Letnik 16, številka 1 5 DELO OBČINE 15. občinski praznik September – Kimavec 2022 12 26 35 46 DELO OBČINE Pregled dela v obdobju 2019 - 2022 DRUŠTVENA DEJAVNOST Knjižne novosti v društveni knjižnici ŠOLA NI ŠALA Začetek novega šolskega leta DRUŠTVENA DEJAVNOST Jubilejih 80 let PGD Cirkulane ZANIMIVOSTI Mlada doktorica znanosti Županja Občine Cirkulane Antonija Žumbar je 17. septembra povabila na sprejem našo mlado občanko Matejo Mihelač, doktorico znanosti s področja kemije. Doktorica znanosti Mateja Mihelač na sprejemu v družbi županje Antonije Žumbar in podžupanje Danice Ranfl. Foto: Mihaela Fridauer Baterije si polni tudi s pohodi na Šmarno goro, izleti po Sloveniji in potovanji v tujino. Tudi delo v strmih bregačah naših lepih Haloz ji ni tuje. Staršem se velikokrat ob koncih tedna pridruži pri delu v domačem vinogradu. Mlada doktorica, ki je med študijem opravljala različna študentska priložnostna dela, med drugim tudi inštrukcije, je sama ponudila možnost sodelovanja z našo osnovno šolo pri pripravi delavnice s področja kemije. Upamo, da bo še kakšnega bistroglavca navdušila za kemijo. Ponosni smo na vse uspehe naših občanov, ki ponesejo glas iz Haloz v svet, ob tem pa ne pozabijo domačega kraja. SREČNO, Mateja! Podžupanja Danica Ranfl Bine Stramič, 1. A Dr. Mateja Mihelač iz Dolan je imela zaključni zagovor doktorske naloge že 6. aprila 2021, vendar za iskrene čestitke in majhno pozornost ni nikoli prepozno. Mateja je po končani gimnaziji na Ptuju nadaljevala študij na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Ljubljana. Po končanem magistrskem študiju, smer Kemija, se je zaposlila kot raziskovalka na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani na Katedri za organsko kemijo. Sedaj je zaposlena kot ekspert kontrole kakovosti v podjetju Novartis. Objavila je tri znanstvene publikacije v različnih znanstvenih revijah, leta 2019 je svoje delo ustno predstavila na mednarodni konferenci ACS (American Chemical Society) v Orlandu, Florida. Je prejemnica Krkine nagrade za dodiplomske in podiplomske raziskovalne naloge. Ob vsem študijskem in raziskovalnem delu ostaja mlada doktorica znanosti prijetna, odprta sogovornica, dekle širokega nasmeha in dobre volje. Fizično kondicijo vzdržuje z rednim igranjem odbojke, pozimi v dvorani, poleti na mivki. Poleg igranja odbojke uživa tudi v sojenju. Je namreč aktivna članica Zveze odbojkarskih sodnikov Slovenije. GLASILO OBČINE CIRKULANE izdaja Občina Cirkulane. Uredniški odbor: Miro Lesjak, Mateja Muršec, Mihaela Fridauer, Marica Zebec. Odgovorna urednica: Tatjana Mohorko. Oblikovanje jezikovni pregled in tisk: Vejica, Rado Škrjanec s. p., 041 684 910. Naslov uredništva: Občina Cirkulane, Cirkulane 58, 2282 Cirkulane, telefon: 02/795 34 20. Elektronski naslov: tajnistvo@cirkulane.si. Natisnjeno: 900 izvodov, ki jih prejmejo gospodinjstva v občini brezplačno. Glasilo občine Cirkulane tudi na internetu: www.cirkulane.si. Naslovnica: Sandi Kelc, Jesen v Halozah. 2 UVODNIK Dragi mi vsi, ki imamo radi Cirkulane. Življenje je navadna mešanica. Moramo ga sprejeti, kakršno je, ga poskušati razumeti, nato pa izboljšati. Rabindranath Taqore Mandat, v katerem je moje življenje potekalo v popolnoma drugačnem ritmu, se poslavlja. Štiri leta so minila kot en trenutek. Toliko vsega se je v teh letih zgodilo. Toliko novih ljudi sem spoznala. Veliko se jih je dotaknilo mojega srca, najbolj pa naši najmlajši in najstarejši. V enih je prihodnost in so naš zaklad, v drugih sta preteklost in modrost. V teh letih sem kot županja živela za druge, z veseljem in predanostjo. V veselje so mi bili izvedeni projekti na številnih področjih, v veselje mi je bilo sodelovati s člani in članicama občinskega sveta. Vedno so bili konstruktivni, vsi smo delali z namenom, da po svojih najboljših močeh podajamo znanje, predloge in izkušnje v tista področja, ki jih poznamo. In rezultati so tu. Ne samo na področju infrastrukture, investicij, temveč in predvsem na človeški ravni. Čeprav nam je polovico mandata »krojil« covid-19, smo vendarle v občini stkali nitke medsebojne povezanosti in upam, da negativni učinki vodenja državne politike ne bodo vplivali na naše medsebojne odnose v smislu sovražnosti in mržnje. Vsi smo en del sveta. Tako kot v času rimskega cesarstva tako tudi danes ne poznamo boljšega načina delovanja družbe in upam, da se nam ne bo zgodilo v Evropi, kot se je zgodilo rimskemu cesarstvu. Zato smo toliko pomembnejši mi, »mali ljudje«, z velikim in sočutnim srcem, le mi bomo znali usmerjati prihodnost v srečnejše čase. Tako kot merijo blagostanje prebivalstva v nekaterih državah, si želim, da bi tudi pri nas vrednotili bruto družbeno srečo ljudi, ki bi živeli mirno, složno in zadovoljno v skupnosti. Morda je to utopija, pa vendar, sanjati, želeti si je Glasilo Občine Cirkulane – december 2021 dovoljeno. Pohlep je ljudi izpridil. Da je zlo, bi se lahko naučili iz preteklosti, pa se nismo. Vsi imamo materialnega blagostanja dovolj, če bi ga le hoteli pravično razdeliti. Ne v smislu podpiranja nedela. Delo, umsko ali fizično, naj resnično postane vrednota in naj bo dovolj nagrajeno. Takrat bo med ljudmi zavladalo tudi prepričanje, da je delo čast, da je delo gonilna sila našega življenja in ne nazadnje sreče. Zato je pomembna čim večja vključenost v delo, v družbena dogajanja ljudi, saj je občutek človeka, da je za nekoga uporaben, neprecenljiv, najpomembnejši za njegovo zdravje. Zato vas vabim in prosim, vključite se v delovanje društev, vaških skupnosti, vsakega smo veseli. Več nas bo, boljše nam bo. Najpomembnejše investicije v tem obdobju so navedene v posebnem članku v tem časopisu. Zagotavljali smo materialne pogoje dela naši osnovni šoli in vrtcu. Želim se zahvaliti kolektivu, predvsem ravnateljici, ki svoje delo opravljajo s ciljem, da naši otroci ohranijo kar najlepše spomine na šolo in učitelje. Še posebej se zahvaljujem vsem podjetnikom, ki s svojim načinom delovanja prispevate skupnosti ne samo na podlagi zakonodaje, temveč želite dati večji prispevek, bodisi kot donatorji bodisi pokrovitelji. Hvala vam iz srca. Zahvaliti se želim vsem, ki ste me pri delu podpirali (veliko vas je), posredovali predloge, izboljšave ter konstruktivno delovali v dobrobit skupnosti. Hvala nadzornemu odboru za korektno opravljeno delo in za vse predloge, ki so jih podali. Hvala vaškim odborom, predvsem predsednikom in vsem tistim posameznikom, ki vam je mar za našo občino, za naše ljudi. Hvala sodelavcem v občinski upravi, ki s svojimi predlogi prav tako prispevajo k boljšim rezultatom dela. Ne potrebujemo kritike, potrebujemo odprtost, delavnost in spoštovanje drugih, potrebujemo čim več naših občanov, ki vidijo v skupnem delovanju svoj prispevek skupnosti. Tem, ki so širili neresnice, ki so zavajali in neutemeljeno kritizirali, se bo vrnilo, saj pregovor pravi: »Kar seješ, tudi žanješ.« Odločila sem se, da kandidiram za županjo Občine Cirkulane še v naslednjem mandatu. Trenutno mi protikandidati še niso poznani. Če ne bo nobenega, bom denarna sredstva, ki sem jih za kandidaturo namenila, podarila nekomu v občini. Želim vam krasno jesen, naj bo »kazanja mišic« v tem super volilnem letu čim manj, naj prevladajo razlogi, ki pomenijo razvoj in medsebojno povezanost. Vse dobro vam želim. Vaša županja, Antonija Žumbar 3 DELO OBČINE Delovanje občinskega sveta v obdobju od decembra 2021 do avgusta 2022 Ž upanja Občine Cirkulane Anto‑ nija Žumbar je v obdobju od de‑ cembra 2021 do avgusta 2022 sklica‑ la šest rednih sej Občinskega sveta Občine Cirkulane in dve dopisni seji Občinskega sveta Občine Cirkulane. Na 21. redni seji Občinskega sveta Občine Cirkulane, ki je bila 22. decembra 2021, so svetniki sprejeli Elaborat o oblikovanju cene 24-urne dežurne pogrebne službe, Investicijski projekt za energetsko prenovo Vrtca Cirkulane, Sklep o povišanju najvišjega števila otrok v Vrtcu Cirkulane ter potrdili Poročilo Nadzornega odbora Občine Cirkulane. Na 22. redni seji Občinskega sveta Občine Cirkulane, ki je potekala 16. marca 2022, so svetniki potrdili Rebalans proračuna Občine Cirkulane za leto 2022, Odlok o porabi proračunske rezerve v letu 2022, Letni načrt športa in kulture za leto 2022, Odlok o spremembi Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda OŠ Cirkulane ‑ Zavrč, Soglasje k povišanju najvišjega števila otrok v oddelku Metulji v OE vrtec Cirkulane, Program dela, rebalans Poslovnega in finančnega načrta OŠ dr. Ljudevita Pivka za leto 2022, Odlok o spremembi Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj, Letno poročilo o izvedenih ukrepih iz akcijskega načrta LEK Občine Cirkulane, Odlok o ustanovitvi javnega zavoda – prva obravnava in Pravilnik o subvencioniranju stroškov odlaganja azbestnih plošč – prva obravnava. Na isti seji so se svetniki seznanili z Letnim programom dela Nadzornega odbora Občine Cirkulane, Letnim poročilom o delovanju skupne notranje revizijske službe v SOU v Spodnjem Podravju v letu 2021 in Letnim poročilom OŠ Cirkulane - Zavrč za leto 2021. Prav tako so podali 4 Občinski svet Občine Cirkulane na eni od svojih rednih sej Foto: Estera Korošec, Št. tednik soglasje k redni delovni uspešnosti ravnateljice OŠ Cirkulane - Zavrč za leto 2021 in ravnateljice OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj za leto 2021. Na seji so svetniki obravnavali vloge občanov. OBČINSKI SVET NA REDNIH ZASEDANJIH OD APRILA DO AVGUSTA Na 23. redni seji Občinskega sveta Občine Cirkulane, ki je bila 26. aprila 2022, so svetniki potrdili Program dela SOU v Spodnjem Podravju za leto 2022, Pravilnik o spodbujanju in razvoju podjetništva v Občini Cirkulane v obdobju 2022–2027 – prva obravnava, Pravilnik o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja v Občini Cirkulane v obdobju 2022–2027 – prva obravnava, Cenik ponudbe Parka dediščine Cirkulane, Zaključni račun proračuna Občine Cirkulane za leto 2021 ter Odlok o spremembi Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Bela Cirkulane. Na 24. redni seji Občinskega sveta Občine Cirkulane, ki je bila 24. maja 2022, so svetniki potrdili prejemnike priznanj v letu 2022 in Program dela, poslovni in finančni načrt za leto 2023 OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj. Seznanili so se s Poročilom OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj za leto 2021, Poročilom Komunalnega podjetja Ptuj za leto 2021, Poročilom Čistega mesta Ptuj za leto 2021 in Poročilom Knjižnice Ivana Potrča za leto 2021. Na 25. redni seji Občinskega sveta Občine Cirkulane, ki je bila 30. junija 2022, so svetniki sprejeli Odlok o turistični in promocijski taksi, Odlok o turističnih vodnikih, Sklep o ceniku vodenja lokalnih turističnih vodnikov na področju Haloz, Pravilnik o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja v Občini Cirkulane v obdobju od 2022 do 2027, Pravilnik o dodeljevanju in razvoju podjetništva v Občini Cirkulane v obdobju od 2022 do 2027, Sklep o spremembi Sklepa o soglasju k določitvi cene storitve pomoči družini na domu – socialne oskrbe in določitvi subvencioniranja cene storitve pomoči na domu – socialne oskrbe za leto 2020, Sklep o potrditvi oblikovanja oddelkov predšolske vzgoje v šolskem letu 2021/2022, povečanju najvišjega števila otrok v skupinah vrtca Cirkulane, sistemizaciji delovnih Glasilo Občine Cirkulane – december 2021 DELO OBČINE mest za vrtec Cirkulane ter o poslovnem času in najmanjšem številu otrok v OE vrtec Cirkulane, DIIP za prizidek k Večnamenski turističnoprireditveni dvorani, Prerazporeditev sredstev v proračunu Občine Cirkulane za leto 2022 (za cesto JP 602791 Borl in cesto Mali Okič–Fuks), Sklep o spremembi proračunske postavke Javna razsvetljava –solarne svetilke ter Določitev cene storitev polnjenja električnih vozil na AC e-polnilnicah. Na isti seji so se svetniki seznanili s Poročilom SOU v Spodnjem Podravju v letu 2021 in obravnavali vloge občanov. REDNA AVGUSTOVSKA SEJA Na 26. redni seji Občinskega sveta Občine Cirkulane, ki je bila 31. avgusta 2022, so svetniki sprejeli Sklep o spremembi Sklepa o imenovanju odgovorne urednice glasila Občine Cirkulane, Sklep o razveljavitvi sklepa občinskega sveta o subvenciji vrtca Cirkulane, Sklep o ceni programov v zavodu OŠ Cirkulane - Zavrč, za OE vrtec Cirkulane, Sklep o spremembi Sklepa o potrditvi oblikovanja oddelkov predšolske vzgoje in povečanja najvišjega števila otrok v enem oddelku OE vrtca Cirkulane v šolskem letu 2022/2023, sistemizacije delovnih mest za OE vrtec Cirkulane ter poslovnega časa in najmanjšega števila otrok v OE vrtec Cirkulane, Sklep o sofinanciranju fakultativnega pouka računalništva v šolskem letu 2022/2023 in Sklep o potrditvi ocene izvajanja Občinskega programa varnosti Občine Cirkulane v letu 2021. Na seji so se seznanili s Poročilom o izvrševanju proračuna Občine Cirkulane v prvem polletju leta 2022 in s Poročilom o izvajanju programa Pomoč na domu za leto 2021. Na 9. dopisni seji Občinskega sveta Občine Cirkulane, ki je potekala v dneh od 13. do 15. aprila 2022, so svetniki sprejeli sklep, da se za vršilko dolžnosti direktorice Javnega zavoda Bela Cirkulane imenuje Marjetka Šibila, uslužbenka Občinske uprave Občine Cirkulane. Na 10. dopisni seji Občinskega sveta Občine Cirkulane, ki je potekala v dneh od 1. do 5. avgusta 2022, so svetniki sprejeli Sklep o spremembi proračunske postavke Preplastitev JP 603311 Cirkulane–Medribnik in Sklep o imenovanju občinske volilne komisije Občine Cirkulane. Na vseh sejah občinskega sveta je županja Občine Cirkulane Antonija Žumbar sproti obveščala svetnike o realizaciji sklepov občinskega sveta in poteku aktualnih investicij v Občini Cirkulane. Mihaela Fridauer Petnajsti rojstni dan Občine Cirkulane L etošnji 4. junij je bil pri sveti Barbari v Občini Cirku‑ lane v znamenju osrednje slovesnosti ob občinskem prazniku, že petnajstem zapovrstjo. Na osrednji prosla‑ vi v večnamenski dvorani smo se ob letošnjem prazniku lokalne skupnosti spomnili začetkov v prizadevanjih za samostojno Občino Cirkulane, zanimiva pa sta bila tudi pogled na minulo dogajanje in delo občine ter pregled dogodkov in dosežkov od lanskega do letošnjega pra‑ znika. Na osrednji občinski proslavi so zbrane najprej pozdravili praporščaki s prapori PGD Cirkulane, Društva upokojencev Cirkulane, Lovske družine Cirkulane, Društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze in Čebelarskega društva Cirkulane. Antonija Žumbar, županja Občine Cirkulane, je bila osrednja govorka na prazniku. Slovesnost ob prazniku Občine Cirkulane se je začela s prihodom praporščakov. Glasilo Občine Cirkulane – december 2021 Osrednja govorka na proslavi je bila županja Občine Cirkulane Antonija Žumbar, ki je v uvodu povedala, da se ob praznikih vedno ozremo na prehojeno pot, ob letošnjem se veselimo 15. rojstnega dne občine, ko pa se ozremo nazaj, vidimo napredek, ki je v fizičnem smislu življenje zelo olajšal. Poudarila je tudi, da smo minuli dve leti preživeli drugače, nismo se družili in bilo je težko, pa vendar so v občini kljub težji situaciji in pomanjkanju delovne sile ter izvajalcev na trgu izvajali številne investicije, predvsem pa so bile v polnem teku posodobitve cestnih odsekov. »Za vse predvidene investicije smo v letu 2022 namenili kar 2,8 mio EUR, od katerih bomo iz sredstev razpisov in države dobili povrnjenih okrog 30 %, vendar pa bo realizacija od5 DELO OBČINE Na osrednjem dogodku so se zbrali številni domačini in vabljeni gostje. visna od razpisov, na katere smo računali, da se prijavimo. Verjamem, da smo veseli vseh pridobitev in se zavedamo, da živimo v prekrasnem delu Haloz, kjer smo svobodni v naši domovini Sloveniji. Hvaležna sem za vse danosti, ki nam iz leta v leto izboljšujejo življenje. Če se ozremo leta nazaj, vidimo napredek, ki nam življenje v fizičnem smislu lajša. Kot sem že dejala, naši predniki niso imeli na razpolago toliko ugodnosti, kot jih uživamo mi. Zato menim, da smo resnično lahko hvaležni, da ne živimo v pomanjkanju ter znamo ponuditi roko tudi tistim, ki ne zmorejo poskrbeti sami zase. Velika rana v današnjem življenju je pomanjkanje osnovnih vrednot, predvsem spoštovanja, poštenja in odgovornosti do drugih. Če si tega ne bomo znali pridobiti nazaj, se nam kot narodu slabo piše. Vse čestitke ob vašem in mojem prazniku. Praznujmo ga srečni in veseli, predvsem pa zdravi,« je svoj nagovor zaključila županja. PODELJENE ZAHVALE ČLANOM INICIATIVNEGA ODBORA ZA SAMOSTOJNO OBČINO Ob občinskem prazniku so se v Cirkulanah spomnili začetkov prizadevanj za samostojno občino pred dobrimi 15 leti, ko so bili še del skupine Občine Gorišnica. A občani čez Dravo, v Halozah pri sveti Barbari, so si želeli samostojne lokalne skupnosti, in ta ideja ter močna želja sta jih vodili Prejemniki občinskih zahval ob 15-letnici samostojne Občine Cirkulane. 6 do pomembnih odločitev. Leta 2001 je bil izvoljen petčlanski iniciativni odbor v sestavi: Anton Kokot, predsednik, Ivan Hemetek, Stanko Dernikovič, Ivan Emeršič in Ruža Brlek, člani. Opravili so zelo pomembno in odgovorno delo, sprejeli vrsto odločitev, za kar so jim občanke in občani Občine Cirkulane še danes lahko zelo hvaležni. Vsi so bili povabljeni na osrednjo občinsko slovesnost in v znak zahvale ter hvaležnosti jim je županja Antonija Žumbar podelila zahvale občine. Ob tej priložnosti pa so se v Občini Cirkulane za sodelovanje, pomoč in modre odločitve posebej zahvalili tudi takratnim poslancem v Državnem zboru RS, ki so bili naklonjeni ustanovitvi nove občine, in sicer Branku Mariniču, Anto‑ nu Butolnu, Milanu Gumzarju, Martinu Mikoliču, Alojzu Soku in Francu Pukšiču. PREJEMNIKI NAJVIŠJIH OBČINSKIH PRIZNANJ V LETU 2022 Ob 15. prazniku Občine Cirkulane so bila podeljena tudi najvišja občinska priznanja. Priznanje županje Občine Cirkulane je za izjemen prispevek k razvoju športne de‑ javnosti med mladimi ter športne dejavnosti prejel Matej Žuran. Matej Žuran iz Pristave je član Športnega društva Cirkulane od leta 1996. Njegovi začetki v nogometu segajo v Stojnce v leto 1994, kjer je bil član NK Stojnci do leta 2001. Vmes je igral tudi v mladinski ligi za NK Drava Ptuj. Z malim nogometom se je Matej začel intenzivneje ukvarjati nekje okrog leta 2001. Med letoma 2002 in 2005 ter 2011 in 2015 je igral nogomet v članski ekipi ŠD Cirkulane. Od leta 2014 je član Upravnega odbora ŠD Cirkulane, kjer dejavno sodeluje pri delovanju društva, pri članski ekipi in še posebej mlajših selekcijah ter pri organizaciji dogodkov. Trenutno je v društvu športno dejavnih približno 70 otrok, kar je zelo veliko. Matej si želi, da to število še povečajo. Seveda pa ni poudarek samo na nogometnih veščinah, ampak predvsem na tem, da se otroci naučijo discipline, odgovornosti, sodelovanja v skupini, da se za življenje naučijo lekcij iz sladkih zmag in grenkih porazov, ekipnega duha, pripadnosti skupini, klubu in kraju. Letošnje županjino priznanje je prejel Matej Žuran. Glasilo Občine Cirkulane – december 2021 DELO OBČINE Osebni cilj Mateja je, da bi se otroci čim več družili na igriščih v prostem času, seveda ko opravijo vsa domača opravila, in da ne bi preveč svojega časa preživeli pred televizijo in raznimi drugimi elektronskimi napravami. Zato že na treningih spodbuja otroke, da se sami dogovorijo in med konci tedna in počitnicami kakšen dan srečajo ter preživijo nekaj ur v odličnih športno‑rekreacijskih objektih. V zadnjih petih letih Matej Žuran namenja zelo veliko svojega časa razvoju in športnim dejavnostim mladih, z Damjanom Kokolom pa si skupaj prizadevata, da bi bilo v nogomet in nasploh v šport vključenih čim več mlajših. Priznanje Občine Cirkulane za izje‑ mne uspehe na področju družbenih dejavnosti in gospodarstva je prejel podjetnik Stanko Fric. Stanko Fric je uspešen podjetnik, ki s svojo družino in kolektivom vodi podjetje MONTAMONT. V industrijski coni v Dolanah so zgradili nov objekt, ki ni namenjen samo kolektivu, ampak je del objekta urejen v širše namene krajanov vseh generacij, saj je v njem moderno strelišče za streljanje z zračnim orožjem, kjer se lahko rekreirajo tudi naši člani in strelišče uporabljajo za razvedrilo, motivacijo in krepitev zdravja in lastnih sposobnosti koncentracije, ki je potrebna za to vrsto športa. S tem je ustvarjen prijeten in varen prostor za napredek strelskega športa v občini in širše. Stanko Fric pomaga tudi vladnim in nevladnim organizacijam, predvsem društvom, Rdečemu križu in Karitas, z donacijami, društvu upokojencev pa je pomagal s prispevkom pri opremi pisarne. V svojem kolektivu zaposluje predvsem delavce iz domačega okolja in tudi tako prispeva, da mlajši ostajajo in razvijajo naše kraje ter s tem prispevajo tudi k večji varnosti nas starejših. Veliko zlato priznanje Občine Cirku‑ lane je bilo podeljeno Prostovoljne‑ mu gasilskemu društvu Cirkulane ob 80-letnici delovanja. Začetki delovanja Prostovoljnega gasilskega društva Cirkulane segajo v leto 1942, ko so na domačiji Slavka Furmana v Pohorju ustanovili prvo gasilsko četo. Ključno vlogo pri ustanovitvi gasilske čete je imel Stanko Rajher iz Cirkulan, ki Glasilo Občine Cirkulane – december 2021 Prejemniki občinskih priznanj v letu 2022 je bil tudi njen prvi poveljnik, podpoveljnik pa Hinko Jurgec starejši. Naši gasilci so v teh 80 letih na območju Občine Cirkulane in tudi širše neprecenljivo prispevali k reševanju premoženja in tudi človeških življenj. Na težko dostopnih terenih v Halozah opravljajo požrtvovalno, človekoljubno in nesebično delo v najtežjih pogojih in trenutkih. Skupaj z mladino, veterani in podpornimi člani Prostovoljno gasilsko društvo Cirkulane danes šteje skoraj 200 članov, od tega 36 operativnih gasilcev in 14 prvih posredovalcev na terenu. V sestavu gasilskega društva je sedem častnikov in sedem podčastnikov. Omenjeno delovanje sodi v dejavnosti javnega interesa na področju civilne zaščite, ki pa vključuje tudi sodelovanje z drugimi društvi, nevladnimi organizacijami ter občani, podjetji in Občino Cirkulane. Ob tej priložnosti se ob 80. obletnici vsi skupaj zahvaljujemo našim gasilcem in gasilkam za opravljeno delo. Vemo, na koga se lahko zanesemo tudi v prihodnje. Prepričani smo, da bodo naši gasilci in gasilke svoje poslanstvo še naprej odlično opravljali za naše občane in Občino Cirkulane. Plaketo Občine Cirkulane je za dolgoletno izjemno uspešno delo na področju lokalne samouprave in društvenih dejavnosti prejel Franc Milo‑ šič. Franc Milošič je rojen leta 1964 na Ptuju. Po poklicu je strojni vzdrževalec, zaposlen kot cestni preglednik v Cestnem podjetju Ptuj. Je skrben partner, vzoren oče in ponosni dedek. V mladosti je bil zelo uspešen športnik, kasneje tudi funkcionar v športnih društvih. Trenutno je član Upravnega odbora Športnega društva Cirkulane, kjer uspešno skrbi za člansko ekipo ter kakovosten igralski kader, saj NK Cirkulane v tretji slovenski nogometni ligi igra pomembno vlogo in se bori za sam vrh lige. Bil je član več društev. Predsednik LD Cirkulane je bil 12 let. V času njegovega predsedovanja se je lovski dom v celoti obnovil, izgradila se je hladilnica, LD Cirkulane se je pobratila z LD Kranjska Gora. Ker je želel lovstvo približati občanom, je vrsto let organiziral tudi »Aninsko srečanje z občani« s tradicionalnim srnjakovim golažem. Za svoje prispevke k športu in lovstvu sta ga večkrat nagradili Lovska zveza Slovenije in Nogometna zveza Slovenije. Bil je več mandatov član Vaškega odbora Gradišča, dva mandata pa tudi njegov predsednik. V tem času je dejavno sodeloval pri asfaltiranju lokalnih cest, ki jih je bilo takrat še treba sofinancirati s 30 % lastnih sredstev, prav tako je sodeloval pri izgradnji javne razsvetljave in telefonske infrastrukture ter drugih pomembnih infrastrukturnih projektih v vaškem odboru, v Krajevni skupnosti Cirkulane in kasneje v Občini Cirkulane. Zelo dejaven je bil tudi na področju turizma. Turizma brez promocije ni. Vsaka promocija turizma pa je istočasno tudi promocija občine. Za večjo prepoznav7 nost družinskega kmečkega turizma in s tem tudi Haloz je sodeloval na vseh večjih sejmih Gost Tura. Že od nekdaj goji poseben odnos do vseh živali, še posebej do psov in konjev. Zaradi ljubezni do konjev je leta 2000 ustanovil Konjeniški klub Borl in bil tudi njegov prvi predsednik. Leta 2010 je bil prvič izvoljen v Občinski svet Občine Cirkulane. Občinski svetnik je že tretji mandat. Bil je član različnih občinskih komisij in odborov in dva mandata podžupan Občine Cirkulane. V tem mandatu je predsednik Odbora za okolje in prostor, kjer s svojimi izkušnjami na tem področju svetuje in pomaga občinski upravi. Je član Komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja, vodja svetniške skupine SDS v občinskem svetu ter že drugi mandat predsednik OO SDS Cirkulane. Je domoljub, ljudi spoštuje, jim skuša pomagati na različne načine in jih animirati k dobrodelnemu delu. Zna voditi in pri tem poskuša biti odprt in kompromisen. Zaradi njegovega značaja mu je uspelo v preteklosti uspešno izpeljati veliko prostovoljnih delovnih akcij za javno dobro vseh. ČASTNI OBČAN JE POSTAL EMIL DREV, DOLGOLETNI ŽUPNIK V CIRKULANAH Za častnega občana Občine Cirkulane je bil imenovan dolgoletni župnik pri sv. Barbari v Cirkulanah Emil Drev. V občini smo se gospodu Drevu tudi na tak način zahvalili za njegovo požrtvovalno delo in izjemen prispevek k razvoju, prepoznavnosti ter delovanju kraja in Občine Cirkulane. Emil Drev je bil rojen 12. marca 1943 v vasi Končno ob Ložnici pri Slovenski Bistrici. Po končani osnovni šoli v Laporju 1959 je šolanje nadaljeval v Ljubljani, kjer je tri leta kasneje z odliko zaključil izobraževanje za trgovca in se tudi redno zaposlil. Zaradi želje po znanju se je ob delu vpisal v gimnazijo in tam redno maturiral. Po osebnem razmisleku in notranjem klicu je dal odpoved v podjetju in se v začetku akademskega leta oktobra 1967 vpisal na teološko fakulteto. Po zaključku študija je eno leto deloval kot kaplan v župniji Muta. Leta 1973 pa je bil s škofovim dekretom poslan za župnega upravitelja v župnijo Sveta Barbara v Halozah. Dobro desetletje kasneje (leta 1984) je bil imenovan za župnika v isti župniji. Že kmalu po prihodu v župnijo je moral krepko zavihati rokave, saj so bili vsi cerkveni objekti potrebni prenove. Župnišče je bilo precej dotrajano in ga ni bilo mogoče obnoviti, zato je sredi 80. let prejšnjega stoletja tik ob cerkvi zrasel nov župnijski dom. Pri delu je veliko pomagal tudi Emil Drev, ne samo kot organizator, temveč kot delavec med delavci. Delovnega elana in volje mu nikoli ni zmanjkalo in svoj večni optimizem je prenesel tudi na župljane. Veliko jih je pritegnil v delovne akcije. Po zidavi župnišča so sledile zunanje obnove podružničnih cerkva ter pokopališke kapele sv. Viljema. Velik del potrebnih sredstev je zbral sam z žrtvovanjem poletnih počitnic. Ob teh delih pa je ves čas potekala obnova župnijske cerkve (nove klopi, nove orgle, zvonovi, obnova ostrešja, namestitev ogrevalnih naprav ...). V prvi polovici prejšnjega desetletja je bil obnovljen in opremljen romarski dom pri sveti Ani v Velikem Vrhu. Ves čas pa je vzorno skrbel za urejenost okolice vseh cerkva. Pri omenjenih delih je Emil Drev s pridom uporabljal znanje in izkušnje, ki jih je pridobil v letih službo8 vanja v trgovini. Še posebej so te prišle do izraza po zaključku denacionalizacijskih procesov in vrnitvi podružnične cerkve svete Katarine. Kar nekaj let je kljub slabemu zdravju veliko truda in časa posvečal obnovitvenim delom pri omenjeni cerkvi. Rezultat tega je danes lepo urejena cerkvica. Ob vsem naštetem Emil Drev ni zanemaril dela na duhovnem področju. Vedno je znal najti čas za svoje župljane, zato so bili redki dnevi, ko se ne bi kdo oglasil v župnišču na klepet ali resen pogovor. Med letoma 1976 in 1986 je bil dva mandata prodekan, nato pa vse do leta 2011 dekan završke dekanije. V letu 1991 je bil član duhovniškega sveta mariborske škofije. Tudi po upokojitvi ostaja v Cirkulanah in je še vedno v največji možni meri pripravljen pomagati vsakomur, ki pride pred njegova vrata. Gospod Emil Drev je zelo spoštovan in cenjen. Z veseljem se je vključeval in se še vedno (kolikor mu zdravje dopušča) vključuje v društveno življenje. Dejavno sodeluje z vsemi društvi v občini in piše prispevke za občinsko glasilo, sodeloval pa je tudi pri nastanku knjige Cirkulane – Svet Belanov in številnih drugih publikacijah, ki so vključevale sakralno dediščino. Za oporo in pomoč smo v društvih zelo hvaležni. Skupaj z društvom vinogradnikov in sadjarjev je sodeloval pri razvijanju zgodbe o vinu v povezavi s cerkvijo svete Ana, kjer je posajena tudi potomka najstarejše trte. V kulturnem društvu je opora pri izvedbah koncertov, predvsem za božič. V veliko pomoč je pri ohranjanju tradicionalnega praznovanja barbarinega, ki poteka na god svete Barbare, vsako leto v začetku decembra. Na podlagi vsega navedenega želimo pokazati, da je to naša zahvala in izraz hvaležnosti za vse požrtvovalno delo in prispevek k razvoju, prepoznavnosti in delovanju kraja in Občine Cirkulane ter zahvala za čudovito obnovljeno sakralno dediščino na območju občine. Svet Občine Cirkulane je na svoji 24. redni seji sprejel sklep, da se naziv častni občan podeli Emilu Drevu, upokojenemu župniku pri Sv. Barbari v Cirkulanah, za požrtvovalno delo in izjemen prispevek k razvoju, prepoznavnosti in delovanju kraja in Občine Cirkulane. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo! TM Fotografije: Sandi Kelc Glasilo Občine Cirkulane – december 2021 Utrinki iz kulturnega programa ob prazniku cirkulanske občine Veselo in prijetno vzdušje je bilo po proslavi še v prireditvenem šotoru, kjer je za odlično vzdušje skrbel ansambel Petovia kvintet KULTURNE UTRINKE K OBČINSKI SLOVESNOSTI SO DODALI Na osrednji proslavi ob 15. prazniku Občine Cirkulane so nastopili: Iva Pisanec, Teo Črnivec in Vito Maučič, učenci OŠ Cirkulane - Zavrč, otroci iz vrtca Cirkulane in Folklorna skupina KD Cirkulane s spletom Kukavica. Glasilo Občine Cirkulane – december 2021 9 DELO OBČINE Letošnji praznični utrinki PREVZEM CIRKULANSKEGA OBČINSKEGA GRBA V KVAČKANI PODOBI Natanko dobro leto je od takrat, ko je Slovenija začela projekt Slovenija kvačka, katerega namen je vpis v Guinnessovo knjigo rekordov. Izpod pridnih rok je bilo tako skvačkanih že 212 grbov za 212 slovenskih občin. stavili svojo raziskovalno nalogo o stripih Mikija Mustra, za katero so prejeli zlato regijsko priznanje in srebrno državno priznanje. V svoji nalogi so predstavili tudi nekaj idej za promocijo Cirkulan, za kar je učencem in mentorici županja čestitala, v dar pa so prejeli tudi čudovito knjižno darilo, ki jih bo spremljalo v njihovih nadaljnjih šolskih podvigih. ŽUPANJINA NAGRADA ZA IZJEMNE ŠOLSKE DOSEŽKE V ROKE ANDRAŽA PETROVIČA Županjino nagrado za izjemna priznanja na nacionalni ravni ter delo in trud v osnovni šoli je na občinski seji zasluženo prejel odlični učenec Andraž Petrovič, za kar mu resnično čestitamo. Andraž je učenec (zdaj že srednješolec), ki je svojo veliko zavzetost in marljivost kazal vseh devet let šolanja v OŠ Cirkulane - Zavrč. Na mnogih tekmovanjih Županja Antonija Žumbar se je zahvalila mojstrici Kristini Čefarin, ki je skvačkala grb Občine Cirkulane. Foto: Sandi Kelc Skrb za kvačkanje cirkulanskega občinskega grba je prevzela Kristina Čefarin iz Ruš, ki ima s kvačkanjem veliko izkušenj. Letos je tako Občina Cirkulane na svoji slavnostni občinski seji s svečano predajo prevzela lastnoročno kvačkan grb, umetniško delo z izjemno veliko vrednostjo. Ga. Čefarin je povedala, da je grb kvačkala kar 217 ur. Najprej se ji je zdel projekt zahteven, a ko je začela kvačkati, kvačke včasih ni mogla več odložiti. Županja Antonija Žumbar je podprla projekt, se ge. Čefarin zahvalila za nov občinski grb in spomnila, da je kvačkanje velik prispevek k ohranjanju etnološke dediščine. CIRKULANSKI MLADI RAZISKOVALCI Andraž Petrovič je letošnji prejemnik županjine nagrade za izjemne šolske dosežke. Foto: arhiv občine. je dosegal zavidljive rezultate, izstopajo pa zlasti zlata državna priznanja iz matematike. Čudovito in uspešno pot mu želimo še naprej. Laura Mohorko Kumer Občinsko sejo so popestrili učenci OŠ Cirkulane - Zavrč: Teja Kolednik, Teo Črnivec in Vito Maučič, ki so nam pred- Mladi raziskovalci so se s svojim delom in dosežki predstavili na slavnostni seji ob prazniku občine. 10 Poveljnik Štaba CZ Cirkulane Zoran Tetičkovič, letošnji prejemnik priznanja CZ Glasilo Občine Cirkulane – december 2021 DELO OBČINE Županjin sprejem novorojenčkov in njihovih staršev V Občini Cirkulane posvečamo po‑ sebno skrb tudi novorojenčkom in njihovim staršem. V ta namen vsakemu novorojenčku nakažemo 200 evrov, hkrati pa starše in novorojenčke pova‑ bimo na priložnostno druženje. Z našimi najmlajšimi, ki so se rodili v letu 2021, smo se srečali v torek, 21. junija, na sedežu občine. Na sprejem je bilo vabljenih 15 otrok; 11 dečkov in štiri deklice. Županja Antonija Žumbar je v svojem nagovoru izrazila veselje, da so se odzvali vabilu. Zahvalila se je vsem, ki so si vzeli čas in prišli na druženje, prav tako tudi tistim, ki so se opravičili. Otroke smo obdarili z majhno pozornostjo v obliki igre. Našim najmlajšim občanom želimo vse dobro. Občinska uprava Glasilo Občine Cirkulane – december 2021 Županja Antonija Žumbar v družbi novorojenčkov, rojenih leta 2021, in njihovih staršev. Foto: občinska uprava 11 DELO OBČINE Pregled dela v obdobju 2019–2022 V tem obdobju smo v Občini Cirkulane izvedli števil‑ ne projekte. V skladu z zakonskimi določili smo fi‑ nancirali vse tiste dejavnosti, za katere smo kot občina zadolženi. Zagotavljali smo tudi financiranje društvenih dejavnosti. Predvsem pa smo namenjali pozornost de‑ javnostim, ki pomenijo izboljšanje življenja občanov v naši občini. Kljub zmanjšani delovni intenzivnosti v času epidemije covida-19 smo z rezultati zadovoljni. Želimo le, da bi tudi v prihodnje država namenjala več sredstev manj razvitim, obmejnim območjem in da bi bila prihodnja finančna perspektiva bolj naklonjena podeželskim občinam. Tako smo v teh letih izvedli naslednje projekte: • preplastitve na odsekih cest v skupni dolžini 7,2 km; • asfaltiranje makadamskih cest v skupni dolžini 5,5 km; • sanacija plazov in brežin v skupni dolžini 1,5 km; • zgraditev dveh mostov (Medribnik, Dolane); • menjava 57 luči z LED-svetilkami; • nova postavitev 65 solarnih svetilk; • namestitev za 1,8 km zaščitnih cestnih ograj na hribovitih predelih občine; • postavitev in usmeritev v aktivno delo Parka dediščine Cirkulane; • dograditev nujno potrebnih elementov na pokopališču (žarni spomeniki, terasa pri vežici, prostor za raztros pepela, ureditev poti …); • obnova Kulturne večnamenske dvorane (razsvetljava, akustične stropne obloge, video platna na odru, klima, prezračevanje …); • nakupi zemljišč; • obnova športnega parka (zamenjava umetne trave in golov); • nakup novega tovornega avta; • zagotovitev razgledne točke ob cesti v Gradiščah z varnostno ograjo; • projekte v okviru Visit Haloze (noveliranje kataloga ponudnikov, nakup opreme iz projekta …); • sanacija vodotokov; • spremljanje izgradnje podjetij v Poslovno‑ekonomski coni v Dolanah; • sprejetje Strategije za mlade in mlade družine v Občini Cirkulane 2020–2027; • sodelovanje pri pripravi projektov izgradnje protipoplavnega nasipa v Dolanah; • več sestankov na temo gradu Borl; • sodelovanje pri pripravi projektov posodobitve obeh križišč ter postavitev avtobusnih postaj z dograditvijo cestišča na državni cesti Borl–Meje; • trasiranje možne poti kolesarske in gorske kolesarske steze; • priprava osnove za izdelavo Strategije dolgotrajne oskrbe v Občini Cirkulane; • sprejetje spremembe prostorskega plana SD 1, ki je bil vložen leta 2014; 12 Park dediščine v Cirkulanah je bil eden večjih projektov tega mandata. Foto: Sandi Kelc • v postopku pridobivanja soglasij imamo spremembo prostorskega plana SD 2, ki smo ga vložili 2019; • v nadaljnji postopek smo letos vložili spremembe prostorskega plana SD3; • v pripravi in pripravljenih imamo več projektov na različnih področjih; • skupna vrednost investicijskih sredstev za glavne projekte znaša skupaj 3,8 mio EUR, od katerih smo od različnih virov pridobili 1,6 mio EUR. Po naseljih so bile izvedene naslednje glavne investicije s področja cestne infrastrukture: • Brezovec (preplastitev 1,4 km ceste in asfaltiranje 1,4 km cest, 0,3 km plazov), • Cirkulane (asfaltiranje 0,4 km ceste, komunalna ureditev Žigovega brega), • Dolane (preplastitev 0,1 km, 0,7 km asfaltiranje), • Gradišča (asfaltiranje 0,7 km ceste, 0,3 km plazov z asfaltiranjem ceste), • Gruškovec (preplastitev 1,7 km, asfaltiranje 0,6 km ceste, 0,3 km plazovite brežine), • Mali Okič–Slatina (preplastitev 0,9 km, asfaltiranje 0,7 km, utrditev brežine 0,1 km), • Medribnik (most, asfaltiranje 0,2 km ceste), • Meje (plaz 35 m), • Paradiž (asfaltiranje ceste 1 km, plaz v dolžini 0,2 km), • Pohorje (asfaltiranje 1,1 km ceste, 0,3 km plazov in brežine), • Pristava (asfaltiranje 0,3 km ceste), •V  eliki Vrh (preplastitev 0,7 km ceste, asfaltiranje 0,3 km). Upam, da je iz vsebine razvidno, da želimo enakomeren razvoj občine. Z različnimi spodbudami, kot so najnižji komunalni prispevek, zagotavljanje različnih pomoči z razpisi, želimo, da bi se v občini povečalo število prebivalcev, predvsem da bi doma ostajali mladi. Vsekakor je dobra priložnost za razvoj in dodatne dejavnosti tudi dopolnilna kmetijska dejavnost. Želim, da bi bili samooskrbni in da bi lahko tudi del svojih pridelkov ponujali na trgu. Glasilo Občine Cirkulane – december 2021 DELO OBČINE Na tem mestu moram poudariti pomen LAS Haloze, ki s sofinanciranjem omogoča razvoj dejavnosti posameznikom. Možnosti so, tudi na področju turistične dejavnosti (vikendi …). Vsekakor bomo z vsemi skupaj iskali rešitve v vseh tistih izzivih, kjer občina lahko pomaga. Kritiziranje posameznikov v javnih občilih brez osnove ni upravičeno, saj kaže le na nepoznavanje občine in življenja naših ljudi. Da bi zagotovili možnost delovanja gradu Borl, je bil ustanovljen Javni zavod Belana, ki bo izvajal dejavnosti na področju turizma, kulture in socialne varnosti, ko bodo za to dani pogoji. Kljub zalaganju pa nam ni uspelo zagotoviti niti projektiranja optike po občini, saj nam nikakor ni uspelo pri glavnem investitorju, to je podjetje RUNE, d. o. o. Ta naj bi izvajal optiko po celotnih Halozah. V Majšperku so že začeli. Pri nas in v Občini Podlehnik naj bi po zagotovilih začeli v mesecu novembru. Upajmo, da bodo besedo enkrat le držali. Veliko težavo predstavlja zakonodaja, ki določa postopek sprememb prostorskega načrta. Postopek zelo dolgo traja in tudi povzroča stroške, posameznikom pa zavira razvoj, bodisi zasebno bodisi poslovno. Kljub nekaterim poenostavitvam je proces pridobivanj najrazličnejših soglasij res dolgotrajen in je velika ovira hitrejšemu razvoju. Antonija Žumbar Izvedeni projekti v letu 2022, nekateri še v fazi izvajanja V letu 2022 nadaljujemo izvedbo projektov, katerih podlaga je bil sprejeti proračun za leti 2021 in 2022. UREDITEV DEVETIH ODSEKOV CEST Zaključena so vsa dela na devetih odsekih cest v skupni dolžini 2,3 km, ki so se začela v letu 2021 in se zaradi vremenskih pogojev niso zaključila. V letošnjem letu smo vseh devet odsekov asfaltirali, uredili bankine ter prometno ureditev in druge dejavnosti, ki so med izvajanjem bile potrebne. Skupna vrednost izvedenih del znaša 289.439 EUR. PLAZ GRADIŠČA Dela na sanaciji plazu Gradišča so končana, v letu 2022 smo izvedli še asfaltiranje in postavili odbojne ograje. V mesecu septembru in oktobru letos bomo izvedli še razgledišče z varovalno ograjo. Vrednost del na plazu znaša v letu 2022 105.000 EUR, za razgledno ploščad pa je predračunska vrednost 51.000 EUR. Dela na razgledni ploščadi bodo zaključena v mesecu oktobru. PREPLASTITEV LOKALNE CESTE BORL– PLEŠIVICA LC Borl–Plešivica KAMNITO-BETONSKI ZID NA POKOPALIŠČU CIRKULANE V mesecu juniju so bila zaključena dela na kamnito-betonskem zidu na pokopališču v Cirkulanah. Vrednost izvedenih del je 75.251 EUR. V mesecu juniju so bila zaključena dela – preplastitev LC Borl–Plešivica v dolžini 730 m. Skupna vrednost pogodbenih del je 106.000 EUR. CESTA MEJE–GRUŠKOVEC Izvedena je posodobitev cestnega odseka ceste v Gruškovcu v dolžini 230 m. Vrednost del znaša 57.000 EUR. PLAZ POHORJE V sredini septembra smo začeli sanacijo plazu v Pohorju. Izvedena bo sanacija plazu v dolžini 150 m z 38 piloti in AB-steno, ta odsek ceste bo asfaltiran. Za sanacijo plazu smo pridobili sredstva Ministrstva za okolje in prostor RS. Vrednost pogodbenih del znaša 265.550 EUR, sofinanciranje je v višini 201.000 EUR. Glasilo Občine Cirkulane – december 2021 Dela na pokopališču Cirkulane 13 DELO OBČINE UREDITEV POKOPALIŠČA CIRKULANE Po izvedbi zidu smo na pokopališču začeli ureditev preostalega dela, in sicer se ureja nadstrešek pri mrliški vežici, žarni zid – najprej bo postavljenih 18 žarnih niš; v prihodnje se po potrebi lahko postavi še dodatnih 90. Prav tako v sklopu projekta urejamo prostor za raztros pepela. Urejeni bodo dostopna pot, javna razsvetljava in deponija za odpadne sveče. Predvidena vrednost vseh del je v višini 195.000 EUR. Dela bodo zaključena do sredine oktobra. POSODOBITEV KULTURNE DVORANE – AKUSTIČNA UREDITEV STROPA Občina Cirkulane je bila uspešna na prijavi na razpis Ministrstva za kulturo RS za ureditev kulturne dvorane. Tako smo obnovili strop, ki bo zagotavljal akustičnost prostora. Izvedena so tudi slikopleskarska dela. Z obnovo v lanskem in letošnjem letu je naša kulturna dvorana dobila novo podobo. Vrednost del v letošnjem letu je 53.070 EUR, od tega prejmemo iz naslova razpisa 21.750 EUR. Posodobitev športnega parka CESTA BORL Septembra smo izvedli geodetske meritve in uskladili zemljiškoknjižno stanje z dejanskim. V oktobru bomo začeli posodobitev odseka ceste JP 602791 pod Borlom (od transformatorja do začetka poti k sv. Ani) v dolžini 750 m. Za izvedbo del je podpisana pogodba v višini 94.281 EUR. Rok izvedbe del po pogodbi je 15. november 2022. CESTA MALI OKIČ–FUKS Izvaja se ureditev ceste ob južni meji v naselju Mali Okič v dolžini 150 m. Z ureditvijo ceste bomo omogočili občanom dostop do doma po slovenski strani, tako da ne bo več potrebno prehajanje meje. Vrednost projekta po pogodbi je 99.943 EUR. Projekt bomo finančno zaprli s sredstvi iz naslova »južne meje«. Dela po pogodbi bodo končana predvidoma 30. oktobra 2022. CESTA ANA–ROJSOV BREG (ZELETINA) Z rebalansom proračuna v mesecu septembru smo zagotovili sredstva v višini 20.000 EUR, tako da bomo izvedli sanacijo 150 m poškodovanega odseka ceste. Akustična ureditev stropa v kulturni dvorani SOLARNE SVETILKE V oktobru in novembru bo izvedena postavitev 40 solarnih svetilk na območju celotne Občine Cirkulane. Svetilke bodo postavljene na podlagi predlogov vaških odborov. S tem bomo povečali varnost pešcem, kolesarjem in vsem udeležencem v prometu. Vrednost projekta je ocenjena na 60.000 EUR. Projekt bomo nadaljevali še v letu 2023. POSODOBITEV ŠPORTNEGA PARKA CIRKULANE V septembra smo zaključili projekt zamenjave umetne trave na nogometnem igrišču. V sklopu projekta je dobavljena tudi nova oprema – goli. Vrednost projekta je 43.100 EUR, od tega nam je uspelo od Fundacije za šport pridobiti nepovratna sredstva na razpisu v višini 21.000 EUR. 14 CESTA MEDRIBNIK–CIRKULANE Občina Cirkulane je za cesto Medribnik–Cirkulane izdelala projekt PZI. V sklopu ureditve pribl. 800 m cestnega odseka, kjer se uredi cona za pešce in kolesarje, javna razsvetljava, je projekt izdelan tudi za sanacijo dveh mostov in dveh propustov. Za navedeni odsek smo izvedli javni razpis, kjer pa smo dobili le eno ponudbo (923.000 EUR), ki je žal presegla naša načrtovana sredstva za leto 2022. Razpis bomo ponovili in poskušali pridobiti ugodnejšo ponudbo. Že sedaj pa povemo, da se bo glavnina projekta izvedla v letu 2023. BREŽINA BORL – PROTIPOPLAVNI NASIP V septembru je izvajalec del VGP Drava Ptuj začel gradnjo protipoplavnega nasipa v Dolanah ob reki Dravi. Investitor del je Direkcija RS za vode. Občina ves čas sodeluje pri izvajanju projekta, saj je želja vseh nas, da bodo naši občani ob Dravi varni. Glasilo Občine Cirkulane – december 2021 DELO OBČINE VISIT HALOZE V polnem teku je projekt »Visit Haloze«, ki se izvaja na območju občin Cirkulane, Zavrč, Podlehnik, Žetale in Majšperk. Vsaka izmed partnerk je zadolžena za del izvedbe projekta. Občina Cirkulane je kot partner v projektu zadolžena za nakup pametnih klopi, ureditev spletne strani in ponatis brošure »Turistični vodnik po občinah«. V okviru projekta bo organizirano letošnje »Martinovanje po Halozah«. Projekt se letošnje leto zaključi. PREPLASTITEV DRŽAVNE CESTE BORL– ZAVRČ V mesecu septembru so bila izvedena investicijska vzdrževalna dela na regionalni cesti Borl–Zavrč. Investitor del je DRSI. Izdelana je projektna dokumentacija za sanacijo mostu Borl. Kot je predvideno v državnem proračunu, se bodo dela na mostu začela izvajati v letu 2023. UTRDITEV BREŽINE POD GRADOM BORL – VZHODNA STRAN … 21. septembra 2022 je potekal tehnični pregled izvedene sanacije 12. kampade brežine pod gradom Borl ob cesti R1-228. V pripravi je projektna dokumentacije za ureditev terase na gradu Borl. Želimo si, da se projekt čim prej začne izvajati, saj je ključnega pomena za izvajanje dejavnosti na gradu Borl. PROJEKTNA DOKUMENTACIJA V izdelavi so projektne dokumentacije, na podlagi katerih bomo v prihodnji finančni perspektivi, če bodo objavljeni razpisi, kandidirali za naslednje projekte: Katarinina vas – oskrba starejših, Gasilski dom, Prizidek k športni dvorani – že pridobljeno GD in izdelan projekt PZI, Vodovod – skupni projekt podravskih občin, Plaz Brezovec, Občinski prostorski načrt – spremembe in dopolnitve SD2, za kar nam bo po intenzivnem sodelovanju z Zavo- dom za varstvo narave pridobiti soglasje tako, da bo OPN –SD-2 v letu 2023 končno sprejet. Vložili smo spremembe občinskega prostorskega načrta na skupno občinsko upravo v nadaljnji postopek, in sicer za dve vsebini pobud: fizične in pravne osebe. JAVNI ZAVOD BELANA Občina Cirkulane si prizadeva vrniti dušo gradu Borl. Eden izmed pogojev je bil ustanovitev občinskega javnega zavoda, ki bo prevzel grad v upravljanje. Po usklajevanjih je nastalo ime Belana, saj je bilo naše prvotno predlagano ime Bela po mnenju sodišča presplošno. Kljub vsemu trudu vseh deležnikov v občini do podpisa ni prišlo. Sedanje vodstvo Ministrstva za kulturo RS je izrazilo interes, da skupaj z Občino Cirkulane najde rešitev revitalizacije gradu Borl. To bo tudi ena izmed pomembnejših nalog občine v prihodnje. Trenutno je JZ Belana v mirovanju. TEKOČE VZDRŽEVANJE Do septembra 2022 je izvedenih že za 108.000 evrov del. Letos nameravamo izvesti še: – zalivanje razpok v vrednosti 17.500 EUR, – varovalne mreže nad cesto Meglošak v vrednosti 23.700 EUR, – montažo JVO v vrednosti 5000 EUR, – sanacijo posedov asfaltnih cest v vrednosti 15.000 EUR, – tekoče vzdrževanje (čiščenje jarkov, dosutje bankin, druga košnja) v vrednosti 21.000 EUR. 22. VZDRŽEVANJE POSLOVNIH OBJEKTOV Zaradi defekta pod obstoječo kulturno dvorano je nujno izvesti nov dovod v kleti in razvod v kulturni dvorani do sanitarij in kuhinje, v vrednosti 10.000 EUR. V načrtu je tudi odprava okvare kompresorja v večnamenski dvorani v vrednosti 12.000 EUR. Marjetka Šibila Informacija o urejanju zadev s področja gradnje in prostorskega načrtovanja Z a občane Občine Cirkulane na šestih področjih izvaja naloge Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju s sedežem na Ptuju, Mestni trg 1. Ta področja so urejanje prostora, varstvo okolja – naloge v zvezi z ravna‑ njem z odpadki, občinski inšpekcijski nadzor, občinsko redarstvo, notranja revizija in naloge pravne službe. Ob‑ čani na skupni občinski upravi najpogosteje iščejo infor‑ macije s področja gradnje in prostorskega načrtovanja. Najpogosteje potrebujejo lokacijsko informacijo – lo‑ kacijska informacija z osnovnimi podatki je namenjena predvsem za promet z nepremičninami, v lokacijski infor‑ maciji z razširjenimi podatki pa so navedeni številni poGlasilo Občine Cirkulane – december 2021 datki, ki jih investitorji potrebujejo pred začetkom projektiranja oziroma gradnje. Investitorji in institucije podajajo tudi vloge za potrdila z zgodovinskimi podatki o namenski rabi prostora pred spremembo prostorskih aktov. Občani se na skupno občinsko upravo obračajo tudi, ko se lotevajo gradnje. Pred začetkom projektiranja potrebujejo projektne pogoje, pripravljeno dokumentacijo pa predložijo v pregled na skupno občinsko upravo, da pridobijo mnenje o skladnosti dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja s prostorskimi izvedbenimi akti. Mnenje se skupaj z vlogo za gradbeno dovoljenje ter drugimi zahtevanimi prilogami odda na Upravno enoto Ptuj. Skladno z najnovejšo prostorsko zakonodajo je tudi za za15 DELO OBČINE časne objekte in manjše rekonstrukcije potrebno soglasje k posegu v prostor, kar se tudi izdaja na skupni občinski upravi. Geodeti za potrebe občanov podajo na skupno občinsko upravo vlogo za izdajo soglasja za spreminjanje meje par‑ cele na stavbnem zemljišču, s katerim se potrdi skladnost z določili veljavnega prostorskega akta. Pomembna prenesena naloga skupne občinske uprave so tudi naloge, vezane na spreminjanje prostorskih aktov. Najzahtevnejši postopek, ki zaradi tega traja najdlje, je spreminjanje občinskega prostorskega načrta (OPN), za katerega občani podajajo pobude za spremembo namenske rabe in spremembe pogojev za gradnjo. Postopek običajno traja tudi več let, zato se vmes občani zanimajo o poteku postopka. Na skupni občinski upravi se v primeru izražene potrebe vodijo tudi postopki v zvezi z občinskimi podrob‑ nimi prostorskimi načrti (OPPN), s katerimi se podrobneje načrtujejo prostorske ureditve na nekem ožjem območju. Občani pa v primeru potrebe lahko podajo tudi pobudo za Vsi potrebni obrazci za vloge in podatki o morebitnih taksah so objavljeni na www.sou-info.si in www.cirkulane.si ali v fizični obliki dostopni na sedežu Občine Cirkulane ali sedežu skupne uprave. začetek lokacijske preveritve – to je postopek, ki omogoča prilagoditev in določitev natančne oblike ter velikosti območja stavbnih zemljišč na posamični poselitvi, lahko se dopusti individualno odstopanje od prostorskih izvedbenih pogojev ali omogoči začasna raba prostora. Mag. Zdenka Bezjak, podsekretarka (za pomoč pri vodenju skupne uprave), +386 2 748 29 29, zdenka.bezjak@ptuj.si, www.sou-info.si, Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju, Mestni trg 1, 2250 Ptuj Gradnja optičnega omrežja RUNE bo stekla v letu 2023 V sklopu projekta RUNE bomo v Občini Cirkulane v letu 2023 zgradili optično omrežje, ki bo omogočilo do‑ stop do hitrejšega, zanesljivejšega ter kvalitetnejšega interneta in bo izboljšalo kakovost bivanja ter pogojev za delo. Brez hitre in zanesljive internetne povezave danes ne gre, saj so od nje odvisni tako poslovanje, šolanje kot tudi prostočasne aktivnosti. Pri podjetju RUNE Enia d.o.o. smo že pred leti zaznali, da je na številnih podeželskih območjih Slovenije povezava z internetom slaba ali pa je sploh ni. V tem vidimo razvojno priložnost in zato smo začeli s projektom RUNE, v sklopu katerega gradimo širokopasovno optično omrežje na podeželskih območjih Slovenije. Z gradnjo smo začeli leta 2020, vendar nam je epidemija COVID-a in omejitve, ki jih je prinesla, žal prekrižala časovne načrte. Dodatno je k zamudi prispevalo dejstvo, da je projekt RUNE zahteven, saj zahteva vključevanje mnogih deležnikov, ki morajo svoj del naloge opraviti usklajeno in skladno s predvidenimi roki. Zaradi navedenega so se spremenili naši prvotni načrti za izgradnjo omrežja v posameznih občinah, vključno z Občino Cirkulane. Razumemo, da ob vse večji potrebi po boljši internetni povezavi, za mnoge to ni bila dobra novica, zato se za spremenjeno časovnico občankam in občanom Cirkulan opravičujemo. Hkrati pa zagotavljamo, da izgradnja širokopasovnega optičnega omrežja v Občini Cirkulane, ki bo omogočilo hitrejše in zanesljivejše internetne povezave, ostaja v naših načrtih. Prihodnje leto se bo začelo projektiranje tras omrežja za območje Občine Cirkulane ter občin Zavrč, Hajdina, Podlehnik, Ptuj, Videm, Žetale. Začetek gradbenih del v navedenih občinah je predviden v juliju 2023, ko bo znan tudi podrobnejši terminski načrt gradnje 16 omrežja po posameznih občinah in naseljih. Da bo gradnja potekala hitreje, bomo istočasno gradili tako omrežje med naselji, kot tudi omrežje do uporabnikov in uporabniške priključke. Prebivalci občine Cirkulane lahko vključenost posameznih naslovov v projekt RUNE preverite na naši spletni strani www.ruralnetwork.eu, kjer priključek lahko tudi naročite, ko bo čas za to. Strošek izgradnje optičnega priključka znaša 150,00 € (z DDV) za fizične in 167,13 € (z DDV) za pravne osebe, na vašo željo vam ga lahko krije tudi izbrani ponudnik storitev. Podrobnosti oziroma pogoje za tovrstno financiranje je potrebno preveriti pri posameznih ponudnikih. V navedeni znesek je vključeno tudi dolgoročno vzdrževanje priključka. Dostop do širokopasovnih storitev omogoča izbrani ponudnik storitev, s katerim kot naročnik priključka sklenete naročniško pogodbo. Izbirate lahko med vsemi štirimi večjimi operaterji, ki so prisotni na slovenskem trgu. V primeru dodatnih vprašanj ali za pomoč pri izvedbi naročila se lahko obrnete na Center za pomoč uporabnikom. Ta je dosegljiv vsak delovni dan med 8.00 in 16.00 uro na telefonski številki +386 (1) 235 15 30 ali na e-naslovu rune-si@ruralnetwork.eu Vse informacije pa so vam na voljo tudi na spletni strani www.ruralnetwork.eu Glasilo Občine Cirkulane – december 2021 DELO OBČINE Spremembe Zakona o pravilih cestnega prometa 11. avgusta 2021 je začela veljati sprememba Zakona o pravilih cestnega prometa, ki vsebuje pomembna do‑ ločila na področju mirujočega in dinamičnega prometa. Upamo, da vam bodo v pomoč informacije o nekaterih spremembah in novostih, s katerimi se vsakodnevno sre‑ čujete kot udeleženci v prometu. POSEBNA PREVOZNA SREDSTVA Znižale so se denarne kazni zaradi prekoračitve največje dovoljene hitrosti, V spodnji tabeli so prikazani zneski glob v evrih in stranska sankcija izrek kazenskih točk pred uveljavitvijo spremembe zakona in po uveljavitvi spremembe zakona. V zadnjih letih so postali pogosto prevozno sredstvo mopedi, katerih konstrukcijska hitrost ne presega 25 km/h (registrska tablica z rdečimi črkami in številkami), in električni skiroji. Električni skiroji so lahko motorno vozilo, njihova uporaba pa pelje v smer zmanjšanja prometne gneče in izpustov plinov. Električni skiroji so lahko nevarni za voznika in druge udeležence v prometu, saj so izredno tihi, zaradi manjših koles so lahko manj stabilni, razvijajo pa hitrost, ki je bistveno višja od hitrosti gibanja pešca. S spremembo Zakona o pravilih cestnega prometa je urejeno področje električnih skirojev in drugih lahkih motornih vozil (invalidski vozički in vozila na motorni pogon, pri katerih konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h in niso širša od 80 cm), in sicer: Vožnja z njimi je dovoljena po kolesarskem pasu, kolesarski stezi ali kolesarski poti. Kjer teh prometnih površin ni ali niso prevozne, je v naseljih z omejitvijo hitrosti vožnje do 50 km/h dovoljena vožnja ob desnem robu smernega vozišča. Vožnja z električnimi skiroji po pločniku je prepovedana. Električni skiro mora biti opremljen s sprednjim žarometom, ki oddaja belo svetlobo, na zadnji strani pa rdečo pozicijsko svetilko in rdečim odsevnikom, na obeh bočnih straneh pa mora imeti rumeni ali oranžni odsevnik. Kršiteljem zgoraj navedenih določb v zvezi z uporabo lahkih motornih vozil se izreče globa 40 evrov. Tako kot pri kolesarjih je obvezna uporaba ustrezno pripete zaščitne kolesarske čelade do dopolnjenega 18. leta starosti. Lahko motorno vozilo v cestnem prometu sme voziti otrok od dopolnjenega 12. do 14. leta starosti, ki ima pri sebi kolesarsko izkaznico, ali oseba, ki je starejša od 14 let. Uporaba lahkih motornih vozil, pri katerih konstrukcijsko določena hitrost presega 25 km/h ali so širša od 80 cm, lahkih motornih vozil brez krmila in miniaturnih motornih vozil v cestnem prometu ni dovoljena. Kršitelju te določbe se izreče globa 250 evrov. Pomembna sprememba zakona je dvig globe zaradi nepravilne uporabe mobilnega telefona med vožnjo, ki je za voznika motornega vozila, učitelja vožnje in spremljevalca voznika z dosedanjih 120 evrov povečana na 250 evrov, slednjim se izreče tudi stranska sankcija treh kazenskih točk, prav tako se z globo 120 evrov zaradi nepravilne uporabe mobitela kaznuje voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja (kolesar, voznik lahkega motornega vozila …). Prav tako se je povečala globa zaradi neupravičenega parkiranja na parkirnih prostorih za invalide, ki je znašala 80 evrov, z novelo zakona pa znaša globa 200 evrov. Tudi na področju vožnje lahkih motornih vozil so v veljavi določene spremembe in novosti. LAHKA MOTORNA VOZILA Posebna prevozna sredstva so invalidski vozički, prevozna sredstva ter pripomočki in naprave, ki jih uporabnik poganja z lastno močjo in omogočajo gibanje, hitrejše od hoje pešca, kot so: skiro, kotalke, rolerji … ELEKTRIČNI SKIROJI Robert Brkič, vodja Medobčinskega redarstva SOU SP Lahka motorna vozila so invalidski vozički in vozila na motorni pogon, pri katerih konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h in niso širša od 80 cm. Glasilo Občine Cirkulane – december 2021 17 DELO OBČINE Onesnaženje cest O bčinski redarji in občinski in‑ špektorji Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podrav‑ ju v jesenskih mesecih ob spravilu poljščin pogosteje nadziramo sta‑ nje občinskih cest in državnih cest v naselju na območju občin iz svoje krajevne pristojnosti. Večji del kmetijskih površin leži neposredno ob lokalnih ali regionalnih cestah, zato je nujno pred vključevanjem v promet na prometno površino očistiti kolesa traktorjev in druge kmetijske opreme. Posamezni vozniki traktorjev in tovornjakov tega ne storijo in posledično na cesto navozijo zemljo, blato ali gnoj, navoženi material pa cesto zaradi velike vlažnosti zraka hitro naredi spolzko in nevarno za druge udeležence v cestnem prometu. V četrti točki drugega odstavka 5. člena Zakona o cestah (ZCes-1A) je določeno: Prepovedano je orati na razdalji manj kot štiri metre od roba cestne‑ ga sveta v pravokotni smeri na cesto ali na razdalji manj kot en meter od roba cestnega sveta vzporedno s ce‑ sto. V peti točki drugega odstavka 5. člena Zakona o cestah je določeno: »Na cestišču javne ceste je prepo‑ vedano: – razsipati sipek material, razen po‑ sipnih materialov v času izvajanja zimske službe, nanašati blato ali ga kako drugače onesnaževati; – puščati sneg ali led, ki pade ali zdrsne nanj; – onesnažiti cestišče z olji in mazili ali drugimi snovmi; – vlačiti hlode, veje, skale in podob‑ ne predmete kot tudi pluge, bra‑ ne in drugo kmetijsko orodje ter druge dele tovora.« Tretji odstavek 5. člena Zakona o cestah pa določa, da mora voznik, preden se vključi v promet na javno cesto s kolovozne poti, nekategorizi‑ rane ceste, odstraniti z vozila zemljo ali blato, ki bi onesnažilo vozišče. Predpisana globa zaradi neupo‑ števanja navedenih določb je 1000 evrov za posameznika in 4000 evrov za pravno osebo. Pristojnost za nad‑ zor teh določb pa imajo poleg poli‑ cije tudi občinski redarji in občinski inšpektorji. Vse občane svojih občin pozivamo, da po koncu del na polju, in preden se vključijo v promet, očistijo večje kose zemlje in blata s koles. Če kljub temu pride do onesnaženja vozišča javne ceste, je treba onesnaženje čim prej odpraviti ter poskrbeti, da je nevarni del ceste do odprave nevarnosti ustrezno označen s prometno signalizacijo, ki druge voznike opozarja na nevarnost. Robert Brkič, vodja medobčinskega redarstva Čisto mesto z novim vozilom, povezanim z lokalnim okoljem K er se v podjetju Čisto mesto Ptuj, d. o. o., zavedamo pomena kakovosti in urejenosti svojega voznega parka, smo se v letošnjem letu odločili, da svoj vozni park obogatimo z novim vozilom, ki je nadomestilo staro, že dotrajano. Nedavno nazaj smo tako kupili smetarsko vozilo MAN TGS 13.290, z nadgradnjo Stummer Medium XLS. Vozilo je sodobno, zadaj opremljeno z ogrevanimi držali za delavce, z varnejšo kabino ter sistemi, ki omogočajo hitrejše in optimalnejše zbiranje in stiskanje odpadkov. Polega zapisanega pa je velika posebnost samega vozila tudi njegov videz, ki s svojo edinstvenostjo spominja na neokrnjeno pokrajino pobočij Haloz. Velika posebnost novega vozila je, da je dvoosno, z majhno medosno razdaljo, kar mu omogoča visoko prilagojenost na vožnjo po hribovitem terenu, ozkih cestah … Kot tako je namenjeno zbiranju odpadkov po hribovitem terenu, recimo v Halozah. Tako bo tudi vozilo prioritetno delovalo in pobiralo odpadke na tem območju, s tem pa zaposlenim omogočilo lažje in nemoteno opravljanje svojega dela, tudi v oteženih vremenskih razmerah. Prav tako 18 so posebnosti vozila tudi nizki stroški vzdrževanja, nižja poraba goriva in skrb za okolje, saj samo vozilo omogoča bistveno manj izpustov v okolje. S tem smo v podjetju Čisto mesto Ptuj vnovič dokazali, da postavljamo skrb za okolje na prvo mesto in da se zavedamo pomena tovrstnih novih naložb tako za okolje in ljudi kot za nižanje stroškov vzdrževanja, ki so pri nakupu novega vozila neprimerno manjši kot pri nakupu rabljenih vozil, ki jih na trgu praktično ni. Glasilo Občine Cirkulane – december 2021 VAŠKI ODBORI NALEPKE NA VOZILIH PREDSTAVLJAJO HALOŠKO POKRAJINO Novo vozilo pa je posebno tudi po svojem videzu. V podjetju Čisto mesto Ptuj smo sklenili sodelovanje z lokalnim fotografom, Markom Vindišem iz Podlehnika, ki je posnel izvirne fotografije, s katerimi smo nato polepili celotno vozilo. Nalepke namreč predstavljajo pokrajino iz lokalnih občin; na eni strani fotografijo Spodnjega Gruškovja iz Občine Podlehnik in na drugi strani fotografijo Pristave iz Občine Cirkulane. Odločitev za tovrstni dizajn je v Čistem mestu bila sprejeta na podlagi tega, ker si želimo še bolj poudariti pomembnost medsebojnega sodelovanja na lokalni ravni, tako z občinami kot z vsakim posameznim uporabnikom. Hkrati pa na ta način predstavljamo pomen in videz občin, v katerih izvajamo gospodarsko javno službo. Bistvo simbolike na vozilih je še toliko bolj edinstveno v času, ko naše podjetje praznuje častitljivih 30 let delovanja in obstoja na trgu. Vizija podjetja tako še naprej ostaja v skrbi za okolje in dobrobit ljudi, saj desetletja izkušenj več kot dokazujejo, da smo zaupanja vreden partner na področju gospodarjenja z odpadki. Sledite nam na facebook.com/Čisto mesto Ptuj in www.cistomesto.si Čisto mesto Ptuj Skupaj nam je lažje »Dobra volja je najbolja« pravi besedilo ene izmed zna‑ nih slovenskih pesmi, in to še kako drži, saj je ob natrpa‑ nem urniku in vsakdanjih obveznostih težko najti čas še za dodatne obveznosti. Pa vendar smo si v aprilu odtrgali nekaj uric in se podali v naravo se odrešit nekaj teže, ki se je nabrala v prejšnjih letih. Ker čas sicer ni najboljši prijatelj, smo se organizirali, kakor se je najbolje dalo, nekateri prej, nekateri pa na dan čistilne akcije. Ker nam je skupaj lažje, je edino pravilno, da se udeležimo tudi vaških iger, ki so bile organizirane v sklopu občinskega praznika. Volja, borbenost, vztrajnost so vrline, ki nas spodbujajo ne le v življenju na haloških bregih, temveč tudi ko se malo poigramo na vaških igrah. »Žute« gruškovske majice so dobile zlat odsev, saj smo v igrah Belanov dosegli prvo mesto. Ponosna sem, da smo veseli, ko nam na hrbtu piše »Legende igrajo za Grüškovec!«, in da v našem kraju ustvarjamo skupnost, tvorimo prijateljstvo in dobre medsosedske odnose, tudi z brega na breg. Vesela sem, da smo dobre medsoseske odnose imeli tudi »Žute« gruškovske majice na igrah Belanov Foto: arhiv Kolednik Glasilo Občine Cirkulane – december 2021 Mmmm, kak diši, kda Grüškovec pečenke smodi … s tekmovalci peke pečenk, ki jo organizira Športno društvo Cirkulane. »Mmmm, kak diši, kda Grüškovec pečenke smodi.« In res je bilo tako, ne le vonj, tudi okus odličen, zato ne čudi dejstvo, da se je vsebina iz kotla pomazala s kruhom. Kaj potrebujemo, ko imamo delo, barvo, čopiče in ljudi? Dobro voljo seveda, in ponovno je bila ta tista, ki je po jesenskem dežju pomagala, da so bile oglasne table ponovno premazane z barvo, da ohranimo in zaščitimo tisto, kar imamo. Da bo pot varnejša, pa imamo tudi obnovljene cestne odseke in nove varnostne ograje, ki nas bodo varovale na vsakdanjih poteh. Vsem skupaj gre za sodelovanje pri dejavnostih velika hvala. Želja je, da seveda ostanemo v pričakovanju novih podvigov, ki, kot je videti, pritegnejo zanimanje ljudi in so vedno bolje obiskani. Dobra volja je najbolja, na vsej širni zemlji tej, lica rdeča, smeh in sreča to zaklad je hej, juhej! Petra Kolednik, predsednica VO Gruškovec 19 VAŠKI ODBORI VO Mali Okič - Slatina L eto 2022 prehaja v čas jeseni, in to je čas, ko zaklju‑ čimo dela v vinogradih in pospravimo še zadnje pri‑ delke. Vaščani VO Mali Okič - Slatina smo se tudi letos spomladi udeležili čistilne akcije, ki je potekala v okviru občine. Zbralo se nas je lepo število in po skupinah smo se odpravili vsak na svojo stran. Nabrali smo kar nekaj kosovnih in drugih odpadkov, ki smo jih s traktorjem zapeljali v Cirkulane v zbirni center. V soboto, 30. aprila, smo imeli delovno akcijo, nam znano kot kulog. To je čas, ko očistimo svoje ceste, poti in mesta, kjer je to potrebno. Ni nas bilo veliko, pa vendar zadosti, da smo očistili odtočne jarke, jaške in porezali veje ter grmičevje, kjer je bilo potrebno. Vaščani na delovni akciji kulog. Foto: Mihaela Fridauer Vreme nam je bilo zelo naklonjeno in delo smo lahko opravili po načrtu. Sledila je malica – izvrsten golaž, ki nam ga je pripravil Ivo Milošič, za kar se mu iskreno zahvaljujemo. Popoldanski del dneva smo nato izkoristili za postavitev prvomajskega kresa poleg Debelakove domačije. Imeli smo kar nekaj odpadnega lesa in vejevja, ki so ga počistili čez dan. Sledil je večer in zaključek ob prvomajskem kresu. NA IGRAH BELANOV SMO OSVOJILI TRETJE MESTO V sklopu občinskega praznika smo se udeležili vaških iger Belanov. Sam sem bil odsoten, a imeli smo ekipo, ki se je odlično borila, še posebej v nogometu. Osvojili smo tretje mesto, zato bravo VO Mali Okič - Slatina. PESEM KLOPOTCEV Prišel je mesec avgust, to je čas, ko nam v vinogradih ob zorenju grozdja zapojo klopotci. To leto je Občina Cirkulane s pomočjo DVS Haloze in TD Cirkulane organizirala prireditev Pesem klopotcev in med klopotci je bil tudi naš vaški klopotec, ki ga uporabljamo že 26 let. Na cesti klopotcev. Foto: Blaž Milošič V nedeljo, 14. avgusta, pozno popoldne smo se v lepem številu zbrali od blizu in daleč. Ob postavitvi klopotca so nas spremljali mladi harmonikarji, ljudski pevci in Ivan Švajgl. Vsem iskrena hvala. Sledilo je prijetno druženje ob dobri hrani in pijači. Spet gre pohvala za odlične pečenke, tokrat bravo Ivo Bedrač in Herman Krajnc. UREJAMO TUDI CESTE V našem kraju so še vedno težava ceste, ki jih poskušamo vzdrževati, nekatere pa modernizirati. Tako se bo letos začel graditi nov cestni odsek proti družini Fuks, Mali Okič 54. Imamo še nekaj cestnih odsekov za asfaltiranje, in ti bodo v prihodnje tudi realizirani. Držimo skupaj in si pomagajmo. Lep pozdrav v imenu VO Mali Okič - Slatina. Andrej Milošič, predsednik Odlični na igrah Belanov. Foto: Dani Majcenovič 20 Glasilo Občine Cirkulane – december 2021 VAŠKI ODBORI Življenje in delo v Pristavi J esen je čas, ko pobiramo sadove dela in vloženega tru‑ da, prav tako pa lahko na kratko analiziramo, kaj vse je bilo postorjenega. V VO Pristava smo bili dejavni kot zmeraj do sedaj. V aprilu smo naredili načrt dela za leto 2022 in ga posredovali na občino. V načrt dela smo zajeli vse, kar bi bilo treba postoriti po našem kraju Pristava. Poudarek smo dali na odbojne ograje, zamašenost obcestnih jarkov, posedanje cestišča in bankin ter javno razsvetljavo. Veliko tega je že bilo postorjenega, nekaj pa pričakujemo v prihodnje. Tako so se povsod, kjer je bilo potrebno, počistili obcestni jarki, nasule bankine, sanirala so se mesta, kjer je prišlo do ugreza asfalta. Prav tako smo postavili eno ogledalo ter pomagali sanirati dve gramozni dovozni poti. Pristavčani v vleki vrvi na vaških igrah stave, kajti dve leti srečanja ni bilo zaradi vsem nam znanih ukrepov. Leto 2022 je volilno leto, ko se tudi nam članom odbora izteče mandat. S tem se poslavljam tudi jaz kot predsednik VO Pristava. V svojih desetih letih predsedovanja sem se trudil po vseh svojih zmožnostih in upam, da sem v našem kraju pustil pečat ter tako pripomogel k lepšemu in prepoznavnejšemu kraju. Zahvaljujem se naši svetnici Miri Petrovič, ki smo jo redno vabili na sestanke VO Pristava, kjer nas je seznanjala z aktualnimi dogodki v občini. Zahvala gre tudi naši županji Tončki, ki nam je ves čas stala ob strani ter se udeleževala vseh dogodkov v Pristavi, ki jih na naši avtobusni postaji ni manjkalo. Zahvaljujem se članom odbora vaške skupnosti, posebna zahvala pa gre vsem v Pristavi, ki ste nam kakor koli pomagali uresničevati zastavljene cilje. Čistilna akcija skupaj z VO Mali Okič - Slatina Foto: arhiv VO Pristava V spomladanskem času smo z rožami okrasili oba mostova ter obe pozdravni tabli, istočasno pa smo se udeležili skupne čistilne akcije, ki jo je organizirala Občina Cirkulane. Na svoje delo smo vsekakor lahko ponosni, kajti kar nekaj dela je bilo opravljenega. Brez dobrega sodelovanja z našo Občino Cirkulane pa vsega tega ne bi bilo, za kar se vodstvu občine tudi zahvaljujemo. Kot že običajno, pa dajemo veliko poudarka družbenemu in športnemu življenju. V sklopu občinskega praznika smo se vaščani Pristave udeležili vaških iger, ki jih je organiziralo ŠD Cirkulane. Sodelovali smo v vseh panogah, in sicer v ribištvu, nogometu, odbojki, v igri Belanov in vleki vrvi. Vložili smo veliko truda in energije v vse igre, vendar nam ni uspelo osvojiti katerega od pokalov. Še enkrat smo dokazali, da je sodelovati na takšni prireditvi vrednota, kajti med tekmovalci je bilo kar nekaj otrok iz naše in drugih vaških skupnosti. V letošnjem letu pa želimo še organizirati tradicionalno srečanje vaščanov PriGlasilo Občine Cirkulane – december 2021 Stanko Korenjak, predsednik VO Pristava Pristava v eni barvi 21 DRUŠTVENA DEJAVNOST Na skupščini izvolili nove člane organov LAS Haloze Č lani Lokalne akcijske skupine Haloze (LAS Haloze) so na volil‑ ni skupščini v Podlehniku 15. marca letos volili nove člane organov LAS Haloze. Starim članom v organih LAS Haloze se zahvaljujemo za odlično sodelovanje, novim pa čestitamo in se nadejamo uspešnega skupnega dela. Novi predsednik je Brane Ko‑ lednik. V upravni odbor so bili izvoljeni: Matic Šinkovec (Občina Majšperk), Evelin Makoter Jabločnik (Občina Zavrč) in Nina Lozinšek (Občina Podlehnik) iz javnega sektorja; Ivan Kramer (Vinogradništvo Kramer, Videm pri Ptuju), Franc Mlakar (Franc Mlakar, s. p., Podlehnik) in Jožef Šmigoc (Vinarska zadruga Haloze, z. o. o., so. p., Videm pri Ptuju) iz ekonomskega sektorja in Brane Kolednik (Športna zveza Občine Videm, Videm pri Ptuju), Gorazd Šeruga (posameznik, Podlehnik) in Stanislav Brodnjak (posameznik, Cirkulane) iz zasebnega sektorja. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Ana Petrovič (Občina Cirkulane) – članica, Aleksandra Žuran (Občina Gorišnica) – nadomestna članica iz javnega sektorja; Mateja Težak (Haložanka, d. o. o., Zavrč) – članica, Tanja Leskovar (Eventa Tanja Leskovar, s. p., Majšperk) – nadomestna članica iz ekonomskega sektorja in Anton Bra- Max Korenjak Sawatzky, 6. a 22 Novi člani organov LAS Haloze Vse pomembne informacije za tekoče delovanje LAS Haloze in za pripravo na prihodnje programsko obdobje so objavljene na spletni strani LAS Haloze https://www.haloze.org/. Člani LAS Haloze in drugi, ki so se prijavili na naše novice, jih prejemajo tudi po e-pošti. Pomembnejša vabila in informacije pa so objavljeni tudi na spletnih straneh vseh v LAS Haloze vključenih občin. Če se želite včlaniti v LAS Haloze, najdete pristopno izjavo na https://www. haloze.org/, lahko pošljete e-pošto na las.haloze@halo.si ali pokličete na 02 795 32 00. tušek (Turistično društvo Cirkulane) – član, Lidija Domjan (Turistično društvo Zavrč) – nadomestna članica iz zasebnega sektorja. V letu 2022 so pred vsemi člani Lokalne akcijske skupine Haloze, ki deluje na območju občin Zavrč, Gorišnica, Cirkulane, Videm, Podlehnik, Žetale in Majšperk, veliki izzivi. Treba je uspešno zaključiti programsko obdobje 2014–2020, ki je bilo za kmetijski del podaljšano za dve leti, za regionalni del pa gre vse v zastavljenih rokih. Predvsem pa bo treba oblikovati novo Lokalno razvojno strategijo območja LAS Haloze (strategija) do leta 2027. Strategija je pomemben dokument za območje, saj je osnova za prijavo projektov in črpanje sredstev v prihodnjem obdobju. Pri pripravi strategije morajo sodelovati člani iz vseh sektorjev enakopravno: javni (občine, javni zavodi ipd.), ekonomski (podjetniki, podjetja, večje kmetije ipd.) in zasebni (društva, zasebni zavodi, manjše kmetije, posamezniki ipd.). Za pripravo strategije bodo organizirane delavnice po celotnem območju LAS Haloze, vabimo vas, da se odzovete in pridete na delavnice ter na ta način prispevate k skupnemu razvoju območja. Besedilo in foto: Sonja Golc, PRJ HALO, vodilni partner LAS Haloze Glasilo Občine Cirkulane – december 2021 DRUŠTVENA DEJAVNOST Od vrtnic do omare: pomladanske in poletne dejavnosti Društva za oživitev gradu Borl V Društvu za oživitev gradu Borl smo letošnje leto izkoristili za izvedbo številnih dejavnosti, ki jih v preteklih letih zaradi zdravstvenih omejitev ni bilo mogoče izvajati. Tako smo 14. maja 2022 organizirali 16. tradicionalno čistilno akcijo na gradu Borl, v okviru katere smo pokosili in pograbili travo, pobrali odpadle veje in smeti, porezali nekaj plezalk z dreves in borlskih zidov. Ob tej priložnosti smo izvedeli tudi veliko novega o netopirjih, tihih skritih prebivalcih gradu Borl. Predstavila nam jih je Jasmina Kotnik, naravovarstvena svetovalka z Zavoda za varstvo narave, OE Maribor. V maju letos smo v okviru društva ustanovili novo sekcijo, ki smo jo poimenovali Borlski zvarki. Namen sekcije je spoznavanje in nabiranje zdravilnih rastlin v naravi, izmenjava izkušenj o uporabi zdravilnih zelišč, terminih nabiranja in shranjevanja, organizirano obiskovanje vrtov, parkov in drugih zanimivih krajev oz. dejavnosti, organiziranje delavnic in predavanj s področja zeliščarstva, ekološkega vrtnarjenja in samooskrbe, poleg vsega naštetega seveda tudi prijetno druženje. Svoj prvi »terenski ogled« smo opravili četrtek, 16. junija 2022, ko smo obiskali dvorec Ristovec v Brstju pri Ptuju, kjer nam je njegov lastnik, botanik mag. Ignac Janžekovič, predstavil zeliščni vrt, ki ga ureja ob dvorcu. Jeseni načrtujemo tudi obisk Naravnega parka Haloze – Čerinovo, pri načrtovanju pa bomo seveda sledili predlogom in željam članov. Zelo smo se razveselili tudi, ko smo na naslov društva prejeli fotografijo vrtnice, ki je bila vzgojena iz potaknjenca vrtnice iz borlskega parka in danes raste na vrtu na avstrijskem Štajerskem. Naša želja je, da bi nekoč vrtnice spet zasadili nazaj na Borl v okviru naše zeliščarske sekcije. V PODZEMNIH ROVIH NA TEZNEM V MARIBORU V nedeljo, 26. junija 2022, smo skupaj Glasilo Občine Cirkulane – december 2021 Udeleženci 16. čistilne akcije na gradu Borl, 14. maj 2022. Foto: Mateja Golc s Turističnim društvom Cirkulane izvedli letno strokovno ekskurzijo. Podali smo se v podzemne rove na Teznem v Mariboru, kamor je bila preseljena proizvodnja propelerjev za letala med drugo svetovno vojno. Obiskali smo tudi Dvorec Rakičan, kjer deluje Raziskovalno izobraževalno središče Rakičan, javni zavod, ki dvorec s posestvom tudi upravlja, in si ogledali interpretacijske točke v doživljajskem parku Expano v Murski Soboti. Na kratko smo se ustavili tudi ob Simoničevi domačiji v Trnovski vasi in obiskali domačijo v Mali vasi, kjer naš član Jože Muhič gradi svojo zasebno etnološko zbirko. SPOZNAVANJE NEKATERIH BORLSKIH PREDMETOV OD BLIZU Poletni počitniški čas smo izkoristili še za kratek izobraževalni izlet v Maribor, in sicer smo 6. julija 2022 imeli izjemno priložnost, da spoznamo nekatere borlske predmete od blizu. Popotovanje v preteklost smo začeli z ogledom razstave Alojz Kasimir, fotograf s preloma stoletja v Fotografskem muzeju Maribor, po kateri nas je vodila avtorica razstave dr. Marjeta Ciglenečki. Nadaljevali smo na Zavodu za varstvo kulturne dediščine, OE Maribor, kjer smo od blizu pogledali srebrno ploščo iz borlske kapele, ki sta jo dala izdelati Jurij Friderik Sauer in njegova soproga Marija Barbara ob postavitvi temeljnega kamna za kapelo v 17. stoletju. Naslednja postaja je bil Pokrajinski muzej Maribor, kjer so nam v muzejskem depoju na ogled postavili tudi omaro z Borla, katere izdelavo so naročili grofje Sauer. Sodelovali smo tudi pri pripravi predstavitve monografije Grad Borl, arheološke raziskave v letu 2019, ki je potekala v cerkvi sv. Katarine v Cirkulanah. Publikacija je izšla v digitalni in tiskani obliki, tiskana oblika je bila financirana v okviru projekta NAŠA DRAVA iz sklada EKSRP. V času dogodka je bila na ogled tudi razstava, ki je nastala v okviru projekta Naša Drava, Svet ob Dravi, katere avtor je Srečko Štajnbaher z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor. Zadovoljstvo ob vsem opravljenem delu in novih spoznanjih o borlski preteklosti nam greni samo dejstvo, da Borl kljub delni obnovi in velikim prizadevanjem lokalne skupnosti za njegovo oživitev ostaja še vedno zaprt. Upamo, da bodo pristojni kmalu vendarle ukrenili vse potrebno, da bo Borl končno odprl svoja vrata in zaživel, kot si zasluži. Mira Petrovič, Sonja Golc 23 DRUŠTVENA DEJAVNOST Park dediščine v Cirkulanah je zaživel »Povabljen si, popotnik, v moje Haloze. Umiri se tu ti duša, zavriska ti srce. Res strmi ti so hribi, ki krasijo moj kraj, a ko oko jih vidi, srce hoče spet nazaj.« Tako je besede v pesem zložila Dra‑ gica Voglar, in te besede so me spomnile ravno na Park dediščine, na njegovo odprtje v petek, ko je sonce kukalo izza oblakov, tistega 13. maja. Besedilo iz pesmi sem želela nameniti popotnikom, ki so se tega dne ustavili v Cirkulanah, pa tudi vsem domačinom, ki so se odzvali na povabilo k dogodku. Lepo množico zbranih je naprej pozdravila in nagovorila županja Antonija Žumbar, ki je bdela nad izvedbo celotnega projekta. K besedi nagovora so pristopili tudi predstavniki društev, ki so bila močno vpeta v dogajanje ob ustvarjanju življenja v parku: Sonja Golc, Zvon‑ ko Bratušek, Mira Petrovič, Zvonko Arnečič, Vida Brodnjak in Milan Ko‑ lednik, ki so predstavili svoje delo in ustvarjanje društev v parku. Ker se še spominjamo veselih vriskov otrok, ki so z okoliških hribov nekoč korakali proti Cirkulanam, je prav, da se tudi najmlajši vključujejo v dogajanja. Prvi je bil Jan Lesjak iz Malega Okiča, ki nam je zaigral na frajtonarico in razveselil zbrane. Zbrane je pozdravil tudi direktor Zavoda za varstvo Utrinek z otvoritvene slovesnosti Parka dediščine v Cirkulanah. Prireditev je prijetno povezovala Petra Kolednik. kulturne dediščine, Območna enota Maribor, Srečko Štajnbaher. Slik, ki govorijo o življenju nekoč, se zagotovo dodobra spominjajo tudi Ljudski pevci iz Cirkulan, ki sem se jim v pesmi skupaj s folkloristi pridružila, kjer smo želeli prikazati vasovanje kot nekoč, ko je dekle slonelo pri oknu in čakalo vasovalce. Sonce se je sicer skrilo za oblake in poskrbelo za osvežitev, kar pa nas ni zmotilo, saj smo se prestavili v cerkvico svete Katarine, ki prav tako spada Zahvale najzaslužnejšim za izgradnjo parka dediščine 24 v Park dediščine. Za trud, vnemo in čas se je na neki točki zagotovo treba ozreti nazaj in zahvaliti. Zahvale so prejeli: Sonja Golc, Zvonko Bratušek, Mira Petrovič, Franjo Tolič, Herman Krajnc, Suzana Vešligaj, družina Arnečič, Slavko Golob ter Milena Pivec. Prav tako pa so zahvalo prejela društva: Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze, Društvo gospodinj, Čebelarsko društvo Cirkulane, Pokrajinski muzej Ptuj Ormož in Zavod za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Maribor. Ker je ob glasbi vse lažje, je na frajtonarico zaigrala učenka petega razreda Osnovne šole Cirkulane Zavrč Alina Majhen Gavez. Blagoslov Parka dediščine je opravil gospod Jože Pasičnjek, kasneje pa je zbrano družbo ob prerezu traku, ki so ga simbolno prerezali županja Žumbar, Mira Petrovič in Zvonko Bratušek, v Parku dediščine zabaval harmonikarski orkester Modras. Dobre volje ob kozarcu rujne kapljice, domači besedi in dobri družbi dež zagotovo ni zmotil, zato smo optimistični, da bodo podobna druženja lepo obiskana, saj se zagotovo vsi radi spominjamo lepih trenutkov, kajne? Petra Kolednik Foto: Sandi Kelc Glasilo Občine Cirkulane – december 2021 DRUŠTVENA DEJAVNOST Park dediščine kliče po obisku L etos nam je uspelo dokončati vse manjkajoče objekte v svojem parku. Člani DVS‑ja in TD‑ja smo s pomočjo tesarskega mojstra postavili brajdo, ki je po načinu se‑ stave prava posebnost, saj za povezavo nismo porabili nobenega žeblja in ne vijaka. Zasajena je že trta, ki bo naslednje leto že dajala prijetno senco gostom na lično izdelanih mizah in klopeh. Gospodinje so zasadile zeliščni vrt in ga pridno vzdržujejo in zalivajo. Čebelarji že nestrpno čakajo dovoljenje, da v lepo urejen stari čebelnjak naselijo tudi čebele. Delavci občine so ves čas skrbeli, da je trava zalita in okolica urejena. Dokončno moramo še opremiti priročno kuhinjo, da bomo lahko goste postregli in jim ponudili dobrote, ki jih pridelujejo naši občani. Tako bo park še bolj opravičil svoj namen. Po sklepu občinskega sveta je za vodenje in skrb za opremo v parku zadolženo turistično društvo. Z željo, da bi zmogli svojo dediščino pokazati obiskovalcem, smo organizirali interno izobraževanje za lokalne vodnike po Parku dediščine. Zahvala velja Sonji in Jerneju Golcu ter Miri Petrovič za pripravljeno gradivo ter izvedbo izobraževanja. Vsekakor velja zahvala tudi vsem slušateljicam in slušateljem, ki so uspešno opravili izobraževanje. Svoje znanje smo predstavili že različnim skupinam, ki so obiskali naš park. Odzivi so bili zelo pohvalni. Beležimo že več kot 300 obiskovalcev iz različnih krajev in struktur. Ponosni smo na obisk vokalne skupine New York Voices, dobitnikov dveh gremijev, ki so dober glas prenesli tudi Vodniki po Parku dediščine Cirkulane Foto: arhiv TD onstran velike luže. Vsekakor pa bolj računamo na domače goste, še posebej učence osnovnih šol, tudi domače. Sam prostor pa je prikladen tudi za izvedbo različnih dogodkov. Zavod RS za varstvo narave je organiziral predavanje, kjer smo jim ponudili kar nekaj domačih izdelkov. V avgustu smo izvedli delavnico na temo klopotca in pri brajdi postavili simbol naših goric. Skratka: park kliče po obisku. Povabite prijatelje in znance ter tudi sami obiščite naše znamenitosti. Zvonko Bratušek Koncert in zbornik članov KD Cirkulane »Pozdrav pomladi, zapojmo zdaj vsi, pesem domača naj zadoni.« Tako se je zaslišala uvodna pesem nedeljskega popoldneva, ki je zasijala v soncu na koncertu Pozdrav pomladi. Prvi nastopajoči na odru so bili Ljudski pevci iz Cirkulan, ki sem se jim pri uvodni pesmi pridružila tudi sama. Njihova pesem Sonce sije, dež rosi se je še kako prilegala v program na zofijino. Na dogodku se je lahko za vsakega nekaj našlo, saj smo združili predstavitev zbornika članov Kulturnega društva Cirkulane, razstavo del svojih umetnikov ter seveda pesem in ples. V zborniku so svoje misli in besede zapisali Mateja Muršec iz Paradiža, Lidija Tement iz Medribnika, Uroš Prelog iz Cirkulan ter Milan Fridauer, vsem nam najbolj poznan kot Fredi iz Gruškovca. Ker pa si naše oči zagotovo rade oddahnejo s pogledom na lepe umetnine, so za to poskrbeli člani KD Cirkulane: Sandi Kelc s čudovitimi fotografijami okoliške pokrajine, Pavla Milošič s čutnimi slikami na platno ter Aljana Primožič Fridauer z navihanimi karikaturami. Vsa dela pa so bila urejena pod budnim očesom Mire Petrovič. Glasilo Občine Cirkulane – december 2021 Utrinki s tistega lepega pomladnega popoldneva na zofijino v Cirkulanah … Foto: Janko Levanič Idejni vodja koncerta Danijel Polajžer je zadnje mesece posvetil ogromno svojega časa in truda za uspešno izve25 DRUŠTVENA DEJAVNOST deno prireditev, svoj glas, bugarijo in ustno harmoniko pa je podelil tudi med občinstvo. Z velikim veseljem sem k njegovemu povabilu k sodelovanju pristopila tudi sama, ker je nekaj čudovitega tkati niti koncerta ob pripravah, med koncertom ter po koncertu gledati iskreno zadovoljstvo v občinstvu. NA ODRU SO ZDRUŽILI MLADOST IN MODROST Ker smo že prejšnje leto spoznali, da je najlepše združiti na odru mladost in modrost, te ideje letos nismo opustili. Najmlajši nastopajoči je bil Gal Fridauer na frajtonarici, ki je svoje male prstke po gumbih pritiskal tako kot čebelice, ki letajo s cveta na cvet in o katerih je tudi zaigral. Tudi člani Mešanega pevskega zbora iz Cirkulan so se kljub svojim častitljivim letom odzvali povabilu in zapeli. Zapel pa je tudi Ivan Švajgl. Ker pa je dobro, da Haložani med seboj sodelujemo, so se povabilu na prireditev odzvali tudi gostje Prešmentani faloti KPD Stoperce, ki so skupaj z Ljudskimi godci KD Valentin Žumer Hajdoše ter domačinom Dančijem posneli tudi zgoščenko. Melodije z zgoščenke je bilo mogoče slišati tudi v Cirkulanah in so zazibale tako občinstvo kot tudi folkloriste. Člani Folklorne skupine KD Cirkulane smo na prireditvi predstavili svoj novi splet, imenovan Kukavica, ki izhaja iz ustnega izročila iz nam ljubih Haloz. Petnajstega maja je dan, ki je posvečen družini, in veseli nas dejstvo, da se v Cirkulanah še ohranja pesem, ki jo zapoje družina, in z nami jo delijo Sestre Kopinske. Prav je, da smo svojim družinam hvaležni, saj nas pri našem udejstvovanju v društvih najbolj podpirajo ter z nami čutijo. Iskrena hvala vsem, ki ste kakor koli pripomogli k izvedbi te prireditve, ploskali ter nas pri izvedbi podpirali. In veste kaj smo še odkrili z zadnjo skupno pesmijo? Ključ do sreče Haložana. »Lepi so haloški bregi, kot so nekdaj bili, vračamo se k njim, da bomo srečni mi!« Petra Kolednik Knjižne novosti v društveni knjižnici KD Cirkulane V društveni knjižnici KD Cirkulane sedem knjižničark skrbi za ureje‑ nost in dostopnost knjižnične zbirke, ki jo vsako leto obogatimo tudi z ne‑ kaj novimi naslovi knjig. V lanskem in letošnjem letu smo tako za zbirko pridobili knjižne uspešnice, ki so dela slovenskih avtorjev in so med bralci zelo iskana. Vrata društvene knjižnice so za vas odprta vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu, med 8. in 10. uro. Katalog knjižnice z vsem gradivom si lahko ogledate tudi na spletni strani KD Cirkulane. Članarine ni, izposoja pa je brezplačna. Vabljeni tudi k obisku knjižne hiške – izmenjavalnice knjig – v športnem parku ob osnovni šoli, ki je namenjena prosti izmenjavi knjig med ljudmi. Vaše knjižničarke 26 Nekaj novih naslovov, ki vabijo k branju: Irena Svetek: Rdeča kapica. Založba Beletrina, 2022. Irena Svetek: Beli volk. Založba Beletrina, 2022. Urška Klakočar Zupančič: Gretih greh. Založba Primus, 2021. Drago Jančar: In ljubezen tudi. Založba Beletrina, 2021. Feri Lainšček: Kurji pastir. Založba Beletrina, 2021. Bro‑ nja Žakelj: Belo se pere na devetdeset. Založba Beletrina, 2019. Jojo Moyes: Ob tebi. Mladinska knjiga, 2021. Jojo Moyes: Brez tebe. Mladinska knjiga, 2021. Jojo Moyes: Samo jaz. Mladinska knjiga, 2018. Zbirka Harry Potter (sedem knjig). Mladinska knjiga, 2021. Glasilo Občine Cirkulane – december 2021 DRUŠTVENA DEJAVNOST Kino večer na prostem L etos smo v sklopu dogodkov KD Cirkulane že tretjič, v sodelovanju s Kinom Rogaška, pripravili Kino ve‑ čer na prostem. Čeprav nam je prvo‑ tno vremenska slika kazala dež, se je nebo le razjasnilo in nam pomagalo, da sta bila oba kino večera uspešno zaključena. Po lanskem večeru za otroke smo se tudi letos odločili, da prvi večer polepšamo našim najmlajšim z animiranim družinskim filmom Bikec Ferdinand. Bil je petek, 2. septembra, drugi dan novega šolskega leta, in tako smo z našim dogodkom želeli otrokom še dodatno polepšati začetek šolskih dni. Čudovit večer je bil. Resnično nismo pričakovali tako množičnega obiska in srčna hvala vsem vam, ki ste svoje otroke pripeljali na šolsko dvorišče, da skupaj z nami preživijo ta čas. Takšen večer imamo drugo leto namen ponoviti in ga še izboljšati, saj nam ti mali, veseli in srečni obrazki dajo samo še dodatno moč. Drugi dan našega druženja smo pripravili za malo večje. V tem večeru ste si na platnu lahko ogledali življenjepis Toma Zdravkovića Toma. Naš namen tega večera je bil, da vam prikažemo tisto, česar ne morete videti ravno vedno in vsepovsod. Žal nam je le, da si Utrinki z letošnjega kina na prostem v Cirkulanah ga niste ogledali v večjem številu, se pa hkrati zahvaljujemo vam, ki ste ta večer vztrajali z nami. Ta biografija je sicer zelo poznana in dobro gledana, vendar žal ne v Cirkulanah. Verjamem, da je bilo v letošnjem letu veliko vsega, tako da je vsak izmed vas lahko izbral tisto, kar je polepšalo dan, osrečilo srce in napolnilo dušo. Seveda pa teh dveh večerov ne bi izpeljali brez sodelovanja z OŠ Cirkulane - Zavrč. Hvala ravnateljici Suzani Petek in sodelavcem na šoli, da so nam velikodušno odprli vrata šole in pomagali pri izvedbi dogodka. Dokler bomo sodelovali, drug drugemu prisluhnili, znali drug drugega spoštovati in upoštevati, lahko premagamo marsikatero stopnico in sežemo do vrha. Še enkrat hvala vsem vam, ki ste bili z nami kot obiskovalci, in hvala vsem tistim, ki ste na kakršen koli način s svojo prisotnostjo pomagali pri dogodku. Želim vam čudovito jesen, obarvano v pravljične barve. Naj bo žetev leta dobra in bogata. Besedilo in foto: Melita Meznarič predsednica KD Cirkulane Srečanje župnijskih sodelavcev V naši župniji se župnijski sodelavci ob koncu pastoral‑ nega leta že tradicionalno zberemo na družabnem srečanju pri sv. Ani v Velikem Vrhu. Letošnje srečanje, ki je potekalo drugo junijsko popoldne, je bilo nekaj po‑ sebnega. Ne samo da je bilo prvo po dveletnem premoru zaradi korone, temveč smo se tokrat na njem zbrali župnijski sodelavci Župnije Sv. Barbara in Župnije Zavrč. Od avgusta 2019 naša župnija namreč spada pod soupravo Župnije Zavrč, medse pa smo povabili tudi oba župana. Uvodoma smo se zbrali v cerkvi svete Ane, kjer se je gospod Jože Pasičnjek zahvalil vsem, ki s svojim delom tako ali drugače soustvarjamo utrip obeh župnij: ministranti, Glasilo Občine Cirkulane – december 2021 bralci, pevci, člani Karitas, člani ŽPS-a … Po skupni zahvali in priporočilu Bogu tudi za naprej smo druženje pozno v večer nadaljevali pod brajdami pred romarskim domom. V nasprotju s prejšnjimi leti si pogostitve nismo pripravili sami, ampak smo zanjo naprosili gostinsko podjetje Gastro. Ob dobri kapljici in dobrotah z žara nam je čas hitro mineval in je beseda gladko tekla. Seveda ni manjkalo pesmi in smeha, naši najmlajši pa so se brezskrbno podili za žogo. Nič hudega, da jim je včasih pobegnila v grabo, so pač šli ponjo. Srečanje je bilo lepa priložnost za snovanje novih svežih idej za novo pastoralno leto, predvsem pa za utrjevanje vezi med obema župnijama. Mateja Muršec 27 DRUŠTVENA DEJAVNOST Folklora povezuje J esenski veter je že dodobra zazi‑ bal veje dreves, ki se počasi bar‑ vajo v pisano paleto oranžnih tonov. Tudi nas cirkulanske folkloriste je za‑ zibalo, a ne veter, to je bila melodija harmonike in tamburic. Dolgo nas je sicer pozibavala želja po druženju, po normalnih vajah in nastopih, ki so nam bili še ne dolgo tega onemogočeni. Želja se je uresničila, ponovno sta se v marcu v naših vadbenih prostorih zaslišala glasba in topot čevljev. Za uspešen zagon novega plesnega leta smo si folkloristi organizirali ples, ki je bil nekoliko drugačen od nam poznanega, ples v maskah. Po dolgem času nam je nekaj takega zares prijalo. Kot so nam prijale tudi vaje, saj smo vedeli, da ne bo dolgo in bo pred nami prvi nastop tega leta. Prvič v tem letu smo si nadeli noše na odprtju Parka dediščine in le dva dni za tem še enkrat na prireditvi Pozdrav pomladi v domačih Cirkulanah. Novi splet Kukavica smo zaplesali tudi na praznovanju občinskega praznika v mesecu juniju. Splet naše mentorice Maje Glaser Bedenik je nastal po ustnem izročilu danes 95-letnega gospoda, ki je povzel dušo v melodijah njegove mladosti in slikovito opisal odlomke obdobja po prvi svetovni vojni v gozdnatih in vinorodnih Ha- lozah. Naša mentorica je namenila izbrane besede iz svoje knjige na Večeru sladke tamburice, ko je njen zven pobožal Cirkulančane kar na terasi. Haloze seveda obožujemo, pa vendar smo se odločili, da za kak dan ali dva nekam odpotujemo, privoščili smo si skok čez mejo, v Banjaluko, kjer nismo samo uživali, vendar tudi pridno vadili. Vadili predvsem zato, ker je pred nami nov nastop, na katerega smo se odpravili skupaj s Tamburaši iz Cirkulan, čez mejo v Koprivnico, v hrvaško Podravino, kjer nas je spremljala tudi naša predsednica KD Melita Meznarič. Ker smo počitnic imeli dovolj v času korone, smo med temi pridno vadili, saj smo v mesecu septembru ponovno švignili čez mejo in glas o haloški pesmi s tamburaši in harmoniko ponesli v hrvaški Beretinec na mednarodni festival ter tako ponosno zastopali slovenske barve. Radi bi se zahvalili vsem, ki so kakor koli pripomogli pri naših udejstvovanjih, vsem, ki nas podpirate doma ali kjer koli. Folklora povezuje generacije, ljudi z enega in drugega konca. Ples je vrsta izražanja, umetnosti in zabave. Folklorni ples pa izhaja iz plesnih praks preteklosti in dandanes v ljudeh budi nostalgijo. Veseli smo, ko se ob plesu zasliši vrisk, vrisk veselja, ki se je nekoč slišal s hriba na hrib. Zato obujajmo pesem, ples in veselje, saj je vse to folklora našega haloškega človeka, ki ne sme utoniti v pozabo. Petra Kolednik, predsednica FS Cirkulane Foto: arhiv društva 28 Glasilo Občine Cirkulane – december 2021 DRUŠTVENA DEJAVNOST Instrumentalna vokalna skupina Halonga v Draču v Albaniji M ed 16. in 19. junijem letos se je v obalnem mestu Drač v Albaniji odvijal festival »Slovenija v Draču 2022«. Na povabilo Društva KVRS-SI in Svetovne festi‑ valske asociacije WOFA so se festivala udeležile številne vokalne, folklorne in instrumentalne skupine iz celotne Slovenije (več kot 650 udeležencev iz 27 kulturno ume‑ tniških društev). Med njimi je bila tudi naša instrumen‑ talna vokalna skupina Halonga Cirkulane. Popoldan na dan pred začetkom festivala smo se spremljevalci skupine Kluba Halonga Cirkulane in seveda tudi glasbeniki z avtobusom odpravili na dolgo pot proti Albaniji. Pred naporno nočno vožnjo smo se dobro okrepčali s sendviči in pijačo, zjutraj nekje v Črni gori pa so nas na avtobusu prebudili čudoviti zvoki orglic in kitare. Okrog 11. ure smo prispeli v Drač v hotel, kjer smo se namestili, preizkusili temperaturo morja in si privoščili kakšno pijačo, nato pa je potekal otvoritveni večer festivala. Na tem večeru so predstavnike skupin sprejeli namestnica veleposlanice RS v Albaniji, predsednik in direktor festivala ter jim podelili festivalske table in z njimi izmenjali simbolična darila. Zatem pa je naša skupina odprla glasbeno udejstvovanje v Albaniji s pesmijo »Slovenija, od kod lepote tvoje« (avtor Nastop POTEPUHOV na odprtju festivala Povorka po draški promenadi S. Avsenik). V petek dopoldan smo nekateri uživali na plaži, glasbeniki pa so se pridno pripravljali na večerni nastop. Zvečer, po kratki povorki čez draške ulice, so se na glavnem mestnem trgu pred draškim kulturnim centrom glasbeno predstavili Halonga potepuhi z mezzosopranistko Karmen Ivančič, Mi trije (Daniel Polajžer) ter Ljudski godci iz Vidma pri Ptuju pod skupnim imenom Halonga. Na nastopu Ob prireditvenem prostoru Glasilo Občine Cirkulane – december 2021 29 LAS HALOZE so se odlično odrezali in predstavili našo domačo glasbo širši množici. Soboto smo izkoristili za obisk albanske prestolnice Tirane. S prav posebnim vodenjem smo si večino mesta, njegove mogočne stavbe ter glavne znamenitosti (mošejo Et'hem Bey, kip Skenderbega, urni stolp, narodni muzej) ogledali kar iz udobnega avtobusa. Nato pa smo se še na kratko sprehodili po ulicah mesta in doživeli njegov čar in vzdušje. Nedelja pa je bila namenjena počitku, oddihu na plaži in kopanju. Nekateri pa smo se zvečer še odpravili v središče Drača, se malo sprehodili po mestu in si ogledali koncert vokalnih skupin v cerkvici. Naslednji dan zjutraj smo se odpravili proti domu. Najprej smo se peljali po obmorski poti s prečudovitimi razgledi, po sončnem zahodu nas je čakal še krajši del poti po hrvaški avtocesti, ki smo jo večinoma prespali. V zgodnjih torkovih urah pa smo naposled le prispeli domov, zadovoljni in veseli, da smo spoznali albansko kulturo in da smo dobro predstavili našo, slovensko kulturo Albaniji. Med 17‑urno vožnjo z avtobusom smo udeleženci Halonge, nastopajoči in sopotniki spremljevalci tudi izvedli dve študijski delavnici – študijski krožek in anketi na temo »Glasba in re- kreacija kot terapevtski pripomoček za izboljšanje kakovosti življenja« in »Praktična uporaba informacijskega orodja izvajanja video konference«. Del načrtovanega programa študijskega krožka smo tudi praktično preizkusili in ga bomo po vrnitvi iz Drača nadaljevali. Kot za vse dosedanje nastope in predstavitve instrumentalne vokalne skupine Halonga v tujini (Ohrid, Vinkovci, Praga) smo se tudi tokrat financirali pretežno iz lastnih virov in s pomočjo donatorjev, ti pa so: Občina Cirkulane, Občina Videm , LANCom, d. o. o., Frangeš Transport Cirkovce, ARRIVA, Mesarija Kokol Dolane, Fric Stanko, s. p., in drugi, ki se jim vsi skupaj iskreno zahvaljujemo. Naša fotografa sta naredila več kot tisoč prekrasnih foto posnetkov, ki jih bomo primerno uredili in predstavili jeseni 2022 ob desetletnici delovanja Kluba HALONGA Cirkulane. Katarina Golc Foto: Stanko Eršte, Vilko Pešec Gospodinje zasadile zeliščni vrt v Parku dediščine Č lanice in član društva gospodinj smo bili v letu 2022 zelo dejav‑ ni. Načrt dela, ki smo ga napisali za to leto, smo skoraj v celoti izpolnili. Časi so bili zaradi omejitev zelo težki, a smo kljub temu z zaščito vse delo opravili. Kot predsednica društva sem se udeležila vseh sestankov, ki jih je sklicala županja občine. Sodelovale smo pri vseh projektih, h katerim nas je povabila občina. V marcu smo začele delo na vrtu, v aprilu smo imele delavnice na temo velike noči, v tem mesecu smo sadile tudi krompir in čebulo, v maju smo pekle za odprtje Parka dediščine, kjer smo v maju zasadile tudi zelišča. Še isti mesec smo organizirale tudi piknik za 30 Glasilo Občine Cirkulane – december 2021 LAS HALOZE vse člane društva. Mesec junij je za nas zelo pomemben, saj pečemo razna peciva za občinski praznik ter pri- pravimo razstavo potice in oprešaka, v juniju smo pekle tudi ob 80‑letnici Gasilskega društva Cirkulane. V juliju Cirkulanske gospodinje so ob občinskem prazniku znova pripravile bogato razstavo potic in oprešakov. Foto: Sandi Kelc smo organizirale strokovno ekskurzijo, avgusta pa smo pekle za postavitev klopotca v Parku dediščine. Do konca leta nas čakata še dva projekta: dan krompirja, ki ga organiziramo za otroke iz vrtca in učence osnovne šole, ter pozno jeseni še ličkanje koruze, ki ga bomo izvedli skupaj s turističnim društvom. Na srečanje bomo povabile tudi članice Društva gospodinj Zavrč in zanje bomo pripravile majhno pogostitev ter jim pokazale svoj zeliščni vrt v Parku dediščine. Proti koncu avgusta smo izkopale krompir, lahko sporočimo, da je letina obilna, pobrale smo tudi čebulo. Vse leto smo delale na njivi in vrtu ter vložile v to veliko delovnih ur, ki pa jih je težko ovrednotiti. Vida Brodnjak, predsednica Društva gospodinj Cirkulane Vinar Tilen Sedlak z lento vinskega kralja V Cerovcu Stanka Vraza pri Vrazovi kapelici je potekala tradicional‑ na prireditev Pozdrav trgatvi, ki jo je organiziralo TKD Ivanjkovci. Na pri‑ reditvi so okronali novega vinske‑ ga kralja Jeruzalemsko-Ormoških goric, ki je tokrat nadomestil vinsko kraljico. Novi vinski kralj je mladi vinar Tilen Sedlak, ki skupaj s starši obdeluje vinograde v Hermancih v Občini Ormož ter v Halozah v Občini Cirkulane. Tilen je po poklicu medicinski tehnik in zanimivo, ljubezen je našel v vinogradništvu. Njegova pot je vsakodnevno povezana s Halozami in Prlekijo. S koreninami v Obrežu v Občini Središče ob Dravi, ki so mu dale trde temelje in mu dovolile poleteti, je našel miren kotiček na haloškem bregu v Velikem Vrhu v Občini Cirkulane. Tukaj med haloškimi griči in med domačimi ljudmi je videl in našel svoje življenjsko poslanstvo – trto. Zelena lepotica ga je zapeljala in njen sad, grozdje, je postal zanj esencialnega pomena. Nikoli ni dvomil o svoji odločitvi in izkazala se je za pravo. Povezovalno. Katarzično. Začel je obdelovati vinograd in Glasilo Občine Cirkulane – december 2021 nastala je zgodba S vina, ki je izključno povezovalne narave. Dokaj mlado ime na vinarski sceni je kmalu začelo opozarjati nase in prejemati številne nagrade na strokovnih ocenjevanjih vin. Tilen se rad opiše kot preprost Tilen Sedlak je peti kralj JeruzalemskoOrmoških goric. Čestitamo! Foto: Matej Pušnik »čehek«, povezovalec med Halozami in Prlekijo. Njegov moto je povezati nepovezano, biti izreden promotor vinogradniške in vinarske tradicije, ozaveščati javnost o kulturi pitja vina in o bogati paleti zares odličnih vin na Slovenskem. V Halozah, ki sodijo med 5 % najboljših rastišč vinske trte na svetu in imajo odlične pogoje za pridelavo in ustvarjanje odličnih vin ter postajajo vse pomembnejše na vinskem zemljevidu sveta, se lahko pohvalimo z izbranimi in odlično nagrajenimi vini. Pomembno je, da znamo prepoznati iskrene potenciale in zgodbe, ki so povezovalne narave ter zrejo z melanholijo preteklosti v prihodnost. Tako se bomo zares uvrstili med zelo butična in edinstvena območja na različnih zemljevidih sveta, kjer štejejo predvsem zgodbe. Ena izmed njih in polna potenciala je tudi zgodba Tilna Sedlaka, petega vinskega kralja Jeruzalemsko-Ormoških goric, ki se je našel v Halozah. In če je v vinu resnica, naj ta ostaja v naši sredi, vedno iskrena in povezovalna. MGB 31 DRUŠTVENA DEJAVNOST Za čebele ugodno leto J esen je tu in čebelarji zaključujemo tekoče delo pri če‑ belah. Leto se z milo zimo ni začelo najboljše, nato je sledila spomladanska suša, a čebele so zimo kar dobro preživele. Za čebelarstvo se je nadaljevalo uspešno in bera cvetličnega medu je bila dobra. Akacijeva paša je bila odlična, kostanjeva in lipova pa zadovoljivi, odvisno od terena. Lahko smo zadovoljni, da smo po štirih pora‑ znih končno dobili eno dobro letino. V društvu je komunikacija zelo okrnjena. Covid-19 je pustil posledice zaradi prepovedi druženja, saj je slednje skoraj zamrlo. Žal pa je nekatere prireditve, kot je Dan odprtih vrat, preprečilo slabo vreme. Letos nam je uspelo organizirati ekskurzijo na Celjski sejem, sicer v okrnjeni zasedbi, s stojnico smo sodelovali pri odprtju Parka dediščine, s praporom smo bili na prazniku ob svetovnem dnevu čebel in na dnevu čebel na Radgonskem sejmu, okrog parka smo z učenci naše šole posadili 60 divjih češenj, sodelovali smo na občinskem prazniku in veseli smo, da na obeh enotah šole deluje čebelarski krožek. Osrednja dejavnost tega leta je bila dokončanje starega čebelnjaka v Parku dediščine. Kot je znano, smo čebelnjak, verjetno iz 19. stoletja, od družine Arbajter iz vasi Meje prepeljali v park v zelo slabem stanju. Vedeli smo, kaj nas čaka, in ni bilo lahko. Silvo, Milan in Tatjana ob svetovnem dnevu čebel pri Zvezi čebelarskih društev Ptuj Čebelnjak z vrtom in hišo v Parku dediščine Foto: arhiv Milan Kolednik V CIRKULANAH OBNOVLJEN ČEBELNJAK IZ ŠIBJA IN BLATA Stari čebelnjak, verjetno iz 19. stoletja, ki so ga podarili Arbajterjevi iz Mej. Člani ČB Cirkulane, ki so opravili največ dela na starem čebelnjaku. 32 Verjetno v Sloveniji ni čebelnjaka s pletenimi stenami iz šibja, zmazanega z blatom, kot se je delalo nekoč. Šest članov društva je na čebelnjaku opravilo 168 ur prostovoljnega dela, društvo je tudi prispevalo določena finančna sredstva za drobni material. Žaga Gorsko je prispevala les za konstrukcijo poda, pod in strop, za kar se jim najlepše zahvaljujemo. Čebelnjak je obnovljen, da je tak, kot je bil pred več kot sto leti, in na koncu nam ni bilo žal truda, ki smo ga vložili v obnovo. Naš motiv za obnovo čebelnjaka je bil povezan s krožkom v šoli, ki je zelo blizu, ampak čebelnjak brez čebel ne more biti uporaben za krožek. V društvu bomo kmalu organizirali ekskurzijo na Gorenjsko, v Radovljico, kjer je čebelarski muzej, kar imamo v načrtu že tri leta, pa še Avsenikov muzej si bomo ogledali in upamo na dobro udeležbo. Delali smo veliko, vendar v okrnjeni zasedbi, odpadle so nekatere najavljene prireditve, sledi priprava na volilno leto 2023, ki bo prineslo novo vodstvo za naslednja leta. Zdaj že krmimo in zdravimo čebele proti varozi in jih počasi pripravljamo za naslednje leto. In morda na koncu velja poudariti, da čebelarji letos nismo zabeležili prav nobenih težav v zvezi s škropljenjem, kar je za nas zelo pozitivno, zato hvala občanom in občankam, da so z nami in s čebelami. Milan Kolednik, predsednik Čebelarskega društva Cirkulane Glasilo Občine Cirkulane – december 2021 DRUŠTVENA DEJAVNOST Ukrepi za preprečevanje širjenja zlate trsne rumenice V zadnjih dveh letih je v vinogra‑ dih Ljutomersko-Ormoških goric ter v okolici Ptuja (Kicar) prišlo do ve‑ čjih izbruhov zlate trtne rumenice. V posameznih vinogradih je bilo oku‑ ženih do 90 % trt. Cvetenje in oploditev sta motena Venenje grozdov Foto: arhiv KGZ Maribor Okužene trte so bile najdene pri vseh sortah, pri čemer je bil največji odstotek okuženih trt pri sortah chardonnay, šipon, modra frankinja in renski rizling. Bolezen se je močneje pojavila tudi na samorodnicah, še posebej na šmarnici. Prav zato so bili v jeseni leta 2021 posekani celotni vinogradi. Bolezen je bila letos ponovno potrjena tudi v vinogradih v Halozah na več lokacijah, odstotek trt z bolezenskimi znaki se je gibal med 5 in 50 %. Zlata trsna rumenica je huda in neozdravljiva karantenska bolezen vinske trte. Bolezenska znamenja se lahko začnejo kazati že v začetku meseca julija, še izraziteje pa v avgustu in septembru. Listi okuženih trt bledijo ter se zvijajo navznoter. Na listih se lahko pojavi odmiranje listnih ploskev med posameznimi listnimi žilami. Pri rdečih sortah se predčasno rdeče obarvajo. Cvetenje in oploditev sta motena, lahko se posušijo že kabrnki. Po cvetenju se jagode na grozdih osipajo, kasneje prihaja do venenja in sušenja grozdov. Na okuženih poganjkih se pojavljajo bradavičaste nabrekline, poganjki slabo ali sploh ne olesenijo. Bolezen se znotraj vinograda in v soGlasilo Občine Cirkulane – december 2021 sednje vinograde hitro širi s pomočjo prenašalca ameriškega škržatka, še posebej če se ne izvajajo ukrepi za preprečevanja širjenja. Ameriški škržatek je tujerodna vrsta, ki ima en rod letno. Prezimi na trti v stadiju jajčeca, prve ličinke se običajno izležejo med cvetenjem vinske trte (sredi maja). Ličinke imajo pet stadijev. Prvi odrasli škržatki se pojavijo v začetku meseca julija. Najučinkovitejši ukrep preprečevanja širjenja zlate trsne rumenice je poleg čim prejšnjega odstranjevanja okuženih trsov tudi zatiranje prenašalca ameriškega škržatka z insekticidi, ki je obvezen ukrep na vseh vinorodnih območjih. KAKO IN KDAJ ZAČETI ZATIRANJE ZLATE TRSNE RUMENICE Zatiranje je treba opraviti po cvetenju vinske trte, pri tem je treba upoštevati napovedi rokov za zatiranje, ki jih pripravljajo za območje severovzhodne Slovenije strokovnjaki Javne službe zdravstvenega varstva rastlin z Oddelka za varstvo rastlin na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor. Napovedi so dostopne na spletni strani Agrometeorološkega portala RS http://agromet.mkgp.gov.si/pp/, na prejemanje obvestil po elektronski pošti pa se je mogoče naročiti. Obvezno bo izvesti najmanj eno tretiranje, natančno število tretiranj za posamezna območja bo pravočasno napovedala Javna služba zdravstvenega varstva rastlin. V letu 2022 je bilo v Ljutomersko-Ormoških goricah treba opraviti dvoje škropljenj. Ulov ameriškega škržatka na rumene plošče je bil bistveno manjši kot v vinogradih, kjer je bilo opravljeno samo eno tretiranje. Tretiranje se opravi z enim od naslednjih pripravkov: Sivanto prime ali Mospilan 20 SG ali Movento SC 100. Drugi registrirani pripravki niso dovolj učinkoviti, zato za tretiranje niso primerni. V ekoloških vinogradih je treba izvesti vsaj tri škropljenja. Mogoče je uporabiti pripravke na osnovi narav- Rumene lepljive plošče Ameriški škržatek – odrasli osebek nega piretrina, kot sta Flora verde in Biotip floral. Vinogradnikom priporočamo, da v začetku meseca julija v vinogradih obesijo rumene lepljive plošče. Obesimo jih na višino predzadnje žice, v oziroma ob bujnejše trte, saj se na njih najraje zadržujejo odrasli škržatki. Izobesimo vsaj tri do pet plošč na hektar. Plošče je treba tedensko pregledovati vsaj do začetka avgusta, čeprav škržatki letajo vse do sredine septembra. Plošče je treba menjavati vsaka dva tedna oziroma po potrebi. Če se ulovijo več kot štirje škržatki na rumeno lepljivo ploščo na teden, je treba škropljenje ponoviti. Uporabijo se lahko zgoraj omenjeni pripravki, pri čemer je treba upoštevati število dovoljenih tretiranj na leto: Sivanto prime (enkrat) ali Mospilan 20 SG (enkrat) ali Movento SC 100 (dvakrat) ali Flora verde in Biotip floral (oba trikrat). Več informacij o zlati trsni rumenici je na spletni strani Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin https://www.gov.si/teme/zlata-trsna-rumenica/. Mag. Jože Miklavc, KGZS Zavod Maribor 33 DRUŠTVENA DEJAVNOST Izmenjava v Švici S te že slišali za Zvezo slovenske podeželske mladine, Društvo podeželske mladine Spodnje Podravje ali za IFYE? Ste vedeli, da v okviru zgornjih organizacij lahko dejavno sodelujete na najrazličnejših področjih tudi vi? Letos poleti sem se kot članica prvih dveh organizacij od‑ pravila na IFYE (Mednarodne izmenjave mladih kmetov) v Švico. V mesecu in pol sem spoznala kmetijske razmere, delo, družbeni položaj ljudi na podeželju, kulturne in naravne znamenitosti, nove prijatelje ter življenje nasploh v treh različnih koncih Švice, v kantonih Wallis, Schaffhausen in Sankt Gallen. Švica je zelo raznolika država, zato je tudi življenje v teh treh kantonih bilo različno ter zato tudi bolj zanimivo in poučno. Najprej sem se odpravila na jug, v kraj Raron blizu Vispa. Kmetija se prvovrstno ukvarja z rejo goveda za meso in za mleko. Imajo dva velika hleva, tako da je govedo ločeno. Z molžo krav nismo imeli veliko dela, saj imajo doma robota. Je pa bilo nekoliko več dela s krmljenjem živali in čiščenjem, čeprav tudi to ni bilo preveč naporno, saj delajo skoraj vse s stroji. Nekaj dni smo bili tudi na njivah, na mojo željo pa sem se lahko nekajkrat odpravila tudi v sosedov vinograd, kjer smo opravljali pletev. Imela sem tudi možnost ogleda najlepših vinogradov v Salgeschu in nekaj tamkajšnjih vinskih kleti. Glede na videno je vinogradništvo v Švici dokaj podobno našemu v Halozah. Vinogradi so na velikih strminah. Razlika je v tem, da so tam gore visoke več tisoč metrov, tako vinogradi seveda niso na vrhovih, ampak samo ob vznožjih gora. Način dela v vinogradih pa je zelo različen in odvisen od vsakega posameznika. Videla sem veliko različnih načinov vzgoje, vsak ima svoj sistem, iščejo izboljšave, novosti. Vinograde vsi škropijo s helikopterji, zaradi neprimernih tal je ves čas suša, tako so na vseh kmetijskih površinah, tudi travnikih in pašnikih, nameščene cevi, ki namakajo tla. Druga kmetija je povsem na severu, v Siblingenu, kanton Schaffhausen. Na kmetiji se ukvarjajo z vinogradništvom in govedorejo, ponujajo strojne usluge za druge kmetije. Imajo Vinogradi v Salgeschu, v kantonu Wallis/Valais v Švici Foto: osebni arhiv 34 Mateja v sirarni v kraju Sücka, Triesenberg, Lihtenštajn Foto: osebni arhiv tudi nekaj drugih živali, tako da je jutranje in večerno delo v hlevu trajalo več kot eno uro. Tukaj sem bila zelo veliko v vinogradih in na traktorjih na njivah. Spravljali smo slamo in urejali njive. Tukaj mi je bilo zelo všeč, saj sem med drugim spoznala veliko novih prijateljev. Zadnja kmetija je ob avstrijski meji, v Oberrietu, kanton Sankt Gallen. Na kmetiji je več sto glav prašičev vseh velikost, imajo tudi krave molznice, ki smo jih vsako jutro in večer molzli. Na kmetiji je tudi neke vrste vrtnarija, imajo vinograd, njive in turistično dejavnost. Dela torej ni nikoli zmanjkalo. Naučila sem se tudi, kako se izdelujejo različni siri in drugi mlečni izdelki, ta del mi je bil še posebej všeč. Dosti smo bili v gorah, kjer se čez leto pase govedo. V vinogradih nismo bili veliko, saj so bila dela že zaključena, smo pa počeli marsikaj drugega. Zanimivo je mogoče to, da čeprav ima kmetija izjemno majhen vinograd, velik je 32 arov, se jim vseeno finančno splača uporabljati dron za škropljenje. Na izmenjavi mi je bilo zelo všeč, saj sem lahko Švico spoznala na povsem drug način kot turist. Turistov domačini ne marajo preveč, so zelo zaprt narod. Ampak če prideš k njim delat, te sprejmejo za svojega. Standard življenja je veliko višji kot pri nas, tudi na podeželju. Res je, da je vse izjemno drago, ampak tudi plače niso slabe. Najbolje živijo ljudje ob mejah (v nasprotju z nami), saj nakupujejo v Nemčiji, Avstriji, kjer je vse dosti cenejše, plačo pa imajo vseeno enako kot drugi. O izmenjavi bi se dalo povedati še veliko več, dejstvo pa je, da neko državo in življenje tam spoznaš najbolje tako, da greš iz cone udobja, se odločiš, si vzameš čas in pač greš. Največji dvom pri meni je bil znanje nemščine. Vendar potem, ko prideš tja, ugotoviš, da enkrat bo pač treba spregovoriti. Od začetka je težko, ampak se hitro navadiš, saj se besede začnejo ponavljati. Vsepovsod sem vedno s ponosom povedala, od kod sem, tako sem jim pokazala največje znamenitosti Slovenije in Haloz, zdaj vejo vsi, kaj je klopotec, kdo so Tamburaši iz Cirkulan, kako lepo naravo imamo pri nas ter kako okusno hrano imamo. Pekli smo potice, štruklje, spoznavali slovensko kulturo in običaje. Oni pa so meni pokazali in razkazali Švico, kakršne kot turist ne moreš doživeti. Mateja Golc, članica Društva podeželske mladine Spodnje Podravje Glasilo Občine Cirkulane – december 2021 ŠOLA NI ŠALA Spoštovani občani in občanke! P oletje se je, kot bi mignil, pre‑ vesilo v jesen, naša šolska hiška pa je ponovno dobila svoje dnevne obiskovalce. Tiste nove, pa tudi tiste, ki so že nestrpno čakali, da se vrnejo v šolske klopi. Šolsko leto smo tako začeli zagnani in odločeni, da nam skupaj s sodelavci uspe uresničiti vse zadane načrte in cilje. Veliko imamo še za pokazati, veliko imamo še za dodati. Tudi v letošnjem šolskem letu na prvo mesto postavljam trdno in čudo- vito sodelovanje z lokalno skupnostjo: z vami, dragi občani, z društvi in občinskimi organi. Zelo smo hvaležni, da nam vedno prisluhnete, podate roko in pridete naproti. Nadejam se dobrega povezovanja tudi v prihodnje in se vam že vnaprej zahvaljujem, saj so ravno naši najmlajši občani pomemben del lokalne skupnosti. In tudi če nekega dne odletijo v svet, verjamem, da se bodo zmeraj radi vračali v domače Cirkulane. V naši šolski »hiški« je pestro že v začetku šolskega leta. V septembru smo po enoletnem trudu uradno prejeli status UNESCO šole. Tako smo postali eden izmed približno 12.000 vzgojno-izobraževalnih zavodov na našem čudovitem planetu, ki bo pod okriljem Organizacije združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo poleg učnih vsebin še izraziteje izpostavljal pomembne življenjske vrednote, kot so: strpnost, spoštovanje kulturne in naravne dediščine, pomen miru, raznolikost in trajnostni razvoj. Prav tako bomo v največji možni meri izvajali igro in pouk na prostem, za kar si že dolgo prizadevamo, in upam, da nam bo kmalu uspelo realizirati načrte. Tukaj imamo resnično srečo in naravno danost, saj nam čudovita haloška pokrajina in narava ponujata paleto možnosti za igro in učenje na prostem. Verjamem, da nas boste pri tem podpirali tudi vi, dragi starši naših vrtčevskih in šolskih otrok, ki znate vselej tvoriti čudovit trikotnik povezovanja, ki je za kakovosten razvoj otroka še kako pomemben. Vse leto nas čaka veliko dejavnosti, naše želje po uresničitvi in realizaciji vseh pa so zelo velike. Verjamem, da se bomo vsi skupaj močno trudili, da nam bo uspelo. Zelo veseli smo tudi novih vrtčevskih otrok, svojih malih »belinčkov«. Hvala staršem, da nam zaupate tako pomemben delček v otrokovem življenju. Vsak od njih je namreč naš zaklad, ki nekega dne stopi v svet igre in učenja ter se veseli svojih malih zmag, ki so pravzaprav zelo velike. Prav vsake pa smo izjemno veseli tudi mi. Dragi občani in občanke! Tudi v imenu vseh svojih sodelavcev vam želim čudovite in sončne dni, obdane v mavrično paleto toplih barv. Naj bo jesen med haloškimi griči vesela in barvita, šolsko leto pa posuto z uspehom in osvojenimi vrhovi najvišjih gora učenosti. S spoštovanjem. Suzana Petek, ravnateljica Sprejem cirkulanskih mini maturantov pri županji »Mi smo mini maturanti, v šolo bomo kmalu šli ...« S to himno smo v družbi ravnateljice Suzane Petek 21. junija najavili svoj prihod na sedežu Občine Cirkulane, kjer nas je sprejela županja Antonija Žumbar. Nismo mogli skriti navdušenja, da smo se lahko odzvali njenemu vabilu in ji pokazali, kaj vse znamo. Razmigali smo svoje glasilke in prstke. Ob prijetnem klepetu smo se malo posladkali in okrepčali ter za spomin naredili skupinsko fotografijo. Podali smo se na sprehod po Cirkulanah in glasno piskali. Vrtec Cirkulane Desno: Mini maturanti v družbi županje Antonije Žumbar Foto: arhiv vrtca Glasilo Občine Cirkulane – december 2021 35 ŠOLA NI ŠALA Pozdrav iz vrtca Cirkulane V vrtcu se vedno kaj dogaja. Vedno je slišati otroški ži‑ vžav. Tudi poleti ni bilo nič drugače! Dnevna rutina je ostala dokaj nespremenjena, so pa vsebine dejavnosti bile bolj počitniške. Vzgojiteljice so poskrbele, da smo otroci imeli spodbudno učno okolje z veliko raznovrstnimi kotički, s pomočjo katerih smo razvijali svoje potenciale, krepili radovednost in vabili k raziskovanju. Veliko dejavnosti smo izvedli zunaj; izkoristili smo vsako senco, ki nam jo naše igrišče ponuja, ter si za osvežitev privoščili sladoled. Najbolj smo uživali v prosti igri, v kateri smo se družili veliki in majhni. In veste kaj? Brezskrbnega poletja je bilo hitro konec in mesec september nas je že razveselil s prvimi jesenskimi barvami in v nas spodbudil željo po raziskovanju. V svoje prostore smo sprejeli svoje najmlajše prijatelje. Nekateri so prišli prav pogumni, pri nekaterih pa je bilo videti nekaj solzic, ki pa so hitro izginile, saj jih je premamila radovednost po novih dogodivščinah. Marsikdo izmed nas je postal član nove vrtčevske skupine, saj smo lansko skupino že prerasli. Postali smo starejši ter večji in veliko stvari že opravimo sami. Vsakodnevno pletemo prijateljske vezi, usvajamo pravila v vrtcu, v skupini, veliko se igramo in ustvarjamo. V jutranjem krogu se urimo v preštevanju, štetju, prepoznavanju števk in slikovnih znakov. 36 Radi tudi posežemo po namiznih igrah, kjer se učimo upoštevanja pravil in ekipnega dela, saj nam je to velika popotnica za življenje. Kjer pa so barve, čopiči, valjčki … tam pa smo tudi mi, da ustvarimo kakšno umetnino, ki krasi naš vrtec. Jesenski čas bomo izkoristili za sprehod do bližnjega gozda, kjer si bomo nabrali naravni material za ustvarjanje in vas razveselili z novimi, pisanimi fotografijami. Do takrat pa lep, predvsem pa razigran pozdrav. Vrtec Cirkulane Glasilo Občine Cirkulane – december 2021 ŠOLA NI ŠALA Prvi šolski dan N a prvi šolski dan, 1. septembra 2022, je bilo v 1. a razredu OŠ Cirkulane - Zavrč zelo slovesno. Otro‑ ci so prišli v šolo polni pričakovanja in radovednosti. Učitelji smo jih sku‑ paj z gospo ravnateljico, gospodom policistom in gospo županjo priča‑ kali na šolskem dvorišču in se po uvodnem pozdravu z otroki in starši odpravili proti učilnici 1. a. Tam sta nas že čakala junaka Lili in Bine, ki nas bosta spremljala celo šolsko leto. V učilnici so vse prisotne nagovorili: ravnateljica Suzana Petek, županja Antonija Žumbar in policist Robert Ovčar. Učenci so prejeli rumene rutice in kresničke. Lili in Bine sta prvošolcem povedala, da se bo v 1. razredu dogajalo veliko zanimivega in da se bosta z njimi učila, plesala, se igrala, jim pomagala. Po okusni malici so učenci prejeli tudi darilca, da je bil njihov prvi šolski dan še lepši. Prvošolcem želiva, da bodo lepi in zanimivi tudi vsi prihodnji šolski dnevi, da z veliko mero vedoželjnosti pridobijo čim več znanja in uspehov ter da spoznajo veliko novih prijateljev. Marjana Duh, Rebeka Slana, učiteljici 1. a razreda Letošnji prvošolci 1. a so imeli čudovit prvi šolski dan v dobri družbi. Foto: arhiv šole »Petošolski« skok na morje Petošolci smo konec preteklega šolskega leta neizmerno uživali na morju v Strunjanu. Slana voda, morsko podnebje in sladoled so zakon! Urili smo se v plavanju, spoznavali učinke morske vode in krepili medsebojne vezi. Spreho- dili smo se do Sečoveljskih solin in se peljali z ladjico, pri tem pa opazovali življenje v morju in na obali ter se naučili veliko novega. Petošolci V šoli v naravi v Strunjanu je bilo nepozabno. Foto: arhiv šole Glasilo Občine Cirkulane – december 2021 37 Dvesto štirideset plus dve leti »vareške« šole V petek, 3. junija, smo izpeljali dan šole in tako obele‑ žili okroglo 240 + 2-letnico prve omembe šolstva v Cirkulanah. S čudovitimi točkami so se predstavili naši otroci iz vrtca Cirkulane in učenci naše šole, ki so pridno vadili svoje pevske, plesne in dramske točke. Sedli smo v »časovni stroj« in se odpeljali v preteklost, ob tem pa spoznali, kako se je šolstvo v Cirkulanah razvijalo čez čas. Viri nam pričajo, da so Belani vedno znova živeli v zavedanju, da je izobraževanje postavljanje mostov. Prvič se je omenjalo že leta 1780, 242 let pozneje pa smo lahko veseli, da se v naši hiški radovednosti in znanja razvijajo čudoviti mladi ljudje, ki bodo nekoč poleteli v svet. Po končani prireditvi so si obiskovalci prireditve lahko ogledali še zgodovinsko razstavo v avli šole, ki smo jo pripravili s pomočjo zgodovinskih virov. Preživeli smo čudovit večer in se ponovno spomnili, kako lepo je, ko nam s skupnimi močmi uspe ustvariti še en čudovit spomin v knjigi naše poti učenosti. Hvala vsem, ki ste ta čudoviti dan delili z nami! Se ponovno srečamo, ko bomo obeležili četrt stoletja učenosti med Belani. Najlepši utrinki ob letošnjem dnevu šole in praznovanju obletnice prve omembe šolstva v Cirkulanah Foto: arhiv šole OŠ Cirkulane - Zavrč 38 Glasilo Občine Cirkulane – december 2021 Županjin sprejem za devetošolce K o je na vrata že trkalo poletje, so bili devetošolci OŠ Cirkulane - Zavrč povabljeni k cirkulanski županji, gospe Antoniji Žumbar. Ob zaključku devetletnega šolanja na osnovni šoli je županja devetošolce sprejela s poslanico, ki naj spremlja učence v prihodnosti. Učenci so bili vseh devet let vpeti tudi v javno življenje lokalne skupnosti. Razveseljevali so starše in obiskovalce s svojimi nastopi, z ustvarjalnimi prispevki in dosežki, sodelovali so na projektih, taborih, nate- čajih. Devetošolcem je županja zaželela, da ponesejo ime kraja tudi širše in se vanj zmeraj in s ponosom radi vračajo. Učenci so v dar prejeli tudi knjigo z mislimi o prijateljstvu. Posebno pohvalo je prejelo tudi pet odličnjakov v šolskem letu 2021/2022: Andraž Petrovič, Ela Obran, Ajda Lea Pra‑ potnik, Teja Kolednik in Ana Zavec. Iskrene čestitke! Devetošolci ob koncu šolskega leta na obisku pri županji Antoniji Žumbar Učenci in učitelji 9. a, šolsko leto 2021/2022 Še spominski posnetek in slovo od osnovne šole Foto: arhiv šole Znova na dogodku Spoznajmo države EU N aši učenci so navdušili na prire‑ ditvi »Države EU«, ki je potekala 6. maja letos na Ptuju. Na vsakoletni prireditvi smo predstavili državo Gr‑ čijo, njene znamenitosti in posebno‑ sti. Letos smo se predstavili z njeno zmagovalno pesmijo z Evrovizije iz leta 2005 »My number one«. Doživeto jo je zapela naša nadobudna Iva Pisanec. Z enotnim in dinamičnim plesom so njen nastop nadgradili učenci Teja Kolednik, Ela Obran in Neo Mateo Kotolenko. Za prepričljiv nastop so bili nagrajeni z gromkim aplavzom. Janja Solina Črnivec in Izidor Gnilšek Glasilo Občine Cirkulane – december 2021 Učenci cirkulanske šole so ob dnevu EU predstavili Grčijo. Foto: arhiv šole 39 ŠOLA NI ŠALA Wir sprechen auch Deutsch V mesecu maju smo se z učenci, ki obiskujejo izbirni pred‑ met nemščina, podali čez mejo k našim sosedom. Zjutraj ob 7. uri smo se zbrali in tako začeli svojo strokovno ekskur‑ zijo. Šli smo skozi Šentilj proti zgodovinskemu kraju Lipnica/ Leibnitz, ki je bil omenjen že v rimskem obdobju. Pot smo nadaljevali do gradu Seggau, ki je bil grajen v 12. stoletju. Sprehodili smo se po grajskem dvorišču, si ogledali kapelo sv. Mihaela in grajsko kapelo, ki so jo začeli graditi v 13. sto‑ letju. V delu gradu je tudi velik konferenčni center hotel. Vo‑ žnjo smo nadaljevali do glavnega mesta avstrijske štajerske – Gradca. Sprehodili smo se po središču mesta in prehodili 260 stopnic do Grajskega griča (Schlossberg), kjer smo občudovali mesto pod sabo in velik del avstrijske Štajerske. Nazadnje smo se odpravili do Motorikparka Gamlitz, kjer smo se preizkusili ne samo v motoričnih spretnostih, ampak tudi v znanju nemščine. Učenci so namreč sami znali naročiti hrano in pijačo. Imeli smo se čudovito. Mirjana Fuks Utrinki s strokovne ekskurzije učencev, ki obiskujejo izbirni predmet nemščina. Foto: arhiv šole Postali smo UNESCO šola! V lanskem letu smo vložili kandi‑ daturo za članstvo v mreži UNES‑ CO ASPnet. Mednarodna mreža pod okriljem Organizacije združenih na‑ rodov je bila ustanovljena leta 1953, sestavlja pa jo nekaj več kot 11.000 vzgojno-izobraževalnih zavodov v več kot 180 državah sveta. V Sloveniji je trenutno 127 vrtcev, osnovnih in srednjih šol, ki so vključene v UNESCO mrežo. S kandidaturo smo se zavezali (poleg izvedbe rednega vzgojnoizobraževalnega programa) slediti stebrom izobraževanja, ki poudarjajo učenje za življenje. Veseli smo, da lahko z obeleževanjem različnih mednarodnih dni in projektov pri učencih spodbujamo in nadgra40 jujemo različne vrednote: strpnost, spoštovanje kulturne in naravne dediščine, pomen miru, demokracijo, raznolikost in trajnostni razvoj. Drugega septembra letos smo tako (z veliko truda in uspešno izpeljanih projektov v prejšnjem letu) izpolnili pogoje za članstvo v svetovno mrežo in prejeli status UNESCO šole. Certifikat, ki ga bomo prejeli iz Pariza, nam bo omogočal polnopravno sodelovanje v vseh nacionalnih in mednarodnih projektih. Tudi v tem letu bomo sledili smernicam in obeležili dan miru, evropski dan jezikov, dan učiteljev, dan spomina na žrtve holokavsta, dan strpnosti in tako naprej. Izpeljali bomo tudi nekaj projektov, ki so se že lani izkazali za zelo kakovostne. Tako letos načrtujemo projekt Menjaj branje in sanje, s katerim bomo širili bralno pismenost, projekt Moder stol – nekdo misli nate, kjer bomo spodbujali trajnost in raznolikost iz naravnih okolij, v mesecu maju pa se bodo učenci pomerili tudi v UNESCO teku, kjer bodo širili vrednote fairplaya. Prav tako bodo učenci del projekta Učenec poučuje, kjer se bodo lahko preizkusili na drugi strani in s tem krepili vezi in čuječnost v razredu. Hvala vsem, ki nas podpirate tudi na takšnih poteh učenosti, kot je učenje za življenje. Laura Mohorko Kumer, šolska koordinatorka za Unesco Glasilo Občine Cirkulane – december 2021 ŠOLA NI ŠALA Mladi haloški raziskovalci po stopinjah kulturne dediščine V OŠ Cirkulane - Zavrč že dve leti veliko pozornosti namenjamo področju znanosti in raziskovanja. Pri tem želimo poudariti izjemno povezavo med domačo etnološko haloško dediščino in raziskovalnim segmentom ter poskrbeti za ohranitev lokalne zavesti med mladimi. Učenci se v okviru ur raziskovalne dejavnosti podajajo na teren, snemajo, raziskujejo, berejo in iščejo nekaj »več«. Pri tem vzdržujejo raziskovalno dejavnost in čudovito je opazovati, kako rastejo in poglabljajo svoje znanje. S tem navdušujejo svoje vrstnike in v raziskave vključujejo domačo širšo javnost, kar je odličen prispevek k vzgojno-izobraževalnemu procesu in povezavi med domačim zavodom in lokalno skupnostjo. V preteklem šolskem letu smo se v nalogi odločili, da poudarimo možno povezavo med pomembnim slovenskim »Disneyjem«, Mikijem Mustrom, čigar korenine po očetu segajo v domače Cirkulane, saj mnogo občanov ne ve, da je Muster tudi haloške gore list. Učenci so z nalogo Haloški Zvitorepec želeli poudariti možnost kulturne promocije domačih Cirkulan na podlagi stripov, zvrsti, ki zadnja leta izgublja priljubljenost med mlajšimi bralci. Pri tem so sodelovali sedmošolca, Teo Črnivec in Vito Maučič, ter devetošolka Teja Kolednik. Učenci so podrobno analizirali stripe in se oprli na možnost dviga kulturne promocije za haloški kraj, saj smo izdelali osnutek načrta za uvedbo nacionalno Mustrove likovno-literarne kolonije v domači »Šumici« v Cirkulanah, kjer trenutno domuje njegova razstava. Zelo si želimo, da bi nam uspelo v svoje kraje privabiti veliko ljubiteljev stripa, tako mlajših kot starejših, javnosti pa smo zato predstavili tudi nekaj predlogov za promocijo domačega kraja (poleg kolonije še izdelava maskot, uprizoritev stripov Čestitka mladim raziskovalcem Teju Črnivcu, Vitu Maučiču in Teji Kolednik Foto: arhiv šole v okviru mlajše kulturne dramske sekcije). Za izdelano raziskovalno nalogo smo prejeli zlato regijsko priznanje, se po pregledu državne komisije za znanost in raziskovanje prebili skozi sito drugega kroga in jo predstavili na državnem srečanju mladih raziskovalcev, za kar smo prejeli srebrno državno priznanje. Tudi v prihodnje imamo veliko načrtov, kako z raziskovalno dejavnostjo poudariti pomen domače kulturne dediščine v domačem kraju, pri tem pa čutimo neizmerno podporo ge. ravnateljice in ge. županje. Prav je, da učenci začutijo, kakšno težo in pomen ima raziskovanje domačih kulturnih vrednot, zato si želimo, da med mladimi raziskovalna žilica nikoli ne neha utripati! Laura Mohorko Kumer, učiteljica mentorica raziskovalnih dejavnosti na OŠ Cirkulane - Zavrč Nagradna ekskurzija učencev po prleških poteh Tik preden smo potrkali na vrata novega šolskega leta, smo se z »naj« razredom in učenci naše šole v letu 2021/2022 odpravili na nagradno ekskurzijo v Prlekijo. Slednja je res zelo blizu naših Haloz, a nam je velikokrat tako nepoznana. Najprej smo malce skočili v preteklost in si ogledali prekrasen velikonedeljski grad, nato pa smo obiskali oljarno v Središču in poskusili bučne dobrote. Čudovit dan smo zaključili s skokom v bazen sredi čudovitega ormoškega grajskega parka. Tako smo lažje odštevali do prvega šolskega dne in ugotovili, da smo se med počitnicami zares pogrešali. Le kam odbrzimo na potep v prihodnjem letu? Učenci OŠ Cirkulane - Zavrč Glasilo Občine Cirkulane – december 2021 Naj razred je za nagrado prejel ekskurzijo … Foto: arhiv šole 41 ŠOLA NI ŠALA Sadimo za prihodnost V mesecu marcu smo učenci 5. a dobili zanimivo po‑ vabilo naše občine. Posadili naj bi drevesa v Parku dediščine. Vsi smo se povabilu odzvali. Ob pomoči če‑ belarjev in občinskih rok smo posadili 60 divjih češenj ob potoku Bela. Vemo, da drevesa, še posebej medovita, prispevajo k naravnemu ravnovesju in privabljajo roje žuželk. Zaradi cvetov in barve listja pa so okras hiši in marsikateremu vrtu. Učenci so z zadovoljstvom kopali sadilne jame, polagali sadike, jih zalivali, vozili samokolnico in vezali sadike ob oporo. Verjamemo, da so se mnogi izmed njih s tem srečali prvič. To pa še ni vse. Pobarvali in poslikali smo čebelji panj, ki prav tako stoji na tem učno zanimivem mestu. V mesecu novembru pa smo ob tradicionalnem slovenskem zajtrku že posadili staro kanadko, sorto jablane, ki je bila značilna za Haloze v preteklosti. Upamo, da bodo češnje, ki smo jih posadili, en ljub spomin in nostalgija te generacije na šolska leta. Zagotovo pa bodo o tem lahko pripovedovali svojim otrokom. Nikolina Vuzem, učiteljica 5. a Sadili smo drevesa in spodbujali trajnostni razvoj. Foto: arhiv šole Lucija Tolič, 1. a 42 Glasilo Občine Cirkulane – december 2021 ŠOLA NI ŠALA Glas cirkulanskega šolarja na Danskem ali kako se iz limon iztisne limonada »Tudi potovanje, ki je dolgo tisoče kilometrov, se začne z enim korakom.« Lao Zi P otovanje je res zelo zanimiva stvar. Tako sem skupaj z učiteljico Marjano 12. septembra za kar pet dni odpo‑ toval v eno od severnih držav Evrope, Dansko. Pravijo, da je to dežela najsrečnejših ljudi. Ali veste, da tam obstaja mesto otrok? Je v mestecu Billund, kjer vsako leto poteka Children`s General Assembly. Otroci celega sveta se zberejo in štiri dni rešujejo svetovne probleme. Prijav je ogromno, izbranih pa je samo 80 otrok med 10. in 17. letom. Letos smo na tej otroški skupščini sodelovali mladi iz 52 držav, 70 različnih narodnosti, med katerimi sem bil tudi jaz. Vse se je začelo s spletom okoliščin, saj sta učiteljica Marjana in učiteljica Laura v okviru programa Unesca odkrili nekakšno mednarodno skupščino otrok, na katero sta prijavili štiri učence naše šole. Ja, zelo velika stvar. Sprejel sem izziv ter na koncu bil izbran kot eden od treh predstavnikov naše dežele, Slovenije. Tako sem na »otroškem občnem zboru« zastopal svoj kraj, šolo, občino in navsezadnje našo majhno, a vseeno prelepo, zeleno Slovenijo. Pred potovanjem je projekt zahteval zelo veliko mojega prostega časa, a danes na to gledam zelo pozitivno. Prav rad se spomnim, kako sem skoraj vsako drugo soboto štiri ure preživel za računalnikom in se po Teamsih pogovarjal z otroki iz različnih držav o problemih, s katerimi se srečujemo otroci celega sveta. Verjamem, da smo mi, otroci, voditelji našega jutri. Majhni koraki in čista otroška domišljija lahko prispevajo veliko pozitivnega k velikim korakom človeštva. Mi otroci svet vidimo skozi otroške oči v popolnoma drugačni luči. Tako smo v tem projektu dobili ne le nove prijatelje ter izboljšali svoje komunikacijske sposobnosti, temveč pomagali naši Zemlji in iskali nove ideje o Glasilo Občine Cirkulane – december 2021 Teo se je z učiteljico Marjano potepal po Danski … Foto: arhiv Tea Črnivca tem, kako bodo naše prihodnje generacije še vedno dihale svež zrak v dobrem medsebojnem vzdušju. Na Dansko sem odpotoval v ponedeljek zjutraj. Naj vam povem, da je bilo to prvič, da sem letel z letalom. Bilo je MEGA. Na letališču v Billundu sta naju pričakala predstavnika, ki sta nama dala vse potrebne nadaljnje informacije. Po nastanitvi in kratkem oddihu sva se udeležila meet and greeta, kjer sem prvič v živo videl otroke, s katerimi sem se skoraj več kot šest mesecev pogovarjal le po računalniškem zaslonu. V nadaljevanju še nekaj podatkov o načrtih in delu na Danskem. Ponedeljek je bil torej dan za druženje, medsebojno spoznavanje in spoznavanje mesteca nastanitve. V torek smo delovni dan začeli s pozdravom županje in ogledom občine, kjer smo celo lahko sedeli na županjinem stolu. To pa še ni bilo vse, imel sem tudi to čast, da sem bil eden izmed petih otrok intervjuvan za lokalni časopis. Popoldan smo si ogledali osnovno šolo, ki se zelo razlikuje 43 ŠOLA NI ŠALA od naše, ne le po videzu, ampak tudi po načinu poučevanja in dela. V Lalandiji je sledilo druženje, sklepanje novih prijateljstev in izmenjava idej. Naslednji dan je potekalo delo po skupinah, popoldan pa je bil čas za ogled bližnje šole za otroke s posebnimi potrebami. V četrtek smo dan preživeli v lego hiši. Otroci smo opravili intervju z bivšim predsednikom Generalne skupščine ZN Mogensom Lykketoftom. Slovenski predstavniki smo imeli to čast, da nas je prišel pozdravit slovenski ambasador na Danskem Mihael Zupančič. Za vrhunec projekta je bila izpeljana zaključna prireditev, ki so jo moji starši spremljali celo v živo po računalniškem ekranu. To naj bi bil zaključek najinega potovanja, a to še zdaleč ni vse. Prava avantura se je šele začela. V petek sva si privoščila dan v Legolandu in izkusila vse izzive in adrenalinske atrakcije. Najin let iz Billunda v Amsterdam, kjer naj bi prestopila, je imel tolikšno zamudo, da sva zamudila let za Zagreb. Sredi noči sva obstala v velikem mestu, imenovanem Amsterdam. In kot je dejala učiteljica Marjana, sva iz limon ožela limonado in sobotni dan izkoristila za ogled in dogodivščine velikega mesta. Najino potovanje si lahko ogledate na uradni Facebook strani šole OŠ Cirkulane - Zavrč. Hvala vsem, ki ste mojo pot že spremljali, komentirali ter všečkali na družabnih omrežjih. S pozitivnimi mislimi sta bili z menoj tudi ravnateljica Suzana Petek in županja Antonija Žumbar. Nekje sem zasledil tole misel: »Potovanje ti da širino, saj z njim spoznavamo lepote, čudesa narave in vsega tistega višjega, ki je vse to ustvaril,« zato hvala učiteljici Marjani Protner in seveda mojim čudovitim staršem. Mi smo voditelji našega jutri. Ohranimo našo Zemljo čisto ter ohranimo svet takšen, da bodo prihodnje generacije ponosne na nas. Teo Črnivec KOT ŽE VEŠ Kot že veš, kot že veš. Siješ kot tisoč zvezd. Sanjarila si tam zgoraj, a jaz vidim težko, v postelji si spala trdno. Kot že veš, kot že veš. Ko spiš, si srčece sladko, nasmehneš se mi lepo. Ta nasmeh me ponese, v tvoje sanje odnese. Nina Vidovič, 2. a Ela Kozel, 7. a KAKOR METULJ Ljubezen ne pride, ljubezen te zadane. Kot puščica, kot koš metuljev, ki se premetavajo po trebuščku. Ljubezen je čutna, prijazna in nežna. Kakor metulj, ki nežno preletava rožice travnikov. Tako se počutim jaz, ko zagledam tebe v daljavi. Lan Milošič, 2. a 44 Nika Hozjan, 7. a Glasilo Občine Cirkulane – december 2021 ŠOLA NI ŠALA Uspehi naših športnikov ANŽE FEGUŠ ZMAGAL NA MADŽARSKEM Učenec naše šole, Anže Feguš, je ponovno blestel na mednarodnem tekmovanju v tajskem boksu na Madžarskem, zanesljivo je namreč pometel s konkurenco in osvojil prvo mesto! sprostitev z mentorji smo neko sončno majsko popoldne izkoristili za šport! Najprej smo se čez drn in strn podali čez gričke proti Dolanam, kjer smo bili dogovorjeni s člani strelskega društva, da nam predstavijo strelski šport na novem strelišču FRIC v Dolanah. Po nazorni predstavitvi smo lahko zračne puške in pištole v roke vzeli tudi sami in se preizkusili v zadevanju tarč na razdalji deset metrov. Učenci so pokazali veliko zanimanje, nekateri pa tudi strelski talent, zato so jih izkušeni strelci povabili, da se jim pridružijo na treningih. ODLIČNO TRETJE MESTO ZA MLADE NOGOMETAŠE Konec maja so se učenci letnika 2011 in mlajši udeležili finala medobčinskega tekmovanja v nogometu in zasedli odlično tretje mesto. Borbeno so izkazali svoje nogometno znanje in se izjemno borili do zadnje minute. Čestitke fantom za dobro igro. Športni pedagogi OŠ Cirkulane - Zavrč Anže, zmagovalec na mednarodnem tekmovanju v tajskem boksu na Madžarskem Anže trenira trikrat tedensko in tekmuje v kategoriji do 50 kg. Je izjemno talentiran, hkrati pa tudi predan in marljiv športnik, vestno pa se pripravlja na državno tekmovanje, ki bo to jesen. Sam pravi, da je šport njegov življenjski moto! ŠPORTNI POPOLDAN – STRELJANJE Učenci pri izbirnih predmetih Šport za zdravje in Šport za Odlični mladi nogometaši so osvojili tretje mesto. Foto: arhiv šole Dvodnevni tabor mladih planincev na Boču Za izhodišče pohoda smo izbrali kočo Velikonočnico pod Bočem. Kljub nekoliko slabši vremenski napovedi je vreme postreglo s sončkom in prijetnimi temperaturami, zato smo vrh Boča dosegli brez težav. Vidi se, da smo pridno hodili celo šolsko leto, saj so se prav vsi mladi pohodniki izkazali za zelo dobre hodce. Izdelali smo si še vrvno ograjo in se naučili pravilnega samovarovanja v gorah. Malo so tudi tekmovali in na koncu razglasili najhitrejšo gornico, ki je postala Teja Kolednik iz 9. a. Zvečer je sledil nočni pohod z lučkami. Drugi dan sta po obilnem zajtrku sledila pospravljanje in sestop. Ivo Zupanič in Maja Tašner Desno: Mladi planinci so osvojili Boč. Foto: arhiv šole Glasilo Občine Cirkulane – december 2021 45 DRUŠTVENA DEJAVNOST Jubilejih 80 let PGD Cirkulane V Cirkulanah je bila 10. junija osrednja slovesnost ob 80-letnici uspešnega delovanja PGD Cirkulane, za kar so gasilci letos bili nagrajeni z velikim zlatim priznanjem Občine Cirkulane. Visok gasilski jubilej so cirkulanski ga‑ silci praznovali v sklopu občinskega praznika in jubilej so počastili z izdajo jubilejnega zbornika, svečano sejo, gasilsko parado in podelitvijo zahval vsem zaslužnim prostovoljcem. Ob visokem jubileju so podelili osem zla‑ tih in 13 srebrnih plaket, 33 društvenih zahval in devet grbov PGD Cirkulane. Dan pred osrednjo gasilsko slovesnostjo, v petek, 10. junija, je bila v Cirkulanah slavnostna seja PGD Cirkulane, na kateri so se ob domačih gasilcih, prijateljih gasilcih iz sosednjih društev in županji Antoniji Žumbar zbrali še nekateri visoki gostje, med njimi podpoveljnik Gasilske zveze Slovenije Zvonko Glažar, predsednik regijskega sveta Podravske regije Janez Liponik in predsednik OGZ Ptuj Edvard Pušnik. V znak zahvale za pomoč in dobro sodelovanje sta predsednik Anton Kokot in poveljnik Ivan Tetičkovič podelila zahvale in društvene grbe. V kulturnem programu so nastopili Mladi veseljaki. V ČAST JUBILEJU TUDI GASILSKA PARADA V soboto, 11. junija, so gasilci v Cirkulanah osrednjo slovesnost začeli z gasilsko parado, ki jo je vodil poveljnik PGD Cirkulane Ivan Tetičkovič, približno 120 uniformiranih gasilk in gasilcev pa se je v paradi predstavilo od gasilskega doma do prireditvenega šotora, kjer se je odvijal osrednji program. Pozdravni nagovor je imel Anton Kokot, dolgoletni predsednik PGD Cirkulane, ki je predstavil bogato zgodovino gasilstva v teh krajih in se zahvalil vsem, ki so v teh osmih desetletjih prispevali k obstoju in napredku društva. Poudaril je, da s ponosom praznujejo 80 let humanega ter nesebičnega dela, ob jubileju pa se gasilke in gasilci s ponosom spominjamo tudi vseh ustanovnih članov in mnogih gasilskih generacij, ki so zapisani v društveni kroniki. Postavili so temelje in smernice razvoja, v katerih so zapisane Osrednja slovesnost ob 80-letnici PGD Cirkulane vrednote gasilstva, kot so človečnost, požrtvovalnost, prostovoljnost ter medsebojno spoštovanje, je še dodal Kokot. »V letu 2022 v Občini Cirkulane ponosno praznujemo 80-letnico organiziranega gasilstva, ki je skozi zgodovino doživljalo vzpone in padce, a z leti se je krepilo in članstvo je naraščalo. V delovanju gasilskega društva 80 let pomeni več kot generacijo, ki je društvo z vso predanostjo, delavnostjo, zavzetostjo in nesebično pomočjo sočloveku pripeljala do tako pomembne obletnice, ki nas še bolj povezuje in je pomemben mejnik za prihodnost, za nove cilje. Prejemniki drustvenega grba ob 80-letnici Zgodovina nam je zapustila dediščino, iz katere je razvidno, kako in kdaj so nastajali društva ter skupnosti, ki so bili še kako pomembni v razvoju človeštva in tehnologije. Ob praznovanju svojega gasilskega jubileja se ob pregledu društvene kronike oziramo v leto 1942, v čas vojne, ko je bilo ustanovljeno Gasilsko društvo Cirkulane. Bili so to težki, hudi časi, vendar so takratni člani društva vztrajali na začrtani poti, saj sta jih vodili misel humanega dela ter pomoč sočloveku. Prvi predsednik je bil Slavko Furman iz Pohorja, poveljnik pa Stanko Rajher. Sedež društva je bil vse do leta 1947 na domačiji tedanjega predsednika v Pohorju, nato so orodje in cevi preselili v Cirkulane v leseno lopo. Od tukaj naprej se 46 Glasilo Občine Cirkulane – december 2021 DRUŠTVENA DEJAVNOST in se veselijo številnih skupnih uspehov.« CIRKULANSKI GASILCI NA TEKMOVANJU OGZ PTUJ PGD Cirkulane se je tekmovanja OGZ Ptuj v Slovenji v Občini Hajdina udeležilo s kar šestimi desetinami. Na tekmovanju smo dosegli zavidljiv rezultat: članice B so osvojile prvo mesto, prve so bile tudi mladinke, drugo mesto pa so osvojile pionirke. Mladinke in pionirke so se uvrstile na regijsko tekmovanje, ki je bilo v septembru na poligonu v Ormožu. Dan pred osrednjo slovesnostjo je bila slavnostna seja PGD Cirkulane, na kateri so podelili društvene zahvale in grbe. začenja razvoj našega društva. Razvoj in napredek našega društva sta vidna na vseh področjih, predvsem zaradi odrekanja in dela članstva v prostem času, zato hvala vsem za takšno odločitev. V jubilejnem letu imamo 193 članov; od tega je 42 mladincev, šest veteranov, 68 podpornih članov ter 77 članov, 36 je operativnih članov. Ob počastitvi praznovanja našega jubileja se zahvaljujem vsem gasilkam in gasilcem, ki so bili vključeni v društvo, posebej pa tistim, ki so na vodstvenih mestih društva znali vedno izbrati pravo pot razvoja.« ČESTITKA PREDSEDNIKA GASILSKE ZVEZE SLOVENIJE Janko Cerkvenik, predsednik Gasilske zveze Slovenije, je ob jubileju PGD Cirkulane med drugim zapisal: »Praznovanje obletnic gasilskih organizacij je povezano z ohranjanjem naše tradicije in pomeni tudi zavezo, da spoštujemo pri svojem delu vrednote, ki so nam jih podarili naši predhodniki. Z upoštevanjem načel, zapisanih v naših aktih, in s spoštovanjem Kodeksa etike slovenskega gasilstva krepimo svojo samobitnost in primerno podobo naše organizacije v družbi. Prepričan sem, da vaše društvo to z odliko počne že 80 let. Ob vašem praznovanju 80-letnice se vam še enkrat zahvaljujem za vaše dolgoletno delo. Za vse prej našteto so zaslužni posamezniki in organi vašega društva, ki čutijo pri vodenju in upravljanju potrebo, da lahko s svojim humanitarnim poslanstvom povezujejo ljudi z različnimi potrebami ter premagujejo vsakodnevne težave Članice in člani PGD Cirkulane na tekmovanju OGZ Ptuj Glasilo Občine Cirkulane – december 2021 POMAGALI PRI GAŠENJU POŽARA NA KRASU Člani PGD Cirkulane v operativni sestavi: Anton Kokot, Kristijan Kokot, Peter Kelc, Robert Kelc, Denis Veče‑ rič in Ludvik Debeljak so sodelovali pri gašenju požara na Krasu. Tja so se odpravili z gasilskim vozilom MAN GVC 16/25. Za pogum in požrtvovalno delo si zaslužijo veliko zahvalo. PROSTOVOLJCI V POMOČ NA GASILSKI OLIMPIJADI Brez gasilcev PGD Cirkulane pa ni minila niti letošnja gasilska olimpijada v Celju. Tam so Anton Kokot, Silva Kokot, Ivan Tetičkovič, Olga Derniko‑ vič, Marjana Arbeiter in Milan Arbe‑ iter pomagali v olimpijski kuhinji pri delitvi hrane in si za to prislužili posebno zahvalo organizatorja. Osem članov PGD Cirkulane se je udeležilo tudi otvoritvene slovesnosti gasilske olimpijade v Celju. Cirkulančani med prostovoljci pri gašenju požara na Krasu 47 DRUŠTVENA DEJAVNOST Mitju Arbeiterju pridružili še nekateri drugi člani cirkulanskega gasilskega društva. TM Ekipa PGD Cirkulane v pomoč pri delitvi hrane na gasilski olimpijadi v Celju MLADI GASILCI NA TABORU PRI SV. ANI Še pred zaključkom poletnih počitnic je pri cerkvi sv. Ane v Velikem Vrhu potekal tabor gasilske mladine v organizaciji PGD Cirkulane. Približno 30 mladincev se je udeležilo gasilskega tabora, spoznavali so taborniško življenje, počeli veliko zanimivega in zabavnega, hkrati pa so spoznavali tudi gasilske veščine. Na taboru so se mentorju mladine Mladi gasilci na taboru pri sveti Ani Foto: Sandi Kelc, arhiv društva Na anino spet druženje z občani P red petimi leti je Lovska družina Cirkulane obeležila 70 let organi‑ ziranega lovstva na območju Občine Cirkulane. Na ta jubilej smo cirkulan‑ ski lovci zelo ponosni in nam daje spodbudo za delo v prihodnosti. Tako imenovano sonaravno gospodarjenje z naravo, divjadjo in drugimi prostoživečimi živalmi je namreč zahtevna naloga, ki zahteva od lovcev tudi dodatno izobraževanje na eni strani in sodelovanje z občani na drugi strani. Lovci si želimo informacij o gibanju divjadi, predvsem srnjadi in divjih prašičev. V zadnjem času namreč opažamo večjo prisotnost divjih prašičev v našem lovišču. Divji prašiči prihajajo iz dveh smeri, in sicer ob reki Dravi iz lovišča sosednjih lovskih družin Zavrča in Svete Marjete niže Ptuja ter iz Republike Hrvaške iz lovišča LD Višnjica. Z vsemi družinami dobro sodelujemo, izvajamo skupne love in se medsebojno obveščamo. Vsem nam je v interesu držati čim nižjo populacijo divjih prašičev, z namenom majhne škode na posevkih in preprečevanja pojava afriške prašičje 48 Zbor lovcev pred pogonom pri Lovskem domu LD Cirkulane. Foto: arhiv LD kuge, ki se je pojavila na Madžarskem in po nekaterih informacija tudi že v Srbiji. Prav tako občanom svetujemo, na kakšen način lahko učinkovito zaščitijo svoje pridelke, dobijo odvračalna sredstva, pomagamo pa lahko tudi s prostovoljnim delom pri postavitvi zaščitnih ukrepov. V duhu še večjega sodelovanja in pristnih odnosov z občani pa bomo v prihodnosti skupaj obudili tradicionalno druženje z občani na anino. Skuhali bomo lovski golaž in z njim pogostili občane, na voljo bodo tudi druge lo- vske specialitete ter seveda dobro haloško vino, ki ga lovci sami pridelamo. Pogovorili se bomo o težavah in rešitvah ter se skupaj poveselili. Prireditev bo potekala pri našem lovskem domu, ki je prijetno odmaknjen od ceste, na voljo je dovolj parkirišč in prostora za praznovanja in piknike. Z veseljem ga oddamo tudi vsem občanom, društvom in drugim. Janez Petek, starešina LD Cirkulane Glasilo Občine Cirkulane – december 2021 ŠPORT Aktualno iz ŠD Cirkulane ČLANI Za člansko ekipo ŠD Cirkulane je uspešno zaključena druga sezona v 3. SNL Vzhod. Po presenetljivo uspešni krstni sezoni, kjer smo se uvrstili na končno tretje mesto, smo se v sezoni 2021/22 uvrstili na prav tako odlično peto mesto v konkurenci 14 klubov. Mlajše selekcije nogometašev v družbi Marcosa Tavaresa Čeprav odlična sezona, je na koncu pustila malo grenkega priokusa, saj bi se lahko z malo športne sreče uvrstili na tretje mesto, od katerega nas je ločila le ena točka. Vsekakor smo z lanskim dosežkom zelo zadovoljni in nanj ponosni, sploh ob upoštevanju dejstva, da so nas v spomladanskem delu ob številčno skromnem kadru članske ekipe pestile še poškodbe. Tudi navijači so z dosežki zadovoljni, kar dokazuje dejstvo, da so naše domače tekme celotno sezono zelo dobro obiskane, celo med najbolj obiskanimi v naši ligi. V spomladanskem delu je ekipo članov vodil Boštjan Zemljič, ki ga je v letošnji sezoni nadomestil Damjan Vo‑ grinec, ki je ekipo Cirkulan že vodil, in ravno z njim smo dosegli najboljše rezultate, vključno z uvrstitvijo v 3. SNL. V novi sezoni je prišlo do nekaj kadrovskih sprememb, ekipo so zapustili David Živič (NK Podvinci), Sven Golub (NK Kustošija Zagreb, II. HNL), Luka Ciglarič (NK Gačani), zaradi težjih poškodb pa so trenutno za dalj časa odsotni Danijel Ljubec, Žan Sitar, Staš Mlakar in Tadej Kelc. Ekipi so se pridružili Alen Kraševec (NK Gerečja vas), Nik Čater (SVG Bleiburg, Kaertner liga, Avstrija), Tevž Debelak (NK Beltinci), Denis Praprotnik (NK Ljutomer), David Hutinski (NK Cestica). Začetek sezone žal ni bil v skladu z načrti, saj po petem kolu z osvojenimi štirimi točkami zasedamo 12. mesto. Mesto na lestvici vsekakor ni odraz do sedaj prikazanega na igrišču, kjer nam manjka učinkovitejši zaključek, kar pa verjamemo, da bomo v prihajajočih igrah popravili, pri tem pa seveda še naprej računamo na podporo svojih zvestih navijačev in jih vabimo, da nas na tekmah tako kot doslej bučno podpirajo s polnih tribun. obiskani, nato pa se iz dneva v dan povečuje število mladih žogobrcev. ŠD Cirkulane v sezoni 22/23 nastopa v ligi MNZ Ptuj s štirimi selekcijami. Selekcijo U9 vodi Aljoša Fekonja, ki vodi tudi rekreativno vadbo za ženske. Marcel Koren svoje znanje predaja najštevilčnejši selekciji U11, selekciji U13 pa Matej Žuran. Predrag Dobrotić pa je poleg selekcije U15 tudi trener vratarjev. Prav tako kot dejaven član pomaga pri veteranski ekipi. Mlajše ekipe treninge obiskujejo vsaj dvakrat tedensko, v sklopu priprav so se udeležili številnih turnirjev, sedaj pa v okviru MNZ Ptuj igrajo tekme enkrat tedensko, praviloma ob koncu tedna. Tudi mladi so veseli podpore s tribun, zato pozivamo vse občane, da tudi njih podpirate in jih z obiskom tekem spodbujate pri njihovem športnem udejstvovanju in zdravem življenjskem slogu. MARCOS TAVARES V VAREŽU ŠD Cirkulane je 2. junija organiziralo prihod slovitega nogometnega igralca Marcosa Tavaresa. Kot je poznavalcem znano, je Marcos Tavares pred začetkom poletja zaključil svojo bogato in dolgo nogometno pot, ki jo je kot mlad deček začel v revnih favelah Brazilije, nato pa ga je nogometna pot čez številne države vodila do slovenskega Maribora, kjer se je s svojo družino tudi ustalil. Ob tej priložnosti smo ga povabili v Cirkulane, kjer je z nami opravil kratek intervju, delil podpise ter se z obiskovalci tudi fotografiral. MLAJŠE SELEKCIJE Mlajše selekcije že vrsto let začnejo priprave v začetku avgusta. Takrat so treningi zaradi dopustov nekoliko slabše Glasilo Občine Cirkulane – december 2021 49 ŠPORT mivki, ribolovu in igrah Belanov pomerile ekipe naših vaških odborov. Kot vedno je za največ navdušenja in vroče krvi poskrbela vleka vrvi, kjer so ponovno zmagali Mejančani, ki so doslej edini vaški odbor, ki je v trajno last prevzel prehodni pokal v vlečenju vrvi s tremi zmagami na treh zaporednih igrah. NOČNI TURNIR NA UMETNI TRAVI Na aninskem teku Predstavil nam je tudi svojo nadvse zanimivo avtobiografijo, katere izvod si je bilo možno tudi pridobiti. Poskrbel je za veliko število obiskovalcev tako iz naše občine kot tudi iz sosednjih. Marcosovega prihoda pa so seveda bili najbolj veseli najmlajši ljubitelji Pogled na lepo urejeno tribuno 50 okroglega usnja, ki so dobili podpise na majice, kopačke, roke … VAŠKE IGRE V sklopu občinskega praznika smo organizirali tradicionalne vaške igre, kjer so se v nogometu, odbojki na Kot že nekaj let zapored smo v sredini junija, letos 18. junija 2022, organizirali nočni turnir na umetni travi. Turnir je namenjen domačim in okoliškim igralcem. Turnirja se je udeležilo osem ekip. Gledalci so videli atraktivne poteze in veliko golov. Po koncu turnirja je sledila podelitev za najboljše. Naj vratar je bil Antonijo Juričinec, naj igralec je bil Rene Murković. Prvo mesto na turnirju pa je pripadlo ekipi Dušan Bratušek s. p. – Malar. ANINSKI TEK IN PEČENKIJADA 22. julija smo v sodelovanju z Občino Cirkulane združili kar dva organizacijsko zahtevna in po obisku največja dogodka, ki ju organiziramo v ŠD Cirkulane. Po nekaj letih premora smo ponovno organizirali Aninski tek (tokrat 14.), ki poteka po dobro znani trasi čez Cirkulane in Medribnik s startom in ciljem na igrišču v Cirkulanah. Tek smo izvedli v kategorijah na 2,5 km za tekmovalce do 15 let in na 5 in 10 km. Tekmovanja se je udeležilo 65 tekmovalcev, najboljši pa so bili nagrajeni z medaljami, pokali in nagradami, prav vsak tekmovalec pa je prejel malico in spominsko majico. Glasilo Občine Cirkulane – december 2021 DRUŠTVENA DEJAVNOST Kot je že nekaj zadnjih Aninskih tekov v navadi, je za merjenje časa poskrbljeno z elektronskimi čipi in senzorji pod okriljem profesionalne ekipe. Za delno zaporo ceste, usmerjanje in varnost tekmovalcev in udeležencev v prometu poskrbijo gasilci našega gasilskega društva. Letos druga Pečenkijada je tako po izvedbi in številu udeležencev in obiskovalcev celo presegla lansko Pečenkijado, kar se je vsem, ki smo se udeležili lanske, zdelo nemogoče. Lani smo pekli pečenke v Dolanah pri »Bakovem ribniku«, letos pa smo se zaradi lažje organizacije in logistike odločili za izvedbo na pomožnem nogometnem igrišču stadiona v Cirkulanah. Pečenja se je udeležilo kar 20 ekip, poleg udeležencev iz cirkulanske občine je bilo ogromno tekmovalcev in obiskovalcev iz drugih občin. Vsaka ekipa je na začetku prejela 5 kg mesa, kar je pomenilo približno 20 pečenk, vse druge potrebne sestavine, začimbe, peči in opremo pa so pri- skrbele ekipe same. Izžrebali so svoje mesto in kasneje številko krožnika, tako da je bilo poskrbljeno za nepristranskost sodnikov. Peka se je začela okrog 17. ure in po žvižgu sodnika ob 20. uri je bilo treba odložiti žlice, zajemalke in kuhalnice ter izdelek predati v oceno komisiji. ŠD Cirkulane 2. pečenkijada Občine Cirkulane V organizaciji ŠD Cirkulane je na aninski petek potekala 2. Pečenkijada. Letos smo za lokacijo izbrali pomožno nogometno travnato igrišče v središču Cirkulan, saj nam je na ta način bilo organizacijsko najlažje, ker smo imeli pri roki vse potrebno. Kot za vsak tak dogodek je bilo treba najprej sestaviti organizacijski odbor, ki smo ga sestavljali Stanko, Damjan in Primož. Poskrbeli smo, da smo sestavili pravilnik, izdelali plakate ter poskrbeli za dobro reklamo. Sledila je izbira ocenjevalne komisije. Po številnih razgovorih smo se za sodelovanje dogovorili z gospo Terezijo Meško in gospodom Miranom Rebercem. Kasneje se nam je na priporočilo naše Tončke pridružil še gospod Aleksander Šori. Tako smo imeli ocenjevalno komisijo, ki je imela veliko izkušenj s podobnih tekmovanj. Sledil je sestanek s komisijo, na katerem smo se odločili, da ocenjevanje kot predsednica vodi Terezija Meško, druga dva pa sta člana komisije. Istočasno smo sestavili ocenjevalni list in sistem točkovanja. Ocenjevali so se kulinarične oblike, in sicer okus pečenke, sočnost pečenke ter barva, vonj in okus omake. Vsaka kulinarična oblika je imela maksimalno deset točk, kar pomeni skupaj 30 točk. Na samo tekmovanje v peki ciganskih pečenk se je letos prijavilo rekordnih 19 ekip. Organizator je poskrbel za meso in prijetno tekmovalno okolje, vse drugo pa so si ekipe zagotovile same. Tako je po slabih treh urah komisija začela ocenjevanje. Da je vse skupaj bilo lepo za oko in čim bolj domače, so se nam pridružila dekleta iz folklorne sekcije v narodnih nošah: Darja, Martina in Jelka. Delo komisije je bilo zelo težko, toda s svojimi izkušnjami in dobrim okusom so izbrali tri najboljše. Tako je letos prvo mesto pripadlo domači ekipi Adidas Varež pod vodstvom Janeza Klajderiča, drugo mesto je pripadalo ŠD Rogoznica z vodjem Jožefom Svenškom in tretje mesto Prijateljem pod vodstvom Igorja Kozara. Da je celotno dogajanje bilo obilo smeha in humorja, je poskrbela naša Melita, za živo glasbo pa Franček z ansamblom Trio Pomlad. Ob tej priložnosti se ŠD Cirkulane zahvaljuje vsem, ki so kakor koli pomagali pri organizaciji dogodka. Velika zahvala gre Občini Cirkulane in vsem njenim zaposlenim. Enako velja zahvala vsem srčnim športnikom in športnicam, brez katerih ne bi bilo takšnega dogodka, ter ocenjevalni komisiji. Po dveh zelo uspešno izpeljanih Pečenkijadah s ponosom ugotavljamo, da prireditev postaja tradicionalna, in se že veselimo tretje Pečenkijade. ŠD Cirkulane Občinska ekipa na pečenkijadi Glasilo Občine Cirkulane – december 2021 51 DRUŠTVENA DEJAVNOST Julija na vrhu Triglava Ž eljo svojih članov in drugih udeležencev po osvo‑ jitvi najvišjega vrha Slovenije izpolnimo z vsako‑ letnim organiziranim pohodom. Glede na izkazano zanimanje tudi večkrat. V soboto in nedeljo, 23. in 24. julija 2022, smo izpeljali dvodnevni pohod na Triglav. Naše dejavnosti opazijo tudi ljudje od drugod, ki si želijo osvojiti Triglav, kar jim z veseljem omogočimo. Seveda pa na prvem mestu vabimo svoje občane. Naši izkušeni vodniki PZS iz PD Cirkulane bodo zelo veseli vsakega udeleženca in mu omogočili varen in strokovno voden vzpon. Naše druženje se je začela v soboto ob 2.30 zjutraj izpred šole v Cirkulanah. Pot se je nadaljevala proti Ptuju, Kidričevemu, Slovenski Bistrici, Ljubljani, Mojstrani, nato v dolino Krme do parkirišča (870 m n. m.). Kot ponavadi so sledili krajše okrepčilo, razdeljevanje opreme in še nekaj napotkov, potem pa smo že začeli pohod proti našemu cilju. Vzpon do vrha Triglava je potekal mimo pastirskega stana Prgarca (1763 m n. m.), kjer smo se malo odpočili. Nadaljevali smo po markirani poti, tako imenovani Kurici, proti Konjskemu sedlu. Po krajšem počitku smo nadaljevali proti domu na Kredarici (2515 m n. m.). Pot nam je dobro poznana, tako da smo jo premagali v predvidenem času. Vzeli pa smo si tudi čas za postanke, razgledovanja, občudovanje planik in drugih cvetočih rož in rastlinja. Na Kredarici sta sledila počitek in nabiranje energije za vzpon na Triglav (2864 m n. m.). Odložili smo odvečne stvari, v nahrbtnike dali samo nujno, nadeli varnostne pasove in čelade ter se v koloni podali proti vrhu. Pot do Malega Triglava (2725 m n. m.), ki je tretji najvišji vrh v Sloveniji, smo zlahka osvojili, nato smo nadaljevali proti Aljaževemu stolpu in varno dosegli svoj cilj. Imeli smo lep razgled in veliko veselje, kljub vročini, da smo osvojili streho Slovenije. Na tem mestu bi rad delil z vami nekaj svojih misli. Ko si tako sam sredi te naše mogočne narave, se zaveš človeške majhnosti. Tu denar in naziv ne pomenita ničesar. Tu se zaveš, kako hvaležen bi moral biti za vse, kar imaš. Zato spoštujmo gore in naravo ter ji prisluhnimo. Le tako lahko dosežemo vrh na varen način in v tem tudi uživamo. Seveda pa ob Aljaževem stolpu nismo pozabili »krstiti« letošnjih prvopristopnikov – bilo jih je devet –, narediti kakšne spominske fotografije in predvsem uživati v tistem občutku, ki ga lahko doživiš le na vrhu naše najvišje mogočne gore. Po počitku na vrhu je sledil spust do doma na Kredarici. Uredili smo potrebno glede prenočišč in se polni lepih vtisov malo družili, nato pa namestili k zasluženemu počitku. Zvečer in ponoči smo uživali gostoljubje doma na Kredarici, naslednje jutro pa je sledila pot nazaj v dolino in proti domu. Pot v dolino do kombijev se je iztekla v pričakovanem času, kako dolgo bo trajala vožnja domov, pa je bila uganka. Sledil je namreč postanek na Jesenicah pri Valterju, kjer smo se lepo okrepčali, nadoknadili izgubljeno energijo in nato nadaljevali pot proti domu. V popoldanskih urah smo se varno vrnili v Cirkulane. Zadovoljni, da nam je spet uspelo brez kakršnih koli nevšečnosti, zato vas vabimo, da se nam v prihodnje pridružite na naših pohodih. Besedilo in foto: Vili Jurgec 52 Glasilo Občine Cirkulane – december 2021 DRUŠTVENA DEJAVNOST Potepanje po kamnitem Pagu P laninci PD Cirkulane smo le doča‑ kali svoj tridnevni izlet na morje. V petek, 3. junija, smo se ob treh zju‑ traj zbrali pri Osnovni šoli Cirkulane, se polni pričakovanja prijateljsko pozdravili in krenili na pot s kombi‑ jema. Pot nas je vodila na sosednjo Hrvaško, in sicer na otok Pag. Naš cilj sta bila Paklenica in vrh Sv. Vid. Na Pagu sta nas v Miškovićih sprejela prijazna lastnika in znanca iz naših domačih krajev, gospod Slavko in gospa Marija. Po namestitvi smo si nadeli planinsko opremo in se odpravili proti Nacionalnemu parku Paklenica. Ime je dobil po smoli črnega bora, t. i. paklini, ki se je uporabljala za premazovanje ladij, neredko pa tudi v narodni medicini. Tu se srečamo z izjemnim bogastvom geomorfoloških oblik, raznolikostjo rastlinskega in živalskega sveta (zvončnice, resje, gozd črnega bora in bukve ter veliko vrst metuljev) ter z nedotaknjeno naravo. Sestavljena je iz apnenca in dolomita, zato jo odlikuje bogastvo kraških pojavov, kot so škraplje, okna, kuki, jame. Pot smo začeli v Veliki Paklenici in nadaljevali po kanjonu, nad katerim se stene vzpenjajo v višino tudi do 400 metrov, v njih pa je do 400 opremljenih plezalnih smeri različne težavnostne stopnje. Ob pogledu na prekrasne kamnite stene nam je zastal dih. To je zares pravi raj za alpiniste. Šli smo do koče Lugarnica in naprej do koče Paklenica. Sonce je močno pripekalo, zato smo si poiskali zavetje v senci pri drugi koči in malo pokramljali. Ko smo se vračali, smo uživali še v zadnjih pogledih na prekrasne kamnite stene in prisluhnili žuborenju voda. Naš šofer Vili nas je odpeljal do apartmajev, kjer smo se malo sprostili, zaplavali v morju in si pripravili kosilo. Specialitete z žara so bile kot nalašč za naše lačne trebuščke. Posedeli smo in se pogovarjali ter šalili še pozno v noč. Drugi dan na morju smo zjutraj pozdravili sonce, nekateri smo se sprehodili po plaži in okolici. Sosednji kamniti bregovi so že bili obsijani z jutranjim soncem. Bilo je mirno in spokojno, saj Glasilo Občine Cirkulane – december 2021 Foto: Vili Jurgec se sezona še ni začela, in lahko si le želiš, da ta trenutek traja večno. Polni energije smo se podali na vrh Sv. Vida. Sveti Vid je najvišji vrh na otoku Pag. Dviga se 349 metrov visoko nad Paškim zalivom. Na vrhu so ostanki stare cerkvice svetega Vida in geodetski mejnik. Po ostankih kapele je Sv. Vid tudi dobil ime. Z vrha so prekrasni razgledi proti naseljem okoli Paškega zaliva (Zuboviči, Metajna) na eni in na naselja Pag, Kolan in Šimuni na drugi strani. Lepo se vidijo tudi sosednji otoki Rab, Lošinj, Maun … Hodili smo med kamnitimi ogradami, saj se tukaj pasejo črede ovac, zapuščenimi vinogradi, ki jih obrobljajo vsa mogoča grmičja, od robidnic, brinja, šipka, smokev, osata in drugih pikastih rastlin. Ko smo se začeli dvigovati, je začel prevladovati kamen, kamen, vsepovsod samo kamen. Prijetno je žvenketalo pod udarci s palicami. Pokrajina je bila prečudovita in vsepovsod je prijetno dišalo, saj smo hodili med morjem grmičkov rumenih rožic, brinja in pelina in žajblja. Na poti so nas spremljali svobodni metulji, pa ne eden, vsepovsod si lahko spremljal ples metuljev. Če ne bi bilo tako vroče, bi tukaj lahko ostali za vedno, nabirali zelišča, opazovali metulje in živeli daleč od ponorelega sveta. Ko smo se vrnili, smo si pripravili kosilo, skočili v morje in preživeli lep popoldan v krogu svojih prijateljev. Zadnji dan smo preživeli sproščeno, kopali smo se, morje je bilo zelo prijetno in osvežujoče. Počasi smo se že poslavljali od Paga, pospravili smo apartmaje, a naše srce je še kar dihalo z morjem, nikakor ni hotelo nazaj domov. A vsega lepega je enkrat konec, zato smo tudi mi v zgodnjih popoldanskih urah še zadnjič pogledali proti morju in se poslovili od lastnikov. Polni lepih vtisov smo se odpravili proti domu. S prijatelji, z ljudmi dobre volje, je v naravi in na pohodih še posebej lepo. Bili smo zadovoljni in sproščeni, saj nam je znova uspelo doseči cilj. Marjetka Mlakar 53 DRUŠTVENA DEJAVNOST Cirkulanski upokojenci smo dejavni V Društvu upokojencev Cirkulane smo bili po času pandemije covida‑19 razbremenjeni omejitev dru‑ ženja, zato se je naše življenje spremenilo. Začeli smo se zbirati ob rekreacijskih dejavnostih: pikadu, kegljanju na vrvici, kartanju, odpravili pa smo se tudi na pohode po naših hribih. Predvsem smo bili dejavni v sekciji za šport in rekreacijo, saj smo že v sklopu občinskega praznika priredili tekmovanje v streljanju z zračno puško skupaj s Klubom Halonga na strelišču FRIC v Dolanah. Tekmovanje je bilo dobro obiskano, tekmovalo je devet ekip iz naše občine in iz drugih društev upokojencev iz okoliških krajev: Kidričevo, Grajena, Duplek ter veterani vojne za Slovenijo. Zmagovalna ekipa v streljanju z zračno puško je bila ekipa našega društva. V juniju smo organizirali tekmovanje v pikadu za ženske in kegljanju za moške. Tekmovanja so potekala v našem prostoru in zunaj na kegljišču v parku. Sodelovala so vsa okoliška društva upokojencev, in sicer v kegljanju ekipe iz Vidma, Vareje, Leskovca, Markovcev, Zagojičev, Zavrča in Cestice iz Hrvaške ter seveda naše društvo. Druženje je potekalo v tekmovalnem vzdušju, ob koncu pa smo se prijetno družili ob skromni pogostitvi, ki smo jo pripravili. Naše članice so pripravile sladke dobrote, Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze pa je prispevalo dobro kapljico, za kar se jim prisrčno zahvaljujemo. Za prva tri mesta smo pripravili pokale, za druge skupine pa zahvale za sodelovanje. Naši tekmovalci so bili po rezultatih nekje v sredini. Članice in člani so se nato pripravljali na regijska tekmovanja PZDU Ptuj v pikadu in kegljanju. Kegljanje je potekalo v Ivanjkovcih, naša moška ekipa je bila med prvimi petimi ekipami. Pikado pa je potekal v Cirkovcah, udeležili sta se ga obe ekipi. Ženske so bile druge in osvojile srebrni pokal, moški pa so zmagali, tako so si prislužili zlati pokal in se uvrstili na državno tekmovanje ZDUS v Desklah pri Anhovem, ki je potekalo 24. septembra Tekmovalna ekipa na prvenstvu ZDUS Foto: M. Golc 2022. Med najboljšimi društvi upokojencev so bili v dobri sredini, kar je velik uspeh za naše tekmovalce, saj je konkurenca zelo močna. Na povabilo Udruga umiroEkipa z državnega prvenstva v Desklah vljenika Cestica Foto: Silva Kokot smo sodelovali na tekmovanjih v kegljanju moški, pikado ženske in streljanju z zračno puško moški. V kegljanju in pikadu smo dosegli tretje mesto, v streljanju pa drugo mesto. Na povabilo Društva upokojencev Zavrč smo se udeležili tekmovanj v vseh treh disciplinah in prejeli srebrni pokal v streljanju, v pikadu in kegljanju pa smo pokala malo zgrešili. Delovna je tudi sekcija za razvedrilo, izobraževanje in izlete. Tako smo organizirali enodnevni izlet na Koroško, ki se ga je udeležilo 48 članov, in seveda svoj redni letni piknik. Pri Mesariji Kokol v Dolanah se nas je zbralo več kot 80. Bil je lep sončen dan in vsi smo bili zelo zadovoljni, da smo se poveselili in družili pozno popoldne. Naši prostovoljci opravljajo svoje poslanstvo v skladu s programom, tako upoštevajo navodila koordinatorja PZDU Ptuj. Letni načrt do konca leta bomo v celoti uresničili. Matilda GOLC, predsednica DU Cirkulane Tekmovanje v kegljanju Cirkulane Foto: Nada Koren 54 Glasilo Občine Cirkulane – december 2021 DOGODKI Cirkulanski utrip PROJEKT NAŠA DRAVA IN ŠTUDIJSKA TURA V okviru EKSRP projekta sodelovanja Naša Drava je RRA Podravje – Maribor v soboto, 24. septembra, za novinarje in turistične delavce organizirala študijsko turo ob spodnjem delu reke Drave. Udeleženci so se ustavili tudi na območju LAS Haloze in obiskali Park dediščine v Cirkulanah. Spoznali so območje LAS Haloze, županja občine Cirkulane Antonija Žumbar pa jim je predstavila občino in projekt izgradnje Parka dediščine Cirkulane, ob tem pa izpostavila angažiranost društev in posameznikov iz lokalne skupnosti. Po parku jih je popeljala vodička Marjana Bratušek. Vir in foto: Sonja Golc, PRJ HALO, podeželsko razvojno jedro Vodilni partner LAS Haloze) TRGATEV PRI SV. ANI Lep jesenski dan so si vinogradniki, člani Društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze izbrali za trgatev. Pri prijetnem jesenskem opravilu se jim je pridružila tudi županja Antonija Žumbar. Pri Sv. Ani v učnem vinogradu DVSH je bila letina letos dobra in nadejajo se dobrega vinskega letnika. Skozi vse leto pa so pri delu pomagali člani vaških odborov Veliki Vrh in Dolane, pomembna vinogradniška dela pa so opravili člani DVSH s predsednikom Zvonkom Arnečičem. STANKO MEZNARIČ JE NOVI RIBIŠKI CAR Ob 10-letnici Ribiške sekcije Cirkulane, ki jo uspešno vodi Simon Milošič, so ribiči uspešno organiziGlasilo Občine Cirkulane – december 2021 rali tudi ribiško tekmovanje. Najuspešnejši pri ulovu pa je bil Stanko Meznarič, ki so mu podelili naziv ribiški car za leto 2022. Danskem družila z otroki in učitelji z različnih koncev sveta. Županje je povedala, da sta ji z Danske prinesla darilo, ki ga bo z veseljem posadila. DARILO Z DANSKE Županjo Antonijo Žumbar sta po srečni vrnitvi z Danske v prostorih občine Cirkulane obiskala Teo Črni‑ vec, učenec OŠ v Cirkulanah in učiteljica Marjana Protner, kis at se na JUDOISTKA TINA TRSTENJAK MED CIRKULANSKIMI UČENCI Osnovno šolo v Cirkulanah je na povabilo Judo kluba Gorišnica in šole obiskala olimpijska prvakinja, simpatična judoistka Tina Trstenjak. Na šoli so ji pripravili prijeten sprejem, s bTino pa s eje srečala tudi županja Antonija Žumbar. TM Po reki Dravi … Foto: Agencija Damn, Jernej Golc Letošnja trgatev pri sv. Ani. Foto: arhiv DVSH Teo Črnivec in učiteljica Marjana Protner sta po vrnitvi z danske obiskala županjo Antonijo Žumbar. Foto: občinska uprava V družbi naše odlične judoistke Tine Trstenjak. Foto: Simon Simonič 55 Evakuacijska vaja na šoli Cirkulane Oktober - Mesec varstva pred požari V sredo, 28. septembra, je bila v vrtcu in šoli v Cirkulanah evaku‑ acijska vaja, posvečena mesecu po‑ žarne varnosti. Vajo so v sodelovanju s šolo in vrtcem uspešno izpeljali operativci PGD Cirkulane. Na šoli so povedali, da so se sredi dopoldneva naenkrat oglasile sirene za požar in vsi so mirno in zbrano našli izhod iz vrtčevske in šolske stavbe. In potem so ugotovili, da pravega požara ni … Cirkulanski gasilci so na šoli in v vrtcu uspešno izpeljali evakuacijsko vajo. Foto: arhiv šole »Pred vrati so nas pričakali cirkulanski gasilski in kaj kmalu smo ugotovili, da gre za vajo, ki smo jo uspešno prestali. Gasilci so nam pokazali še nekaj pomembnih stvari, ki jih moramo poznati (oživljanje, položaj nezavestnega). Prav tako smo lahko pokukali v gasilski avto in videli veliko nenavadnih predmetov in reči. Evakuacijo smo odlično opravili, nato pa nadaljevali s poukom ali se vrnili v igralnice. Verjamemo, da so med nami že novi mladi gasilci, ki bodo svoje poslanstvo opravljali srčno in predano,« so še zapisali na Facebook strani. TM 56 Glasilo Občine Cirkulane – december 2021