Štev. 77.
Posamezna Številka 1 Din.
V Uubliani. v soboto 28.'aprila 1923.
PoStnlna paviallrana.
Leto I.

WaitOPHO BAMKAMII PMCVWIP
Athoja «sak dan ziutraL izvzemšl pondeijke« Mesečna naročnina:
v ili&ttanl INn tO—, po pošti Din 12*—, inozemstvo Din 20*-
Uredništvo: Woifova ulica št. 1/L — Telefon šL 213 Brzojavni naslov: „NovostMJubliana". Upravnlštvo: Marijin trs šl & — Telefon št 44.
Tw,
Oglasi po tarifu. Sprejemajo se le do 15. ure. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem č?k. uradu št 13.238.
D
Pred odločitvijo * reparadjskem problemu?
V zadnjem času je bilo slišati mnogo Oficijelnih govorov. Prvi se je oglasil g. jPoincarč v Dunkerqneu; odgovoril mu $o V Reichstagu zunanji minister Rosen-berg. Nato je govoril kot oficijozni tol-aaač nemške vlade posl. Stresemann. Ix>rd Curzon je jasno označil svoje sta-fiŠSe — stališče Velike Britanije — o ©beh problemih. Odgovoril mu je g. jpoiccarž v Voidu.
Ali niso ti mnogoStevllni govori znak, da interesirane velesile niso zadovoljne s potekom poruhrskih dogodkov? Ototovo je zaenkrat le toliko, da v flav» steni še govorijo merodajni možje vsak V svojo smer, mimo drugega. Velikopotezen govor lord Curzona je imel še največ uspeha. Prepričal je vsaj eno Stranko, Nemčijo, da tudi pasivni odpor ae izključuje — aktivne politike v smislu sporazuma s Francijo. Te dni bo morala Nemčija nedvoumno pokazati, dali je zmožna izkoristiti šanse, ki Jih je — morda zadnjič — ponudil lord Cur-zoo v imenu britanskega imperija. Da ima dr. Curio rešiti težko nalogo, je pri-snal Curzon sam. Razen jasnega migljaja Nemčiji pa zveni iz besed angleškega gunanjega ministra želja, da tudi Francija prične misliti na likvidacijo ruhrske akcije. Anglija se pred tremi meseci ni hotela vmešavati v to zadevo, ker je hotela, da se Francija prepriča, ne bi-H bilo mogoče s takimi sredstvi doseči več nego poprej. Zdi se, da je Anglija sedaj uverjena, da Francija v svojih upih Slede nemškega Izplačila ni bila potrjena in da ni samo Nemčiji, marveč tudi sebi naložila s to ekspedicijo nova bremena. Pogrešno bi pa bilo, smatrati stališče Anglije — izraženo v Curzono-vih besedah — kot nekak stalni desinte-resent napram kontinentalnim vpraša-fwm.
Spretno formuliran nemški predlog bo najbrže bolje uplival na nemško - an-Sleško razmerje nego na nemško -francosko diskusijo. Anglija bi mogla s pomočjo nemških predlogov dobiti konkretno podlago za svojo politiko v Evropi. Pričakovati je, da bo Francija, čim bo Nemčija izustila kako številko, rekla Svoj* glasni: Ne! Saj je g. Pohicarč nedavno izjavil, da se le Nemčija v ro&jniku L 1921 po londonskem plačilnem načrtu zavezala plačati 132 mili-šard, a te obveznosti n! izpolnila. Tu se vidi — na podlagi te reminiscence — Rako težka je ureditev reparacijskega vprašanja na podlagi stabilnih številk. Na drugi strani pa mora vladati v tem pogledu neka sigurnost, že radi mednarodnih posojil. Francija se je prej plašila pred precenitvijo nemške plačilne sposobnosti, a sedaj se boji drugega ekstrema.
V Franciji je javna diskusija o ruhr-skem problemu našla toliko razno vrst-Eih definicij, da je mogoče tudi to-le: O. Poincare hoče z gracijozno gesto otvoriti zaveso možnosti novih pogajanj: če je namreč »rohnel«, kakor mu po krivici očitalo Nemci, je to storil izven parlamenta. To pa pomeni zeio veliko, Ruhrska akcija je danes zrela za likvidacijo.
G. Paiiž odklonil demokratske pogoje v interesu države in radikalne
stranke.
Pravna konvencija s Poljsko.
.. Beograd, 27. aprila. (Z) V veliki gorani ministrstva pravde so se vče-**! dopoldne začela pogajanja za skle-pravne konvencije med našo dr-jpVo in poljsko republiko. Pred začet-R°ih konference je minister pravde g.
Laza Markovič sprejel našo in polj-s*o delegacijo. Ob 11. uri dopoldne so bosetili poljski delegati ministra zunanjih del g, dr. Nlnčiča. Deputacijo je vo-poljski poslanik g. Okenski. Konfe-renca je danes nadaljevala sv delo, ki bo v celem trajalo kakih 15 dni.
Češkoslovaško . madžarski spor.
, Budimpešta, 27. aprila. (K) Ka-
;v°r se doznava, je madžarska vlada namočila obemjnim oblastvom z okrožno brzojavko, da puste iz Češkoslovaške Prihajajočim vlakom brez ovire prehod ‘Q da r.e zadrže nobenega potnika, ki «Qa ootal list
Beograd, 27. aprila. (Bv) Danes j dopoldne je krona poklicala po parlamentarnem običaju drugo največjo državotvorno skupino in je dala mandat za sestavo vlade g. Ljubi Davidoviču. Krona je hotela s tem pokazati, da hoče še enkrat poskusiti koalicijo državotvornih strank. Koalicija radikalov z demokrati pa ima vsied mandata g. Davidoviča še manj izgleda. »Preporod« piše, da so štirje izhodi iz te situacije, in ti bi bili: 1. homogena volilna vlada demokratov, 2, homogena poslovna vlada radikalcev, 3. homogena volilna vlada radikalcev in 4. izvenparlamentarna poslovna in obenem volilna vlada.
Beograd, 27. aprila. (Bv) Člani vlade v ostavki so imeli danes dopoldne sejo brez muslimanskih ministrov v ministrskem predsedništvu. Konferenca je trajala od 9. do 10. ure in se je v prvi vrsti govorilo o situaciji G, PaŠič je odšel ob 10, uri na dvor in je vrnil kralju mandat Nato se je vrnil v predsedništvo, kjer je prijavil to zbranim ministrom. Potem se je nadaljevala konferenca radikaiskih ministrov do 12. ure.
Ob 11. uri dopoldne je kralj poklical k sebi predsednika demokratskega kluba g. Ljuba Davidoviča in mu dal mandat za sestavo poslovne vlade, ki bi obenem vršila tudi volitve. G. Davi-dovič je po kratki konferenci s kraljem odšel v demokratski klub, kjer je povedal demokratskim poslancem, da je dobil mandat. Klub je na to imel daljšo konferenco in se je sklenilo, da gosp. Davidovič stopi v razgovore z radikalci in sicer na podlagi pogojev, katere je včeraj demokratski klub stavil radikalcem, ko je bil še g. Pašič mandatar krone. Popoldne je imel g. Davi-dovič krajši sestanek z g. Pašičem.
Popoldne je Imel tudi radikalski klub plenarno sejo, v kateri so bili prisotni vsi ministri in vsi radikalski poslanci, ki so v Beogradu. G. Pašič je podal obširen referat o demokratskih pogojih, na katere ni mogel pristati in
je radi tega vrnil danes dopoldne ob 10. uri mandat kroni. O njegovem poročilu se je razvila debata, in je bilo končno enoglasno odobreno postopanje g. Pašiča, ki Je s tem, da je vrnil mandat in odklonil demokratske pogoje, branil državne interese in interese radlkalske stranke. V političnih klubih, zlasti v radikalstem, se trdi, da bo g. Davidovlč že Jutri prisiljen vrniti mandat, nakar bo kralj poveril mandat zopet g. Pašiču in sicer za sestavo homogene radlkalske vlade.
»NOVOSTI« POROČAJO...
Beograd, 27. aprila. (Bv) »Novosti« prinašajo sledečo vest: Včeraj in danes se je v skupščini govorilo, da bo v slučaju neuspeha radikalsko-de-mokratske koalicije prišlo do uradniške vlade. Te vesti so razširili zlasti demokratski poslanci, ki žele, da bi bila ta uradniška vlada obenem tudi vojaška vlada. V radikaiskih krogih se tem vestem ne veruje. Demokratski desničarji (Pribičevičeva skupina) javno govore, da bi edino taka vlada mogla rešiti sedanji položaj. Iz Zagreba prinašajo »Novosti« vest, da je Radič izjavil dopisniku »Novosti« v Zagrebu, da je prepričan o tem, da pride v kratkem času do sporazuma med radikalci in opozlcijonalnim blokom (federalisti) in da bode v jeseni t 1. urejeno vprašanje srbsko-hrvatskega sporazuma.
ZAGREBŠKI NAMESTNIK V BEOGRADU.
Beograd, 27. aprila. (Bv) Danes zjutraj je dospel iz Zagreba v Beograd namestnik za Hrvatsko in Slavonijo g. Cimič, ki bo poročal vladi o razmerah na Hrvatskem. »Tribuna« piše, da bo njegov referat uplival na radikalce, da se čimprej ustvari koalicija z demokrati
PROMETNI MINISTER PRI KRALJU-
Beograd, 27. aprila. (Z) Včeraj opoldne je bil v avdijenci pri kralju g. Velizar Jankovič, minister saobračaja. Avdijenca je trajala pol ure.
Kraljica Marija v Kotom in na Cetinju.
Z a g r e b, 27. aprila. (Z) Iz Dubrovnika javljajo, da je kraljica Marija za svojega bivanja v Dubrovniku obhodila okolico in si ogledala vse mestne znamenitosti posebno cerkve, zgradbe in in muzej. Od cerkve do cerkve sta hodili njuni Vel kraljica in njena mati s spremstvom peš in narod jih je povsod navdušeno pozdravljal Najpreje sta po-setili katoliško katedralo, nato pravoslavno cerkev in potem cerkev frančiškanov, kjer sta pregledali glasovito knjižnico in lekarno, ki se nahaja na tem mestu Že od 13. stoletja, nato cerkev sv. Vlaha in končno cerkev dominikancev, kjer se nahaja križ srbskega kralja Uro^ ša. V petek 20. t. m. je bila kraljica v Bondinem gledališču, kjer je prisostvovala koncertu znane ruske umetnice Lize Popove in Dubrovničana prof. Ivo Batističa, tenorista.
V soboto zjutraj 21. t. m. sta se napotili kraljici s spremstvom na parobrodu Karadjordje iz Gruža v Boko Kotorsko, kjer jima je pri vhodu prišlo nasproti nekoliko avijonov in ena torpi-Ijerka, ki so jih spremljali skozi celo boko. Na tisoče ljudstva je zasedlo obali na obeh straneh boke in navdušeno pozdravljalo kraljico. Iz trdnjave so ne.
preslano pokali topovi in v vseh cerkvah so zvonili zvonovi. Posebno navdušenje se je opazilo v Kotoru. Iz Kotora sta napravili izlet v avtomobilu po celi boki in si ogledali vse zgodovinske znamenitosti, med temi tudi glasoviti samostan. Savina. V Čenoviču sta se ukrcali v torpiljerko in poselili vojni arzenal v Tintu.
V pondeljek 23- t. m. sta odpotovali kraljici ob 9. in pol uri dopoldne v avtomobilu na Cetinje do reke Černovice. Ljudstvo jih je sprejelo v Črni gori z nepopisnim navdušenjem. Istega dne sta se vrnili proti večeru v Kotor in odpotovali nazaj v Dubrovnik.
Zagreb, 27. aprila. (Z) Kancelarija Nj. Vel. kralja poslala je sledečo brzojavno zahvalo kraljevo za prisrčni sprejem, ki ga je prebivalstvo mesta Bakra priredilo Nj. Vel kraljici Mariji na potovanju v Dalmacijo: »Kancelarija Nj. Vel kralja. Beograd, dne 23. IV. 1923. Predsedniku občine Bakar. Nj. Vel. kralj je izvolil ukazati, da se izjavi njegova srčna hvaležnost prebivalstvu grada Bakar za lep pozdrav ob priliki potovanja Nj. Vel. kraljice skozi mesto Bakar.«
Fašistovska nasilja v Italiji.
Rim, 27. aprila. (K) Kovinarski delavci v Milanu so sklenili, da 1. maja ne bodo delali. Delavsko zbornico v Palermu so zaradi protesta socijalistov proti opustitvi praznovanja L maja fašisti porušili in zažgali
Italijansko - avstrijsko
obmejno vprašanje.
D u n a j, 27. aprila. (K) Zvezni kancelar dr. Seipel je danes zvečer odpotoval v Celovec. Ker se bodo tu vršili tudi razgovori o italijansko - koroškem obmejnem vprašanju, spremlja zveznega kancelarja sekcijski šel zunanjega urada Peter.
krvavi spopad!
v Monakovem.
Monakovo, 27. aprila. (K) Sno-či je prišlo med komunisti in nacionalisti do spopadov, pri katerih se je uporabljalo tudi ročno in strelno orožje. Štiri osebe so bile težko ranjene. Proti koncu se je udeležilo boja do 400 oseb. Varstveni organi so borilce razkropili (W),
AVSTRIJSKO - ITALIJANSKA PO-GODBA.
R i m, 27. aprila- (K) Avstrijsko - italijanske razprave o trgovinski pogodbi so zaključene. Pogodba bo jutri podpisana
Lausannska konferenca.
RAZMOTRIVANJE GOSPODARSKIH VPRAŠANJ. — ODLOČNO STAUŠCE IZMET PAŠE. — KONCESIJA CHESTER.
Lausanne, 27. aprila. (D) Na seji gospodarskega odbora pod predsedstvom italijanskega delegata Montagne je prišlo do incidenta med zavezniškimi in turškimi delegati. Razpravljalo se je namreč o čl. 79, na podlagi katerega bi morala Turčija povrniti vojno škodo državljanom zaveznških držav. Izmet paša je opozoril na dogovor, da se na konferenci ne bo razpravljalo o vojnih odškodninah. Zavezniški delegati pa so bili mnenja, da gre v tem slučaju le za vprašanje finančnega značaja. Predsednik je moral prekiniti sejo. Po obnovit-
vi seje je Izmet paša kategorično izjavil, da vztraja pri svojem stališču in je moralo to vprašanje ostati nerešeno.
Pariz, 27. aprila. (D) »New York Heraldu« poroča njegov lam annski dopisnik, da je turška delegacija demantirala vesti o kompromisu glede koncesije Chester s Francozi
Pariz, 27. aprila. (D) »Chicago Tribune« piše, da ameriški zastopnik na lausannski konferenci še ni dobil od svoje vlade definitivnih navodil glede koncesij Chester.
Francosko - nemški spor.
L o nd o n, 27. aprila. (T) »Manchester Guardian« poroča iz Berlina, da se ne more pričakovati v kratkem nobenega odločilnega sklepa v reparacij-skem vprašanju. Nemški poslanik v Londonu Sthamer bo baje sporočil angleški vladi, da vsebuje zadnji Rosen-bergov govor možnost novih pogajanj.
Berlin, 27. aprila. (T) Dosedanji razgovori med vlado in zastopniki nemške veleindustrije niso dovedli še do nobenega uspeha. V merodajnih krogih zatrjujejo, da hoče nemška vlada pridobiti na času, nakar bi eventu-elno »ponudila« svojo pripravljenost za nove dogovore.
Pariz, 27. aprila. (K) Ako poda nemška vlada take predloge, o katerih bi se dalo govoriti, bo francoska vlada, kakor piše »Matin«, za sedaj zahtevala, da Nemčija položi orožje in da opusti pasivni odpor. Nemčija bi morala torej vse naredbe in odloke, ki vspodbujajo na odpor, razveljaviti, vse financijelne in druge odredbe, ki podpirajo ustavitev dela in sabotažo, preklicati, nadalje vse iz Poruhrja premeščene korporacije zopet postaviti in vse za nasilja v Poruhrju odgovorne povzročitelje strogo kaznovati.
Berlin, 27. aprila. (K) Nota francoskega ministrskega predsednika Poin-careja na nemško vlado opozarja na pet še neizpolnjenih zahtev, ki izhajajo iz določb versaillske pogodbe glede med-zavezniške vojaške kontrolne komsije ter sili vnovič na nujno in popolno Izvr-
šitev teh zahtev. Nota se nato bavi * predlogi nemške vlade od septembra 1922 glede reorganizacije varstvene policije in pravi da se ti predlogi ne bi mogli sprejeti, ker nasprotujejo določbam mirovne pogodbe in boidognski noti.
Berlin, 27. aprila. (K) Kakor poročajo listi, so predhodne razprave o nemških reparacijskih predlogih zavezniškim državam dospele tako daleč, da se bo državni kabinet najbrže že jutri bavil z noto. Na to bodo stranke poučene o predlogih in zaslišane o njih mnenju. Pred torkom prihodnjega tedna ni pričakovati, da bi bila nemška Ponudba odposlana zaveznkom.
Essen, 27. aprila. (K) Iz dobro poučenih krogov v Poruhrju se poroča: Casniške vesti, ki so se razzvede. le v Poruhrju, da se morejo razprave o reparacijskem vprašanju od francoske strani pričeti le, ako se opusti pasivni odpor, niso dovedle do sedaj na nemški strani do izpremembe dosedanje brambne taktike. S tako izpre-rnembo tudi ni računati (W)
B e r 1 i n, 27. aprila. (K) Naredba pruskega ministra za notranja dela odreja omejitev razglasov v časih izredne politične ali gospodarske stiske ali nevarnosti V naredbi se opozarja na to, da se je s protipravno poruhrsko akcijo povzročila Izvanredna politična in gospodarska stiska, ki omejitev razglasov opravičuje. (W)
Poroka v angleški vladarski hiši.
L o n d o n, 27. aprila. (Z) Že več dni Je predmet člankov v časopisih in razgovorov v celi Angliji poroka drugega sina angleškega kralja, vojvode Yorkäkega z Lady Elisabet Powes-Lyon, hčerko škotskega grofa Stratforda. London Je doživel naravnost veličastno parado. Celo mesto je okrašeno s preprogami in zastavami. Milijonska množica je prišla v mesto iz okolice in drugih angleških mest, da prisostvuje svatbi In da vidi novoporočenca. Ob 11. uri so se začel! zbirati pred cerkvijo avtomobili diplomatov In plemstva, povabljenih na svečanosti. Nato Je prišel v spremstvu treh eskadronov lanchesterskih jezdecev sam kralj Jurij s kraljico in zaročencem, nato pa v ravno takem spremstvu kraljica mati. V tretji povorki z ravno tako eskorto je došla nevesta s svojo rodbino iz palače svojega očeta. Poroko je opravil primas anglikanske državne cerkve nadškof chanterburski ob asistenci naivišjih cerkvenih dostojanstvenikov in imel nato slovesen govor, v katerm je poročencema zaželel, da izgladita vsa nasprotja v angleškem narodu. Pri obedu po poroki je priobči! kralj navzočim, da je nevesti podeljen naslov kraljevskega Visočanstva. Ob 5. uri popoldne sta odšla novoporočenca iz Londona na posestvo nedaleč od glavnega mesta, da tam preživita prve tedne zakona. Salonski voz v katerem sta odpotovala, je b|l okrašen z rožami In belo svilo. Zvečer Je bil London tako iluminiran, kakor ni bil niti na dan kronanja kralja Edvarda VIL V imenu našega kralja le svečanostim prisostvoval princ Pavel
INOZEMSKI ZDRAVNIKI V GRADCU.
Gradec, 27. aprila. (K) Danes opoldne je dospelo v Gradec veliko število udeležencev inštrukcijskega potovanja za uradne zdravnike držav društva narodov, ki ga je priredila se' cija društva narodov za higijeno. Bili so svečano sprejeti. Gostje si bodo v teku prihodnjih dni ogledali graške higienične naprave in zdravniške zavode. Iz Jugoslavije se udeležujeta tega študijskega potovanja ga. Natalija Nikolajevič Iz Beograda in dr. Lochert iz Zagreba.
Ali ste že obnov!!! naročnino za Jutranje NovostT?
Madžarske manjšine
v inozemskem parlamentu
Haag, 27. aprila. (K) (Agence Ha-vas) Zbornica je sprejela proračun za zunanja dela. V teku debate se je zavzel poslanec Wittert van Hoogenland za zahteve madžarskih manjšin v češkoslovaški in Romuniji in je zahteval da se postavi posebna komisija društva narodov, ki bi se bavila s sprejemanjem in proučevanjem pritožb manjšin in jih predložila svetu društva narodov. Ministrski predsednik Je izjavil da bo vlada obdržala Wittertov predlog v spominu.
NESREČE.
Le Cap, 26. aprila. (K) (Agence Havas) Portugalski paketni čoln »Mos-samedes« je v bližini rtiča »Cap Trio« nasedel. Angleški paketni Čoln, ki je prihitel na pomč, je našel portugalski parnik prazen. Od 237 potnikov ni bilo ne duha ne sluha. Uvedene poizvedbe niso imele dosedaj nobenega uspeha.
London, 27. aprila. (K) O priliki nesreče na cestni železnici blizu premogovnika »LIanelli« (Angleško) je bilo pet rudarjev mrtvih In 20 ranjenih.
Današnje prireditve.
V	Ljubljani:
Drama: »Hasanaginica«. Gostovanm g. Markoviča. Izv.
Opera: »Janko in Metka«, mladinska predstava ob 4. uri popoldne. Znižane cene. Izv.
Kino Matica: »Milijonska princeza«.
Kino Ideal: »Yvette, kraljica mode«, Lya Mara.
Kino Tivoli: »Dete Karnevala«.
V	Mariboru:
Narodno gledišče: »Faust«. Gostujejo gg. Balaban, Sowflskl Zathey iz Ljubljane. Izv.
Nočna lekarniška služba v Ljubljani: Tekoči teden: lekarna Bohinc na Rimski cesti in Leus tek p/j 7ipaj«)^ mostu.


Cilii in ml@m naraeSnega radikalisma
v Slovenili.
(Iz jovots i. Al. Sianovca na oblastnem zboru NRS v Mariboru.)
PrviS se vrši v mariborski oblasti oblastni zbor stranke, ki ima — pri nas düma — kratko zgodovino. Pet tednov pred 18. marcem t. 1., dnevom, ki je dal naši državi drugi parlament, se je zbrala v Mariboru peščica ljudi, ki si je na* dela težko nalogo, da seje slovenskemu narodu boljšo politično žetev; peščica ljudi si je nadela nalogo, da potegne vse dobro in zdravo — v tabor velike državne misli in opredeli svoje ljudstvo z preizkušenim političnim in gospodarskim programom narodnega radikalizma, ideje, ki je povedla naše južne brate do nacijonalne, gospodarske in državne svobode. Zato čutim kot svojo dolžnost, da se tem ljudem s tega mesta danes za-livalim. In to so bili gg. Grasselli, Pfeifer in Pogačnik, ki so prvi začeli sejati misli velike in enotne državne stranke. Žal se je pričelo vse delo prepozno, tako da ob prvi žetvi 18. marca nismo mogli pokazati večjih uspehov, kakor da se je v naši oblasti izrazilo nad 1300 in v južni Sloveniji nad 2500 ljudi za naš program. Prvi nastop v Sloveniji nam je zajedno pokazal našo eksistenčno upravičenost — zato nam nalaga baš ta uspeh dolžnost za nadaljnje delo.
Naš nastop je bil — to se mora priznati — pravilen in potreben. Pravilen zato, da se enkrat vendar razblinilo predsodki, ki prevladujejo med našim ljudstvom proti naši stranki, potreben zato, da pokaže ljudstvu nepotrebnost tolikih strank in strančic, ki medsebojno v stopnjevanju demagoštva in krilatih šlagerjev zavajajo naš narod na slaba stranpota. Volitve so nas v tem potrdile, s površja so izginile razne male, brezpomembne strančice, v Sloveniji pa je zmagalo, žal zmagalo, za enkrat, in to posiednjikrat najvišje geslo demagoštva: oni obskurni separatizem, ki grozi drobiti to, kar je narod, zlasti pa srbski v potokih krvi izbojeval: našo državno svobodo. S'ovenska ljudska stran, ka je dosegla višek kulminacije, in prav je tako. Za tem velikim dogodkom klerikalizma stoji iztreznjenje našega naroda, za tem zadnjim bojem suženjstva proti svobodi stoji brezpogojno vstajenje Slovenstva, ki se bo priznalo za državo-in Jugoslovanstvo.
Posamezniki, ki smo stali v zadnji volilni borbi, oblateni z leve in desne, smo se povsem dobro zavedali, da najdemo med lastnim narodom najtrši odpor, zavedali pa smo se, da najdemo v bratih na jugu močno moralno podporo, in to od ljudi, ki vedo, kaj je lastna država, kaj je državna svoboda naroda.
Naš narod, četudi se je v 50 odstotkih izrekel za klerikalizem, ni tako skvarjen, kakor so to hoteli njegovi politični rokodelci. Žal, da so padli na to nizko polje tudi predstavniki takozvanih napredniji strank in ponosni smo danes, da se je kljub vsemu terorju izreklo, v Sloveniji nad 3800 volilcev za program Narodne radikalne stranke, za program države,
Kaj hočemo?
V okviru države, ustanovljene vsled zgodovinske nujnosti in v okviru ponosne in velike državne Narodne radikalne stranke povesti i naš narod do onih kulturnih, gospodarskih, političnih in socijalnih dobrin, ki mu po svoji veličini gredo, privesti naš narod do ene samostojnosti, da bo v društvu narodov polnovreden človek.
Zato se bomo politično borili z vsemi sredstvi, da privedemo naše zapelje no ljudstvo iz prevarnih zmot separatizma in se bomo borili za narodno in državno edinstvo, ki je predpogoj vsemu napredku narodnega blagostanja. Kakor se bomo borili na eni strani zoper defetistične nakane klerikalizma, tako velja naš boj tudi onim, ki so smatrali narodno ujedinjenje za polje korupcijonar-stva.
Naša naloga v bodočnosti je, zbrati v vrstah NRS ves naš narod od kmetovalca do inteligenta in delavca, ga pripravljati k skupnemu pozitivnemu delu, ki edino more premostiti današnje socijalne in gospodarske prepade in ga voditi v boljšo bodočnost. Naša naloga pa je, dati temu narodu, kar v svojem pozitivnem delu zasluži, in dolžnost države bo vsekakor, zadovoljiti ta narod, kar je v današnjih razmerah težko. Le v skupnem sodelovanju ljudstva z državo, zmoremo prebresti težke neprilike, ki so jih v kolikor niso same po sebi vojne posledice, nastopile vsled pogubonosne-ga dela političnih hudodelcev, ki so kovali iz razmer zase svoj politični kapital.
Politične in gospodarske razmere pa so barometer zadovoljstva v državi. Ako bi naši politični voditelji ob razpadu Avstrije biii dalekovidnejši ter našli pravo politično orijentacijo, tedaj bi bile prilike v tuji zemlji tudi povoljnejše.
Najžalostnejši pojav v slovenskem narodu po osvobojenju je bilo ustanavljanje raznih strank in strančic. Ta pojav je pokazal do golega vso našo politično nezrelost, ki je kulminirala še v dejstvu, da smo prešli od plemenskega političnega vstvarjanja tudi še do verskega in stanovskega, tako da je slednjič ubilo to v narodu ves dolžnostni čut do države in je vsak harlekin ustanavljal svojo stranko in izigraval narod ter s tem tudi državo.
Ako bi se slovenski narod, ob prevratu edin in močan, priključil k takrat v dejanjih zmagoviti Narodni radikalni stranki, prehodili bi danes že, kot drugi narodi svojo politično in državno Golgato in gledah samo še v konsolidacijo.
Naši politični vodje so takrat vedo-ma hodili po drugih potih in netili plemensko in versko sovraštvo, da so pri tem nemoteneje gnali svoj narod v nesrečo. Ali ničesar ne ostane nemašče-vanega, sadovi te politike pa kot sfings vstajajo pred nami v raznih separatisti-čnili in federalističnih formah. Ali kot se je razbil val komunizma ob trdih mejah države, tako se bodo zrušile tudi te papirne stavbe in narod bo preko zmot in prevar našel sam svojo pot. In to pot mu bo kazala NRS. Tudi zadnje volitve nas v t?m potrjujejo. Takozvana »demokracija«, ki se je po preobratu združila z najrazličnejšimi srbriri strančicami, pa i z onimi, ki so bili potomci od naroda obsojenih Obrenovićev in onih, ki so pod albanskimi gorami zahtevali od sivolasega Pašiča separatni mir in predajo Avstrije, je doživela 18. marca svoj »debacles«, zgubila je pol mandatov, druga polovica pa bo zapadla v prihodnjih volitvah.
Pašič in srbska vojska so šli preko albanskih brd, zapustili raje slednji košček svoje zemlje ter čakali na osvobo-jenje. In kakor je prišlo takrat do osvo-bojenja države Srbov, Hrvatov in Slovencev, tako bo prišlo tudi sedaj samo po sebi, do duševnega osvobojenja Hrvatov in Slovencev. Kakor je šel narod preko onih, ki so ga zapustili v tesnih dneh pred albanskimi gorami — preko današnjih takozvanih demokratov — tako pojde ta narod tudi preko Radičevih, Koroščevih in Spahovih sfing — do duševnega osvobojenja.
Radikalna stranka je bila v vseh borbah za osvobojenje Srbstva voditeljica, zato se razširja danes — ne glede na plemena in veroizpovedi — po celi naši državi. Njen pohod je zmagonosen in ni daleč čas, ko bo narod Jugostove-nov tvoril v parlamentu večino, ki bo garancija za obstoj države in ki bo garancija za kulturni, gospodarski, socijalni in politični napredek vseh državljanov naše zemlje.
U prosiefnep žiulpja.
— Ljubljanska opera. Uprava zadnji v?s menjava zasedbe vlog v posameznih ■erah, z namenom, da nudi priliko ambl-c; -znejšitn domačim pevcem in pevkam :. : rzati svoje zmožnosti. Publika morda s tem eksperimentiranjem ni zadovoljna, zlasti ne abonenti, ki si žele poslušati opere v zasedbi z najboljšimi močmi. Mi pa odobravamo stremljenje uprave, ker smo mnenja, da na ta način pevci in pevke plemenito tekmujejo med seboj ter se izpopolnjujejo. V »Čarostrelcu« je zadnjič dokaj posrečeno nastopila gdč. Korenjakova, ki je že kot Nuri v »Nižavi« obrnila nase splošno pozornost. V vlogi Anke je pokazala, da napreduje. — v četrtek popoldne $o dali Foersterjevega »Gorenjskega slavčka« kot dijaško predstavo. Gledališče je bilo nabito polno mladine, pa tudi starišev in občinstva, ki običajnih opernih cen ne zmore. Kar veselje le bilo gledati stotine mladih, žarečih obrazov, ki so se ansamblu po vsakem dejanju uprav navdušeno zahvaljevali za užitek in zabavo. G. Kovač je prvič pel vlogo Franja v zadovoljstvo mladih poslušalcev. Upravi, ki tako lepo skrbi za mladino in h prireja predstave proti znižair vstopnini, naše. odkrito priznanje. — V soboto popoldne opera »Janko in Metka« kot mladinska predstava.
— Gostovanje g. Mihajla Markoviča. Danes 2S. in jutri 29. t. m. gostuje v imb-itafHiki jraitai spet našemu občinstvu pri-
ljubljeni gost, gosp. Mihajlo Markovič. Danes, v soboto, igra Hasanago in jutri, v nedeljo, načelnika v »Revizorju«. Vstopnice so na prodaj pri dnevni blagajni v opernem gledališču in po! ure pred predstavo pri večerni blagajni v dramskem gledališču. Telefonično naročene vstopnice naj dvigne občinstvo vsaj do petih popoldne pri dnevni blagajni, da ne bo pri večerni blagajni nesporazumljenj.
— Delavska predstava po znižanih cenah bo v pondeljek, dne 30. t. m. v ljubljanskem dramskem gledališču. Vprlzori se Medvedova tragedija »Za pravdo in srce«. Začetek ob osmi uri.
— Gledališki Ust št 28 prinaša članek dr. Fr. M. »Dom in rod« (Nova opera) nadaljevanje »Spominov S, Bernhardt« in kot umetniško prilogo kapelnika opere Lovro pl. Matačiča.
— Klub »Grohar« v Maribora priredi
za binkošti umetnostno razstavo. Razstavil bo svoja dela ljubljanski klub umetnikov »Vesna«.
— Proslava 300-letnlce rojstnega dne Shakespeara. Angleži so v dneh 21. In 22. t m. proslavil 300-ietnlco rojstnega dne svojega velikega mojstra'Shakespeara. V soboto so se v vseh londonskih gledališčih predstavljale njegove drame. Bonar Law je izdal na narod proglas za zbirko stoti-soč funtov šterlingov, ki bi se dali kot podpora gledališču v Stradifordu, rojstnemu mestu Shakespeara, da osnuje igralsko šolo, ki bi producirala gledališke moči za provincijalna gledališke odra.
SfevTTr.
I I
4@ fefnisa
„ICatolištega Sisi®7»ega društva .
liatilarske Infris«
—ly. Bu dinipelta,23. aprila.
i
Victrix causa điis placuit, sed victa Catoni.
V	Ljubljani stoji velika in lepa zgradba, kras in ponos bele Ljubljane — tiskarna »Katoliškega tiskovnega društva«. To društvo proslavlja sedaj štiridesetletnico svojega obstanka. Velik del kulturne in politične zgodovine slovenskega dela našega naroda se je razvijal okrog tega društva in iz njega. Njegovo ponosito poslopje je pomnik »aere pere-nnius« in noben naš kulturni in politični zgodovinar ne bo mogel iti molče mimo njega. Bilo bi želeti, da bi kateri izmed gospodov, ki stoje v trajni in tesni zvezi s to organizacijo, predstavil stvarno in sistematično njeno delovanje.
V	meni vzbuja ta jubilej elegična čustva. Koliko moralne sile našega naroda se krije v tej preteklosti. Možje, kakor Jerič, Jeran, Marn, ki so stali ob njegovi zibelki, bodo veljali za večne čase kot vzori kristalnih značajev, naj-plemenitejši predstavniki najlepših strani našega naroda. Sedanji jubilej daje vsem Slovencem' priliko, da se poklonijo njihovim manom. Mi, navadni zemljani, ki tonemo v grehih in v slabostih, si komaj upamo pogledati k njihovim sencam.
Težke borbe so imeli Slovenci v preteklosti s potujčevanjem in le z velikim naporom so se držali na svoji rodni zemlji. Tekom teh bojev so se pojavila različna bojna gesla in podajala so se razna bojna sredstva: pr obuditev narodne zavesti, gospodarska okrepitev itd. V resnici uspešno je bilo samo eno sredstvo, ki nas je držalo: moralna nad-vrednost ljudstva. Pri vsem našem delu in bojevanju smo veliko premalo upoštevali in poudarjali vrednost moralnosti. Moralno načelo se je često celo omalovaževalo. Boj med narodnostjo in potujčevanjem je bil obenem tudi boj med moralnostjo in demoralizacijo.
Možje, ki so ustanovili in ki so vodili »Katoliško tiskovno društvo« so bili kristalno čisti predstavniki moralnosti našega ljudstva in oni so organizaciji vtisnili svoj pečat. Mi se jim klanjamo, če tudi jih ne moremo posnemati do njihove višine.
Ta poklon in to priznanje moramo izreči priliko medsebojnega jubileja. —
Toda to poslopje je tudi pomnik politike, ki se je delala med Slovenci tekom poslednjih 40 let. Katoliško tiskovno društvo je bilo žarišče in ognjišče te politike, ki se je iz njega razlivala po domovini. Če se spomnimo te politike, pride nam na misel stari verz: »Vitri se causa Diis placuh, sed victa Cator.i (Zmago so si izbrali bogovi, Katon pa poraz).
Politika, ki je izhajala iz »Katoliškega tiskovnega društva« tekom poslednjih 40 let, se je večkrat menjavala in menjavala v zelo širokih potezah. Najprej je stala v taboru avstrijskih federalistov. Takrat so listi katoliškega tiskovnega društva pisali, da je edino federalistično načelo krščansko, centralizem pa je protikrščanski. Pri volitvah so kandidirali nemški grofi in v »Katoliškem političnem društvu« so predavali nemški aristokrati.
Borili smo se z vso silo za nemški federalizem in fevdalizem, kakor da bi bila to naša edina rešitev. Federalizem je propadel in nti smo ostali in sedaj je vsakemu jasno, da so federalizem, fevdalizem, narodnost in katoličanstvo štiri zelo različne reči. Pozneje smo izpre« videli, da je dunajski centralizem bil za nas vsekakor ugodnejši, kakor pa federalizem v fevdalni obleki. Ako bi bilo v Avstriji zmagalo federalistično načelo, bi bili Slovenci po vseh krajih, izvzem-ši na Kranjskem, izročeni nasprotnikom na milost in nemilost
Federativna politika se je razvila v konservativno, ki nam je isto tako prinesla malo koristi. Tudi konservatizem, katerega smo se mnogo let tako krčevito držali, je propadel in prodrlo je spoznanje, da zamore biti dober Slovenec in dober katoličan, kdor ni konservativec.
Z močnim sunkom je prinesel dr. Krek krščansko socijalno gibanje, ki je prineslo živega duha med naše ljudstvo in ustvarilo mnogo zelo koristnih socijalnih organizacij. Toda naša politika je iskala najtesnejših zvez z dunajskimi krščanskimi socijalisti. Ni jih bilo mogoče dobiti, a to ne po zaslügi Slovencev, nego po krivdi nemških krščanskih socialistov, ki so vedno odgovarjali:
»Blamier mich nicht, mein schönes Kind.« Obdržavale so se samo rahle in sramežljive zveze. Drugače smo pa plavali popolnoma v njihovem duhu. Slavili smo Viljema, ker so ga slavili oni, grdili smo Francoze, ker so jih grdili oni itd. itd.
Prišla je svetovna vojna in politika Katoliškega tiskovnega društva je plavala popolnoma v avstrijskih vodah. Slednjič ni mogel nikđo pričakovati, a še manj zahtevati, da bi bila protiav-strijska. Toda bila je tako brutalna, odurna, nepreudarna, kakor gotovo ni bilo ne potrebno, ne koristno, ne častno.
Propadla je politika dunajskih krščanskih socijalistov, propadla je cela Avstrija s svojo politiko, a mi smo ostali.
Politika Katoliškega tiskovnega društva se je dražila vedno z ono politiko, ki je bila obsojena, da propade, nikdar z ono, ki je bila zmagovita. Kdor ni popolnoma soglašal s to propadajočo politiko, na tega se je gledalo, kakor da ni dober Slovenec in ni dober katoličan. Toda zgodovinski razvoj je vsakokrat pokazal, da naša narodnost in naša vera nista odvisni od take politike.
Po vojni bi pričakovali, da bo prišlo do velike preorijentacije. A to se ni zgodilo. Katoliško tiskovno društvo \odi neprestano dalje Katonovo politiko. Takoj po razpadu Avstrije se je iz njegove tiskarne dvignilo geslo republike, da-siravno je moralo vsakemu človeku biti jasno, da je boj za republiko »boj brez upa zmage.« Nastopila je orijentacija k gibanju, ki mora v nekaj letih utoniti v lastnih zločinih. Kakor pred vojno, tako se tudi sedaj iz katoliške tiskarne vodi ona politika, ki je obsojena, da propade.
Razvoj človeštva gre v smeri zdravega nacijonalizma. Po vojni so nastale nove države, ki imajo v sebi vse pogoje trajnega obstanka in obstajati morejo samo na onih načelih, na katerih so bile osnovane. Vsak boj zoper ta načela je brezuspešen in vse defetistične orijentacije propadajo in bodo propadle.
Kako ogromne koristi bi zamoglo prinesti Katoliško tiskovno društvo Slovencem in celi državi, ako bi enkrat šlo za politiko, ki zmaguje, ne pa vedno za ono, ki propada. Tudi francoski katoličani so se svoj čas lovili za političnimi fantomi in vsled tega izgubili vsak upliv v državi. Veliki papež Leo XIIL jim je zaklical, naj se združijo in delujejo za republiko, kajti samo s pozitivu, delovanjem za republiko, bodo mogli uveljaviti katoliška načela. Žalibog ga niso ubogali in od tega so imeli škodo katoliška Cerkev in franco siti narod.
To naj bi bil opomin tudi za Slovence. Država bo zmagala vseeno, če Slovenci sodelujejo, ali ne. Ni pa za Slovence vseeno, če sodelujejo, ali nel
Možje, ki so ustanovili in vodili »Katoliško tiskovno društvo« so bili Katoliškega duha in so tudi vedno šli za katonsko politiko. Mi spoštujemo njihovega duha, v politiki gremo pa raje za bogovi kot za Katoni, ker vemo, da bo zmagovita in da je koristna za naš narod.	^
Upor v Rusiji.
Vesti, ki prihajajo sedaj iz Rusije, govore o uporu med ruskimi kmeti. Na Kubanskem traja ta upor že od leta 1920. dalje; sem in tja proderejo kmetje in kozaki v mesta ter obešajo komisarje in sploh komuniste. Tako je bilo pred tremi tedni v Novorosijisku, tako se Je pripetilo že večkrat v južnozapadnem dein države (Voll-nija, Podolija). Sedanji upor pa je razširjen mnogo bliže Moskve — v Smolenski deželi.
Vendar se širi ta upor zelo počasi ker ni zvez med posameznimi pokrajinami Železnice so v oblasti boljševikov, poleg tega pa so zelo pokvarjene. Prebivalstvo sploh ne ve, kaj se godi v Moskvi in okolici. Časopisov na deželi sploh ni ker se ne sme tiskati noben neodvisen dnevnik, vladni komunistični listi pa toliko ta tako pogosto lažejo, da jim narod sploh več ne verjame. Narod ne ve ničesar o ustrelitvi Budkie-wicza, niti o sodbi nad patriarhom Tiho-nom, izvzemši onih vesti, ki prihajajo iz inozemstva- Toda ravno preganjanje cerkve je povsod povzročilo ogorčenje in glavno geslo sedanjega upora je: »Za vero!«
Toda poleg tega pa so še dragi vzroki ogorčenja, Davki so neznosni, kajti ni skoro stvari, ki bi ne bila neusmiljeno obdavčena. Kmet ima pravico le na eT}° °kno v hiši, za drugo mora plačati 8	rabljev. Ca
želi posekati v gozdu nekaj dreves za svojo uporabo, mora dati polovico vladi, od ostalih debel pa mora plačati povrh tega še za vsako deblo 3 milijone rubljev. Celo za lastno cerkev v vasi mora plačati najem-
tJcmki češkoslovaškega zakona v varstvo republike.
Kakor znano, so tudi na Češkoslovaškem sprejeli zakon za varstvo republike. Kakor drugod, tako je tudi tu uporabljala opozicija vsa mogoča sredstva, da prepreči sprejetje tega zakona. Zakon ta bn kljub temu sprejet. Sedaj je v veljavi dobrin 14 dni in »Pravo Lidu« primerja v nekem svojem članku učinke zakona s pisanjem opozicijonalnega časopisja proti njegovemu sprejetju. Vse, kar se ta do sedaj ukrenilo na podlagi tega zakona, obstoja v tem, da je posiala brnska policijska direkcija svojega uradnika na komunistično delavsko akademijo, dalje, da je oblastvo razpustilo v Karpatski Rusiji komunistično skautsko organizacijo, ker je bila oborožena ter je imela vojaške vaje; končno je bil dvakrat zaplenjen neki klerikalni list, ki ;e ščuval na sovraštvo proti judom in pa ker je na nedopusten način napadal vlado, češ, da ni na zadosti energičen način protestirala v Rusiji radi obsodbe Budkiewicza. To je vse, kar se je dosedai zgodilo na podlagi tega zakona, o katerem je opozicija trdila, da bo omejil oziroma odvzel vsakršno politično svobodo.
Poziv. Da pridemo v cim ožji stik s pristaši NRS v Srbiji, priporočamo našim krajevnim organizacijam, da naro-če list »Samouprava«, ki je oficijelen list NRS v Beogradu. — Glavno tajni-
nino, če ni ta cerkev rekvirirana in pogažena kot klub za komuniste
j&J^_JÄJISk pitana.
Treba je listati po budimpeštanskih časopisih in primerjati besedo z dejanjem, in takoj se vidi ogromna razlika. »Az Üjszag« je še nedavno razpravljal o »resnih poizkusih za ustanovitev donavske gospodarske kooperacije«, »Jövö« pripoveduje o madžarsko - romunskem zbiižanju, a tega niti sam ne verjame. V zadnjem času se je tu mnogo govorilo, da namerava grof Bethlen obiskati Bukarešto in Beograd, sedaj pa listi že pišejo, da kljub dobri volji ni mogoče ministrskemu predsedniku odpotovati v romunsko prestolnico, češ, da se z romunske strani delajo vedno nove zapreke. Treba je naglašati,. da ubira madžarsko časopisje čestokrat — a gotovo iz taktičnih razlogov — zelo pacifistične in po sporazumu doneče strune. Še danes, ko pišem te vrste, niso utihnili glasovi o razgovoru, ki ga je imel Oskar Jaszy, urednik »Beezi Magyar Ujszaga« s prezidentom Masary-kom. V svoji vsevednosti hočejo vedeti revolverski listi, da je dr. Masaryk izjavil: Madžarski je treba odstopiti oni del današnje Češkoslovaške republike, ki je raseljen pretežno z madžarskim prebivalstvom, češkoslovaški politiki da baje zelo dobro vedo» da pomenijo e to madžarske pokrajine balast za češkoslovaško ...
Medtem pa misli javno mnenje ^ vse drugače. Ne delajmo si nobenih iluzij. Trianonskemu traktatu velja sovraštvo slehernega Madžara. To sovraštvo pijejo otroci hkrati z maternim mlekom. Če pomislimo, da so se od premirja do danes skoraj neprestano vršili ob madžarski meji raznovrstni incidenti, je jasno, da so jih uprizarjali v 99 slučajih — sinovi puste. Največ konfliktov je bilo na slovaški, romunski in jugoslovenski meji. Napram Poljski so se Madžari vedli še prav dostojno. Trianonske pogodbe in iz nje izvirajočih obveznosti bi se Madžari najraje že danes otresti.
V ta namen so se ustvarile razne tajne in tolerirane organizacije, tako n. pr. »Probujajoči se Madžari«, Gömbö-sova »Move«, nadalje zloglasni »Magyar Nemzeti szövetseg« (Madž. nar. zveza), v katerem ima glavno besedo baron Perenyi. Te organizacije tvorijo nepreračunljivo silo. Organizirane, so tako skrbno, da jih glede vzornosti ne dosežejo nobene slične organizacije v inozemstvu. Novinarske agencije stojijo v njihovi službi in razširjajo propagandistični materijal v vseh evropskh jezi-kh po svetu. Te niti so razpredene do Dunaja, Pariza, Berlina in Londona» Češkoslovaška vlada je svoj čas zahtevala v posebni noti, da se morajo te organizacije razpustiti, a Madžarska je izjavila, da niso iredentistične.
V tukajšnji jugoslovenski koloniji zanima vprašanje, kaj neki misli ukreniti madžarska vlada s članom razmejitvene komisije, g. Božidarom Severom, ki leži — pod varstvom Horthyjevih policajev v enem tukajšnjih sanatorijev. Mož še ni popolnoma okreval. Mnogi so v skrbeh zanj, čeprav se g. Milojević, naš budimpeštanski poslanik, z vsemi silami trudi, da uveri madžarsko vlada o nedolžnosti g. Severa.
Sedaj je položaj na Madžarskem tak, da še ni mogoče misliti na njeno zbliža-nje z nasledstvenimi državami Najprel se mora izvršiti likvidacija Horthyjeve-ga režima, ki ga je poslanec Ruppert v madžarski zbornici označil s karakteristično označbo: »Madžarsko - kraljevski sovjet«. Dogodki bodočih dni bodo pokazati, kako stališče bo Madžarska zavzela v konfliktu s Češkoslovaško republiko. To bo najboljše merilo za njeno očividno neiskrenost
Zapiski.
VPRAŠANJE.
Zakaj rabi »Slovenec« dosledno grd germanizem »štimunga«, ko se da vendar sfvar tako lepo domače povedati? Potem pa proslavlja lepoto slovenskega jezikal
KAJ HOČETE?
»Slovenec« piše, da ]e federalistični blok vedno pripravljen za sporazum, v kolikor se tiče »državne edinostih — Kaj hočete torej: edino državo, ali da se razdeli na več držav. Če ste za edino državo, potem niste federalisti, kajti »federalizem« pomeni vendar po besedi ta po smislu »zveza držav.« AH ste za edino državo, ali ste za zvezo držav? — Takoj nato pa zopet pravi, da hoče »sporazum in koncesije« v avtomatični smerL« A nekoliko popreje hvali Watsona, da se je »jasno in odkrito izjavil za samouprava« — »Slovenec« piiše v eni in isti številki za samoupravo, za avtonomijo, za federacijo, če treba tudi za republiko in za monarhijo.
»SLOVENČEVA« MODROST.
»Ali Beograd res noče uvideti nevarnosti pravočasno, kot ni hotel 1, 1917 pokazati poštene volje za rešitev »avstrijskega problema nemški Dunaj« — piše »Slovenec«. — Ali misli »Slovenec«, da bi bila šla vojna kaj drugače, če bi tudi carski Dunaj izpolnil vse zahteve svojih dov? Ali hoče reči, da bi v te® kranjski Janezi tako navdušeno brajtiu habsburški prestol, da bi ga antanta na. mogla podreti? Cehi so zahtevali samostojnost takoj od začetka vojne. Polja istotako, Rumuni so zahtevali kraje, Srbi srbske, Italijani italdaml».	.
Slovenci in Hrvati niso moffh Avk^m»	*
..pomoči MMMJM&UŠk
Dn@vn@ n@w©Ä
'DANAŠNJI ŠTEVILKI so priložene položnice Za one ceni. naročnike, katerim }e potekla naročnina in ki naj blagovolilo nemudoma poravnati zaostalo naročnino, ker jim drugače ustavimo pošiljanje lista.
Uprava »Jutranjih NovostU.
— V pripravljalni oblastni odbor NRS v Mariboru so bili izvoljeni sledeči gg.: dr. Ivo Šorli, pisatelj In notar, predsednik; dr. Ferdo Müller, odvetnik, poslovodeči predsednik; Lojze Slanovec, tajnik; Vekoslav Križnič, industrijec, blagajnik; Anton Kutin, vadniški učitelj; Franjo Kopina, trafikant in invalid; Mirko Piree, revident juž. žel,; Bogdan Pogačnik, (ravnat, namestnik ter vsi predsedniki ter podpredsedniki srezkih odborov in predsednik ter podpredsednik krajevne organizacije za mesto Maribor.
— Na oblastnem zboru NRS v Mariboru dne 22. t. m. je bil za mesto Maribor izvoljen sledeči pripravljalni odbor: dr. Rudolf Ravnik, odvetnik, predsednik; Leo Benčina, industrijalec, podpredsednik, in sledeči odborniki: dr. Janko Dernovšek, primarij; inž. Dušan Tomšič, ravnatelj plinarne; Vekoslav Križnič, ravnatelj In veleindustrijalec; Alojzij Žnide-rlč, trgovec; J. Perme, bančni uradnik; Mirko Plrec, revident juž. žel.; Franjo Škof, učitelj trg. šole; Rado Nipič, trgovec; Brano P u 1 j e v i ć, špediter; Janko Černe, davčni poduradnik; Ni-kofor Pivljakovič, špediter; l. Mihelič, delavec; Vinko Pla-Skan, ravnatelj; L. Marčan, ravnatelj kred. društva; Filip G a n-ta.r, natakar. — Ta odbor bo sklical i% dni občni zbor naših pristašev v me.stu Mariboru, pri koji priliki se ho ko.nštituiral legalni mestni odbor V smiAlu strankinih štatutov.
— Radovljica. Tu se vrši danes dne 28. aprila zaupniški sestanek NRS in sicer v restavraciji Novak ob 18. uri. Poroča tudi delegat iz Ljubljane. — Vabljeni prisfeNšl in vsi onL ki simpatizirajo s stranko.
— Vprašanje mestnega arhivarja v
Ljubljani. Odličen slovenski kulturni delavec in .eden najuglednejših pristašev NRS nam piše: Za mestnega arhivarja je imenoval občinski svet ljubljanski vodjo komunistov Vladislava Fabjančiča, kljub temu, da je bilo za to mesto sedem bolje kvalificiranih prosilcev. Fabjančič je nekaj časa študiraj na univerzi, a je ni končal in ni-ma prav nobenih’ univerzitetnih kva-Bfikadj. Po prevratu je bil par tednov Nastavljen na neki srednji šoli kot pobožni učitelj francoščine, takrat je namreč primanjkovalo učiteljev franco-ščine in je takratni brihtni klerikalni Predsednik viš. šolskega sveta nastavil tudi dva feldvebla, da sta učila francosko. Od tistega časa naprej se je Fabjančič imenoval po listih »profesorja« in čudim se samo malomarnosti slov. profesorjev, da niso zoper to javno protestirali, kajti med vrstami naših vzgojevalcev mladine ni k sreči nobenih komunistov. Pri tajni seji je Predlagatelj Pirc, načelnik personalnega odseka naglašal kot posebno prednost Fabjančlčevo, da zna poleg francoščine tudi angleščino in španščino. Ne vemo, na kak način in s kakimi dokumenti je dokazal g. Fabjančič znanje teh jezikov, zdi se nam pa, da je g, Pircu španska vas, kaj bo rabil naš mestni arhivar te jezike. Glavno je vendar, da zna kot komunist dobro kuriti, da bo tako pokuril mestni arhiv, kot so njegovi boljševiški tovariši to storili z arhivi v Rusiji.
Prenos zemeljskih ostankov M. Ve-
*BTVTril^,0a< Prinaša vest, da je na eni zfdnift avdijenc kralj izrazil željo g. Pa-sičH, da se v najkrajšem času stori vse, da se zemeljski ostanki pok. Milenka Ves-aića, bivšega ministrskega predsednika in našega najboljšega zastopnika na Francoskem, prenese v Beograd. Ministrski predsednik Pašič je obljubil kralju, da bo na eni »rvih sej ministrskega sveta predlagal, da se stori vse, kar je potrebno, da se ta kradeva želja izpolni.
— Imenovanja v ljubljanski magistralni Nužbi, Po četrtkovi izredni javni seji se je Vršila tajna seja. Iz katere priobčujemo sie-imenovanja: Nadsvet. Ivan Lauter v 5. čin. razred z naslovom mag. pod-
pis- oficijala Iv. Dražil in A. f**klavčlč prideta v 8. razred z naslo-jr*® pis. ravnatelja; J. Matjašič in J. ^,eršič prideta v 10. razred; Ivan Ko-S*r * pom. urad. se nastavi stalno, Marica ^eemanova se itnenue za oficijantl«), sluge Merlak, Guzi, Potokar JBrnhrman postanejo stalni. — Za mestno konjigovodstvo se razpišeta dve mesti v m. čin. razredu. Za arhivarsko mesto za *atero se je oglasilo 8 prosilcev, je bil imenovan kljub protestom dr. Ravniharja, Iv. Tavčarja in Jos. Turka Vlad- Fabjan-tJt ,ot.' t®0111 imenovanju sta proglasila Iv. Turk m dr. Ravnihar priziv.
r«»..	v '."yaHdskem domu v
Celju. Iz Ce.ja smo prejeli dopis večih invalidov, ki opisuje velik nered in »»pravilnosti Pri prehrani invalidov v invalidskem domu. Pritožba omenja siabo mleko in gotovTz-i-logo živil v ročnem skladišču. Ker 2T deva ni znana in ker nočemo nikomur driatl krivice, se obračamo tem porom na vodi stvo invalidskega doma v Celju, da zadevo «koj preišče, ter. javnost obvesti o rezui-tatu te> preiskave.
— Zopet en dnevnik manj. Ustavljena je bila beograjska »Demokratija«, centralni organ demokratske stranke, ker so demokrati mnenja, da imajo dovoljno število listov, ki prisegajo na demokratski barjak.
— Vzgledna požrtvovalnost. Policijski agent železniške in obmejne policije v Mariboru, g. Martin Cimerman, je zbral za »Dom za vaspitanje malodobnika v Beogradu« lepo vsoto 5200 Din. Zbiralčeva vnema za humanitarno stvar, bodi vsakomur v vzgled.
— Bančni zavodi v torek dne 1- maja 1923 ne poslujejo. — Društvo bančnih zavodov v Sloveniji.
— Razne nesreče. Majnik Ferdo, dijak I- letnika državnega učiteljišča je pri šolski telovadbi padel raz droga ter si zlomil levo roko. — Akademiku Božo Popoviču je pri kemičnih poizkusih v laboratoriju brizgnila neka kislina v oko in ga mu obžgala. — Ivan Brodnik, sin posestnika iz Mednega si je pri tesanju hloda usekal v levo nogo-— Meglič Franc, delavec pri baron Bornu v Tržiču se je po lastni neprevidnosti uža-gal s cirkularko v roko. — Fajfar Franc, 10 letni sin posestnika iz Rudnega pri Kranju je padel raz kozolca ter se poškodoval po glavi. Javornik Anton, 2 letni sin posestnika je padel raz postelje ter si zlomil roko nad komolcem. — Verbič Ana, 2 letna hči posestnika iz Goričice pri Preserju je utak-nila levo roko v slamoreznico, katera ji je zmečkala vse prste. Vsi ponesrečenci se zdravijo v javni bolnišnici-
—- Delomrzna Micka je 26 letna Marija Okorn, hči vdove krojača na Poljanski cesti. Mati jo vedno sili naj stopi v kako službo, toda Micka tega noče slišati, ter se raje bavi z drugimi nedobrimi deli. Ker se jo je mati naveličala rediti, ji je dne 27. t. m. pokazala vrata. To pa je Micko tako užajllo, da je sklenila storiti samomor. Dobila je nekje steklenico lizola, ter ga izpila. Toda domači so jo še pravi čas našli in jo oddali v bolnišnico, kjer pa je že izven vsake nevarnosti.
— Hude ženske, Kobolj Marija, služkinja prr Mariji Anžlovar se je skregala s svojo prijateljico, tudi neko služkinjo. Prišlo je tako daleč, da sta si druga drugi predbacivale razne nerednosti. Med tem je pa Kokaljeva vrgla svoji prijateljici neko tatvino v obraz, vsled česar je nastal med njima pretep. Začeli sta se lasati in biti. Končno je naredila gospodinja med njima mir. Kokaljeva je zadobila precej prask po obrazu in izgubila nekaj las, vsled česar je morala v bolnišnico.
— Oklan z nožem v desno , roko je bil posestnika in trgovca sin iz Trzina, Zajc Jurij, kateri je spremljal nekega svojega prijatelja po cesti proti Domžalam. Napadli so ga domači lantje, katere sedaj zasledujejo orožniki.
— Poljske tatvine so se letos že zgoda} pričele. Posestnici Mariji Sitar iz Zgornje Šiške je bil ukraden raz njive cel kup (za en voz) pese vredne 600 kron. Sled vodi proti St. Vidu nad Ljubljano.
— Železniški tatovi na Grobelnem. Iz
tovornega voza na Grobelnem so pokradli neznani tatovi razne pošiljatve moke, kave, -podplatov, usnja, razno žensko obleko, sukanca, mrliške prte in zavoj umetniških razglednic. Blago je bilo last trgovcev Br-lizga iz Rogatca, Strašeka iz Pregrada in Regvata iz Pilsteina, ter se ceni na 16.000 kron.
— V Teru pri Ljubnem sta ukradla dva potepuha pos. Konstantinu Berglezu suknjo, telovnik, klobuk In več perila v vrednosti do 8000 kron.
— V Zadržah ob Šmarju pri Jelšah je bila ukradena posestniku Janezu Hraboše-ku srebrna ura in verižica vredna 3000 K. Tat je neki mlad postopač, ki se je klatil tjste dni po okoliških vaseh in izvršil še več drugih tatvin.
— Pobegnil je Iz kaznilnice v Stari Gradiški nevaren kaznjenec 21 letni Benjamin Veršik iz Zagreba, ki je bil obsojen radi raznih tatvin na 3 leta težke ječe. Ža izsleditev je razpisana nagrada.
— Celjsko novosti. Celjsko olep-
vaJ.fl0 društvo priredi v nedeljo 10. junija cvetlični dan, katerega donesek se bo v prvi vrsti porab» za kritje stroškov stavbe godbenega paviljona ter posipanja ^ v cestnem vrtu s peskom. Druga društva naj bi se na to prireditev blagovo-hia ozirat» - Aretirali so in v zapore celjskega okrožnega sodišča oddali orož-
ne]Srga F^nca Dernovšeka in Jožefa Herle. Osumljena sta, da sta prišla pred tremi leti v noči dne 2. maja 1920 v družbi se nekega tretjega moškega pred hišo ;v^a^sa Cukala v St Jurju ob Taboru vojaško oblečena in s puško oborožena. Za-htevala sta, da pride ven sam gospodar. Ker Cukala m hotel priti, sta kričala, da je vojaška patrola, poskušala v roparskem namenu vdreti v hišo, kar pa se Jima ni posrečilo. Bila sta pregnana po sosedih. Takrat so poizvedbe ostale brezuspešne Krivca sta šele sedaj prišla v roke praviem kjer bosta prejela zasluženo kazen. —Radi tatvine je bil aretiran in v zapore celjskega okrožnega sodišča oddan neki Jože Sedlar. Osumljen je, da je v minuli zimi na Slomniku trgovcu Ivanu Catru iz Buko-vegažlaka pri Celju ukradel večjo množino drv, katere je potem razprodal.
— Mariborske novosti. V našem Narodnem, gledališču se poje v soboto 28. aprila opera »Faust«. Ker so zagrebški gostje zadržani, je gledališče pridobilo za to uprizoritev člane ljubljanske opere gg. baritonista Balabana, tenorista Sowilskega in basista Zaiheyja. — Klub mariborskih umetnikov »Grohar«, je imel te dni občni zbor. Delovanje kluba izkazuje med drugim šest umetnostnih razstav. Novoizvoljeni odbor se je konstituiral talco-le: predsednik prof. Viktor Cotič, podpredsednik nadzornik Gvajz, tajnik urednik Rehar, blagajnika posojilnl-ški uradnik Kranjc in profesor Žagar, gospodar strokovni učitelj Dimnik, odborni-fca Ravnikar in Petelin. Klub namerava Prirediti v tekočem letu v Mariboru hi t«di drugod več razstav.
~ Škrlatica v apaškf kotlini. V neka-
, .^rai'h apaške kotline se je pojavila Škrlatica kot epidemična boiezen. Mnogo otrok je že zbolelo in je tudi včč smrtnih slučajev. Zdravstvena oblast je ukrenila vse potrebno, da prepreči razširjenje bolezni, vendar pa pri nerazumnosti ljudstva niso izključene nadaljnje žrtve.
— Kino Tivoli. Uprava kina Tivolija je zopet enkrat preskrbela za prijetno zabavo ljubljanskega občinstva. Predvaja se krasno koloriran film »Dete Karnevala«, ki nudi nebroj zanimivih karnevalskih scen v Nizzl na Francoskem. Slike so naravnost čarobne in vsakdo, ki želi pozabiti na aprilsko vreme, naj obišče to res zanimivo srsds&ro.
Dr, W. Selon Wstson
profesor londonske univerze, znani publicist in zagovornik naših pravic pred svetom je na potu iz Zagreba obiskal tudi Ljubljano. Čez dan si je ogledal mesto in njega znamenitosti, popoldne pa se je vključil v ozki krog Jugoslovertskega društva za proučavanje angleškega jezika. Ker je prvotno napovedal, da pride že v sredo, so že takrat številni člani napolni» v prazničnem pričakovanju društvene prostore. Seveda je bito zaman, kar pa zbranih ni odvrnilo, da ne bi drugi dan prišli prav vsi pozdravit odličnega prijatelja našega naroda. Med gosti so bili navzoči generalni konzul dr. B e n e š, dr. S k a b e r n e, dr. Gregorin, da ne omenjam drugih, tudi akademska mladina je bila častno zastopana. V imenu društva sta ga pozdravila dr. Skaberne in gospa Copeland, njej se imamo tudi zahvaliti za vrlo uspelo čajanko, ter tudi vnemi nekaterih naših dam. Razpletel se je prisrčen in živahen razgovor, v katerem je dr. Watson, mlad simpatičen mož vsakogar očaral s svojo osebnostjo. Priprosto se je menil z vsemi, ter se fe posebno dolgo mudil pri mladini. Le eno napako je imela ta prireditev, namreč, da je čas tako hitro potekel. Vsakomur Je bilo žal, ko se je naš imenitni gost poslovil, in oni, ki mu je dejal, da naj bi ostal še dalje časa med nami. Je pač govoril vsem po srcu. Oblubil je, da pride prihodnje leto zopet, in da ostane takrat dalje časa med Slovenci. Vese» smo istega časa. Odpeljal se je preko Dunaja na Češkoslovaško, kjer se bo nekaj časa pomudil med svojimi znanci-
na pošteno Javnost.
Žalostne in neverjetne so razmere, ki so zavladale na naših železnicah, nepregleden je kaos, v katerem se nahajamo in kt z vsakim dnem bolj In bolj narašča. Normalen človek, ki vse to vidi okrog sebe in brez strasti premotriva, se nehote vpraša: Kaj vendar odgovorni krogi mislijo?
Ljudska beda narašča od dne do dne, nezadovoljstvo v najširših plasteh delavstva, uradništva, vpokojencev, invalidov priklpeva do vrhunca in neko tajno grmenje naznanja bližajočo se hudo uro. Vodilni politiki in krmarji te nesrečne države pa so gluhi in slepi. Državniška modrost jim je odpovedala.
Železničarstvo in uradništvo vseh kategorij, ki je jJosvetilo vso svojo delavno silo skupnemu blagru človeške družbe, sedaj umira od gladu.
Za primer navajamo med neštetimi drugimi sloji samo vpokojence. Nihče v državi se ne briga za nje. Uprava, ki jih je izgnala, jih danes zanemarja- Zakoni se teptajo, delavskih zaupnikov se ne pripo-znava, pridobitve;, katere smo imeli, so se nam odvzele, s prošnjami in resolucijami se kurijo peči. Kar ima še danes ncopore-čeno veljavo, se jutri postavi na glavo. Gosjjoda na odgovornih mestih so zgubili vsako avtoriteto med ljudstvom, ker so zgubili čut do svojih uslužbencev.
... Vsi poskusi raznih strokovnih in uradniških organizacij in zaupnikov, da bi dokazali vladajoči gospodi kritični in brezupni položaj so bili brezuspešni. Poleg tega se pa gospoda trudi goljufati iavno mnenje potom časopisja, češ da so železničarji hudobni nezadovoljneži, ki brez vsakega resnega razloga tirajo državne finance v propast. Naravnost razveseljive so številke, ko pripovedujejo kolilvo in koliko so se zvišali prejemki. Vse to pa je laž in umetno sredstvo v rokah verižnlkov za odiranje.
V resnici pa je stvar vendarle precej drugačna !n če opazujemo med železničarji in državnimi nameščenci neko globoko gf-banje, kakor gladovna stavka, protestni suodi, delo akcijskega odbora, potem se je treba resno vprašati: Kje tiči vzrok temu in kaj je storiti? Kakor vsi javni nameščenci železničarji in upokojenci s svojimi prejemki ne morejo več izhajati in kriti svojih najnujnejših izdatkov, pomeni pač vse to, da gotov! krogi žele potresov.
Strokovne organizacije In zastopniki se še vedno trudijo merodajnim činiteljem obrazložiti opasnost položaja. Med tem, ko prihajajo vodstvu akcijskega odbora neprestano in od vseh krajev resolucije in izjave, v katerih izraža železničarstvo in uradništvo svojo veliko nevoljo in zahteva odločnih korakov. Mnenja smo, da bi imeli državni krmarji vzrokov dovolj, da posvetijo tudi tem za nje menda brezpomembnim pojavom nekoliko pozornosti, kajti samo zanašanje na zakon o zaščiti države v današnjih časih ne zadostuje več.
Železničarstvo, uradništvo in državni nameščenci sploh so doslej vedno kazali svojo lojalnost ki se v vsakem oziru zaveda svoje težke naloge in velike odgovornosti napram najširšim plastem naroda, toda tudi njih požrtvovalnost ima svoje meje, če se jun bo zdelo potrebno. Ce torej pride do boja, potem smo globoko prepričani, da bo vsa poštena javnost s svojimi simpatijami na strani železničarjev in državnih nameščencev, kateri se bodo poda» v težki in nevarni boj zgolj zato, da ščitijo svoje pravice in svoje življenje.
jed notna fronta v akciji železničarjev, državnih uradnikov la nameščencev, upokojencev, vdov In sirot v celi državi na plan. Zahtevamo, da se resolucija na javnih protestnih shodih z dne 16. marca t L do pičice uveljavi, najmanj je to, da naj Ima zadnji delavec v službi države 50 Din dnevno draginjskih doklad, jamstvo, da se bodo tudi v bodoče avtomatično povišali prejemki vseh uslužbencev v isti meri, kakor bode naraščala draginja.
S tem stopajo železničarji ht državni nameščencu cele Jugoslavije pred javnost, proseč jo, da trezno presodi njih položaj, ker se nam vedno očita, da smo premalo obvestili javnost in premalo obrazložili naš položaj.
Naj poštena javnost sama sodi, njene sodbe se ne bolimo, kajti sigurni smo, da bo nam v korist	^
Ce pa pride do hoja ha do boja bo prišlo. ako vlada pravočasno ne ukrene na pravo pot — potem naj si bo vsa javnost v svesti, da nam jä ta boj usiljen. Da pa bode boj hi zmaga sigurnejša je pa nujno potrebno, da sledite in spolnite vsako navodilo popolnoma, katerega bode izdal akcijski odbor po navodilu strokovnih organizacij.
S svojim nastopom dokažite, da ste sedanjih razmer v vsakem oziru siti, da sl ne pustite vzeti življenja z gladom, zahtevajte energično, povečanje Vam po vseh človeških pravicah pripadajočega večjega koščka kruha.
Zatorej brez bojazni, strnite Vaše vrste do zadnjega moža, in ko dobite poziv, ne sme biti nobenega strahopetca, kaferi bi kršK skupno disciplino v težki naši borbi za skujmo stvar vseh trpečih.
m*.
Reorganizacija Osrednje
Zveze.
V uradniškem glasilu »Naš Glas« z dne 20. aprila t. L sem zagledal naslov Članka »Reorganizacija Osrednje Zveze«, kar me je jako razveselilo, posebno ker. je spisal članek g. Joža Bekš, tajnik O. Z. Vsem državnim nameščencem je znano, da v O. Z. že dolgo ni vse v redu. in zato sem bil res radoveden, kako st je g. Bekš zamislil reorganizacijo. Ko sem pa članek prečita!, sem obstal, kakor da bi me kdo polil z mrzlo vodo. Neverjetno se mi je zdelo, da bi mogel tajnik O. Z. napisati toliko zafrka-cij na nžje državne uslužbence v eni koloni »Našega Glasa«, a še bolj čudno se mi je zdelo, da je mogla g. urednica, ki je zadnje čase držala »Naš Glas« nad osebnimi in strankarskimi boji dopustiti take zafrka-cile v stanovsko glasila Znano je sicer, da razni gosp. uradniki že dolgo misüjo na to, kako W se rešili nižjih nameščencev' Iz skupnih organizacij, češ, da bi potem veliko več za Sebe doseg»., Zakaj pa nočejo tega v obraz povedati nižjim uslužbencem? Ali jih je sram tega? Zakaj se jih hoče z nesramnim zafrkovanjem -v stanovskem glasilu Izgnati iz organizacij? Tudi pisarniški uradniki Že težko prenašajo razmere, ki so nastale v O. Z. Krivci naj si zapišejo za ušesa, da O. Z. ni bila ustanovljena zato, da bi nekateri lezli kvišku po hrbtih svojih tovarišev ter šli od časa do časa ogledat si malo Beograd, ampak, da je imela boljše namene. Gosp. Bekš je med drugim tudi zafrkljivo zapisal: »Resnično vam povem, da pokesam se svojih grehov, če je odveza sploh še mogoča.« Jaz sem mnenja, da je odveza mogoča, in da bi se mu tudi dala, m sicer na prihodnjem občnem zboru O. Z., kajti ako hočemo obdržati organizacije take, da bodo odgovarjale svojemu namenu, moramo jih res reorganizirati in se pri tem držati gesla: Ven s frakarijo iz naših organizacij, potem bo bolje.	Uradnik.
Sport in fyrisfika.
— Prvenstvena tekma Slovan : LA$K se vrši danes ob 17. uri na igrišču Ilirije. Nasprotnika sta enakovredna, kar obeča prav zanimiv in trd boj.
NEDELJSKE TEKME V LJUBLJANI.
— Ilirija : Hermes. Prvenstvena tekma na igrišču Ilirije ob 10. uri predpoldne.
— Primorje I : Jadran. Prijateljska tekma na igrišču Primorja ob 14. uri.
— Ilirija rez. : Hermes rez.; Prvenstvena tekma na igrišču Ilirije ob 14.30.
— Wacker, München : Ilirija. Mednarodna tekma na igrišču Ilirije ob, 16. uri.
— Prvenstvena tekma v Mariboru. — Med mariborskima športnima kluboma JSSK Mariborom in SK Rapidom se vrši v nedeljo 29. t m. na športnem igrišču v Ijndskem vrtu prvenstvena tekma.
— V kolesarski tekmi Pariz — Bruselj, koje start je bil v Parizu v soboto večer, je zmagal Francoz Seilier v času 16 ur 10 minut. 2. Devasle, 3, Van Hecke.
Šah.
— Ustanovna skupščina »Zveze šahovskih organizacij v Ljubljani« se vrši danes, ob 8. uri zvečer v prostorih §15. žah. kluba (Hotel Bellevue). Ker je ustanovitev nameravane zveze za Irodoči razvoj šahovskih organizacij v in izven Ljubljane eminentne važnosti, je dolžnost udeležbe za zastopnike poedlnih šah. klubov, krožkov in omizij iz Ljubljane in okolice (Šiška, Vič, Litija itd.) obvezna. Dobrodošli vsi prijatelji šaha! — Pripravljalni odbor,
k društvenega življenja.
— Gospode odbornike I. splošnega društva iugoslovenskih upokojencev opozarjamo, da se zanesli Ivo udeležijo važne Odborove seje, ki se bo vršila v nedeljo, dne 29. t m. ob 3. url popoldne. — Polnoštevilna udeležba dolžnost! —. Načelstva
88®^©stS Iz Primorske.
— Žalosten konec tlhotapklnje. Te dni se je pripeljala v Postojno z Dunaja neka elegantna dama. Bilo je ponoči in sedela je sama v vozu IH. razreda. Cariniku, ki je prišel carinit je malomarno pokazala na usnjat kovčeg. Ta ga je otvoril in zapazil, da Ima kovčeg dvojno dno. Vzdigni! je neko ploščo in našel pod njo 1 kg kokaina, vrednega 2000 lir. Dama je bila seveda aretirana, in odvedena v Trst. Toda med potjo je vsprlčo spremljajočega stražnika skočila skozi okno drvečega vlaka in se pri tem smftno ponesrečila. Ugotovili so. da gre za neko Antonijo Bezek, staro 22 let iz neke vasi blizu Gorice.
— Zaprt bančni ravnatelj na Reki. Na Reki je zbudila veliko senzacijo aretacija ravnatelja »Credito Generale« Gjuiia Rotla. Aretiran je bil vsled tega, ker so ugotoviJi velik primanjkljaj v banki
Ispred s@dilla.
Ljubljana, dne 27. aprila.
‘ PASJA NADLEGA.
Pasje storje se smatrajo pred sodiščem' za nekaj manj vrednega; nadležno delo in nejxitrebno sitnost za tožnika. Povodom vzklicne obravnave v tožbi Frančiške Cir-manove proti kovaču I. Kogovšku radi pasje poškodbe pa se je drž- pravdnik upravičeno čudil, da se javne oblasti tako malo brigajo za varnost človeka, ki ga dostikrat ogrožajo razni psi, ki v celih četah letajo prosti po mestu in deželi Posebno kolesarji to dobro občutijo- Ne gre pa pri tem samo za poškodbo, pasji popad ima lahko prav hude življenske posledice. V predmetne^ slučaju je odredilo sodišče ponovno obravnavo v svrho popolne pojasnitve dejanskega stanu, osobito pa o okonosti, če je bila kovaču Kogovšku znana nevarna lastnost njegovega psa.
TEŽKO STALIŠČE DRŽAVNEGA PRAVD NIKA.
Svoječasno smo poročali da je rogovilila po noči skupina visokošolcev po mestu In da je prišlo po umestnih opominih samih stražnikov do neumestnega spopada na Vodnikovem trgu. Tej nočni predigri so sledite ovadbe, preiskave in obravnava pred okr. sodiščem, pri kateri so bili obsojeni štirje stražniki radi prekoračenja svoje službe in telesne poškodbe. Stražniki so prijavili vzklic in ugotavljali, da so jih morali dotični dijaki zamenjati osebno ali pa, da so cel pripetljaj v živahni nočni lantaziji toliko povečali, da je prišlo do obsodbe. Zaslišanih je bilo mnogo prič. Drž. pravdnik, ki je imel v tem slučaju res težko stahšče, je omenjal med drugim težko službo javnih organov, osobito orožnikov in redarjev, ki je posebno težka v današnjih časih, ko so duhovi še vedno kolikor toliko razburljivi- Služba pa zahteva resnost in odločnost. Predno pa poseže redar s silo v stvar; je pa treba res primernega nereda. O takem slučaju pa se ne more govoriti danes. Obtoženci zanikajo poškodbe, oškodovanci pa prisežejo, da so jih poškodovali obtoženci. Noč ni bila temna, pijani niso bili, novi dokazi obrambe pa ne povedo zadosti, da bi jih razbremenili. Prizivni senat je vzklic zavra», ker je izključeno, da bi prišle obtožitdjem druge uniformirane osebe nasproti.
ODMEV SV. VEČERA.
Dan pred sv. večerom je pila vesela družba v Sokličev! gostilni pri Nušakovi vojašnici od 10. ure dopoldne pa kar do polnočnice. Med temi veseljaki je bü tudi delavec Peter Jeraj. Odšel je precej meglen k polnočnici, po polnočnici pa je zasidral zopet pred omenjeno gostilno. Ker mu gostilničar ni hotel dati jesti in pijače, je postal hud in Soklič ga je vrgel iz kuhinje, čez nekaj časa pa je naše! stražnik moža na bližnjem vogalu in ga odpeljal v bolnišnico, kjer so ugotovili, da si je zlomil pri padcu noga Jeraj je tožil Sokliča za odškodnino in preskrbnino, kar pa mu je ta odrekel, češ da je pijan padel sam in se poškodoval. Prvo sodišče je Sokliča oprostilo. Jeraj pa se je pritožil in ugotavljal, da je Soklič že priznal krivdo s tem, da mu je obljubil plačilo in bi mu tudi plačal odškodnino, če bi ga ne bil tožil. Tega pa ni kriv Jeraj, ker je napravila ovadbo bolnišnica. Ker pa se senat ni mogel uveritl, da bi bil Soklič vrgel Jeraja tako daleč od vrat, je priziv, zavrnite.
* Plesna manija. Manija plesa se je po vojni razširila v vseh državah. Svoj višek pa je gotovo dosegla v Ameriki, kjer 'je morala nastopiti proti njej policija. Poedini parčki so kar tekmovali med seboj v raznih rekordih. Tako je plesalo v Baltimoru1 22 parov skozi 52 ur. Odpočili so se vsakih 6 ur za 3 minute. Posledica je bila, da ie nekaj konkurentov zblaznelo, nekaj pa zbolelo. Največji rekord pa je dosegel parček v New Yorku, ki je plesal toliko časa, da se je kavilir zgrudil mrtev na tla.
Dopisi.
— Laško. Pred kakimi 25. leti je dobilo Laško ulične napise in to je dalo našemu lepemu trgu čisto meščansko lice. Seveda so bili vsi ulični napisi nemški in označevali so imena Laščanov, ki so v povzdigo in okrasitev trga kaj storili Ob prevratu je vse nemško Izginite in izginili so tudi ulični napisi. Vse tablice so se zložile y občinsko pisarno. Tri leta Je sedaj gospodaril gprent-ski svet, a uličnih napisov niso obnovili, redni občinski odbor gospodari že tudi dve leti, a tablic še niso napravi». Žetima da se to zgodi čimprej,
Harodn® zdravstvo.
— Zdravstveni dom v Novem Sada. Te dni bo gradbeni oddelek novosadske občine razpisal natečaj za zgraditev zdravstvenega doma v Novem Sadu. Ministrstvo za naredno zdravje je v to svrho odkupilo od mesta večjo stavbno parcela na kateri se bo gradil dom, kjer bodo nameščene pisarna vseh zdravstvenih institucij.
— Dečji dom v Crikvenici. Poki, uprava v Zagrebu je uredila Dečji dom v Crikvenici, v katerega bo s 15. majem sprejetih 30 otrok proti dnevnemu plačilu 30 Dta. 20 pa proti dnevnemu plačilu 15 Din. Zadnja mesta bodo izpolnjena z otroci neimo-vitih slojev, predvsem državnih uradnikov. V dom ne bodo sprejeti skrofuloZni otrpel z odprtimi ranami
— Čevlje kupujte od domačih tovari tvrdke Peter Kozina & Ko., z znamko reko. ker so isti priznano najboljši in najce-nejši. Glavna zaloga na drobno in debete y
LjttbBani. Breg 20 is Aleksandrova cesta JU
p3?eU!!a.
Beograd, 27. aprila. (Z) Devize: Pariz 656, London 451—450, Milan 481, Ženeva 1772—1774, New York 96.50—97.25, Berlin 0.33, Praga 290, Dunaj 0-13.674, Budimpešta 1.80, Sofija 70—0, Amsterdam 3775. Valute: Italijanske lire zaključek 477, levi 70.
Zagreb, 28. aprila. (Z) Devize: Dunaj 0-1367.50—0.1377.50, Berlin 0.32.75— 0.33.75, Bruselj 560—0, Budimpešta 1.76— 1.82, Italija 480—482, Kopenhagen 1800— 1830, London 450—452-50, New York, ček 96.75—97.50, Pariz 657.50—660, Praga 290— 291. Švica 1767.50—1775. Valute : Dolarji 95—95.75, avstrijske krone 0.1365—0.1372, češkoslovaške krone 283—285, 20 kron v zlatu 350—0, francoski franki 0-655, drahme 110—o, madžarske kreme 1.70—1.75, na-poleondori 350—360, romunski leji 40—43, Italijanske lire 475—477.
Zagreb, 27. aprila. (Priv.) Devize: New York 96.75-97.50, Pariz 6.575— 6.60, Švica 17.675—17.75, London 452.50—0, Dunaj 13.675—13.775, Praga 2.90—2.91, Budimpešta 1.65—1.82, Italija 4.80—4.82, Berlin 32.75—33.75- — Valute: dolarji 95— 95.75, češke krone 283—(h italijanske Ure 475—477.
Curfh, 27. aprila. Otvoritev: Berlin 1.84, Holandija 215, New York 550.25. London 25.49, Pariz 37.35, Milan 27.10, Praga 16.35, Budimpešta 1050, Zagreb 5.675, Sofija 4-10, Varšava L2Q, Dunaj 77, avstrijske krone 77.50
Curih, 27. aprila. Zaključek: Berlin L85, Holandija 215, New York 551.25, London 25.50, Pariz 37.20, Milan 27.10, Praga 16.35, Budimpešta 10.25, Zagreb 550, Sofija 4-10, Varšava L2Q. Dunaj 7750, avstrijske krone 77.50.
Praga, 27. aprila. Dunaj 455, Berlin 11125, Rim 168.75, avstrijske krone 4-585, italijanske lire 16925, Budimpešte 60.25, Pariz 230.25. London 157.875, New York 34-10, Curih 611.75, Beograd 3555.
Dunaj, 27. aprila. Devize. Beograd 734—736, Berlin 2.37—2.87, Budimpešta 12.95—13.05, London 328.700—329.300, Milan 3486-3494. New York 7L025—71.175. Pariz 4784—4796, Praga 4117—4123, Sofija 519.50—520.50, Curih 13.900—12^30. Valute. Dolani 70.700—710)00, M 4-98—5.02, nemške marke 2.23—253, angleški funti 327.000—328.000, francoski franki 4725— 4735, Ure 345250—346750, jttgos loven s-ki dtearji 726—730, leä 324—-326, švicarski franki 12.800—12-860.. češkoslovaške krone 2hü0—2510. madžarska krono 9.90—10.10.
Berlin, 27. aprila. Dunaj 4156, Budimpešta 558, Milan 145854, Praga 881.49, Pariz 2009.96, London 137.15655, New York Beograd 30123,
Gospodarstvo.
Nemška Industrija in marka
INDUSTRIJA'.
0 zadnjem padcu nemäke marke, kl je vzbudil pozornost cele Evrope, smo že poročali. Omenili smo tuđi različne govorice in domnevanja, ki jih je bilo čuti ob priliki nove katastrofe nemških financ. Izkazalo se Je, da je bila pravilna domneva, da so zakrivili padec marke gotovi Industrije!, ki 1 jim je mnogo ležeče ravno na tem, da stoji marka nizko, da je s tem povečana njihova konkurenčna sposobnost v Inozemstvu.
V največji meri je bi! udeležen pri ak->ifl za padec marke Stinnes sam, ki je na •Sel« izvestne grupe težkih industrijcev prekrižal vladne račune. To Stinnesovo postopanje je umevno razburilo duhove v iNemčiji, zlasti socijalni demokratje so se slino razljutili. Cule so se celo zahteve, da treba postaviti Stinnesa pred sodišče, stinnesovo postopanje je močno razburilo tudi državnega kanceiarja Cuna in pa predsednika nemške državne banke Ha-venstelna, ki je izjavil, da so oni industrije!, ki so povzročili padec marke, vpadli Nemcem v sedanjem velikem boju za hrbet. Državni kancler Cuno pa je izjavil bankirjem v Berlinu, da je prvotno mislii, da ima v boju s Francozi Industrijo za seboj, da pa ga je sedanje njeno postopanje prepričalo o nasprotnem .
. Dasfravno je gotovo, da nemški indu-strilci niso povzročil padca marke zato, da državo oškodujejo, temveč zato, da si povečajo svojo konkurenčno sposobnost v inozemstvu, vendar je umevno, da je ta nečuveni egoizem izzval upravičeno nezadovoljstvo, Tega ni zmanjšala niti trditev enega Izmed voditeljev Stinnesovega koncerna, da je bil Stinnes udeležen pri padcu marke samo v toliko, da je nakupil 2» več milijonov deviz, ker jih ni dobi) od .Narodne banke.
Sicer je pa gotovo igralo precejšnjo Vlogo tudi dejstvo, da Ima nemška težka Industrija poravnati v inozemstvu prav Iz-d&tne dolgove v markah. Zato se skoro ni puditi, da ie pritisnila marko navzdol, ter JHna ta načia olajšala plačilo svojega
^ Reparacije, Te dni je prispelo iz Nemčije v Beograd na račun reparacij 10 tovornih avtomobilov, ki jih bo porabila i beograjska občina z* prevoz smeti iz
S*e«a	;
X Statistika insoivenc v Cst V me- i
seča marcu je bilo v Češkoslovaški razglašenih 82 konkmzov. Od teh jih odpade aa Češko 41, na Moravsko in Šlezijo 27, na Slovaško 14. V 58, ugotovljenih slučajih so vnašala aktiva 12,858.627 čK, pasiva pa 32,264.685 ČK. V istem mesecu je bilo uvedenih 327 razprav v izravnalnem postopanju, od katerih jih odpade 169 na Češko, £7 na Moravsko in Šlezijo, 56 na Slovaško is 5 na Podkarpatsko Rusijo.
X Reperezentacijskn potovanje češkoslovaških industrijcev la trgovcev v našo državo. Češkoslovaško - jugosiovensko narodno gospodarsko udruženje priredi v drugi polovici septembra I. družabno potovanje v Jugoslavijo, da se razširijo in poglobijo poslovne zveze med našim! in češkoslovaškimi industrijci in trgovci. Potovanje bo trajalo približno petnajst dni, ter sl bodo Cehosiovaki pri tej priliki temeljito ogledali in proučili vsa gospodarska in trgovska središča naše države.
X Obrtniški večerni tečaji. Ministrstvo za trgovino in industrijo je odredilo, da se otvorijo v Beogradu trije večerni tečaji za obrtni naraščaj. Tečaji bodo trajali tri mesece in se bodo vršili vsak večer od 7. do 9. ure. Tečaji se bodo otvorili s 1, majem.
X Zaloge premoga v Evropi Kaj je Nemčija v vojski izgubila? »Deutsche Bergwerks-Zeitung« je objavila nedavno študije o zalogah premoga v. Evropi Avtor navaja najprej statistiko, ki si jo je nabavi! mednarodni kongres v Kanadi leta 1913. Po tedanjih naznanilih so bile pre-uiogdse zaloge na naši celini tako-k razdeljene:
v milijardah ton, zalog v Evropi
Nemčija	424	54.1
Velika Britanska 189	24. i
Evropska	Rusija	60	7,1
Francija	18	2.3
JI	1.4
Holandska »	4	01
Ostale dežele	78	10.0
Ali deloma po versaijiski pogodbi, deloma po ženevskem dogovoru glede razdelitve Gornje Slezije, je Nemčija izgubila znatne premogove zaloge, ki se cenijo na 189 milijard ton. Na drugi strani pa so nekatere države precej pridobile z novo ureditvijo mej. Tako n. pr. je dobila Poljska
2.5	milijarde ton od bivše carske države,
29.5	milijard iz Galicije In Dolnje Šlezije, ter 176 milijard ton iz Gornje Slezije. Francija je pomnožila svoje premogove zaloge s sarsko kotlino in z Lotarinsko za 12 milijard ton. Z ozirom na navedene iz-premembe so danes evropske premogove zaloge razdellene tak-le:
v milijardah. S» zalog v Evropi
Nemčija	235	28
Poljska	208	25.4
Velika Britanija	189	24.1
Evropska Ruslia	57	6,5
Francoska	31	3JJ
Belgija	11	i.6
Holandska f 4	OJ
Ostale dežele	78	19.0
X Nova tekstilna tkalnica v Pešti Tekstilna tovarna V Keienfordu je razširila svoj obrat s tem, da je nabavila 750 novih preslic. Nova predilnica bo pridelovala švicarske surovine.
TRGOVINA.
X Ugoden potek zagrebškega vdesej-ms. Letošnji Zagrebčki Zbor je zelo zadovoljil francoske razstavljalce. V oči pada posebno veliko število razstavljenih predmetov, ki so dobili oznako »prodano« že prve dni sejma. To dejstvo se v prvi vrsti pripisuje znanemu renomeju, k! ga uživa francosko blago v naših krajih. Sicer se pa mora reči, da so Francozi znali razstaviti svoje vzorce z izrednim okusom. Mnogo se povprašuje tudi po češkoslovaškem blagu, ki se giblje bolj v praktični smeri Zelo mnogo ie kupčij v čeških poljedelskih strojih. Zagrebški velesejem zaznamuje letos posebno velik obisk z dežele. Kupčije so precej živahne.
Tečaji na novosadski produktni borzi dne 26. aprSa 1923. Cene za 100 kg: pšenica bačka 460, ječmen bački 325, oves j bački 290, koruza bačka 270, fižol beli novi 465, moka št 0 700, pšenični otrobi 150,
X Dotočite v cen mesu. Pri pokrajinski upravi v Sarajevu se je vršila seja apro-vizacijsktga odbora, na kateri se je razpravljalo o cenah mesu. Določila se je ; maksimalna cena po kateri bodo revidirane vse cene na trgu. Za Zagrebom je torej prišlo na vrsto že Sarajevo. Zelo ko»
I ristno bi bilo, ako bi se to vprašanje sprožilo tudi v drugih krajih.
X Izvoz premoga iz Čehoslovažke v Avstrijo. Ker izvoz premoga iz Ceškoslo-J vaške v Avstrijo v zadnjih šestih mesecih ni prekoračil prostega kontingenta, ne bo I pobirala češkoslovaška vlada v mesecu maju za v Avstrijo uvoženi premog nika-kih .pristojbin.
X Obnova rnsko-romunskih trgovinskih odnošajev, V zadnjem času se je živahno razpravljalo o uvozu vina in nekaterih žitnih vrst iz Romunije v Rusijo, Pogajanja se bodo sedaj nadaljevala, ker hočeta obe državi obnoviti medsebojne trgovinske odnošaje.
X Trgovinska pogajanja med Italijo is Madžarsko. V kratkem se prično pogajanja za trgovinsko pogodbo med Madžarsko in Italijo. Madžarska vlada je že pozvala vse zainteresirane skupine, da ji prijavijo svoje želje. Pogajanja z Italijo se bodo pričela, čim stopi v veljavo nova madžarska carinska tarifa.
X Izvoz vla* iz Madžarske r Švico. Švica je sklenila z Madžarsko dogovor, po katerem sme Madžarska uvoziti v Švico vsak mesec 5000 hi 12 procetrtnib. in težjih vin, Švicarski uvozniki ne iščejo kvalitetnih vin, temveč pretežno lahka vina, s katerimi režejo svoja kisla vina.
X Nazadovanje ruske borzne trgovine,
! Radi prevelikih davkov na poslovni promet, ki se morajo plačati pri vsaki sklenjeni borzni kupčiji, je ta kupčija silno nazadovala. V mnogih krajih je obisk borz tako slab, da so morali zmanjšati število borznih dni. Trgovski krogi so zahtevali od vlade, da se ti previsoki davki znižajo, ker bo sicer borzna trgovina še bolj nazadovala.
X Vtik porast angleškega izvoza premoga v marcu. Izvoz premoga iz Anglije v marcu t I. je znašal 7.180.1C2 ton v vrednosti S.SJS.Sil funtov šterlingov proti 5201.235 funtov šterlingov v marcu leta 1922. Od te množine se je izvozilo 1.836.399 ton v vrednosti 2,339.835 v Nemčijo, proti 477.718 tonam v vrednosti 442.255 funtov šterlingov leta 1922.
X Trgovina med Anglijo in Rusijo. Angleška trgovska zbornica je objavila statistiko o zunanji trgovini Anglije z Rusijo. Po_tej statistiki se je v glavnem izvažalo iz Rusije v Anglijo les, lan in juta. Rusija pa je uvažala iz Anglije ponajveč premog in stroje.
X Angleška zananja trgovina meseca marea. Po podatkih objavljenih dne 23. apri-■ ia, znaša vrednost angleškega uvoza v mesecu marcu 90,022^26 funtov šterlingov. to je za 2,152-590 fantov šterlingov več, kakor marca lanskega leta. Vrednost izvoza znaša 60,920.699 funtov šterL, Jo. je 3,660.103 funtov šterl manj, kakor lansko leto.
X Francoska zunanja trgovina v prvem četrtletja. Uvoz v Francijo je znašai V I prvih treh mesecih letošnjega ieta 3 milijonov 82.499 ton v vrednosti 974,044.000 frankov. Ce primerjamo ta uvoz z uvozom iste dobe lanskega leta, je naraste! sedanji uvoz za 172.364 fon, oziroma 147,265.000 frankov, in v primeri z prvim četrtletjem leta 1913 porast za 1J84.664 ton, oziroma vrednost 4,858.726 frankov. Izvoz je znašai v. prvem četrtletju tekočega leta 6.499 milijonov 134.000 frankov za 6,208.077 ton ta v pri« meri z prvim četrtletjem lanskega leta, oziroma 1913. leta 1.618,897.000 frankov za 1,539.814 ton in 4,860.768 frankov za 1,469.733 toru
KMETIJSTVO,
X »Poljoprivreda,« Temelji modernog gospodarenja napisao St Pirnat u svojo) seriji gospodarskih knjiga, izdala je sada Cirilo Metodska knjižara u Zagrebu knjigu »Poljoprivreda«. Ova knjiga će dobro doći svakome, koji se i donekle samo bavi gospodarstvom, a pogotovo našim gospodarima, jer im daje točne upute za moderno in nacionalno obrađivanje tla. Sadržaj je knjizi: Predgovor. Najvažnije o životu i hranidbi bilja. O gospodarskom thu D gnoja I gnojilu tla. Naravna gnojiva. Umjetna gnojiva. Zelena gnojiva. Cijepile« i nje tla. Obradba gospodarskoga tla. Ugo* reno tlo. Dubljlna oranja. Doba i broj oranja. Brananje i valjanje. Sto motrenja 5 polj kusa Itd, Knjizi je dodano i nekoliko crteža, i s cijena joj je D 20.™, Naručuje se Zajedno I sa popisom ostalih gospodarskih knjiga kot I Cirilo-meiodske knjižare, Zagreb, firera-jj dovićev trg 4.
J X Kmetijski pouk našega vojaštva. — Po žeijl našega kralja je ministrstvo vojne j in mornarice in ministrstvo za poljedelstvo in vode sestavilo posebno strokovno komisijo za proučevanje vprašanja uvedbe pouka o poljedelstvu v vojni akademiji v podčastniških šolah In pri polkih. Komisija je sestavljena iz dveh polkovnikov Iz voj«
.


nega ministrstva in treh strokovnjakov iz ministrstva za poljedelstvo, med njimi g. Aleksandra Jovanoviča, načelnika oddelka za kmetijski pouk. Komisia je dokončala svoje delo, detajlno proučila vprašanje o kmetijskem pouku in napravila delavni program. Uporabljali se bodo honorarni učitelji.
DENARSTVO.
X Novo inozemsko posojilo za državne zgradbe. Finančno ministrstvo pripravila novo inozemsko posojilo 12 milijonov švicarskih frankov, ki se bo porabilo 'izključno za sezidanje novih zgradb, v katerih, bodo nameščeni državni uradi.
X Zamenjava kron v izpraznjeni 3. coni Komisije, ki so bile zaposlene z izmenjavo denarja v tretji coni, so končale svoje dela Do sedaj je bilo zamenjaj® 125,739.808 kron. Sedaj čakajo samo še "n*, poročilo glavne komis j e, nakar bo finančne ministrstvo z ozirom na količino kronskffth noveanlc odredilo relacijo in pričelo z izmenjavo.
X Proračun prometnega ministrstva. V prometnem minstrstvu se je osnovala posebna komisija z nalogo, da Izdela predračun za novi proračun tega ministrstva. Dosedaj predvidena vsota ie za 100 Odstotkov večja, kakor v pre.šniem proračunu.
, X Vesti o zamenjavi naših bankovcev po 5 in 10 Din, ki so jih prinesli nekateri listi, so po izjavi finančnega ministrstva popolnoma netočne, ker to ministrstvo ni izdalo nikake odredbe za zamenjavo omenjenih bankovcev.
X Škodljivci dinarja. Finančni mm-ster je kaznova tovarno sladkorja >" Bečkereku z 300.000 Din radi nepoštenih 'transakcij 2 devizami
X Franeoskobeigijske olajšave za Boi-žarijo. Francija in Belgija sta podpisali ugovor, s katerim se pretvarjajo bolgarski inozemski dolgovi v posojilo, ki se ima odpla,-čatš v 33 letih.
DOBAVE.
X Dobava moke. V intendanturi Dravske divizijske obiasti v Ljubljani se bo sklenila, dne 7. maja t. 1. direktna pogodba za dobavo 200.000 kg pšenične krušne moke (tipa 80 odstotkov). Predmetni ogla* je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled,
X Oddaja barvanja železne kormruk* cije mostu. Pri ravnateljstvu državne železnice v Subotici se bo vršila, dne 9. maja 1923 ob U. uri dopoldne oieijtalna licitacija glede oddaje barvanja žefezne konstrukcije bogojevskega-đunavskega mostu (površina 32.000 kvadratnih metrov). Predmetni oglas je v pisarni trgovske In obre-niške zbornice v Ljubljani interesentom n» vpogled.
■	. .r1"1." 111 t,.cu
Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Mik«. Gaberšek. Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani.
£mä Gabon au;
Akt štev. 113«
Roman.
(Nadaljevanje.)
Vendar je Prosperja opravičevala ter si prignala, da nosi ona sama vso odgovornost. Kdo je Izpodrinil Prosperja iz hiše, ki jo je smel smatrati za svojo? Kdo je uničil njegovo upanje in njegovo čisto ljubezen? Kdo ga Je vrgel v življenje polno Strasti, v katerem je morda iskal pozabljenja?
Do nobenega sklepa ni mogla priti, Ali naj se Zaupa Madelajnj ali ne?	1
Sklenila je, da prikrije Raoulov zločin in ko t ie prišla Madelajna proti enajstim domov, je znala j Svoje skrbi celo tako spretno prikriti, da je ta ni J naučila z vprašanji.
Tudi ko se je gospod Fauvel vrnil, je ostala I
tuirna.
Kakor da bi kaj slutil je govoril bankir ta ve- j Čer samo o Prosperju in naglašal kako ga boli, da • se čedalje bolj udaja lahkomiselnemu življenju. Go- * yoril je o tem, ker je mislil, da ga je njegova lahkomiselnost odtujila njegovi hiši. K sreči ni pogledal gospod Fauvel niti svoje žene niti svoje nečakinje, ko je tako strogo obsojal Prosperja, sicer bi ga bil Izraz njih obrazov zelo presenetil.
Ta noč je büa za gospo Fauvel, dolga, ne-znozna muka.
»V šestih urah,« si Je mislila, »v treh urah, v eni uri je vse odkrito. Kaj se bo zgodilo?«
Danilo s® je. Hiša se je prebujala, služabniki in dekleta so hodile sem ta tja. Potem je slišala, kako so odpirali uradne prostore in kako so prihajali nastavljene}.
Ko je hotela ustati, ni mogla. Slabost in bolečine so jo pritisnile nazaj v posteljo, In tako je čakala trepetaje ta vsa potna od strahu, kaj se bo zgodilo.
Vrata njene sobe $o se odprla ta Madelajna, ki jo je bila ravnokar zapustila, se je vrnila.
Nesrečnica je bila bleda kakor smrt, oči so ji nemirno tavale po sobi ta tresla se je na celem telesu.	■ ' . „
Gospa Fauvel je vedela, da je bil zločin odkrit
>Ali veš, teta, kaj se godi?« je rekla z naglasom. »Prosperja dolže, da je kradel; policijski komisar je tn in ga bo odpeljal v ječo.«
Gospa Fauvel je samo zastokala.
»V tem vidim roko markija ta Raouia,« je nadaljevala deklica.
»Kako bi bilo to mogoče?...«
»Tega ne vem. Samo to vem, da je Prosper nedolžen. Ravnokar sem ga videla. Ce bi bil kriv, bi se ne bil upal pogledati mi v oči.«
Gospa Fauvel je hotela že vse priznati, a se ni j upala.
»Kaj hočejo ti ljudje od nas?« je nadaljevala j Madelajna. »Kake žrtve zahtevata še? Prosperja j spraviti ob časti... Rajši naj bi ga bili ubili... [ jaz bi bila molčala.*
' Gospod Fauvel je vstopil in jo prekinil. Bankir I je bil tako besen, da je komaj govoril.
I »Ta lopov,« je jecljal, on se upa mene sunmi-f čiti, mene... on se upa namigavati, da sem se sam i okradel!... in ta marki de Ciameran, ki ne verja-.! me v mojo poštenost!..
j Niti pazil ni, kako so njegove besede učinko-j vale, marveč je pripovedoval kaj se je pripetilo.
- »To sem včeraj zvečer slutil,« je končal; »tako ; globoko pade človek, ki živi tako razuzdana« j Od tega dne je morala Madelajna boriti strašen l boj s čustvi napram svoji teti.
Plemenito dekle Je videlo onečaščeno ime j moža, ki ga Je ljubila; verjela je v njegovo nedolž-* nost kakor v svojo lastno; mislila je, da pozna one, \ ki so zasnovali to zaroto, katere žrtev je bil on, in j vendar ni rekla niti besede, da bi ga branila, i Ob dveh» ko se je gospod Fauvel zaklenil v j svojo sobo, je prišel sluga ter mu naznanil, da želi s marki de Ciameran govoriti z njim.
' »Kaj,« Je vzkliknil bankir, »on se upa.. .*
Premislil pa se je ter rekel, da ga prosi, da naj se potrudi k njemu. Sluga pa se je še enkrat vrnil
t ter sporočil, da želi marki iz tehtata vzrokov govoriti z njirr vpričo uradnikov.
»Kaj je to zopet?« je vprašal bankir ter šel dol ue da bi skušal prikriti svojo jezo.
Gospod de Ciameran ga je čakal v prvi sobi
Gospod Fauvel je šel naravnost proti njemu I -Kaj želite še, gospod?« je vprašal osorno, j »dobili ste svoj denar, jaz imam vašo pobotnico.«
»Trdo je, kar govorite,* je zavrnil marki z Izbrano vljudnostjo, »toda zaslužil sem to. Zato sera tudi prišel. Vsak pošten človek se kesa, če je storil krivico; tako je pri meni, gospod Fauvel, in sreče* sem, da smem to glasno izreči; zaradi tega mi n® more nobeden očitati slabosti, za to jamči vse moje življenje. Hotel sem govoriti tu in ne v vaši sobi t vami, ker sem se bil pred vašimi nastavljene! obnašal nepravilno napram vam. Zato vas prosim vpričo njih za odpuščanje.«
Clameranov nastop je bil tako nepričakovan ter je bil v takem nasprotju z njegovo navadno visokostjo, da bankir ni vedel, kaj bi odgovoril.
»Priznati moram,« Je začel, »vaša namiga-vanja, gotovi dvomi...«
»V svoji jezi danes zjutraj sem se spozabil. V jezi sem zelo nagel in ne premislim vsega, kakos1 da bi bil komaj dvajset let kljub mojim sivim lasem. V svoje besede sem položil svoj sum, sedaj pa se kesam ter vas prosim, da mi odpustite te nepremišljene besede, ...da jih pozabite.«
Dosip Andlovič
strojno mizarstvo Ljubljana,
Karlovška cesta St. 22.
Sprejema vsakovrstna stavbna dela in opreme trgovskih lokalov.
lastita zaloga pohištva
IjDbljani.Uomtega ul. ZB.
Lister.
Vsem p. n. trgovcem in konfekcijonarjem se priporočam za nakup moškega in ženskega sukna, posebno listra, katerega imam v vseh kvalitetah in barvah po najnižjih tovarniških cenah v zalogi v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 65.
Z odiiinira spoštovanje:®
manufaktura «ta groš la komisijska zaloga
tvrdka
Stiassny & Schlasiger v Brnu.
A« DULAR,
Denarni zarod n Ljubljani razpisuje mesto
W ravnatelja.
Prednost imajo v zadružništvu izvežbani. Ponudbe z navedbo dosedanjih službovanj, referenc in zahtevkov na upravo lista pod šifro „DENARNI ZAVOD“ do 10. maja 1.1.
POZOR!
Sprejemam naročila za
nove oieje
kakor tudi vsa popravila! Naslov v upravi lista.
itoorno zdravilišče proti revmatizmu, protinu živčnim boleznim, 30‘50C — 12 km od Novega mesta. Tik kopališča krasen gozd. Popolnoma preurejeno. Modeme sobe. Izvrstna kuhinja. Najboljša kranjska in štajerska vina Torek popoldan zdravnik na razpolago. Voz k % lih vlaku. Cene izvanredno nizke. Za mnogobrojni obisk se priporoča
Ana Zižkar,
v Šmarjeti pri Novem mestu
hotellrka In upraviteljica toplic
■ ■ ■
■■■■■■■
Izšli so sledeči zvezki:
Štev. 1. Tajnost „ 2, Jenufa (< 3. Seviljski brivec.
„ 4. Gorenjski slavček. „ 5. Mefistofeles.
„ 6. Prodana nevesta.
„ 7. Nižava.
„ 8. Vrag in Katra „ 9. Carostreiec.
„ 10. Janko in Metka.
„ 11. Zapečatenci.
„ 12. Tosca.
Izdala in založila
in la it Umf
v Ljubljani, Wolfova ul. 1. Vsak zvezek stane > Din
V
■
■
■
e
m
m
■
m
(TIRU UGLASI:
Cena oglasom do 20 besed D!» s*-; vsaka »adaiitia beseda 23 para. s davščino vred.
Hi Ml Pilil
ter ga nudimo, po aaatnp znižani ceni. Trgovina s semeni Sever & Komp., Ljubljana, Wei-lova uiica 12.	____
sa 2 osebi obstoječe Ja 1 kuhinj» in 1 sobe se išče, tudi v stari gradbi Ponudbe s navedbo ceno na upravo i. N. pod „Mai“.
1«. Mi
morska trava. Peter Kobal Kranj, Glavni trg tvornica vseh vrst blazin in Žime in morske trave, modrece na peresih Specijalna tvrdka, za izdelovanje kiubgamitur. — Najnižje cene! ~ Nftjsolidnejši izdeisii — Zahtevajte oferte ia cenike!
I® lišili
predvojni materijal, iz češnjevega lesa, poiitirana, dobro ohranjena se proda. Cena brez zrcal Din 10.000. Naslov v.upra-vi lista
.talili li
a 5 stanovanji v Ljubljani se proda po zelo ugodni ceni. Stanovanje za kupca takoj na razpolago. Pripravna je za vsakega obrtnika. Vež se poizve v Hrenovi ulici ät. 12/L
Mi lil!
v Trsi.au, pripravna za trgovino, vrt 1 Vj orale zaraščenega gozda in travnik ob državni cesti se proda. Več se izve pri Mihu Prelovšku Zidarskemu mojstra V Bepaliv&si, n. Trzin.
ta. sita
i polusladko, prvorazredno, pšeničnu i zobenu slamu, zob i kukuruz, sve zajamčeno suho ;i zdravo, prodajem uz znatn* snižene cijene u kompletnim vagonima. Josip Weiss, Export sijena i Siam», Zagreb, JJis* br. 82. Taleibn 645.
MMi
z nekoliku kapitala išž» inteligentna gospodična za pio-donosno podjetj« Cenj. ponudbe na upravo tega Usta.
zastopnik in potnik iK»
nekatere tvrdke konsumnih preuj metov a* debelo. Ponudb» P0“ „Resen“ na upravo lista.
Inserlrajte v
„JUTRANJIM NOVOSTIH“!
kdaj» Ji tiska »Zvtza» tiskam ki katittnsu v I tsNliti