Ilustrirai Slovenec Leto V Tedenska priloga »Slovenca« (si. 41) x dne 17. U. 1929 Štev. 7 Zamrznjeni slap Peričnik v Vratih Foro Kunovar. 50 Coolidge podpsiuje Kelloggov pakt Lansko poletje so sklenilna iniciatiov ameriškega zunanjega ministra kcllofrjia Mnlihu' (li/avc svota posohoii protivojni pakt. ki naj hi tini liolj (iio/.il i/l)rnli novih vojon. I'o inic-ijatoiju Kcllopjin so pakt tndi nazivlje K.oll<>}:f;ov pakt«, podpisan je l)il \ l'aii/n. \ naslednjih ineseoili so poli'lii posanioziie državo dni^ta za (lrnf;o ratificiralo ta pakt in /{rorajšnja s|:ka nam kaže ratifikacijo anja, ki ^'a jo /apočel I. isd). v Londonn William IJootii. Njegova or;;auizacija jo docela vojaška in je razširjena že po vseh delili sveta. Na socialnei jidljn si jv. pridobila /(; ogromnih zasln^'. Sedanji general armade je že od I. 191J. nstiiMov iteljcv siu Branivv<>ll, proti kaloromii so jo pa IJojavila zadnjo caso niočnu opozicija, ki mn je na zadnjem zasoda-iijn v isokeira svota izrekla nozanp-iiico zaradi njofrove starosti. \ so pa ki\M\ da fjenerala še no mika odložiti svojo čast. .Na desni: Vseindijski nacionalni Kongres v Indiji 1'rod kratkim se jo vršil v Kalkuli kot>;.!cs indijskih nacionalisiov. ki je razpravljal prodvst-ni o vsejndijskem esvohodilnom jriliaujii. Naša slika ra«'. kaže slavnostni sprevod predsednika kongresa 1'andita M. .Nohruja, ki se pelje z velikim častnim .sprt-mstvor.i k zasedanja konj-rosa. .Spodaj: ; Velikanski požar v Carigradu \ noči od JI. na 22. januar je iz-iirnluiil v ftrškem delu Carigrada, I avli, velik ))ožar. Ker so tam večidel revna stanovanja, se je širil oj;enj z veliko naglico in tisočim je nničil vse imetj»-. Naša slika nam kaž(! gasilce pri gašenju razvalin. Mr.Wickham Steed znameniti angleški publicist in izdajatelj Review of Reviews*, iskren prijatelj Jugoslavije, ki je i/.si>sl, se jc (nlpriii luiva |)ot naši fricdališki ninctnosti. Diaiua se je končno loeila (hI opere in ilohila svojo sirelio v prej iKMnškein. /ilaj «Iraniskeni pledališčn. ()])era je s tem (iotiila indi prostorno iio\ po-lei. 1'rejšnje deželno s;le;ra(limo lastno kulturno of.'iijišč<'. Opera ima v tem dein /ivaliiio v loiro. ^ njej mora odsevali vs;i naša kulturna in umetnostna visiiui. zakaj tujec, ki obišče prestolnico slovenstva, jrre najprej v opero ali dramo, da vidi med kakšen narod, med kakšno kulturo je prijel. A sploŠMi'm lahko rečenu). da nam pač ni treba zardevati. če tujine obišče našo opero. .\e r(>čem. ila bi bilo boljše kot je: vendar pa v danili razmerah smemo s ponosom zreti na svoje, slovenske muze gledališke umeino^^ti. /.lasti pa je raz-v<'seijivo th'jsivo, (la je napredek stalen in na višini sodobne svett)V-ne kulture. Ili bilo lahko dvignili gledališča kar čez noč na <'vropsko pomembno višino! Hilo je tisoč za-|)rek: [lomanknnjc domačih izvtvbanili ariisim. inc-skopa državna dotacija, pomankanje sposobniji vodij, tako uinctniškili kakor gospodarskih — vse to je bilo in je rušilo režim za režimom in še danes groze večne redukcije, ko so se razmere nekaj ustalile. Huda je bila z repertoarjem: blagajna je zahtevala nasisi Julij neieito v vlogi kardinala lirognija v operi Židinja«. .Na desni: Tenorist Svetoxar Banovec v vlogi vojvode v operi I?igok'tto<.' Spodaj na desni v krogu: /Inton Neffai dirigeni nave ofiere. Spodaj; ZinKa Vilfan-Kunc •arinali zeleno ginui)nic(- na straneh no. pri zadnjokii spiMlaj pride 51 ni visok mali šlic. Dragonerji ali špango morajo biti tako vihdani. da so lahko nosijo od znotraj, rokava 4 cm široki, zeleni našitki (.Vul-sclilägo), ua zgornjem rokavu pri zunanjem šivu tOcni, ne sme biti iia na vogale temveč zaokroženo ali sšvajfano«. Telovnik je enovrshii, visoko zaprt na 12 gumbov. Hlače so v špico prikrojeno, ne pa široko, na strani s tenko ])as[>ulo, v sredini 1 cm od jiaspule stran z 3,'i cm širokimi lamposi. Površni suknjič jo dvovrstni z zelenim ovratnikom ter ima 6 žepov od zunaj, zadaj z gubo, mora biti v celoti paspiiliran. samo zadnjak v sredini no, kakor tudi stranski žepi no. .N'c sme biti pa šivan na stroj, temveč delan / roko. Sergej M indo v: J Car ßerendej. (Povest iz .sibirskega pragozda.) XIII. poglavje. Pri trgovcu Aiiaiijevili. Matvcjii Palicu, sino \ službi. NaiiK-ujeui pa smo k ^ai)ili^ll, i^etiu .Mose j iiu. — Potciiiiakeiii zavolj kupčije potujete'::' — Zavolj kupčije. .Vii nas lahko prepeljete na ono stran':* — Prosim lejxi. gospodje trgoveil i'a kaj. ali ste že vsi hikaj:' .Mi |)ride morel)iti š(> kdo za viimi:' — Vsi sino tukaj. — Kje pa so >aši vodniki i* ' Ti' ^— Nocoj so jjobegnili. — .M), takol To so križi in težave! Bili so najbrž domačini iz Grigorjevke:" - Prav ti, da. — Kako i)a jim je imei' Poslovodja je skomizgnil z rameni: — Oba sta ])ra\ila. da se imeimjeia Ivana. Crnkasta sta. — lam so vsi c'rnkasii. vsi so gadjil .\o. saj se ' bomo lidiko ))ozneje pomenili. I.e zajieljite konje na ladjo, lantjel Konji so zapeketali j)o lescncMii moslir-ii. zastrigli z u.šcsi. phišiio gledali deroc-o leko. Joj. kako je bizela! l^o\ sod so se videli loimnni in vrtinei. Bog obvaruj vsako živo bitje pred to besno vodo! Divja siriija je kakor kac'a: uroei eloveka, in vendar ne more od nje odmaknili oei. Ali ne prežijo ics na človeka rtisalke sredi vodiiili kolobarjev':* l^j. nikar ne glej predolgo tja. c'uvaj se! Sieer se bodo kmalu tvoji sopotniki prekriževali in molili za ivojo dušo! \edeiiejii Savicii se je zavrtelo v glavi. Prisilil se je, da je dvignil oči od vode in |)Ogledal na drugi breg. I rno jim je bežal naproti. Kakili sto sežnjev je bila nemara na lem kraju reka široka." - Kako pa se zove vaše selor* — jc vprašal poslovodja veslača. — Ali ne veš? .Menda si že kje čul'r" — je vpra-.šal zarašeenee. Poslovodji se je zazdelo, cla so te besede nekam zasmehoval ne. -- Ne vem, — je odgovoril poslovodja. — Nobena duša nam ni črhnila, da je tu kako selo. * Ruski stari seženj je meril 2.15 m. Nobena, prav iš':' — je nemara še bolj veselo vprašal prevoznik. - l\)iemiak(Mn pa niste iz Mi-niisinska, prijatelji! — Iz Mimisinska samo potujemo, sieer |)a smo v Krasnojar.sku doma. je nekam nejevoljno odgovoril ^edenej Savič. — Od daleč ste! Brod je pristal k drugiMnu bregu. Tam sta poleg vode stala še cl\a kmeia in pomike postrani gledala. 1'aiiije so ]>ii|)eljali konje lui kopno. — Kje ])a bi mi tukaj mogli prenočiti, ljudje dobil':' — je vjjrašal ^ edenej Savie. — lo pa kakor j)ač odredi l\an Afanasjie, — se je odzval isti brodar. .Njegov tovariš sploh ni zinil niti besediee, ko cla bi vozil lovor, ne pa ljudi. Stal je samo ves čas kakor štor, si jiljuval \ dlani in vedno iui|)r(>j vlekel koiiopee. \ zahvalo za delo je brodarjema poklonil \ e-denej Savie deset srebrnih kopejk in odkorakal na čelu svojih ljudi za onima kmcMoina. Do vaške ograje je bilo kvečjemu kakih petdeset sežnjev. Kamor je segalo oko. je vodila naprej vaška široka, jiroslorna ulica. Zadaj se je dvigala sinjkasta podkev — gore. Ob straneh pa sia stali dve vrsti hiš. Zgrajene so bile vse enako iz mogočnih hlodov: spodnji konec- takega debla bi civojiei nudil dovolj jirosiora za plc-s. 1 iidi v .Miniisinsku so bile hiše dobro zavarovane, a tukaj se je vse videlo še bolj osiro. Plotovi so bili kakor v ostrogii iz navpično posiav Ijeiiih hlodov. Hiše niso imele jirizidkov in so .se zato zdele bolj visoke pa mrke." \ sa okna so bila starinska, slepa in se dvigala navzgor. .Nikjer Ili bilo videli slekla. Po stari navadi .so bili v oknih napeli samo bičji mehurji. — Kdo j)a je ta Ivan .Manasjič'? — je vprašal \ edeiiej Savič svoja spremljevalca. — .Naš starec je! mu je odgovoril eden od njiji'- — .\li je to kaka oblast? — Pri nas v selu je za poglavarja. Prav ničesar ne |>ričnemo, ne cla bi ga po|)rc>j |)rosili za blagoslov. — A, tako? Poiemlakem ste kakor v samostanu pri vas? (Dalje prihodnjič.) * 1'rizidek (ms. zavalinka) je s prcsejano zemljo napolnjena klop okoli kmečko hiše, ki jo ščiti pred mrazom. Bakrotisk Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani