Ilustrirai Slovenec
Leto V       Tedenska priloga »Slovenca« (si. 41) x dne 17. U. 1929
Štev. 7
Zamrznjeni slap Peričnik v Vratih 
Foro Kunovar.
50
Coolidge podpsiuje Kelloggov pakt
Lansko poletje so sklenilna iniciatiov ameriškega zunanjega ministra kcllofrjia Mnlihu' (li/avc svota posohoii protivojni pakt. ki naj hi tini liolj (iio/.il i/l)rnli novih vojon. I'o inic-ijatoiju Kcllopjin so pakt tndi nazivlje K.oll<>}:f;ov pakt«, podpisan je l)il \ l'aii/n. \ naslednjih ineseoili so poli'lii posanioziie državo dni^ta za (lrnf;o ratificiralo ta pakt in /{rorajšnja s|:ka nam kaže ratifikacijo <kI strani \nierike. ki so je i/v ršila nedavno, l'rv i na desno od  ("oolidftoja   na  sliki  je  kelloj:^'.   -  Naša  država  jo  ratificirala
Kellofffrov pakt 2'. p. ni.
Spodaj:
Bramwell Booth
General tako znane Rešilne armande , t. j. velikega, uiodcrnoira ver-sko-socialnepa j,'il>anja, ki ^'a jo /apočel I. isd). v Londonn William IJootii. Njegova or;;auizacija jo docela vojaška in je razširjena že po vseh delili sveta. Na socialnei jidljn si jv. pridobila /(; ogromnih zasln^'. Sedanji general armade je že od I. 191J. nstiiMov iteljcv siu Branivv<>ll, proti kaloromii so jo pa IJojavila zadnjo caso niočnu opozicija, ki mn je na zadnjem zasoda-iijn v isokeira svota izrekla nozanp-iiico zaradi njofrove starosti. \ so pa ki\M\ da fjenerala še no mika odložiti svojo čast.
.Na desni:
Vseindijski nacionalni Kongres v Indiji
1'rod kratkim se jo vršil v   Kalkuli  kot>;.!cs indijskih nacionalisiov. ki   je razpravljal prodvst-ni o vsejndijskem esvohodilnom jriliaujii. Naša slika ra«'. kaže slavnostni sprevod  predsednika  kongresa  1'andita  M.  .Nohruja, ki se pelje z velikim častnim .sprt-mstvor.i k zasedanja konj-rosa.
.Spodaj: ;
Velikanski požar v Carigradu
\ noči od JI. na 22. januar je iz-iirnluiil v ftrškem delu Carigrada, I avli, velik ))ožar. Ker so tam večidel revna stanovanja, se je širil oj;enj z veliko naglico in tisočim je nničil vse imetj»-. Naša slika nam kaž(! gasilce pri gašenju razvalin.
Mr.Wickham Steed
znameniti angleški publicist in izdajatelj Review of Reviews*, iskren prijatelj Jugoslavije, ki je i/.<ial pred kratkim .svoje .sx)omine.
51
Iz naše sedanje vlade
Nova palača ministrstva z agozdove in rudnike
Na ulici Milošu Vclikcjjii; Niitijo so se že piosoiila iili p« se v knitkem presolijo ministrsko predsedstvo, trgovinsko, sociiilno, zdravstveno in kmetijsko ministrstvo, ki so bila doslej nastanjena v dragih zasebnih /gradhah. — Na levi: dr. Ma/uranié. se<lanji trgovinski niiTiister.
Dr. Uroš Krulj
sedanji minister za Jiaioilno zdravje, doslej sanitetni referent v Sarajevu.
Dr. Stanko Šverljuga
sedanji finančni minister, doslej jieneralni ravnatelj zagrebške Union banke.
Slike K SlovensRemu biografskemu leKsiKonu
Kalin.šek Felicita, (* 1865), šolska sestra.
Glaser Marko {1806—1889). nabožni pisatelj.
Kmet Marija
1891), pisateljica.^
52
53

Naša
opera
/. «Icjsixoiii. <la jr po Nojiii presili lU'iiiško f;it-<lališč(' \ jiioM'iisko |M>si>sl, se jc (nlpriii luiva |)ot naši fricdališki ninctnosti. Diaiua se je končno loeila (hI opere in ilohila svojo sirelio v prej iKMnškein. /ilaj «Iraniskeni pledališčn. ()])era je s tem (iotiila indi prostorno iio\ po-lei. 1'rejšnje deželno s;le<lališee. sedanje operno pl<'<lališče. je si-daj last  ljubljanske olilasli.
Deset let, kar imamo SIommui svojo reprezentativno opero, ki nam je ni treba več deliti z Nemci kakor smo jo pred vojno.
1\) prevratu smo se osamosvojili, ne samo narodno, nejio tudi kulhn-tni. liobili smo vseučilišče. Narodnr) (lalerijii. konservatorij in snujemo .\kaden)ijo znanosti in umetnosti. Saj so pa naše kulturne zalileve |)o vojni zuattio, znatno naraslle. Nočemo več biti zaostala kiiiliiiiia provinca, privesek Nemcev, nego >;ra(limo lastno kulturno of.'iijišč<'. Opera ima v tem dein /ivaliiio v loiro. ^ njej mora odsevali vs;i naša kulturna in umetnostna visiiui. zakaj tujec, ki obišče prestolnico slovenstva, jrre najprej v opero ali dramo, da vidi med kakšen narod, med  kakšno  kulturo je  prijel.
A sploŠMi'm lahko rečenu). da nam pač ni treba zardevati. če tujine obišče našo opero. .\e r(>čem. ila bi bilo boljše kot je: vendar pa v danili razmerah smemo s ponosom zreti na svoje, slovenske muze gledališke umeino^^ti. /.lasti pa je raz-v<'seijivo th'jsivo, (la je napredek stalen in na višini sodobne svett)V-ne kulture.
Ili bilo lahko dvignili gledališča kar čez noč na <'vropsko pomembno višino! Hilo je tisoč za-|)rek: [lomanknnjc domačih izvtvbanili ariisim. inc-skopa državna dotacija, pomankanje sposobniji vodij, tako uinctniškili kakor gospodarskih — vse to je bilo in je rušilo režim za režimom in še danes groze večne redukcije, ko so se razmere nekaj ustalile. Huda je bila z repertoarjem: blagajna je zahtevala
nasisi Julij neieito
v   vlogi  kardinala lirognija  v   operi Židinja«.
.Na  desni:
Tenorist Svetoxar Banovec
v  vlogi vojvode v operi   I?igok'tto<.'
Spodaj  na desni v   krogu:
/Inton Neffai
dirigeni nave ofiere. Spodaj;
ZinKa Vilfan-Kunc
•<npranislka iiaš<' opere. Spodaj   na   lev i :
Baritonisi Rohert Primožič
v   vlogi Nikolaja /rinjskega v istoimenski operi.
Vilma de Tfilerry-KavčniU
v vlogi C'ariiien v istoimenski operi.
svoje in ustreči je bilo treba povprečnemu ukusu: žal, nismo in nismo se mogli dvigniti z ofiero v naš čas, zakaj nkns Ljubljančana v operi je bil edini Verdi do pred kratkim. O strujali poznega inii)re-sionizraa, ekspresionizma, novega realizma nismo do lani v operi vedeli nič.
No, ()a je čas le prišel in sedanja sezona je le tudi sodobnega človeka zadovoljila. Dobili smo Kfenekove-ga Jonnvja in Stravinskega Oedipa. ki sta postavila našo opero lani v vrsto najnaprednejših evropskih oper. Dobili smo tudi izvirno domačo noviteto, posrečeni Osterčev skelel i/, komične opere, /a februar obljubljajo tudi Kogojeve Črne maske in Osterc že dela na novi operi Krog s kredo. Da bi se operno življenje le obdržalo na tej visoki
StODUJil
To sezono delujejo pod vodstvom ravnatelja M. 1'oliča tlosetlanji dirigenti gg. Balatka. Neffat. štritof. solistične glavne stebre tvorijo gg. Beietio. Bauovec. Janko. Primožič. Kovač. Mohoiič. Uumjx'l. Marčee. (irba. dalji' gre Villan-Kunčevn, ki nas. žal. namerava prilioilujo sezono zapustiti, dalji' Thierrvjeva. 1'oli-čcva. Ribičeva iid. Poleg gori imenovanih novitet stno letos čnli tudi Musorgskega. Prokofjeva. Siraul!ii. Montemezzija, opera jc absolvirala uspeli slovanski operni teden iu ~nuje že drugega.
Razumljivo pa je seveda, da bo treba postopno dvigniti  tudi  našo. operno  občinstvo tlo globljega rn-ziiiuevanja sodobnosti in ga po mo-l žnosti navajati  indi na nujno potrebne gmotne   žrtve. Nnša  operaj bi bila vse bolj obiskana, ko bi-se-Ljubljančani,  pa  tudi   okoličani, vse Imlj zavedali, kulturnega pomena gledališč. Zdi se ctlo, da ja iaj plat najbolj odprta iu jo bo treba zaceliti činiiirej.
Po desetih, trdih letih je opera vendar pokazala.) tla hoče biti v stiku s sodobnostjo in napredno Kv-lopo. Samo da bi takšna ludi ostala!
Velcoslav JenRo
kot joiinv v operi • Jonnv svira«. _ .Na levi:
Tenorist Leopold Kovač
kot  Pinkerton  v operi  :Mailanie Butterflev«.
.Spodaj na levi v krogu:
Jlnion Balatlca
dirigent naše opere. S pod a j :
Ivanića "Ribičeva
koi  Marinka v operi    1'rodana nevesta«.
.Spodaj na desni:
M. Rolič
ravnatelj naše opere.
SopranisiKa Vera Mafđičeva
v   vlogi Vide v operi  »Lepa \'iihu'
54
Letošnja zima na Blejskem jezeru
(Vse slike je posnel g.  fotogrill Lcrgetporer na liledii.)
Pri fantovski igri na /.anir/.njenem je/erii. — Zgoraj \ krogu: zbiranje K'dii za ledenice. — Zgoraj na desni: smučarji na zamrznjenem jezeru. — Spodaj: skupina smučarjev in sankarjev na jezeru, v ozadju župna cerkev. -.Spo<iaj v krogu in na desni: Blejci odhajajo po jezeru od službe božje - na Otoku.
Letošnja zima na Bledu
To zimo je pa oživel tudi Bled. Dočini je namreč v poletju ves v življenju, so bile pa dosedanje zime preci'j dolgočasne, in šele letošnji ie prinesla v tem pogledu znatne izprernembe. Našlo se je namreč ^ eč mladih športnikov smučarjev, ki so pod okriljem nanovo ustanovljenega S. K. Bled oživeli ludi živalino zimsko sezono. Odkrili so najideal-iiejše sinuške terene tako za začetnike kakor tudi za izvežbane smučarje, ki dnevno trenirajo kilometrske proge. Svet je valovit, kajti vsa blejska okolica je obdana od samih hribčkov, daleč pa ni tnili do višjih gora, kjer se nahajajo težji, a prekrasni tereni za smuko. Končno so pa tudi Blejci sami preskrbeli že letos za razne naprave, potrebne mwlernemn sportu. Zgradili .so eno ()()metrsko in pa eno JO metrsko skakalnico, ki je bila 13. jan. svečano otvorjena. Skakalnici sta že izročeni prometu, čeprav bodeta poiioliioma dogotovljeni šele siiomladi. Načrte zanje je izdelal ing. Janko Janša. Na dan otvoritve skakalnic se je vršila tudi izbirna smnška tekma na 18 km. pri kateri je slartalo 5" tekmecev. Od tedaj se jo vršila vsako nedeljo kaka [)ri-rt^litev.
.Športno skoro neizrabljeno je pa žal Se jezero, kjer je najlepši teren za razvoj drsanja in deloma tudi sankanja. Domačinov je sicer tudi tu zlasti ob nedeljah časih vse živo, toda sistematično se sport za enkrat tu še ne goji. pričakovati je pa. da bo dal mladi, a agilni S. K. Bled iniciativo tudi v tem pogledu, s čimer utegne postati Bled že jvrav kmalu novo slovensko zim-skosportno središče.
55
Jožef Rađef
)K)sostnik in gosiilničar v Rnjliciibuigu. ilcilgoletui občinski svetovalce, treient. član okrajnega zastopa, načelnik kraj-nega šol. sveta, cerkveni ključar itd., ki
je obliajal J7. p. ni. svojo 80 letnico.
Pogled na zamrznjeno Bohinjsko jezero
ki una \ zmiskosportneni oziru gotoxo se vidi ko bodočnost.
(Koto 1". Uolcliaker, Kranj.)
Ga. Kadrnka iz Zagreba
jugoslov. prvakinja v drsanju in g. Volo Schwab, ki sta dosegla ()ri propagandni tekmi za umetno drsanje zadnjo nedeljo v Bohinju
najlepše uspehe. ^
Nova zastava deKliške marijine družbe v Ptuju
ki si jo je nabavila v proslavo svoje "iO letnice. Zastavo so po načrtih H. Vur-nikove izvršile mariborske šolske sestre.
K današnji uganki: Tenka črta, ki jo vidimo ob debeli okvirni črti, omejuje zemljišča treh kmetov: A, ß in C. Ti trije kmetje si zgrade \ sak svoj vodnjak; in sicer si zgradi A vodnjak a, ß si zgradi vminjak b in C vodnjak c. Vsi trije vodnjaki in hiša B-ja so tik ob meji. kar nam tudi jasno kaže slika. K nesreči pa sc kmetje spro med seboj in sklenejo, da si bo vsak od njih zgradil lastno pot k svojemu vodnjaku. Lotijo se posla in po dolgem trudu in posku-šanju sc jim to tudi posreči. Poskusi -še ti in določi pota. Možni sta dvo rešitvi. Za pravilno r<'šitev razpisujemo sledeči nagradi: I. i^uklje: I/, mojih spominov in II, Baar: Zadnja pravda.
Rešitev ugank v 5. štev. »II. Slovenca< se glasi:
Pravice, enakosti ni pri ljudeh, pravice, enako-sti ni na grcvbeh, pravica, enakost je v grobi' t
Pravilnih rešitev je prispelo: 181; za I. nagrado jc bil izžreban: J. Vahčič, Videm ob Savi, za IT. pa: L. Glavnik, Jagodina, Srbija.
56
Oficialni lovski kroj
Snkiijič v d\v vrsti na tri guniljc. ol)o strani /.clone jrnniljnice. Ovratnik 'S'/i cm visok od spredaj v špico prikrojen (klo|)no ali fazona). |)ol)ila kol pri enovrstnein suknjiču. - Zadnjek / giiijo do ramske višine, guba zašila in v Šivu zelena paspula v debelosti 1 inni. žei)i in vso drugo mora biti zeleno jias-puliraiio, tudi mod žepnimi pannami. .Na zgornjili |>arinali zeleno ginui)nic(- na straneh no. pri zadnjokii spiMlaj pride 51 ni visok mali šlic. Dragonerji ali špango morajo biti tako vihdani. da so lahko nosijo od znotraj, rokava 4 cm široki, zeleni našitki (.Vul-sclilägo), ua zgornjem rokavu pri zunanjem šivu tOcni, ne sme biti iia na vogale temveč zaokroženo ali sšvajfano«.
Telovnik je enovrshii, visoko zaprt na 12 gumbov.
Hlače so v špico prikrojeno, ne pa široko, na strani s tenko ])as[>ulo, v sredini 1 cm od jiaspule stran z 3,'i cm širokimi lamposi. Površni suknjič jo dvovrstni z zelenim ovratnikom ter ima 6 žepov od zunaj, zadaj z gubo, mora biti v celoti paspiiliran. samo zadnjak v sredini no, kakor tudi stranski žepi no. .N'c sme biti pa šivan na stroj, temveč delan / roko.
Sergej M indo v:
J Car ßerendej.
(Povest iz .sibirskega pragozda.)
XIII. poglavje.
Pri trgovcu Aiiaiijevili. Matvcjii Palicu, sino \ službi. NaiiK-ujeui pa smo k ^ai)ili^ll, i^etiu .Mose j iiu.
— Potciiiiakeiii zavolj kupčije potujete'::'
— Zavolj kupčije. .Vii nas lahko prepeljete na ono stran':*
— Prosim lejxi. gospodje trgoveil i'a kaj. ali ste že vsi hikaj:' .Mi |)ride morel)iti š(> kdo za viimi:'
— Vsi sino tukaj.
— Kje pa so >aši vodniki i* '   Ti' ^— Nocoj so jjobegnili.
— .M), takol To so križi in težave! Bili so najbrž domačini iz Grigorjevke:"
- Prav ti, da.
— Kako i)a jim je imei'
Poslovodja je skomizgnil z rameni: — Oba sta ])ra\ila. da se imeimjeia Ivana. Crnkasta sta.
— lam so vsi c'rnkasii. vsi so gadjil .\o. saj se ' bomo lidiko ))ozneje pomenili. I.e zajieljite konje na ladjo, lantjel
Konji so zapeketali j)o lescncMii moslir-ii. zastrigli z u.šcsi. phišiio gledali deroc-o leko. Joj. kako je bizela! l^o\ sod so se videli loimnni in vrtinei. Bog obvaruj vsako živo bitje pred to besno vodo! Divja siriija je kakor kac'a: uroei eloveka, in vendar ne more od nje odmaknili oei. Ali ne prežijo ics na človeka rtisalke sredi vodiiili kolobarjev':* l^j. nikar ne glej predolgo tja. c'uvaj se! Sieer se bodo kmalu tvoji sopotniki prekriževali in molili za ivojo dušo!
\edeiiejii Savicii se je zavrtelo v glavi. Prisilil se je, da je dvignil oči od vode in |)Ogledal na drugi breg. I rno jim je bežal naproti. Kakili sto sežnjev je bila nemara na lem kraju reka široka."
- Kako pa se zove vaše selor* — jc vprašal poslovodja veslača.
— Ali ne veš? .Menda si že kje čul'r" — je vpra-.šal zarašeenee. Poslovodji se je zazdelo, cla so te besede nekam zasmehoval ne.
-- Ne vem, — je odgovoril poslovodja. — Nobena duša nam ni črhnila, da je tu kako selo.
* Ruski stari seženj je meril 2.15 m.
Nobena, prav iš':' — je nemara še bolj veselo vprašal prevoznik. - l\)iemiak(Mn pa niste iz Mi-niisinska, prijatelji!
— Iz Mimisinska samo potujemo, sieer |)a smo v Krasnojar.sku doma. je nekam nejevoljno odgovoril ^edenej Savič.
— Od daleč ste!
Brod je pristal k drugiMnu bregu. Tam sta poleg vode stala še cl\a kmeia in pomike postrani gledala. 1'aiiije so ]>ii|)eljali konje lui kopno.
— Kje ])a bi mi tukaj mogli prenočiti, ljudje dobil':' — je vjjrašal ^ edenej Savie.
— lo pa kakor j)ač odredi l\an Afanasjie, — se je odzval isti brodar. .Njegov tovariš sploh ni zinil niti besediee, ko cla bi vozil lovor, ne pa ljudi. Stal je samo ves čas kakor štor, si jiljuval \ dlani in vedno iui|)r(>j vlekel koiiopee.
\ zahvalo za delo je brodarjema poklonil \ e-denej Savie deset srebrnih kopejk in odkorakal na čelu svojih ljudi za onima kmcMoina. Do vaške ograje je bilo kvečjemu kakih petdeset sežnjev. Kamor je segalo oko. je vodila naprej vaška široka, jiroslorna ulica. Zadaj se je dvigala sinjkasta podkev — gore. Ob straneh pa sia stali dve vrsti hiš. Zgrajene so bile vse enako iz mogočnih hlodov: spodnji konec- takega debla bi civojiei nudil dovolj jirosiora za plc-s. 1 iidi v .Miniisinsku so bile hiše dobro zavarovane, a tukaj se je vse videlo še bolj osiro. Plotovi so bili kakor v ostrogii iz navpično posiav Ijeiiih hlodov. Hiše niso imele jirizidkov in so .se zato zdele bolj visoke pa mrke." \ sa okna so bila starinska, slepa in se dvigala navzgor. .Nikjer Ili bilo videli slekla. Po stari navadi .so bili v oknih napeli samo bičji mehurji.
— Kdo j)a je ta Ivan .Manasjič'? — je vprašal \ edeiiej Savič svoja spremljevalca.
— .Naš starec je! mu je odgovoril eden od njiji'-
— .\li je to kaka oblast?
— Pri nas v selu je za poglavarja. Prav ničesar ne |>ričnemo, ne cla bi ga po|)rc>j |)rosili za blagoslov.
— A, tako? Poiemlakem ste kakor v samostanu pri vas?
(Dalje prihodnjič.)
* 1'rizidek (ms. zavalinka) je s prcsejano zemljo napolnjena klop okoli kmečko hiše, ki jo ščiti pred mrazom.
Bakrotisk Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani