanstva v vseh oblikah. Z vso silo si prizadeva za ustroj države, ki bo temeljila na načelih pravičnosti za vse. Saharov je prepričljiv glasnik nedotakljivih človeških pravic, brez katerih si ni mogoče zamisliti pravega in trajnega sistema medsebojnega sodelovanja. Pod izredno težkimi pogoji mu je do sedaj uspelo, da okrepi vrednote te vrste, katere so z vso silo pripravljeni podpreti resnični prijatelji miru.«
Andrej Dimitrijevič Saharov je bil rojen 21. maja 1921 v Moskvi. Univerzo je končal leta 1942 s fiziko kot glavnim predmetom. Doktoriral je leta 1947. Istega leta je objavil prvo znanstveno delo o teoretični fiziki. Z 32 leti je postal član znanstvene akademije. Ob ikonou 2. svetovne vojne je bil dodeljen inštitutu fizika Le-bodeva (Nobelov nagrajenec lota 1958). Skupaj z njim je prišel do 'teoretičnih zaključkov, ki so omogočili gradnjo prve sovjetske vodikove bombe.
V	'politični areni se je pojavil prvič za časa »Praške pomladi« lota 1968. Zavzel se je za obliko sveta, v katerem naj bi vladala svoboda gibanja in misli med ljudmi. Istega leta je objavil v nemškem tedniku »Die Zeit« misli o napredku, o mirnem sožitju raznih sistemov in o duhovni svobodi človeka.
Naj bi se glas velikega ruskega znanstvenika slišal po vsem svetu! Naj bi mu prisluhnili predvsem oblastniki v domovini, .iz katere je izšel.
Božo Prevoršek, Švedska
Mednarodni mladinski seminar pri Pliberku
V	Podkraju pri Pliberku je bilo od 21. do 24. oktobra IV. mladinsko srečanje, ki so ga priredile dežela FurdanijaJulijska krajina, republika Slovenija in dežela Koroška. Letos sta bili povabljeni tudi manjši delegaciji iz Hrvaške in iz avstrijske Štajerske.
Delegacijo iz naše dežele je sestavljalo
Afrika je bila in je še sen mnogih ljudi. Vendar maramo pomisliti, da to ni več samo Afrika mladostne domišljije, skrivnostnih gozdov, polnih najrazličnejših eksotičnih živali, vznemirljiva črna Afrika, ki te z magnetično močjo pritegne v svoje zavetje in ti šepeče, da se vrni v njen objem.
V	Afriki iz leta Gospodovega 1975 drve vozila vseh vrst sem in tja; to Afriko je močno prizadela energetska kriza; to je Afrika dragih hotelov z bazeni in igralnicami, nočnimi lokali in klimatskimi napravami; v tej Afriki nosijo vitka dekleta kratka krilca in poslovni moški klobuke, kravaite, Zloščene čevlje in uradne kovčke, prepolne spisov.
DRUGA PLAT MEDALJE
Vendar ni povsod tako. Mnogo je bilo napisanega o suženjstvu, o zapostavljanju, o rasni diskriminaciji in o najrazličnejših mukah, ki jih je moral pretrpeti domačin. Po dolgem času je prišlo osvešče-nje in zdaj so skoraj vse afriške države samostojne in si krepko prizadevajo stopiti v korak s tako imenovanim naprednim svetom.
Za to so potrebne šole, strokovnjaki in predvsem požrtvovalni delavci, med kate-re moramo, poleg drugih, v prvi vrsti Steki misijonarje in laike, ki v misijonih nesebično delujejo in se žrtvujejo za rast in blaginjo zapostavljenih.
O dedovanju slovanskih misijonarjev je
deset mladincev, ki so predstavljali stranke in dve organizaciji, ki se bavita z mednarodnimi zvezami. V delegaciji so bili tudi trije Slovenci: predstavnik Slovanske skupnosti Ivo Jevnikar, predstavnik SKGZ Milan Pahor in član DC Sergio Zuffanli iz Beneške Slovenije.
Srečanje je bilo letos posvečeno mednarodnim mladinskim dejavnostim v posameznih deželah in pa položaju slovenske manjšine na Koroškem. Pokazalo se je, kot že prejšnja leta, da ni mogoče obravnavati v kratkem času več pomembnih vprašanj.
Glede vprašanja Slovencev na Koroškem ved j a tudi pripomba, da ni bilo poskrbljeno za daljše srečanje s predstavniki manjšinskih političnih organizacij, medtem ko je predaval predstavnik avstrijske države. Kljub temu so udeleženci veliko zvedeli o resničnem položaju slovenske manjšine iz bežnih razgovorov ob organiziranem obisku po nekaterih važnejših postojankah slovenstva na Koroškem (Narodni svet koroških Slovencev, Mohorjeva, Zadružna zveza, gimnazij a itd.).
Omeniti je treba tudi dokument o manjšinah, ki ga je pripravila in odobrila vsa delegacija iz naše dežele. V dokumentu se izraža solidarnost Korošcem, ki jih hočejo preštevati, poudarja pa se tudi potreba po globalni zaščiti vseh Slovencev v Italiji in izraža upanje, da bodo v novem italijansko-jugoslovanskem sporazumu izboljšane in razširjene določbe iz Posebnega statuta, ki je bil položen Londonskemu sporazumu.
Naslednji mladinski seminar bo prihodnje lato v naši deželi. O programu srečanja sta se delegaciji iz Slovenije in iz naše dežele izrekli za vprašanja manjšin.
Irci imajo novega svetnika
V nedeljo 12. oktobra je sveti oče razglasil za svetega blaženega Oliverja Plun-ketta, škofa in mučenca. Novi svetnik je Irec. Zaradi verskega preganjanja v domovini se je umaknil v Rim in tam dokončal študije. Duhovnik je postal lota 1644. Leta 1669 je bil imenovan in posvečen za nadškofa na Irskem. Vmii se je v domovino.
Ker je po smrti angleškega kanclerja Crom\valla prenehalo versko preganjanje, je novi nadškof tri leta in pol uspešno reorganiziral versko življenje na Irskem. Pa je nastopilo novo preganjanje. Nadškof Flunkatt se je nekaj časa skrival. Končno so ga prijeli in obtožili zarote proti državi. V Londonu je bil obsojen na smrt. Smrtna obsodba je bila izvršena 1. julija 1681.
Misijonski kongres v Rimu
V začeLku oktobra je bil v Rimu mednarodni misijonski kongres. Zasedanja so bila na papeški univerzi za širjenje vere. Na kongresu so razpravljali o temi: Pokristjanjenje in domače kulture. Pripravo na kongros je vodil msgr. dr. Maksimilijan Jezernik.
bilo že precej napisanega; (tudi misijonarji sami najdejo nekaj časa, da sprati poročajo o svojem delovanju. Tokrat bomo nekaj slišali o tržaški župniji v Keniji.
KENIJA
Kenija leži v osrčju Afrike; pomaknjena je na vzhod, kjer jo obliva Indijski ocean. To državo, ki meri 582.644 'km2, deli ekvator na dva dela. Tu vlada zato ekvatorialno podnebje; vendar so značilne zanjo tudi izredno ,visoke in slikovite gore z večnim snegom.
Na visokih planotah, kjer je pretežno največ živali in zveri, je savana; na obrobju gora so skoraj neprehodni gozdovi, v vzhodnih ravninah pa so nerodovitne stepe. Tu imajo svoje domovanje sloni, žirafe itd.; tudi kač in drugih plazilcev ne manjka. Vendar so vse divje zveri kljub 'temu v neprestani nevarnosti in bi jim grožilo popolno uničenje, če ne bi bilo mnogih naravnih parkov, kjer je prepovedan vsakršen lov.
Država je bila prava poslastica za evropske države že od leta 1800. Takrat sta se ■trgali zanjo Anglija in Nemčija. Od leta 1895 je bila protektorat, angleška kolonija pa od leta 1920. Ta politika kolonizacije je postala nevzdržna in leta 1952 'je izbruhnila prava vojna Maumauovcev, Iti je dolga leta 'terorizirala državo. Končno je Kenija leta 1963 postala neodvisna. Vendar tudi tu, kot po iskoraj vseh afriških državah, ni mitu. Vedno jo pretresajo notranji spori, razprtije in glavna žrtev le-teh je 'bilo in je še preprosto in neuko ljudstvo.
Prestolnica je Nairobi. Država ima približno 11 milijonov prebivalcev, od katerih je nepismenih okoli 75%. Kristjanov je približno 78 %. V vsej državi so trije ali štirje dnevniki in 70 periodičnih publikacij. Industrije je bolj malo; prevladuje poljedelstvo. Največ pridelajo in izvažajo kavo, koruzo, tobak, žito in sladkorni (trs.
Ob pobočju 5.199 visoke gore Kenya leži upravno središče Nguvio. V višini od 2000 do 3000 m pa je misijonska postojanka, del tržaške škofije, samostojna župnija Embu. Tu 'živi ljudstvo Kikuyu, ki je bilo do pred kratkim zelo primitivno. Tu sta si našla svoj drugi dom dva Tržačana, laika, ki pomagata ljudstvu, da se izmota iz bede in nevednosti. Sta to mlada zakonca Donalo in Mariuccia Cordi.
Po dveh zelo težkih 'lotih zaradi amhien-
Spomin vseh vernih rajnih
Prvič, odkar je v veljavi novi bogoslužni koledar, je letos spomin vseh vernih rajnih na nedeljo (2. novembra). Ker je po novem ita spomin v stopnji slovesnega praznika, bodo vse maše za rajne, prav tako hvalnice in večernice (če se opravijo z ljudstvom), le v zasebni molitvi; vse molitveno bogoslužje pa je od nedelje. Ker je letos prvič, je potrebno, da se vsi (dušni pastirji, organisti, pevci in verniki) na to posebej pripravimo.
Vsi duhovniki lahko opravijo 2. novembra tri maše (eno po svojem namenu, ono po 'namenu sv. očeta in eno za vse verne rajne).
Navodila slovenskih škofov pravijo, naj bodo v nedeljo 2. novembra vise maše dobro pripravljene, 'ki se po novem misaiu v ničemer ne razlikujejo od ostalih maiš. Glavna maša naj bo slovesna in zato naj sc pevski zbor, če more in utegne, nauči kakšno slovensko mašo za rajne.
Kar se v cerkvi ali na pokopališču v teh dneh opravi, naj ne bo izraz mrtvaške grozljivosti (kakor črna barva, katafalk ipd.), ampak naj vernike spominja na velikonočno skrivnost in vero v vstajenje. Običajne molitve za rajne naj bodo sestavljene v obliki boosluija božje besede.
taclje, jezika in tudi domotožja sta se letošnje poletje vrnila v Evropo, na dom, da se nekoliko ispopoiniita v delu. Dne
5.	septembra >sta se zopet vrnila pod mogočno goro Kenya in bosta (tam ostala vse do leta 1977. 'Dan pred odhodom sem se sestal z njima in kljub stalnemu pomanjkanju časa sta bila tako prijazna, da sita mi dala nekaj izjav o njiju in njunem delu. O item pa več v prihodnji številki.
Aleksander Mužina
S TRŽAŠKEGA
Baletna šola SSG v Trstu
Stalno slovensko gledališče v Trstu vabi k vpisu v baletno šolo za sezono 1975-76. Po uspešnem zaključku lanske baletne vzgoje se bo nadaljevalo tudi letos s to vabljivo zvrstjo vzgoje naših otrok. Letos je bil Vključen v vodstvo prvi plesalec opere in baleta dz Ljubljane koreograf in baletni pedagog Janez Mejač. Z njim bo sodelovala Nada Križmančičeva, ki je že lani uspešno zastavila delo v tržaški baletni šoli.
V	baletno šolo se sprejemajo poleg lanskoletnih učencev kandidatke in kandidati od 6. leta starosti dalje. Pouk se bo pričel v novembru. Vpisovanje je od 20. do 31. oktobra na upravi SSG v Kulturnem domu ob delavnikih od 8. do 14. ure.
Ustanovljena v Trstu tiskovna agencija Alpe-Adria
Na pobudo skupine novinarjev »Primorskega dnevnika« .so v Trsitu ustanovili tiskovno agencijo, ki je dobila naziv Alpe-Adria in ki ima namen bolj temeljito poročati o dogodkih v Furlaniji-Julijski krajini predvsem prek televizije.
Agencija, katere odgovorni urednik je Bogo Samsa, bo delovala — v moči posebne pogodbe — prek televizijske postaje v Kopru, ki ji obenem s programom RTV Ljubljana in RTV Zagreb zelo sledijo tako v naši deželi kat tudi v drugih krajih Italije.
Novice, ki jih bo posredovala agencija Alpe-Adria, bodo imele pečat antifašizma in bodo posvečene političnim, gospodarskim in socialnim dogodkom iz življenja naše dežele, nadalje kullumlim, športnim, znanstvenim dosežkom, odnošajem med obmejnimi deželami in mednarodni funkciji Furlanije-Julijske krajine. Posebno pozornost bo agencija posvečala življenju in dosežkom slovenske narodne skupnosti v Furlantji-Julijski krajini.
Naša dežela je stopila pred oči vse Evrope z mednarodno 'konferenco o manjšinah lin vse daje misliti, da bo ta problematika tudi v prihodnosti ena izmed značilnih tem našega življenja. V tem okviru bo agencija Alpe-Adria lahko opravila pomembno informacijsko vlogo ne samo v mejah dežele, temveč tudi v širšem evropskem ambienitu.
Nova tiskovna agencija bo vzporejala svojo dejavnost s predstavniki italijanske narodne skupnosti v Italiji. Sledila bo dogodkom iz dnevne kronike, ne bo pa zanemarjala širših tem. Skušala 'bo nadalje dajati odprte in objektivne informacije, poročala bo o vlogi in delu dežele in njenih organov, tako z vidika notranjega razvoja in dinamike kot tudi z vidika mednarodne vloge Furlanije-Julijske krajine. Agencija Alpe-Adria bo 'tudi skušala s svojimi objektivnimi informacijami prispevati k utrditvi dobrih sosedskih odnosov in sodelovanja mod FurianijoJulijsko krajino in bližnjimi jugoslovanskimi republikami.
Sedež agencije 'bo v Trstu, medtem ko bo mreža dopisnikov po vseli središčih dežele: v Gorici, Vidmu in Pordenonu.
  ..............
Letošnja Nobelova nagrada za mir
"	*	.	v*V
Na kraju nekdanjega Krnskega gradu v bližini Gospe Svete stoji danes cerkvica s pokopališčem, pomnik časov, ko je tu živel, se rodil In umiral slovenski rod
25. junija letos je bivša portugalska kolonija Mozambik v vzhodni Afriki postala neodvisna. Ima 10 milijonov ljudi in meri 788.009 kv. km. Na sliki pristanišče Beira
MEDDOBJE 3
Iz Argentine smo prejeli 3. številko slovenskega kulturnega obzornika »Meddob-je« (Entresiglo), kd je izšlo s precejšnjo zamudo še za lansko leto, po vrsti že 14., odkar obzornik izhaja.
Za uvodnik objavlja France Papež doživeto lirično izpoved v španščini z naslovom »Ellos« (Oni):
Ne bodo se vrnili (pravi),
toda pod srcem potnikov je ostal vihar,
kajti čas ne ruši, ampak ohranja...
Da bi v zdomstvu bili dejavni, so zapustili stari svet, ostali so na poti, ko so se okoliščine že spremenile in to je znak moči, naše moči, in vse, kar moremo dati, je simbol spopolnjen v času in tej zemlji... (So najznačilnejši stihi.)
Vinko Beličič objavlja nekaj živahnih praznih sličic z naslovi »Sneg«, »Suplen-tov negativo« in »Na balkonu«; pomenljiva je zlasti zadnja, ki na rahlo satiričen način podaja težo slovenskega kulturnega ustvarjanja na robu domovine. »Cez vas pihajo vetrovi,« mu pravi obiskovalec iz republike, »to je velika prednost. Primorani ste ostati čuječi in bojeviti. Svoboda vam nalaga posebne dolžnosti... Ko bomo mi molčali, bodo mladi vpili. Takšna je moja vera.«
Branko Rebazov predstavlja lirično pesem »Žalovanje« in pravi med drugim: »Žalujem, ker se je v meni vgnezdil svet sanj in sem ostal sam sredi resničnosti.« Osebna izpoved žalosti in razočaranja je lahko prav iskrena, a nič posebnega, kajti neuresničene mladostne sanje so na vsem svetu nekaj popolnoma vsakdanjega. Marsikateri slovenski poet še vedno misli, da bi se ves svet moral vrteti okrog njega.
Karel Rakovec objavlja dva uspela Soneta o vonju in sicer »Basen o dezerterju« in »Vinjeta železnih vrat«.
Lev Detela, eden najbolj nadarjenih sodobnih slovenskih piscev, priobčuje simbolično politična črtico »Visoka politika«, v kateri ponazori »prezidenta«, doktorja portoriške univerze, itd., diktatorja in njegovo policijsko državo. Diktatorja, kot smo jih vajeni iz južnoameriškega sveta, v mladosti romantično zanosnega revolucionarja z utopijo o socialni revoluciji in njenih pridobitvah, prišedši na oblast pa surovega trinoga. Dobro je podana tesnoba, ki v tej policijski državi preganja tujega obiskovalca. Sledi še ciklus krajših Detelovih pesmi.
Nežne in rahločutne so krajše pesmi Vladimirja Kosa iz Tokia z naslovom »Tri kantate za veliki teden«. V eni od njih vznikne med toplimi motivi iz narave nenadoma pretresljivi stih:
Je veter pel,
od ponedeljka tja do senc sobot, ves smrtni teden?
Ker Božji Sin je zdaj Nesmrtni človek.
Pomenljiv je za tem sestavek Alfonza Cuka «0 človeški napadalnosti®, ki med drugim ugotavlja, da je tudi otroška agresivnost največkrat posnemanje odraslih, ko so otroku blizu.
Sledijo uvodni stihi slavne portugalske renesančne pesnitve »Luzitanci« pesnika Camoensa v prevodu Tineta Debeljaka z izčrpno razlago o pesniku, ki je umrl osamljen in zapuščen. Ob tem vztrajnem prevajanju iz svetovnih del ne moremo mimo spoznanja, kako pomembno bi bilo prevajati tudi slovenska dela v svetovne jezike.
Zvezek »Meddobja« se končuje s »Prispevkom v spomin na Tomaža Akvinske-ga in tamizem«, v katerem France Papež razlaga pomen filozofskih pojmov Ontologija, Kozmologija, Biologija in Psihologija, Teodicaja. Ti pojmi oz. njihove teze so prevod iz latinskega, povzetek sholastične filozofije, kratka in izčrpna Suma tomizma.
»Meddobje« izdaja Slovenska kulturna akcija (SKA) v Buenos Airesu (naslov': Raman Falcon 4158, Buenos Aires, Argentina). Zunanjo opremo zvezka je prispeval arh. Marjan Eiletz. V zvezku je še umetniška priloga z razstave ob 20-letniici SKA, posnetek slike slikarja Milana Volavška (Mavretanki) in slikarke Metke Žirovnik (Živa oblika rož).
Imenovanja
Z novim šolskim letom je bil Oskar Bole imenovan za didaktičnega ravnatelja na Opčinah, Egidij Strnad je bil premeščen z didaktičnega ravnateljstva na Opčinah na ravnateljstvo pri Sv. Jakobu, Velimir Pavletič pa na didaktično ravnateljstvo pri Sv. Ivanu. Na svojem mestu sta ostala Miro Tavčar v Nabrežini, Stanko Škrinjar v Dolini.
Oskar Bole vsekakor še naprej opravlja funkcijo šolskega nadzornika, seveda v okviru novih določb, ki precej omejujejo prejšnje pristojnosti šolskih nadzornikov.
Problemi občine Bolim
Z nastopom novega šolskega leta so prišli v ospredje stari problemi v zvezi s šolskimi prostori. Tako v šolah po nekaterih vaseh občine niso bila dokončana razna notranja dela, posebno še centralno ogrevanje. Zato se na šolskih dvoriščih v Bo-•ljuncu, Mačkoljah in v Borštu vidijo samevati na soncu zadevne naftne cisterne, po drugi strani pa se hlad in mraz postopoma približujeta.
Da bi se takšno stanje čimprej popravilo, so na te pereče probleme opozorili razni občinski svetovalci na zadnji seji občinskega sveta, ki je bila 23. oktobra. Med temi je bil tudi poseg svetovalca dr. Tula (Slovenska skupnost), ki je na občinsko upravo naslovil interpelacijo, kaj misli ukreniti, da se nedokončana dela na šolah čimprej zaključijo. Vprašal je tudi, kakšne konkretne možnosti obstajajo, da dobi otroški vrtec v Mačkoljah, ki je sedaj začasno nameščen v osnovni šoli, v bližnji bodočnosti nove samostojne prostore, kar je enotna želja in zahteva staršev iz Prebenega in Mačkolj.
Odbornik za šole Stojan Sancin je odgovoril, da je problem prostorov za otroške vrtce pereč tudi v drugih vaseh in da zato ne more vedeti, kdaj in katere vasi bodo prve na vrsti.
Drugi problem, ki javnost zelo zanima, je vprašanje vinskih osmič. Zadnja leta se je namreč dogajalo, da so dobili dovoljenje za točenje vina na osmici tudi takšni »vinogradniki«, ki so kupili grozdje na trgu, kar je povzročilo negodovanje tako med pravimi vinogradniki kot med pivci v osmicah. Občinska uprava je zato prod kratkim sklicala širša sestanek vinogradnikov, na katerem je bilo rečeno, da bodo dobili dovoljenje za osmice samo tisti kmetje, ki bodo lahko dokazali, da imajo dovolj trt za lastno proizvodnjo. V razpravo je posegel tudi svetovalec Slovenske skupnosti Glavko Petaros iz Boršta, ki je dejal, da je skrajni čas, da sc poostrijo kriteriji za izdajanje dovoljenj za osmice. Imenovana je bila tudi posebna posvetovalna komisija domačih vinogradnikov, kd bo marala paziti, da se v osmicah ne bo točilo vino iz na trgu kupljenega grozdja. Javnost pričakuje, da se bodo dane obljube držale.
Pojasnilo Radia Trst A
V	odgovor na pismo, ki ga je vaš tednik objavil 16. oktobra 1.1. dn v katerem se poslušalec s tržaške planote pritožuje nad slabim sprejemam slovenskih oddaj.
miiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuimiiiii i
JOŽE JURAK
Ekumensko potovanje po južni Nemčiji
(7)
Naslednje jutro je bilo sončno. Dve uri smo imeli časa, da smo si stari del mesta posamično vsaj bežno ogledali. Ob desetih je bil odhod. To pot je bil cilj mestece Ellvvangen.
Pokrajina je bila valovita, prav prijetna za oko. Obdelana zemlja, tu in tam zaplate gozdov, pa spet naselja. Pri Do-nauvvorthu smo prečkali Donarvo. Ni še bila velika. Svoje pritoke dobi šele kasneje, dokler že pri Dunaju ne postane veletok.
Spotoma smo se ustavili v Nordlinge-nu. Slikovito mestece, ki je ohranilo svoje mestno obzidje in dvanajst mestnih vrat. Stalnica sredi mosta je mogočna. Protestantska reformacija si je cerkev, nekdaj katoliško, prilastila. Ostal je oltar z biblijo, tabernakelj pa je moral izginiti.
Znano je, da protestanti ne poznajo sv. Evharistije in sv. maše. Zbirajo se le k spominu zadnje večerje.
Vendar vernim protestantom božja beseda mnogo pomeni. Iz nje črpajo moč za življenje kot mi iz sv. maše in sv. obhajila. S sv. Pavlam bi lahko rekli: Dummodo Christus praedicetur — samo da se Kristus oznanja.
PRVO EKUMENSKO SREČANJE
Kmalu popoldne smo se ustavili ob železniški postaji v Ellvvangenu, kjer nas je čakalo kosilo. Mestece je napravilo na nas lep vtis: čisto, urejeno in priljudno. Pokrajina je podobna naši Dolenjski, valovita in skrbno obdelana.
V	bližini na holmu nas je pozdravljala mogočna cerkev. Ker smo imeli po kosilu še nekaj časa na voljo, smo jo obiskali. Je to romarsko svetišče Schonberg. Po naše bi rekli Lepi grič. Ko smo vstopili v božji hram, smo bili resnično presenečeni. Čudovit barok in veličastna prostorska razmerja.
Svetišče oskrbujejo rodomptoristi, red, ki ga je ustanovil sv. Alfonz Marija Li-
ki jih posreduje oddajnik Trst A, vodstvo tržaškega sedeža RAI priobčuje naslednje pojasnilo:
Iz kontrolnih merjenj, ki jih je te dni opravila naša tehnična služba na tržaški planoti je razvidno, da so nekatera področja pod vplivom motilnih signalov ali interferenc drugih srednj evalovn i h oddajnikov, ki delujejo na isti frekvenci ali valovni dolžini, kar v resnici ovira sprejem radia Trst A.
Tudi povečanje jakosti oddajnika ne bi privedlo do zadovoljivih rezultatov'.
Zato se je RAI že pred časom odločila za postavitev dodatnega ultrakratikovaiov-nega oddajnika s frekvenčno modulacijo Trst IV (frekvenca 103,9 MSZ), ki prav tako posreduje programe postaje Trst A in ki zagotavlja čist sprejem brez atmosferskih ali kakih drugih motenj.
Seveda mora v tem primeru poslušalec imeti sprejemnik za frekvenčno modulacijo, ki je že več let v prodaji.
Svetoletni nemški romarji
Škof Hengsbach iz Eessena v Zahodni Nemčiji je dcjai, da je do konca avgusta poromalo iz Zahodne Nemčije v Rim nad
43.000	svetoletnih romarjev.
Mednarodno srečanje mladinske literature
Pretekli teden je bilo v Trstu dvodnevno mednarodno srečanje o mladinski literaturi, ki sta ga priredila Pedagoški center dežele Furlani j a-Julijska krajina in mladinska revija »L’ora del racconto«. Prvi dan je bil posvečen avstrijski, slovenski, nemški, češki, slovaški in italijanski mladinski literaturi, drugi dan pa mladinski literaturi naše dežele.
Predavatelji so podali izčrpne preglede omenjenih mladinskih literatur od njihovih začetkov do danes. O slovenski knjigi je spregovorila prof. Zorka Peršič, bivša glavna ravnateljica Mladinske knjige in jugoslovanska zastopnica pri Unescu. Tudi ona je podala pregled od prve slovenske knjige za mladino, in sicer Kraljeve Otročje biblije iz leta 1556 pa do sodobne literature, ki je na taki umetniški višini, da se lahko kosa z literaturami drugih narodov.
Vzporedno s srečanjem so odprli v razstavni dvorani Ljudske knjižnice razstavo mladinskih knjig pisateljev iz dežele Furlani j a-Julijska krajina.
Priznanje SSG
Tudi letos je bilo v Mariboru tradicionalno »Borštnikovo srečanje« poklicnih gledališč. SSG iz Trsta se ga je letos udeležilo z Leskovčevo dramo »Dva bregova«. Ob zaključku srečanja so podelili nagrade in med drugimi so dobili priznanje trije člani SSG: Mafija Vidau za kostume, A. Vodopivec za glasbeno spremljavo in Miranda Caharija za vlogo beračice Šobe v prej imenovani drami.
Prvi koncert Glasbene matice
V	soboto 25. oktobra zvečer je bil v Kulturnem domu v Trstu otvoritvena koncert letošnje koncertne sezone, ki jo prireja Glasbena matica. Nastopil je orkester Glasbene matice pod vodstvom svojega dirigenta Oskarja Kjudra, kot solistka pa mezzosopranistka Nora Jankovič.
Večer je obsegal v prvem delu simfonijo v g-duru Christopha Glucka in Sedem
:■ . i.	..	.»I-V'	1
• rn-se
Na levi mogočna romarska cerkev Schonberg, nedaleč od Ellvvangena. Na desni grad nad mestom, pod njim obe cerkvi, katoliška in protestantska
španskih narodnih pesmi Manuela de Fal-la; v drugem delu pa Martuccievo »Pesem spominov«. Izvajanje orkestra, zlasti pa Jankovičeva, so navdušili občinstvo, ki je nastopajoče nagradilo z dolgimi aplavzi.
Predavanje v DSI
V ponedeljek 27. oktobra je predaval v Društvu slovenskih izobražencev v Trstu časnikar Franc Jeza in sicer o 29. oktobru 1918, ko je razpadla Avstrija in je s tem nastala velika praznina. Tedaj smo dobili Slovenci lastno državo, vendar z odobritvijo Narodnega veča v Zagrebu. Vsi odloki, ki jih je tedaj sprejela slovenska vlada, so morali biti potrjeni od tega organa.
Iz vsega izvajanja F. Jeze je bilo razvidno, da nas je zalotil konec vojne popolnoma nepripravljene. Slovenci so želeli čimprej ustvariti Jugoslavijo, državo, v kateri bi bili vsaj nekoliko zaščiteni.
Iz povedanega tudi jasno sledi, da moramo misliti na različne možnosti, ki nas lahko doletijo. Nikdar nas ne smejo zalotiti zgodovinski dogodki tako nepripravljene kot so nas v preteklosti. Na to moramo misliti vsi, ne samo ena stranka.
Po zelo razgibani debati je bdi sestanek zaključen. Prihodnji ponedeljek ne bomo imeli kulturnega večera zaradi praznikov, pač pa bo spat 10. novembra.
Sv. Just v Trstu
Verjetno je bil že od Marije Terezije dalje sv. Just v Trstu ne samo mestni cerkveni praznik, ampak tudi državni.
Letos pa ne bo tako. Tiste šole, ki hočejo imeti praznik 3. novembra, si morajo prosti dan vzeti izmed dveh prostih dni, ki jih ima vsaka šola na razpolago poleg že običajnih počitniških dni.
Kako bi izgledalo v Trstu, če bi si šole toda prostega dne ne dale? Vladni komisar, župan ter druge oblasti k nadškofovemu pantifikalu v stalnico sv. Justa, di-jafloi pa v šalo!
Nov roman Borisa Pahorja
V Trstu je pravkar izšel roman »Zatemnitev« Borisa Pahorja in sicer prva knjiga. Dogajanje gre v čas zadnje vojne, ko je bil Trst pod nemško okupacijo in dobro zadene takratno občutje slovenskega primorskega človeka.
V ozadju zgodbe o ljubezni dveh mladih ljudi v tako težkem času je tudi dobro zadeto idejno in narodnostno vzdušje in čustvovanje slovenskega človeška v mestu. Roman je izšel v Kosovelovi knjižnici pri reviji »Zaliv«.
S tem svojim zadnjim delam je Boris Pahor nedvomno znova dokazal svojo umetniško prepričljivost.
»Slovenski oder« pri Sv. Ivanu
Z Dobričaninovo trodejanko »Skupno stanovanje« je v nedeljo 26. oktobra Slovenski oder začel svojo novo sonorno v Marijinem domu.
Deliti stanovanje z drugimi ljudmi In povrhu še s kozo je precej kočljiva zadeva, olkolli katere se prepleta dogajanje igre. Mlad študent Miša meni, da je prvi in edini najemnik stanovanja, a ga razočara študent Pepi, ki se že nahaja v kopalnici. Oba osparava vratar, kateremu so ohljuhili isto stanovanje z nalogo, naj čuva poslopje, ki še ni dokončano. V razpletu igre se znajde v stanovanju kar osem oseb, med katerimi ne vlada ravno dobro vzdušje. Z duhovitimi zamislimi Pepija se duhovi pomirijo in vse se veselo konča kar s tremi porokami.
Igra je duhovita in je razveselila navzoče. Nastopajoče igralce in režiserja je občinstvo nagradilo z burnim ploskanjem in zapustilo dvorano v prijetnem razpoloženju. - E. F.
iiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiuiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiii
guori in se bavijo predvsem z ljudskimi misijoni. Ob cerkvi je prostorna stanovanjska hiša, ki bi bolj zaslužila ime graščina. V njej se vršijo vzgojni tečaja za mladino.
Na povratku proti mestu smo se za hipec ustavili v gradu, ki bdi nad Ellvvan-genam. Mogočna stavba, ki jo vzdržuje deželna vlada in je v njej sedež gospodarskih uradov. V gradu je v preteklosti bival volivni prošt, ki je imel pravico voliti deželnega vladarja.
Ura se je bližala četrti popoldne, ko naj bi se srečali s katoliških duhovnikom in evangeličanskim pastorjem.
Ellvvangen ima dve cerkvi, ki sta druga ob drugi. Starejšo, ki nosi častni naslov bazilike, so si ohranili katoličani, mlajše, ki je nastala v času začetka jezuitskega reda, so se pa polastili kasneje protestanti.
Na trgu pred baziliko nas je ljubeznivo sprejel upokojeni katoliški župnik, »Pfar-rer« Zierlein. Sli smo v cerkev, da se pripravimo na sv. daritev, ki smo jo opravili v somaševanju.
Ob začetku sv. maše se nam je pridru-
žil še evangeličanski pastor Lotse. Nadel si je svoje pastorsko oblačilo in sv. maši ob oltarju prisostvoval. On je imel tudi nagovor, ki je bil iskren izraz vare v Kristusa, kateri nas druži v eno občestvo.
Po maši smo si ogledali najprej znamenitosti bazilike, ki jih je razložil župnik Zierlein. Povedal je, da je prvotna cerkev zelo stara, iz 13. stoletja. Omenil je tudi, da se krajevni katoliški in evangeličanski duhovniki v pridiganju v obeh cerkvah izmenjujejo.
Nato smo šli v evangeličansko cerkev. Sedaj je prevzel besedo pastor Lotse. Cerkev je bila do napoleonskih vojn katoliška. Zgradili so jo jezuiti, ki so postavili tudi kolegij, gimnazijsko stavbo. Ko jih je leta 1773 papež Klemen XIV. razpustil, je cerkev prešla v roke škofijske duhovščine.
A ne za dolgo. Leta 1804 so prišle v Ellvvangen čete vvurttemberškega kralja. VViirttemberg pa je bil protestantski. Mesto Ellvvangen, ki je bilo prej čisto katoliško, je z vojaki dobilo protestantske naseljence. Kralj je zanje enostavno zaplenil jezuitsko cerkev in jo izročil v rabo pro-
testantom. Tako je ostalo do danes.
Cerkev je zelo podobna cerkvi sv. Ignacija v Goriai, bogata na štukaturah in freskah. Pastor Lotse jo je dal znotraj vso obnoviti. Zal mu je za veliki oltar, ki so ga protestanti odstranili. Ker nimajo sv. maše, niso vedeli kaj z njim početi. Tako se je zgodilo skoro povsod, kjer so se protestanti polastili katoliških bogoslužnih prostorov.
Iz sedanje evangeličanske cerkve smo odšli na kraj, kjer je dala pred nekaj leti občina postaviti reliefno ploščo v spomin na nadškofa sv. Metoda, ki naj hi po domnevi nekaterih bil dve leti zaprt prav v Ellvvangenu, tj. od leta 880 do 882.
Domneva sloni na dejstvu, da je bil škof v Passauu, največjd protivnik sv. Metoda, preden je bil imenovan za škofa, benediktinski opat samostana v Ellvvangenu. Ko so bavarski škofje sv. Metoda prijeli, češ da si nezakonito lasti ozemlje, ki da pripada nadškofiji v Salzburgu, so mu v Passauu priredili proces, ki so se ga udeležili škofje iz Salzburga, Freisinga, Regensburga in Passaua.
(Drugič naprej)
* 'j-
Tečaj za šolnike v Gorici
Na pobudo slovenskega šolskega sindi-kaita se je od ponedeljika do srede tega tedna vršil v Gorici izpopolnjevalni tečaj za profesorje in učitelje slovenskih šoi na Goriškem. Tečaj je v ponedeljek odpri šoftski proveditor dr. Imbriani v sejni dvorana pokrajinskega šivata. Za njim sita navzoče šolnike pozdravila predsednik gori-šike pokrajine Agati in gorišlki župan De Simone. Za njimi je govoril še tajnik slovenskega sindikata prof. Albin Sirk. V svojem posegu se je prof. Sirfk dotaikinil raznih problemov slovanskih šol, posebno tistih, zaradi katerih so prejšnjo soboto stavkali na vseh slovenskih šolah. Omenil je tudi zapostavljanje slovenskih profesorjev, ki 'se ‘marajo še sedaj po 30 letih slovenskih šol boriti za svojo stalnost na šolah.
Tam uvodom je sledilo prvo predaivanje, ki ga je imel prof. Matjaž Kmecl z ljubljanske univerze. Govoril je o nekaterih problemih slovenske literature v 19. stol.
V	naslednjih predavanjih so se zvrstili ostali predavatelja, ki so bili vsi iz Ljubljane. Zaradi (tečaja so vse slovenske šole imele tri dni prosto.
Stavka na slovenskih šolah na Goriškem
Kot smo napovedali v zadnji številki, so na vseh slovanskih šolah na Goriškem stavkali v soboto 25. oktobra. Stavka je bila stoodstotna, kar so se je udeležili tudi starši, ki niso poslali otrok v šolo. Namen istaVke je bil, da bi pri pristojnih oblasteh zbudili potrebno pozornost na številne in težke probleme slovenskih šol v Gorici. Vsled tega je na dan staivke šla posebna delegacija h goriškemu župaeu, šotiskem provadiitorju in predsedniku pokrajine. V delegaciji so bili zastopniki šolskega sindikata, staršev, dijakov in političnih strank: Slovenske skupnosti, PSI in PCI.
Delegacija je omenjenim predstavnikom oblasti razložila zahteve in potrebe slovenskih šol v mestu. Dobila je zagotovilo, da bodo probleme začeli reševati, in sicer najprej, da se znova odpre 4. razred na trgovski šoli, potem da se isti zavod preusmeri v tehnično srednjo šolo. Zagotovili so svojo podporo tudi, da pride do samostojnega šolskega okraja za slovanske šole. Nadalje so obljubili, da bodo poskrbeli za potrebna popravila na šolski zgradbi v ul. Raindaccio. Dali so tudi upanje, da se premakne zadava novih šolskih zgradb v ul. Čampi.
Sobotna stavlka je izpričala strnjenost celotne slovanske narodne skupnosti, kadar gre za osnovne probleme naše manjšine. Mimo te volje ne bodo smele politične sile, ki vodijo gorišiko občino in pokrajino. Izvaljeni slovenski zastopniki v raznih strankah pa bodo morali, prilično ali noprilično, tolmačiti to voljo na vseh ravneh.
Prireditev v korist misijonov
Teden dni po misijonislki nedelji 26. oktobra je bila v Katol. domiu v Gorica prireditev v korist misijonov, ki je izredno lopo uspala, saj je bila udeležba nadpovprečna, srečelov bogat na dobitkih, listiki za srečolov nenavadno hitro razprodani, zraven pa so imeli udeleženci priložnost prisostvovati razgibani ljudski igri »Legionarji«, ki jo je z vso prizadevnostjo podala števerjanska mladima.
Posebno je hlastal Marjan Terpin v vlogi krujača-legianarja, tkii je dal igri s sicer tragičnim razpletom veselo obaležje in ustvaril v dvorani vedro vzdušje. Prav bi bio, da bi podjetni igralci in igralke v zimskih mesecih nastopili še na drugih odrih, saj njih trud, ki so ga vložili v igro, zasluži primarije in pohvalo širokega kroga občinstva.
A. Leskovec, »Dva bregova«
Stalno slovensko gledališče iz Trsta si je kot uvodno delo v letošnji isazoni izbralo slovanskega dramatika Antona Leskovca »Dva bregova«. Ddo je bilo napisano lata 1928 in spada med tiste naše igre, ki so jih pozneje velikokrat igrali na raznih odrih. Zato je bilo prav, 'da je tržaško gledališče seglo po tej slovenski drami. Toda če je bila izbira pravilna, se nam ne zdi, da je bila posrečena režija.
O Dveh bregovih piše Lino Legiša v Zgodovini slovenskega slovstva: »Ime je Leskovcu pridobila drama dz življenja beračev Dva bregova. Svet je tu skraja zarisan drastično realistično, s krepko, prešerno gorenjsko besedo.« Toda kaj smo videli
od vsega tega v predstavitvi tržaškega gledališča? Režiser Babič je iz »drastično realistične« drame napravil moderen kabaret, pomešan s prizvoki mafije. Pri tem mu je z glasbo in popevkami pomagal komponist Aleksander Vodopivec. Režijski prijam in modema glasba sta popolnoma preglasila Leskovčevo besedo, ki naj bi bila »prešerno gorenjska«, in ritem, o katerem pravi Lino Legiša: »V drugem delu dejanje prehaja na romantične poiti, v beraški veselici pa se prelije v melodramo v verzih, v kateri si daje duška groteskna komičnost, nato pa banalnost. Proti kon-ou je pisatelja potegnilo v sentimentalno iliiričnost. Saj govorita Rona in Flore 'kakor pesem.« O teh lastnostih, ki naj bd jih imela Lesfcovčava drama, ni ostalo v Babičevih irokah skoro ničesar. Besedo so preglasili songi, ritem in bučni prizori.
Zato so z uprizoritvijo bili zadovoljni tisti, ki ljubijo kabaret in popnglasbo, manj zadovoljni smo ostali tisti, ki smo iskali slovensko in Leskovčevo izvirnost.
Igralci so verno sledili režiserju. Naj omenimo župana Alojzija Miliča, Krištofa Staneta Starešiniča, Macafiuro Antona Pet-jeta in Rono Bogdane Bratužave.
Pri predstavi v goriškam Verdijevem gledališču je bila udeležba občinstva izredno številna, tudi mladih je bilo veliko.
K. H.
Smrt v časnikarskih vrstah
Zadet od možganske kapi je 28. oktobra v gariški bolnišnici nenadoma umrl dr. Anton Cattalini. Rodil se je v Zadru leta 1925. Po vojni se je preselil v Brescio, nato v Gorico, kjer si je ustvaril družino. Tu je vodil poduredništvo tržaškega dnevnika »II Piocolo«, mnogo je pisal za list »L’Arena di Pola« in se živo zanimal za istrske in dalmatinske begunce. Prav v zadnjih dneh je dobil za to človekoljubno delo visoko odlikovanje. Bil je izredno dober človek in tudi naši uredniki so se v tiskarni večkrat z njim srečali in se prijateljsko pomenili. Nadvse je ljubil svoje radno mesto Zader in ga v zadnjiih mesecih zelo pogosto obiskoval. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Tako hudo prizadeti družini naše sožalje.
Sovodnje
V Sovodnjah je 21. oktobra umrla zgledna in verna žena Terezija Petejan roj. Cotič. Rodila se je v Sovodnjah v številni Cenotovi družini. Poročila je domačina Jožeta Potejana. Leta 1915 je morala z dvema majhnima otrokoma v begunstvo, kjer je prestaua mnogo hudega. Po končani vojni se je vrnila v razrušene Sovodnje in s pogumom začela vse znova. Rodila sta se ji še dva otroka in po smrdi moža leta 1962 je 'z nezmanjšanim pogumom vodila naprej kmetijo ob pomoči dveh hčera.
Bila je globoko verna, nikdar ni opustila nedeljske maše. Vera in narodnost sta ji pomenila vse. Že od vsega začetka je bila naša zvesta naročnica. V narodnem in verskem duhu je vzgojila svoje otroke in enako vplivala ifcudi na vnuke, ki so jo radi obiskovali.
Družini izražamo naše sožalje, pokojni Tereziji pa naj Bog dodeli večno plačilo. * * *
V itorek 28. oktobra pa smo pokopali 77-letnega Pepija Potejana, po domače La-kovega. Pokojni Pepi je bil delaven mož in skrben gospodar. Bil je dalj časa bolan in v nedeljo 26. oktobra ponoči je mimo v Gospodu zaspal. Naj počiva v miru. Družini iskreno sožalje.
Bilo srečno!
Preteklo soboto sta si v cerkvi v štmav-ru obljubila večno zvestobo Eda Miklus iz Števerjana in Bernard Soban iz poznane gostilne iz Jamelj. Ženin se že vrsto let aktivno udejstvuje kot član in odbornik Š. Z. 01yimpia. Veliko sreče na novi življenjski poti jima žalijo prijatelji.
Peč
V ponedeljek 27. oktobra smo spremili na njeni zadnji poti na pokopališče našo vaščanko Maričko Volk. Pokojnica je bila vse svoje življenje tiha in skroanna, pridna in delavna kot mravlja. Ob vsej Skrbi za družino pa je redno zahajala v božji hram, kjer je venomer našla novih moči za trdo življenje.
Vedno je za vsakogar našlla prijazno besedo in prisrčen nasmeh. Do zadnjega je delala — učakala je 69 let — in jo je ob pospravljanju domače hiše zadela kap.
Užaloščenemu možu, sinu in hčerama ter astailim sorodnikom izrekamo ob težki izgubi občuteno sožalje. - ik
Dva lepa koristna filma
V	Marij anišču na Opčinah sta na voljo dva barvna filma: »Mesto mladih v Braziliji« prikazuje našega rojaka misijonarja E. Saksida med množico 3.000 dečkov in deklic, ki jih s sodelavci vodi in vzgaja v daljni Braziliji. Zelo lep in zgovoren prikaz misijonskega dela med zapuščeno mladino Tretjega sveta.
Drugi film je »Lurd 1975«, ki prikazuje letošnje primorsko romanje pred lurško votlino. Zadnjo nedeljo so ga z lepim uspehom predvajali v Podianjerju.
Oba filma sta zelo dobro ozvočena s slovenskim besedilom. Skupno trajata 90 minut. Tudi za šolske dvorane zelo koristna in hvaležna predstava.
Film o mladinskem mestu v Braziliji nam ostane na voljo nekako do sv. Miklavža. Svetujemo ta filmski spored tudi ob delavnikih, sicer ob nedeljah ni mogoče vsem ustreči. Naročila v Marijanišču (211-113).
Števerjan
Dr. Milko Šturm je bil imenovan za novega občinskega tajnika v Števarjanu. Želimo mu obilo uspeha na novem službenem mestu, ki ga bo nastopil 1. novembra.
OBVESTILA
Seja Zveze slov. katol. prosvete bo v
ponedeljek 3. novembra ob 20.30 na sedežu v Gorici. Vabljeni vsi odborniki.
Misijonar Stanko Pavlin SDB se bo mudil na Tržaškem in govoril 2. novembra v Podlonjerju in Bazovici, zvečer istega dne tudi v Ricmanjih, 5. novembra v Bazovici, 9. nov. v Rojanu in popoldne ob 5. uri v dvorani Marijine družbe, ul. Risorta 3, Trst. Misijonar se bo vrnil v Hongkong proti koncu novembra. Sedaj biva pri salezijancih v Gorici, ul. don Bosco, tel. (0481) 83364.
Dramo A. Leskovca »Dva bregova« bo uprizorilo SSG iz Trsta v petek 31. oktobra ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu, komedijo »Anatolov dvojnik« pa v sredo
5. novembra ob 20.30 v prosvetni dvorani »Igo Gruden« v Nabrežini ter v četrtek
6. novembra ob 20.30 v Ljudskem domu v Sv. Križu.
Sv. maša ACM v Trstu bo v ponedeljek 3. novembra v ul. Risorta 3 ob 18.30 za pok. Toneta Kralja ter za rajne člane in članice Apostolstva.
Avtobus za tržaške romarje in one s Krasa, ki se bodo udeležili ekumenskega romanja na grob p. Leopolda Mandiča v Padovi, bo odpeljal v torek 4. novembra ob 6,45 od cerkve sv. Ivana v Trstu, ob 7. uri pa s trga Oberdan.
DAROVI
Za sklad Katol. glasa: hčerka Karmela v spomin pokojne mame Terezije 2.000; družina Ušaj 4.000; N. N., Gorica, 10.000 lir.
Za slovensko župnijo v Gorici: N. N.
10.000 lir.
Namesto cvetja na grob in v počastitev spomina pok. sodelavca prof. Rada Bednarika darujejo uslužbenci Radia Trst A lir 60.000 za Primorski slovenski biografski leksikon (PSBL).
Namesto cvetja na grob prof. Rada Bednarika darujejo za Zavod sv. Družine v Gorici njegovi bivši učenci in stanovski kolegi njegove hčerke iz goriškega in do-berdobskega ravnateljstva 29.500 lir.
Za obnovitev svetišča na Sv. gori: družina Simčič, Trst, 10.000 lir.
Ob smrti Vande Uljan je darovala družina Geyer za Marijanišče in Finžgarjev dom na Opčinah 5.000 lir.
V	spomin dragih pokojnih daruje N. N. iz Trsta v dobre namene: za obnovitev cerkve na Sv. gori 15.000; za katoliški tisk
45.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: Marija Masten ob smrti moža Gabrijela 10.000 lir.
Za obnovitev cerkve na Opčinah: družina Cesar v spomin pok. mame Josipine Cesar 15.600; N. N. 5.000; družina Lotto v spomin pok. Vincenca 5.600; družina Mariani ob krstu 10.000; Marija Dolenc v spomin pok. Wande Ulian 30.000; Popka in Mario Dolenc v isti namen 5.000; Janež Ti tika v isti namen 10.000; mož in sinova Franco in Sergio v spomin pok mame Wande Ulian 20.000; N. N. 3.000 lir.
Za obnovitev cerkve na Ferlugah: družina Cavicchioli namesto cvetja na grob Wande Ulian 5.000 lir.
Za slovenske misijonarje: Roman Leban iz Gorice namesto cvetja na grob tete Terezije Petejan 10.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
7^	RADIO
H	TRST A
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15,
17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 22.45.
Dejstva in mnenja: 14.30 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Spored od 2. do 8. novembra 1975
Nedelja. 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Komorna glasba. 10.15 Poslušali boste. 11.15 Mladinski oder: »Vonj nevidnega cveta«. 12.00 Nabožna glasba.
12.15 Vera in naš čas. 12.30 Glasba za godala. 13.00 Kdo, kdaj, zakaj. 13.30 Popoldanski koncert. 14.30 Nedeljski vestnik. 14.40 Liszt: Simfonija po Danteju. 16.00 šport in glasba. 17.00 »Tako bomo odšli«, enodejanka. 17.50 Iz zapuščine Jožka Jakončiča. 18.30 Baročni orkester. 19.30 Vokalna polifonija. 20.30 Sedem dni v svetu.
20.45 Pratika. 22.10 K. Pendereeki: Ddes irae, oratorij.
Ponedeljek: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Kitare. 10.00 Simfonična glasba tržaških avtorjev. 10.40 Glasbeni utrinki. 11.35 Opoldne z vami. 14.30 Pregled slovenskega tiska v Italiji. 15.00 »Dogodek«. Drama. 17.00 Za mlade poslu-šavce. 18.30 Baletna glasba. 19.10 Legenda o prikazanju sv. Justa. 19.20 Tržaški motivi. 20.30 Slovenski razgledi. 22.10 Glasba za lahko noč.
Torek: 8.30 Godalni orkestri. 9.00 Praznična matineja. 10.00 Pesmi prve svetovne vojne. 10.30 Slavni valčki. 11.00 Ljudski zvoki. 11.35 Pratika. 12.50 Revija glasbil.
14.45 Od melodije do melodije. 15.30 »Fi-lumena Marturano«, drama. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.30 Komorni koncert.
19.10	Baročna arhitektura v Gorici. 19.25 Za najmlajše. 20.30 Verdi: »Dva Foscari-ja«, opera. 22.20 Sanjajte z nami.
Sreda: 11.35 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Deželni koncerti. 19.10 Avtor in knjiga. 20.35 Simfonični koncert. 22.00 Filmska glasba.
Četrtek: 11.35 Slovenski razgledi. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost...
18.30 Nove plošče. 19.10 Dopisovanje Savio-Čop. 19.25 Za najmlajše. 20.35 »Gizdavki ali smešni preciozi«. Komedija. 21.25 Glasba v razvedrilo.
Petek: 11.35 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Koncertisti naše dežele. 19.10 Bruna Per-tot: »Biti ženska«. 20.35 Delo in gospodarstvo. 20.50 Koncert. 21.30 Nocoj ple-šimo.
Sobota: 11.35 Poslušajmo speti 15.45 Avtoradio. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Simfonična glasba. 19.10 PD »Primorec« iz Trebč. 19.40 Pevska revija. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 »Na konju«. 21.30 Vaše popevke.
Doberdob
Začetek misijona bo na praiznllk Vseh svatih s slovesno mašo ob 10.30. Trajali bo vključno do nedelje 9. novembra. Misijon bosta vadila salezijanca iz Ljubljane dr. Janez Jetiko in Franc Mihelčič. Vise farane iskreno prosimo, naj ne zamudijo dnevov milosti, ki jiim jih dobri Bog tako velikodušno poklanja.
Pevski zbor iz Šentjakoba v Rožu (Koroška) bo imel v Števerjanu v nedeljo 9. novembra ob 17. uri
KONCERT koroških pesmi
Rojaki, na pozabite priti v števerjan! ★
LJUBLJANSKA TV
Spored od 2. do 8. novembra 1975 Nedelja: 9.20 Kolumbovci. 10.20 Otroška oddaja. 12.05 Nedeljsko popoldne. 16.40 Košarka Beograd: CZ. 18.20 Pionirji letalstva. 20.05 Gruntovčani. 21.05 Srečanje pod Vranioo. 21.35 Šport.
Ponedeljek: 17.15 Medvedek Pu. 17.35 Čarobna žaga. 18.05 Pozdravljen, svet. 18.40 študij na univerzi. 20.05 »Gorjupa bajta«, drama. 21.15 Kulturne diagonale. 21.05 Kratek film.
Torek: 17.35 Metulji. 17.45 Umba Kum-ba in lončarjeva hči. 18.15 Veliki živalski vrtovi. 18.45 Kako nastane lutkovna predstava. 21.00 Ana Karenina.
Sreda: 17.20 Klovn Ferdinand. 18.40 Ribolov na Ohridu. 20.05 »Beli zid«, film.
21.20 Miniature.
četrtek: 17.25 Devet let skomin. 18.20 Tretji svetovni mir. 20.05 »Bitka za ranjence«. 21.00 Četrtkovi razgledi.
Petek: 17.20 Pisani svet. 18.05 Slovanski rock 75. 18.40 Kri - zdravilo. 20.10 »Sedmi naboj«. 21.35 Veliki mojstri kuhinje. Sobota: 13.55 Nogomet Vardar : Hajduk.
18.20 »Čeprav ne bodo šampioni«, film.
20.00	Življenje je lepo1. 20.30 Skopje 75.
22.10	Kojak, film.
Ugledna družina s tržaškega Krasa si želi pošteno in prijazno družinsko pomočnico (do 55 let) za oskrbovanje dveh starejših in bolehnih oseb. Plačilo po dogovoru potom Katoliškega glasa, Riva Piazzutta 18, tel. 83177
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 70 lir, osmrtnice 100 lir, k temu dodati 12 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
ZAHVALA
V visoki starosti 87 let je umrla naša ljubljena mama in nona
Terezija Petejan roj. Cotič
Globoko ganjeni se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob tej težkji izgubi in ji pripravili tako lep pogreb. Še posebno se zahvaljujemo g. župniku Marjanu Komjancu, darovalcem cvetja in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti.
Sovodnje - Gorica, 23. oktobra 1975
Družina Petejan
Ob bridki izgubi naše najdražje
Wande Malalan por. Ulian
se inajpriisrčneje zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, posebno še cerkvenemu pevskemu zboru, darovalcem vencev in cvetja, župniku za tolažilne besede in vsem, ki so zanjo molili.
Opčine, 24. oktobra 1975
Mož arh. Pio ter sinova dr. Franco in dr. Sergio
Po vzornem življenju, polnem dobrih dol ter darovanja za svojo	družino	lin	v	službi
bližnjega je odšla 24. oktobra v starosti 69 let k Bogu po plačilo
Marija Volk roj. Peric
Pokopali ismo jo na Peči v ponedeljek 27. oktobra.
Zahvaljujemo se g. župniku Dragotinu Butikoviču za opravljene	pogrebne	obrede,
darovalcem cvetja, vsem, ki so jo pospremili na zadnji pati ter vsem, kii so nam izrazili svoje sožalje.
Mož Ljudomir, sin in hčerke z družinami
Peč, 27. oktobra 1975