0
List izhaja enkrat Stane za celo lete leta61.,posamezna številna .
~~i_______________________________^	___________
Upravništvo in uredništvo :: '<0R1CI CORSO VERDI ŠT. 37 Rokopisi se ne vračajo ::
VSEBINA:
Naj večje bogastvo je . ..
Splošno znanstvo: Kemija v moder* nem kmetijstvu (F. Magajna).
Živinoreja in živinozdravništvo: Novi zakon o spuščevalnicah za bike (M. Klav* žar); Slabi parki ii pri goveji živini.
Mlekarstvo: Preizkušanje mleka za sir (Anton Pevc); Naša mlekarna (pesem —
F."Gatej).
Sadjarstvo: Kako vsadimo sadno drevo (Pegan); Čas cepljenja se bliža (France Magajna); Pomlajenje sadnih dreves (Just Ušaj). Oddaja sadnih dreves. Na* biranje cepičev (Just Ušaj;) Svinčeni arzenijat.
Vinogradništvo in kletarstvo: Po pro* daji vina (ing. Pegan); Trajanje kolov; Zakaj pretakamo vino?
Poljedelstvo in vrtnarstvo: Škodljivec na fižolovem zrnju (G. V.); Brananje in osipanje pšenice (G. V.); Kako dobimo zgodnje šparglje? Tako se skrbi za do* bro seme!
Čebelarstvo: Pripombe k čebelarskemu zakonu (Dr. J. Ličan).
Zadružništvo: Nisem član načelstva, sem samo v nadzorstvu (Dr. A. M. Na* rodni gospodar); Zadružne mlekarne in davki; Izkazi članov; Sprejem novih čla* nov.
Tržni pregled.
Vprašanja in odgovori: 8. Krmljenje prašičev nemške žlahtne pasme. 9. Zakaj smo dobili manj masla iz mleka, kot na* vadno. 10. Kako zdravim božjastno kra* vo? 11. Kako odpravim kašelj prašiču?
Gospodarski koledar: Kmetovalec v februarju.
Gospodarski drobiž: Jara pšenica; Na golem drevju; Sneg greje; Proti mahovju in lišajem; Znižanje obrestne mere v Ju* goslaviji; Kratka navodila za pridelova* nje zelenjadi; Kaj bi stalo?
Listnica uredništva:
Članek z glavnimi določbami iz zakona o melijoracijah je stavljen, a smo ga mo* rali odložiti, ker smo morali priobčiti več člankov iz sadjarstva.
Doposlano in v ti številki nepriobčeno gradivo pride na vrsto.
Prihodnje številke bodo izšle redno začetkom meseca, vsled česar so vsi so* trudniki vljudno naprošeni, da dopoš* ljejo gradivo vsaj do 25. vsakega meseca.
Listnica uprave:
Kdor ne plača takoj naročnine, ne bo dobil marčeve številke.
Jara pšenica I
Kdor jo želi, na jo nemudoma naroči, ker je na razpolago zelo majhna količina. Naročila sprejema
ZADRU2NA ZVEZA V GORICI Corso Verdi 37.
Vrči, sirišče, olje, sirni prti, obodi, go* stometri, termometri itd. itd. se dobe vedno v skladišču
ZADRUŽNE ZVEZE V GORICI Corso Verdi 37.
Knjige za vse vrste zadrug, dalje vse potrebščine za mlekarne: toplomere, go* stomere, posnemalnike, pinje, rezervne dele za posnemalnike, strojno olje, sirišče v tekočini in v prahu itd. itd. dobite vedno pri
Zadružni zvezi v Gorici
Corso Verdi 37
Istotam dobite tudi vsa umetna gnojila, žveplo, modro galico in sezamove tropine na debelo in na drobno.
Vsak dan se oglašajo v uredništvu novi naročniki za »Gospodarski list«, toda ni jih še dovolj. »Gospodarski list« bi moral biti zaupnik in svetovalec vsakega na« šega kmeta.
Cena oglasom.
Stran	1 Štev.	6 štev.	celo leto
1	100 L	350 L	500 L
7«	60 „	200 „	300 „
v*	40 „	120 „	180 „
7b	25 „	65 „	100 „
T PRISTNI n
ROPINOVEC S
Udobite ga vedno g Dornbergu
pri »Zadružni žganjehuhi“
JNIMNNMMHNtHMNMHIi
RESTAVRACIJA S PRENOČIŠČEM
Jlo Transalpina"
nasproti državnemu kolodvoru
Pristno domače vipavsko in briško vino, izboren kraški teran, domača kuhinja, vedno gorka jedila. - -Velik vrt.
Priporoča se	IVAN	GRUSOVIN
MMNMMMNMNHINNNHt
Za novo poro čenče	
Skladišče tkanin	Ugodna prilika
Corso Verdi številka 1	za nabavo. M
Volneno blago, bombaževine, tkanine, odeje, tržli, (dvonitnik) volneno blago za moške in ženske. ' • •	
	
Arturo de Rossi - Gorica	
——		 — T«l*»fon 276 									
Ugodna prilika	Via Carducci (Gosposka ul.) 11
za nabavo. w i	Izdelano perilo za moške in ženske, laneno platno in bombažasto, popolne bale, preproge iz baržuna, linolej. — Vse blago je po nizkih cenah.
GOSPODARSKI LIST
List izhaja enkrat na mesec — Stane za celo leto 12 lir, za pol leta61.,posamezna številka 1 liro.
Leto V.	Štev.	2
Februar 1926
:: Upravništvo in uredništvo :: V GORICI CORSO VERDI ŠT. 37 ::	Rokopisi se ne vračajo ::
Največje bogastvo je...
Zdravje! To vedo mnogi, a vedeti bi to moral vsakdo.
Kdor hoče delati in koristiti, kdor ho« če ohraniti svoj kmetski ali tudi delav« ski dom jak, mora biti zdrav. Bolan člo« vek nima nobenega veselja do dela, no; bene volje do življenja, je potrt, večkrat pa tudi čmerikav in siten, večkrat celo, žalibog, zapravljiv. Kjer je bolezen v hiši, tam leze gospodarstvo navzdol, v hiši je žalost.
Zato pa pazimo na zdravje, dokler ga imamo.
Še pred nedavnim so pravili v mestu: Zdrav si kot rovtarski kmet, kot kraška burja, kot Tolminec. In danes? Tudi v Rovtah in na Krasu in na Tolminskem so vedno bolj redki v resnici zdravi ljudje. Bolezni se vedno bolj širijo tudi na kmete. Še nedavno na kmetih nepo« znana jetika žanje vedno bolj obilno tu* di v kmetskih domovih. Pa tudi druge bolezni katere smo poznali samo v me> stih, se širijo po kmetskih vaseh. Kje je vzrok?
Ali je temu vzrok umazanost na kme« tih? Ni! Ker enkrat so bili na kmetih bolj umazani, kot so danes. Danes bi bil marsikateri kmetski človek lahko za vzor mestnemu. Kje je torej vzrok?
Vzrok tiči predvsem v dejstvu, da sc mestno življenje širi vedno bolj na kme« te. Iz zelo mnogih kmetskih hiš je izgi« nila zdrava domača hrana, nadomestila jo je kava in čaj, meso, itd. Ali naj kmet dela, ako dobi kavo za zajuterk? In me*
so, ali da mnogo moči? Meso je za take, ki malo delajo in se jim tudi ne ljubi mnogo jesti, ker imajo majhen želodec. Iz kmetov so pa zginili žganci, ki so dali moč.
Pa ne samo hrana! Debele domače no* gavice, močno volneno ruto, trdno in toplo obleko so nosila dekleta v starih zlatih časih, ko so šla ven, k maši,. In da* nes? Prozorne nogavice, lakaste čevlje, svilene bluze in podobno nosijo, da se lahko prehlade in da tako pripravijo tla jetiki. Pa ne samo dekleta so taka, tudi drugi niso boljši.
Še drugi vzroki so! Zginila so ognji« šča, polagoma zginjajo tudi domače pe« či, ker kruh se lahko kupi pri peku. Ta kruh ni sicer tako tečen kot domači, a sc ga vedno dobi svežega .. .
Likerjev enkrat niso poznali, danes jih poznajo povsod.
Mnogo takih in enakih vzrokov bi lahko navedli, ki izpodkopujejo zdravje v kmetskih hišah, pa naj zadostuje.
Kaj bo z nami? Polagoma a stalno lezemo navzdol.
Žalostiti se moramo predvsem mi Slo« venci nad tem dejstvom, ker kdor je ustvaril med našim narodom kaj velike« ga, kaj stalnega, ta se je rodil v kmetski hiši, ki je na to lahko ponosna.
In ta kmetska hiša naj bi propadla? Prijatelji kmetje, ne dovolite tega. Od« prite oči, sami se borite proti temu in pa vplivajte na svoje otroke, na naš up in na našo nado.
Splošno znanstvo
Kemija v modernem kmetijstvu.
Po naukih profesor ja H. F. Buttona napisal F. Magajna.
(Nadaljevanje.)
Molekuli in atomi. — Vsako tvarino lahko delimo v manjše in manjše drobce, a vendar ostanejo isto, kar so bili prej. Ako vzamemo kos kamna apnenca in na zmeljemo na drobno, bo ta prah še vedno apnenec. Vsekakor, če bi drobili apnenec še naprej bi enkrat prišli tako daleč, da bi ga ne smeli več deliti, če bi hoteli, da še ostane apnenec. Tak najmanjši ap* nenčev drobec, katerega ne moremo vi* deti z najboljšim drobnogledom, imenu* jemo molekul, v tem slučaju apnenčev molekul. F n apnenčev molekul je pa se* stavljen po formuli CaCO;, in ta nam pravi, da je vsak apnenčev molekul se* stavljen iz enega atoma kalcija, enega atoma ogljika in treh atomov kisika. Če žgemo apnenec v ognju, raztrga vročina molekule, atomi so v drugačnem razme* rju spojeni in mi dobimo novo spojino, ki ni več apnenec nego apno.
Teža. — Molekuli in atomi so tako majhni, da jih posameznih ni še noben človek videl, ker pa vemo mnogo o njih in verno, kako se obnašajo, smo marši* kaj uganili glede njih in s poskusi ali ek* sperimenti dognali, da imamo prav. Mi vemo naprimer, da vsi atomi kisika so si enaki in imajo enako težo; vemo, da velja to za atome vsake prvine; končno pa vemo tudi, da atom ene prvine nikoli ne tehta ravno toliko kot atom kake dru* ge prvine. Toda, ker so atomi tako maj* hni, jih ne moremo stehtati, ampak jih samo primerjamo med njimi. Atomi vo* dika so od vseh najlažji in zato primerja* mo vse ostale atome po njih. Ogljikov atom tehta dvanajstkrat toliko kot vodi* kov, kisikov atom pa šestnajstkrat toli* ko. Dvestoinsedem vodikovih atomov je treba, da tehtajo en sam atom svinca.
Iz vsega tega razvidimo, da ima vsaka prvina svojo atomsko težo in da ni niti dveh prvin, ki bi imele enako atomsko težo.
Valenca. — Ker so atomi, ki sestavlja* jo molekule, tako majhni, da jih ne mo* remo videti, (kakor ne moremo videti niti molekulov, ki so večji), si moramo pač pomagati s tem, da si samo predstav* ljamo njihovo obliko. Lahko si mislimo, da so atomi neskončno majhne kocke, in da imajo te kocke po sebi kavlje, s katerimi se zapnejo za kavlje drugačnih atomov, da tako zgradijo molekule. Ne* kateri atomi, kakor so vodikovi in klo* rovi, imajo samo po en kavelj; drugi, ka* kor kisik, imajo po dva; in zopet tretji, kakor dušikovi in fosforovi, imajo pa tri kavlje, ogljikovi in še nekateri drugi ato* mi imajo pa celo po štiri kavlje. Kadar se atomi zapnejo med seboj s temi kavlji, rečemo, da so se spojili ali združili in to njihovo spojilno ali združevalno moč imenujemo s tujo besedo valenca. Oglji* kov atom ima štiri kavlje, on torej s svojimi štirimi kavlji lahko priklopi nase dva kisikova atoma in molekul, ki iz tega nastane, je molukul ogljikovega dvokisa. Ker na tem molekulu ni več prostih kav* ljev, se drugi atomi ne morejo več pri* družiti k njemu. Drugače je pa, če ogljis kov atom vjame s svojimi kavlji samo en kisikov atom. Kisikov atom ima dva kav* Ija, ki se zapneta z dvema kavljema na ogljikovem atomu, slednji pa ima štiri kavlje in mu tako ostaneta dva prosta. Zaradi tega se pa k njima lahko priklju* či še drugi atom. En kisikov atom, spo* jen z enim ogljikovim atomom, ki ima še dva kavlja prosta, nam da molekul plina, ki sc imenuje ogljikov monoksid in ki je zelo vnetljiv. Zato vidimo, oglji* kov monoksid (GO) ima na vsakem mo* lekulu dva kavlja prosta, zato se tako rad vname; ogljikov dioksid (COa) ima pa molekule, na katerih ni nobenega kavlja več prostega in zato ne gori niti ne cks*
plodira. Vedeti moramo namreč, da go* renje ni nič drugega kot spojevanje ki« sikovih atomov z ogljikovimi.
Spojevanje med prvinami. — Prvine se na različne načine razlikujejo med seboj. Nekatere imajo naprimer veliko ljube« zen do drugih, nekatere pa prav nič ne. Kisik je prvina, ki se zelo rada spaja z drugimi prvinami in navadno tako tes« no, da jo je težavno ločiti od njih. Baš nasprotna je prvina dušik, ta se ne mara združiti z nobeno drugo prvino, zato pa pravijo dušiku »lena prvina«. Pa še če se dušik spoji s kako prvino, išče vsake prilike, da zopet pobegne.
Radikalni atomi. — Poleg posameznih atomov imamo posebne skupine atomov, ki so zvezane skupaj, a učinkujejo, kas kor da so en sam atom. Navzlic temu niso atomi, ki sestavljajo take skupine, tako spojeni med seboj, da bi izgubili svoj značaj, to je svojo identiteto. Oni ostajajo vsak zase, a če se eden med nji? mi spoji s kakim tujim atomom, se še ostali spojijo z njimi. Tem čudnim zve« zam pravimo radikalni atomi, dasi bi bilo morda boljše, če bi jih smatrali za atom* ske družine, ki ostajajo neločljive čeprav pridejo v trgovske ali drugačne zveze s tujimi ljudmi (atomi). Nekateri teh ra« dikalnih atomov so za nas važni. Tu je naprimer tak atom OH, sestavljen prav« zaprav iz enega atoma kisika in enega atoma vodika. Ta radikalni atom (OH) najdemo v vsaki lužnini, naprimer v ap« nu, jedki sodi itd. Drugi tak radikalen atom je S04, ki ga najdemo vedno nav« zočega v sulfatih (amonjeV sulfat ali žve« plenokisli amonjak je važno dušiko« vo gnojilo); dalje je radikalen atom NO;„ v tej obliki uporabljajo rastline dušik. Radikalen atom je tudi P2 Or„ ki je na« vaden vir fosforja. Kadar pišemo ke« mijske formule in moramo v nje zabele« žiti tudi radikalen atom, ki je sestavljen pravzaprav iz atomov dveh prvin, si po« mahamo tako da kratice ali simbole obeh atomov denemo v oklepaj, naprimer Ca(OH)^. Ta formula znači kalcijev hi« droksid ali ugašeno apno.
Kisline in soli. — Spojine kislega oku« sa, ki vsebujejo vodik, imenujemo s skupnim imenom kisline. Silno močne
mineralne kisline, ki so tudi zelo važne, so naprimer solitrna kislina, žveplena ki« slina (hudičevo olje), solna kislina, fos« forna kislina. Druge kisline najdemo v naših živilih, naprimer, v jesihu imamo ocetno kislino, v kislem zelju in kislem mleku imamo mlečno kislino, v vinu ima« mo vinsko kislino, v jabolkah sadno ki« slino, v oranžah in limonah pa citrično kislino. Sicer pa imamo kislin mnogo vrst.
Kadar se ena teh kislin spoji z lužni« no, to je tako spojino, ki vsebuje poleg radikala OH še eno kovinsko prvino, n. pr. železo, cink, natrij itd., dobimo nov produkt, ki mu pravimo sol, ne glede na to, če je »slanega« okusa ali ne. Ako de« nemo naprimer solitrno kislino na jedko apno, dobimo sol, ki se imenuje apneni nitrat. Bakrena lužnina nam da s po« močjo žveplene kisline bakreno sol, ki jo poznamo kot bakreni vitriol ali modro galico.
Kemija prsti.
Za uspešno kmetovanje je velike važ« nosti * pravilno kontroliranje kemijskih sestavin prsti na naših poljih. Dobrega in razumnega kmeta se pozna med drugim tudi po tem, da pusti svojo kmetijo bolj rodovitno kot jo je našel. Vsi poznamo tisto resnico, ki pravi, da je nemogoče, da bi bil volk sit in koza cela, a vendar, baš kmet je v stanu, če hoče in če zna, to resnico razveljaviti. Če zna, bo vozil pri« delke s svojega polja domov in bo sled« nje vendar pustil rodovitnejše nego je bilo lani. Morda nevede so kmetje v Ev« ropi že davno odkrili to dejstvo in zgo« dovina kmetijstva nam pravi, da mi da« nes več pridelamo na gotovem kosu zem«
1 j e kot so na takem kosu pridelali naši pra«pra«očetje v srednjeveških časih. In vseeno ni še dovolj. Kmetje v Belgiji, Holandiji, v Nemčiji in tudi drugod pri« delajo več na 'hektaru kot mi, tudi pod slabšimi pogoji pridelajo več.
Včasih so ljudje mislili, da je zemlja ali prst sama na sebi tisto, kar srkajo vase koreninice rastlin, dejstvo pa je, da je čista prst samo zato tu, da drži rastline, da hrani rastlinske redilne snovi in vlago. Leta 1859. je bilo, ko je Liebig pojasnil svetu, da vrednost za kmeta ni zemlja,
pač pa tiste sestavine prsti, ki služijo rastlinam v hrano. Ako takih sestavin ni, jih mora kmet sam dodati tja.
Dogodki v zadnji vojni so marsikatere« mu kmetu (in drugim stanovom še bolj) izrazito pokazali potrebo povečanja kme« tijskih pridelkov. Več znanja v kme« tijstvu je za i\as edina pot, ki pelje k ta* kemu cilju. Mi smo naleteli na velike
Novi zakon o spuščevalnicah za bike.
O tem zakonu je izdala furlanska ži« vinorejska komisija sledeča pojasnila.
Pravilnik novega zakona z dne 21. ju* nija 1925 št. 1162 je že potrdila furlanska pokrajinska uprava in ga bo v kratkem potrdila tudi vlada. Ker stopijo torej v najkrajšem času v veljavo nova določila, se nam zdi potrebno, da z njimi sezna« nimo naše živinorejce.
Stari zakon se omejuje le na to, da mo? rajo biti le za javno spuščanje namenje« ni biki potrjeni in da se kaznujejo pre« stopki z nizkimi globami, ne vsebuje pa določil o krajevni porazdelitvi pasem, o skočnini in o številu krav in junic, ki naj sc odkažejo vsakemu plemenjaku. Novi zakon pa vsebuje vsa ta druga določila, ki so odločilna za zboljšanje govedoreje. Ta zakon bo brezdvomno blagodejno vplival na povzdigo naše govedoreje, da« si se zdi na prvi pogled prestrog.
1.	Vsi v pokrajini nahajajoči se biki, naj so last kogarkoli, bodo morali biti potrjeni, ako se bodo rabili za javno ali zasebno spuščanje.
To pomeni, da bodo morali prignati svoje bike pred pregledovalno komisijo ne le lastniki bikov, namenjenih za javno spuščanje ampak tud zasebniki, ki na« meravajo uporabljati svoje bike za ple« menitev lastnih krav in junic. Živinorej« ci, ki imajo nad deset mesecev stare bi« ke, bodo morali torej vložiti pri furlan« ski živinorejski komisiji prošnjo (na pa« pirju kolekovanem z dvema lirama) za pregled bika.
ovire. V takem slučaju bi rabili modernih kmetijskih stro;ev, da odpomoremo po« manjkanju delavnih moči. Taki stroji bi se vsled svojih visokih cen lahko izkazali nepraktični. Tako nam za enkrat kaže izrabiti možnosti gnojenja in se poslu« ževati intenzivnejših in umnejših metod kmetovanja sploh.
(Dalje.)
2.	Krajevna porazdelitev pasem.
V furlanski pokrajini so določene za posamezna živinorejska okrožja sledeče pasme:
a) redče«cikasta furlanska (simodol« ska) pasma za srednjo, vzhodno in niz« ko Furlanijo ter za bivši vipavski sodni okraj;
b) siva pasma za skrajni zapadni del Furlanije;
c) rjava švicarska pasma za karnijo, za srednje ozemlje Goriškega (srednja soška dolina, Brda, Kras, in vipavska dolina);
č) belanska pasma za sodne okraje Gemona, Tarccnto, Čedad, Trbiž, Tol« min in Idrija.
Ni torci dovoljeno, da se rabijo za javno in zasebno spuščanje biki, ki ne spadajo k zgoraj omenjenim pasmam.
V obmejnih krajih dveh pasem bo ure« dila dotične govedorciske razmere pokra« jinska živinorejska komisija od slučaja do sučaja.
Vse to pa nc izključuje možnosti upo« rabe drugih govejih pasem v poskusne namene, ako jih smatra za umestne po« krajinska živinorejska komisija. Seveda gre v teh slučajih le za izjemne konce« sije, ki se morajo poprej v splošnem in« teresu še le natančno proučtii v vseh svo« jih podrobnostih.
V izkoriščanju živinoreje se osredo« toča kmetijsko gospodarstvo furlanske pokrajine. Izbera pasem je plod mnogo« letnih skušenj; zato ne sme biti dovoljena
Živinoreja in živinozdravništvo
uporaba drugih pasem, ne da bi se poznal natančno cilj, ki se ga hoče doseč.i
Živinorejci furlanske pokrajine redijo vsaj 320.000 glav goveje živine, ki je vred« na približno 650 miljonov lir in ki daja nad 300 miljonov lir letnega kosmatega dohodka, v katerem ni vštet prispevek, ki p a daja goveja živina posredno našemu kmetijstvu. Iz tega more vsakdo razvi* deti, kako kočljivo in težavno je to vpra* šanje in kake posledice bi mogel imeti za posameznike in tudi za splošnost pogre* šek v izberi pasem; tak pogrešek bi za* mogel zmanjšati vrednost goveje živine, njenega dohodka in njene sposobnosti za kmetijska dela.
3.	Nepotrjeni biki.
Zakon predpisuje, da se morajo rezati (skopiti) vsi biki, ki niso bili potrjeni in ki jih niso izločili bikorejci v roku, ki ga je določila pre«ledovalna komisija.
S tem se hoče zanesljivo zabraniti upo* raba nesposobnih bikov za spuščanje. Bi* korcjcem se bo dovolil od slučaja do slu* čaja rok, da se jim olajša vnovčenje ne* potrjenih bikov. Ako ne bodo biki izlo* čeni v predpisanem roku, bo ukrenila po? krajinska živinorejska komisija potrebne korake (ovadba karabinerjem), da se ne* dostatek takoj odpravi.
Ker je skocnina precej visoka, imajo živinorejci vso pravico do zaščite proti zlorabam od strani bikorejcev, pokrajin* ska živinorejska komisija pa je dolžna take zlorabe zabraniti.
4.	Skočnimi in število notrebnih bikov.
Za sedaj je določena skočnina 40 lir za krave in junice rdeče * cikaste furlanske (simodolske) pasme in 25 lir za krave in junice vseh drugih pasem. Ta skočnina se bo pa znižala ali zvišala, kadar bo to potrebno.
Tako določena skočnina je veljavna za štiri mesece v krajih s celoletno spušče* valno dobo in za dva meseca v hribih, kjer traja spuščevalna doba le nekoliko mesecev.
Vsakemu biku sc mora odkazati 150 krav v krajih, v katerih se pripuščajo krave celo leto in 80 v krajih, v katerih traja spuščevalna doba le nekoliko me*
secev. Štetje goveje živine se bo vršilo v posameznih občinah vsako drugo leto.
Ne bo dopuščena ustanovitev novih spuščevalnic v krajih, v katerih je za* dostno število potrjenih bikov.
Ti ukrepi predstavljajo korenito ob* novitev pravilnika in ključ govedorej* skega vprašanja v furlanski pokrajini.
Bikorejci in živinorejci se morajo pre* pričati, da je le od njih medsebojnega sodelovanja odvisno zboljšanje govedo* reje in večji dohodek naših hlevov.
Povišana skočnina in razmerje med biki in kravami merita na to, da se do* seže večji odstotek z dobrimi biki oplo* jenih krav (ne manj od 90% ) ni da se za* gotovi bikorejcem nrimerna korist, ne da bi bili prisiljeni k preobilnemu izkorišča* nju svojih plemenjakov. Ker nikdo ne mara delati v zgubo in ker se zdi živino* rejcem skočnina previsoka, si pomagajo bikorejci sedaj s pretiranim spuščanjem, kar je neprecenljive škode za nov naraš* čaj. Preiskave so dognale, da sc vslcd pomanjkanja bikov oplodi mesto 90% le 60% k bikom prignanih krav in junic.
Od 125.000 plemenskih krav in junic dobivamo sedaj samo 75.000 mesto 110.000 telet, torej 35.000 telet manj, kar odgovarja vrednosti 35 miljonov lir, ako računamo za vsako zgubljeno tele in s tem spojeni manjši pridelek na mleku s 1000 lirami.
Radi te ugotovitve, ki pomeni veliko škodo ne le za posameznike ampak tudi za celo pokrajino, je bilo treba, da sc spravi v sklad interes produkcije z inte* resom bikorejca s tem, da se odkaže ple* menskim bikom delo, ki je primerno njih naravni vztrajnosti in s tem, da se od* meri bikorejcem zadostna skočnina za primerno in trajno vzdrževanje spušče* valnic.
Dočim mora bik, h kateremu se prižene 250 krav, plemeniti vsako poprečno po trikrat, kar pomeni približno 750 skokov na leto, t. j. poprečno dnevno dva in v času večjega dela tudi 3 do 6 skokov, bo imel bik, ki mu je odkazanih le 150 krav, poprečno le en skok na dan, ker se bo oplodilo že pri prvem skoku 60% krav in se druge povrnejo kvečjemu dva ali tri* krat.
Z znižanjem skokov se prepreči do normalnih mej razširjenje kužnih bolez« ni, ker bodo imeli biki pri nižjem številu skokov manj prilike za okuženje in za prenašanje kužnih bolezni.
To je bistveni namen tega ukrepa, ki ima razun zgoraj navedenih prednosti tudi to, da sc s tem omogoči daljša upo« raba boljših bikov in pospeši odbiranje pasem.
Izvedba te odredbe je vsekakor spoje« na s precejšnimi težkočami. Pred vsem je treba preskrbeti bike, ki sedaj manj« kajo. Vendar se ne bo ničesar opus‘tilo, da se odstranijo tudi ta in druge ovire, ki bi se utegnile pozneje pojaviti.
5. Prisilne zadruge.
Za slučaj, da bi ne poskrbeli v občinah ali v skupinah občin živinorejci sami za potrebno število bikov, bo zaukazal pre« fekt, ustanovitev obvezne zadruge za na« kup in oskrbovanje vseh potrebnih bi« kov.
Ta odredba svetuje našim živinorej« cem, da se požurijo z ustanovitvijo spuš« čevalnic, ker pomenja intervenciia oblas« tev v takih slučajih veliko večji strošek, ne da bi bil s tem zagotovljen dober uspeh in to v občutno škodo vseh gove« dorejcev dotične občine.
Prisilna sredstva so vedno zoprna, tudi če so potrebna. Zakai pa je treba prisilne akcije, da se izvrši to, kar je živinorejcem v njih lastno korist?
6.	Globe.
Bikorejci so dolžni ne le imeti potrjene bike, ampak tudi nridno zapisovati skoke v predpisani zapisnik o spuščanju, zahte« vati predpisano skočnino, ki jo določa pravilnik, paziti za dobro razkuženje bi« kov in zavrniti vse bolne in bolezni sum« Ijive krave in vse pod 20 mesecev stare junice.
Prestopki teh predpisov se ovadijo sodniku in sc kaznujejo z globami od 500 do 2000 lir, torej z desetkrat večjimi zneski, kakor so sc plačevali do sedaj.
Novost posebne važnosti se tiče oplo« jenja junic. Ta odredba je ncobhpdno potrebna, da se okrepijo naše goveje pas« me in da se njih živa teža in njih doho« dek kolikor mogoče zvišata.
Ni človeško in tudi ne gospodarsko prisiliti k vstvarjenju novih bitij živin« četa, ki niso še razvita. Prezgodnja oplo« ditev je enaka hudi bolezni, žival občuti njene posledice celo svoje življenje. Vsled te bolezni zastane žival v svojem razvoju in oslabi v svojih -'oglavitnih funkcijah.
Taka žival bo vedno nežna in bo dajala le malo dohodka. Ti pogreški morajo iz« giniti v nokrajini kakoršna je naša.
7.	Kako se bodo vršila pregledovanja.
Pregledovanja za potrjevanje bikov so redna, izredna in nosebna. Redna pre« gledovanja se vršijo enkrat na leto. Za pasme, ki se gojijo v hribih, kjer je na« vada, da se ženeio biki na planine, se bo motdo vršiti naknadno redno pregledo« nje pred odgonom na planine.
Izredna pregledovanja so periodična in se morejo napovedati vsake štiri mesece po splošnem pregledovanju v krajih, v katerih je živina celo leto v hlevih. V goratih krajih pa, kjer gonijo kmetovalci svojo živino na planine, se vršijo taka izredna pregledovanja le enkrat na leto in sicer 2—3 mesece po rednem pregle« dovanju.
Posebna pregledovanja ali pregledova« nja na domu se bodo dovoljevala le iz« jemoma: v hribih za kraje, ki so težko dostopni in v ravani za odrastle bike, ki so nemirni ali nevarni.
Redna pregledovanja so brezplačna; za izredna pregledovanja je predpisana tak« sa 30 lir, za posebna pa 50 lir za glavo.
V bistvu se nadomeščajo izredna pre« gledovanja z onimi, ki so se do sedaj vr« šila na domu bikorejcev in ki se odslej praviloma odpravijo. Zato bodo morali oni, ki nameravajo prignati svoje bike pred prcdledovalno komisijo po sploš« nem pregledovanju, čakati do prihodnje« ga periodičnega pregledovanja.
M. Klavžar.
Slabi parklji pri goveji živini.
Slabi parklji so prirojeni in pridob« ljeni. Vzrok prirojenih slabih parkljev je ali krava, ali pa bik. Če ima krava že od mladosti slabe parklje, potem je pre« ccjšnja verjetnost, da bodo podedovala to napako tudi njena teleta. Še hujše je,
če ima prirojene slabe parklje bik, h ka* teremu pripuščamo kravo. Tak bik na* pravi ogromno škodo, ne samo onemu, ki ga drži, ampak celi svoji okolici. Do* kazano je namreč, da prenaša bik to na* pako v veliki meri na svoje potomstvo. Vaša živina ima lahko že od nekdaj ved* no dobre parklje, istotako tudi naša krava. Če sedaj pripustimo to kravo k biku, ki ima to prirojeno napako, da ima slabe parklje, bo imela slabe parklje tudi večina naših telet. Drugače je se* veda, če bik nima prirojenih slabih par* kijev, ampak si je slučajno pokvaril parklje pri kakem padcu. V tem slučaju se ta napaka nc prenaša. Bik s priroje* nimi slabimi parklji je šiba božja za okolico. V dobi 5 do 6 let se lahko zgodi, da v celi vasi ne najdemo niti enega para volov, ki bi bil dober za delo ker imajo vsi slabe parklje. Vsa kovačeva umetnost je tukaj zastonj, podkev drži
dva, tri dni, včasih tudi samo prvi dan, pri prvem potegi j a ju pa odpade.
Je pa še ena možnost, da namreč ži= vina nima prirojenih slabih parkljev, ampak da si je pokvarila parklje sama. Temu smo krivi mi, če smo n. pr. pre* silili vole z delom, posebno po slabih, kamenitih poteh in če jih nismo podko* vali vedno o pravem času. Mnogo slabih parkljev imajo na vesti kovači. Nekate* ri vsled tega, ker ne znajo dobro pod* kovati — slab kovač pokvari s časom tudi najboljše parklje, — drugi pa zato, ker hočejo več zaslužiti s podkovanjem. Gotovo bi ti ljudje ne delali tega uma* zanega opravila, ko bi se zavedali, kak* šno veliko krivdo napravijo kmetu s tem, da pokvarjio njegovim volom par* kije. Vol, ki ima slabe parklje nima za delo nobene cene. Prvič, ker pogosto podkovnje preveč stanc, drugič pa zato, ker ga ne moremo vzeti na nobeno dalj* šo in težjo pot.
	Mlekarstvo	
		
		
Anton Pevc:
Preizkušanje mleka za sir.
Sirar mora mleko temeljito poznati, če hoče proizvajati enoličen izdelek pri vsem tem, da sc njegove sestave dnev* no menjajo. Ne sme mleko za nos vo* diti sirarja, marveč sirar mora obvladati kaprice mleka. Sirar, pri katerem je vse* ga zla krivo le mleko, pač ni sirar, mar* več šušmar in takih je žalibog veliko v našem sirarstvu. Sirarna pa mora nuditi sirarju vse pripomočke, da sc v pozna* vanju mleka lahko poglobi. Za majhne sirarne je ta zahteva nekoliko predraga in naj radi tega stremijo za združenjem v večje enote.
Prva preizkušnja mleka se izvrši v si* rarnah pri precejanju, na cedilu. Odtod določba v ementalskih sirarnah Švice, da je mleko oddajati ncprecejcno. Se* sedeni mlečni drobci ali kožice alvcol iz vimena, ki ostanejo na cedilu kažejo na
nered v delovanju vimena in potrebno bo pregledati hleve, prepričati se o zdravju krav. Nesnaga vseh vrst na cc*
Mlekarsko cedilo.
dilu zahteva graje pri prizadetih, ker v njej so bakteriji, ki povzročajo napiho* vanje, ali drugačne napake pri sirih. To* da v lesenih cedilih, še tako priljublje* nih v Bohinju in na Tolminskem, zatla* čenih z mahom ali igličjem, zastonj iščeš morebite sesedene drobce mleka
in razno nesnago; ne rečem, da bi iste ne zadržavali, ampak pokaži jih komu, če jih moreš. Potrebna so tudi v planin* skih sirarnicah prava mlekarska cedila, pletena iz tenke medene žice. zanjke
0.2 do 0.3 milimetra vsaksebi, ki zadr* žijo vso nesnago in neraztopljene pri* mesi kakor na krožniku in ki niso draga.
Druga sirarska preizkušnja mleka ob* stoji v določanju kisline. Sirar mora vsa* ki dan ugotoviti, kako kislo je mleko v kotlu. Če je premalo kislo, je treba kisli* no zvišati s pridatkom kisave (kisle si* rotke ali bakterijskega čistega nasada) v mleko, če je preveč kislo, je treba zmanjšati s pridatkom večje količine vode, zasiri pri nižji toploti in čas de* la (sirjenja, drobljenja, dogrevanja) čim bolj skrajšati. Okus ali pokušnja mleka nam ne pove nič, je povsem ne* zadostna. Sveže kravje mleko ima 6 do 8H kisline po Soxhlet*Henkelu; zrelo mle* ko za ementalski sir imej po pridatku vode še 7.5 do 8° kisline po S.*H„ je to* rej za okus popolnoma sladko, čeprav vsebuje in mora vsebovati nebroj mleč* nokislinskih bakterijev. Kislino mleka mora sirar vsaki dan ugotoviti z zato določenim aparatom; potrebni natronov lug in fenolftaleinovo alkoholično razto* pino si da pripravljati v najbližji lekar* ni. Točnejša navodila, kako je postopati pri določanju kisline, najdeš v knjigi »A. Pevc, Mlekarstvo«, str. 96.
Tretja sirarska preizkušnja mleka do* loča njegovo kipelno zmožnost. Če naj sir nastavi »očesa« v testu, mora biti v mleku dovolj kipelnih činiteljev; če je v mleku premalo kipenje povzročajočih bakterijev, je treba istim puščati več hrane, več mlečnega sladkorja s tem, da sirar’ napravlja drobljenec debelejši; če je v mleku takih bakterijev preveč, je treba strd bolj zdrobiti, morebiti pri* dati navadnih mlečnih kislinskih bakte* rijev (strcptokokov, navadno kislo mle* ko), več vode ali izjemoma do 25 gra* mov solitra na 100 kg mleka, da jim ta* ko zmanjšamo količino hrane in odvza* memo možnost za napihovanje sira. Tu* di aparat za kipelno poskušnjo ni drag in razun steklenih cevk za mleko, sc vse drugo lahko napravi doma; zunanje
pločevinaste stene vodne kopelji je ob* dati z lesom, da se lažje ohrani enako* merna toplota 38—40° C za čas 20—24 ur. Tudi o tej poskušnji najdeš podrob* nejše podatke v knjigah »Mlekarstvo« in »Sirarstvo«.
Vrhu teh poskušenj imamo še več drugih specifično sirarskih n. pr. prciz* kušnja leukocitov, katalaze, reduktazc,
Dr.N.GERBERs CSm.b.H.
LEIPZIG
Aparat za kipelno poskušnjo.
sirilnosti in trpežnosti mleka, s kateri* mi se bavi moderni sirar za boljše po* znavanje lastnosti svojega mleka. O njih razpravljati bi bilo zaenkrat preu* ranjeno. Smo lahko zadovoljni, če preide naš sirar in naše sirarstvo od svoje primitivnosti vsaj k izvajanju gornjih treh, osnovno * sirarskih poskušenj v praksi. Niso toliko krive sirarne, da se še danes ne izvajajo. Marsiktera zadru* ga je nabavila vse že ob svoji ustanovitvi,
Celotni Gerbcrjev aparat (majhen).
toda razni sirarji so lepo spravili vse v podstrešju, — manj ko imam dela, bolj* še je in če bo sir slab so pač vsega krivi le člani in mleko, kaj si bom belil glavo.
Za kontrolo poštenosti mleka pri od* daji mleka najdemo v naših sirarnah mlečni gostomer (laktodensimeter) ali
tako zvano »vago za mleko«. Je boljše kot nič, vendar v precejšnji meri stra* šilo za vrabce, ako se ne druži z mleč* nim tolščomerom, s kemijskim ugotav* ljanjem maščobe v mleku. Gerberjev aparat v to svrho je pač v vsaki, tudi najmanjši sirarni potreben. Ne lc za kontrolo poštenosti, tudi za ugotavlja* nje tolščobnosti mleka v kotlu je potre* ben. Ni najbolj mastno mleko najboljše
za vsak sir in ravno pri ementalskem si* ru je često umestno odstraniti manjšo količino smetane raz večernega mleka — očesnatost bo bolj zadovoljiva. O do* ločanju tolšee v mleku najdeš podrobne podatke v vsaki mlekarski knjigi. Maj* hen aparat za 2 poskušnji ni drag in si ga zato more nabaviti vsaka sirarna in celo vsak večji kmet za uspešno se* lekcijo pri svojih kravali.
Naša mlekarna.
Zora svita nad gorami skrbne kmete prebudi, delat s pridnimi rokami vsem se zgodaj že mudi.
Za živino najprej v stali poskrbeti moramo, ko jim krmo smo že dali kravce koj pomolzemo.
Mleko nosimo v mlekarno na Planino vsaki dan, naj bo temno aV viharno, saj naš trud ne bo zaman.
Tam iz mleka proizvaja sveže maslo naš mlekar, drago ga potem prodaja naš izvrstni gospodar.
Na Planini bo mlekarna vedno bolj procvitala, članom svojim radodarna trud njihov povračala.
Naj le Bog nam blagoslovi naše složno delo v njej in z obilnimi darovi srečo nam deli vselej.
Opomba :	Original nalslednje pesmi je pribit na vratih mlekarne na Planini pri Cerknem.
Pesem je zložil cerkljanski domačin, k. Gatej, po poklicu urar, ki pa včasih zajezdi tudi Pegaza. Mlekarni in s. Uateju naše iskrene pozdrave in voščila.
Sadjarstvo
Kako vsadimo sadno drevo.
Drevo, ki ga hočemo vsaditi, naj bo vedno ravno in lepo razraščeno. Če je mogoče, vsadimo drevo že v jeseni. Spomladi sadimo drevesa navadno le v težki in mrzli zemlji. Jama, v katero ho* čemo vsaditi drevo, naj bo 120 cm širo* ka in 80 cm globoka. V slabih zemljah napravimo jamo še večjo. Pri kopanju jame vrzimo zgornjo vrsto zemlje po* sebej, spodnjo mrtvo plast posebej. Če je zemlja, v katero sadimo drevo pe* ščena, je dobro, če ji primešamo nekaj težke zemlje in obratno, če je zemlja pretežka, ji primešamo nekaj peščene zemlje. Jama naj bo skopana 2 do 3 mesece prej, nego hočemo saditi drevo. Predno vsadimo drevo, mu prirežemo
vse poškodovane in skrajšamo vse dru* ge zdrave korenike in sicer tako. da je obrnjena prerezna ploskev proti dnu ja* me. Tenke koreninice se ne smejo od* straniti, ampak se samo pristrižejo kon* ci. Veje drevesca se skrajšajo približno za 1/:! do i/2, srednja veja malo manj, postranske malo več. Prerežemo jih v smeri proti popku, ki se nahaja na zu* nanji strani, da dobi drevesce bolj širo* ko krono. Glavno, srednjo vejo prire* žemo vsako leto v drugi smeri, da drevo raste naravnost. Predno vsadimo drevo, zabijemo v jamo raven kol, ki naj bo na spodnjem koncu impregniran s terom, ali pa vžgan, da je varen pred gnitjem. Potem napolnimo približno 2/;i jame z ono zemljo, ki se je nahajala prej od
zgoraj in položimo drevo navpično ob • kolu tako, da je vrat korenike (prehod med koreniko in deblom) 10 do 15 cm nad površino zemlje okrog jame. Nato zasujemo jamo popolnoma in pazimo, da ne ostane med korenikami drevesa nobenega praznega prostora.
Zemljo, ki nam je še ostala, zatlačimo okrog drevesa tako, da je pri deblu naj* nižja. S tem dosežemo, da se zbira tudi ob malem dežju okrog drevesca voda. Vsajeno drevo privežemo zaenkrat h kolu le narahlo, da se lahko z zemljo vred sesede. Še le pozneje se priveže drevo trdnejše h kolu.
Glavne napake, ki se delajo pri sa« jenju dreves so, da se drevo ne obreže pravilno, ali pa sploh ne obreže in da sc vsadi pregloboko, največkrat v sve« žo, ravnokar skopano jamo. Če bomo upoštevali dana navodila, bomo vsadili drevo pravilno, kar je prvi predpogoj umne sadjereje.
Pegan.
Čas cepljenja se bliža.
Glejte! S toplimi poljubi drami zlato solnce naravo iz hladnega počitka. Kli« če jo k vstajenju in ustvarjanju vsega les pega in dobrega. Majhen in neznaten člen v verigi večnosti je šel mimo nas. Novo leto v naravi nastopa zdaj; ne sneg in led; trobentice v rebreh in zvončki v osojni nam ga naznanjajo. Kot lani bomo čuli prelepo, čarovito petje mladostne, smehljajoče Vesne. In trepetajoče žvr« golenje črnih kosov v dobravi bo le del te njene bajne melodije. Poetje, zapojte dobrodošlico bližajoči se pomladi!
A mi, sadjarji, mi smo praktični ljudje.
Nas čaka zdaj delo!
Že lani sem povedal, kako moramo ce« piti, da bomo imeli uspeh. A kar sem ta? krat izpustil, bpm novedal zdaj. O cep« ljenju v drevesnicah tudi ne bom pravil; dovojl jasno govorijo o tem strokovne knjige, ki jih imamo na razpolago. Gos voril bom o precepljanju starejših dres ves; torej le o cepljenju v razkol.
A pred vsem: izberite si vrste, ki jih hočete imeti, ki pri Vas najbolj uspevajo in ki so za Vas največje koristi ter nas
:v režite si cepičev že zdaj, takoj! Cepljenje se najbolj posreči in snonese, če so ces piči narezani tedaj, ko še spijo zimsko spanje, ko se še ni zganil sok v njih. V vlažnem pesku v kleti jih boste lahko hranili do dneva cepljenja, ali pa: zakons ljite jih na vrt za ped globoko, a ne v zvežnjih! Ločeni naj bodo, vsaka vrsta zase, če iih je več vrst. Pa zapomnite si vsako vrsto, kje je zakopana.
Čas za cepljenje začne nekako sredi marca in traja vse tja do polovice aprila. Lahko cepimo prav zgodaj, a je nepos trebno, ker cepič ne bo zato nič bolj zgos daj odgnal in zakaj bi ga torej izposta« vili raznim nezgodam, ki ga do tedaj lahs ko dolete? Prepozno cepljenje tudi ni dobro, ker če je podlaga premuževna (presočna), se rado zgodi, da cepič ods makne lubad na podlagi, kar je gotovo škodljivo, če že ni uničujoče. Sicer sc pa lahko vsak ravna po starih cepljačih, ker ti že instinktivno vejo, kdaj je pravi čas za to.
Toda že zdaj lahko obžagamo veje ti« stim drevesom, ki 'ih nameravamo pre« cepiti. Cepljenje nam bo šlo tedaj bolj hitro od rok in odžagane veje, ki jih po* beremo domov, nam ne bodo v napoto. Pri tem delu pridemo do jako važne stvari: Ne napravljajmo preveč praznih ran drevesu. Gotovo je, da tistih vej, ki so na zelo neprikladnih mestih, ne bomo precepljali nego jih odstranimo popolno« ma. Če na je za vejo količkai prostora precepimo 'o. Precepljene štrclje imenu« jemo pri nas »glave«, morda je ta označ« ba znana tudi drufod. Pazimo torej, ko precepljamo, da napravimo čim največ »glav«. Zelo slabo je naprimer za drevo, ki je imelo prej dvajset vei če mu ob precepljenju pustimo samo sedem ali osem vej (glav). Številne rane drevo tako oslabijo, da ne more več priti k moči. Bomo že pozneje redčili, če bomo videli, da so iz cepičev nastale veje pregoste. Preccpljenie je zelo huda ooeracna. dre« vo bo bridko pogrešalo zelenega listja, pomagajmo mu s tem, da pocepimo vse količkaj primerne štrclje po debelejših vejah. Preštevilne rane so za to ubogo rastlinsko bitje tako ubijajoče in bolest« ne kakor bi bila amputacija udov pri člo«
veku. Kratko pravilo torej: čim največ »glav«, da bo čim naimanj praznih ran!
In da ne bo okrnjenemu drevesu nav« zlie temu primanjkovalo prepotrebnega zelenja, pustimo na precepljenih vejah kolikor mogoče največ drobnih vej in izrastkov. Drugo in tretje leto jih potem odstranimo. Toda tem poslednjim ne smemo dati prilike, da bi se na račun ce« pičev prebohotno razkošatili. Splezajmo tekom poletja tu pa tam na drevo in od* ščipnimo jim zelene vršičke, da jih tako krotimo in zadržujemo v rasti; cepiči naj se košatijo in razvijajo neomejeno.
Na vsaki glavi bi zadostoval prav za prav samo en cepič, a da se rana razkola lepše zaraste, rabimo vedno dva. Navad* no je, da se en cepič lepše razvija, nego drugi. Močnejšega bomo pustili, slabots nejšega pa, če presodimo, da je nepotre* ben, bomo čez eno leto ali dve odstranili. Vsekakor potrpimo z njim toliko časa, da pomaga zaliti rano. In tudi temu pri* ščipnemo lahko vršičkč na poganjkih, če smo gotovi, da ga bomo morali odstraniti.
Marsikateri sadjar je v zmoti v nasledi njem: iz razloga, da bo rana čim manjša, precepi vejo tako daleč od debla, kot more. Ta navada je pa v splošnem sla= ba, kar lahko vsak takoj razume. Vsako drevo raste do gotove mere in kadar jo doseže, se rast ustavi. Če bi tega ne bilo bi jablana rastla naprej, da bi dosegla višino in obširnost Triglava. Ako jo pre* cepimo ne bo zato postala nič večja, bolj gotovo manjša. In ker je to ne* spremenljivo dejstvo, nam je takoj jas* no, kaj se bo zgodilo, če precepimo njene veje tam na daljnih koncih: cepiči bodo poganjali par let, pa se bo njih rast usta* vila. Mi pa bomo imeli na veliki jablani morda dvanajstorico kot mali bičevnjki žlahtnih šib, ki pri najbojši volji ne bodo mogle dati več kot dvajset kg jabolk in še ta bodo grintava, kajti onemogla veja radi preslabe zacelitve rane na cepljenem mestu ne more roditi vzorno lepega sadu. Vsa notranjost drevesa bo pa prazna, ker vendar ne smemo dovoliti, ko smo prcccpili, da bi jablan poganjala in oživ* ljala svojo nrejšnjo vrsto. Kadar jaz ce* pim, cepim vedno kar najbližje debla in sem zadovoljen.
Skrbnemu cepljaču, ki se pomudi pri tem delu in ni prefrfrast, ki ima dobro ohranjene cepiče in dober oster cepilni nož (oj ti skopuhi, ki cepjio s pipci ali krivači, koliko škode si naredijo s svojo pretirano varčnostjo! Tvrdka Vinoagra= ria v Gorici pa nam dobavlja tako izbor? ne nože v ta namen!), se bo cepljenje vedno sponašalo. Vsekakor je kako leto ugodnejše, kot drugo. Predlanska pomlad je bila n. pr. zelo ugodna, lanska pa prav slaba. Toda glavna faktorja sta pa le skr« ben cepPač in dobro ohranjeni cepiči, nas rezani v pravem času. In glavno pravilo je: kambij cepiča se mora stikati s kam? bijem podlage. S preprostimi, manj »uče* nimi« besedami bi se to reklo: Lubad ce= piča naj ne bo »vštric« z lubadom pod* iage, pač pa les cepiča naj bo »vštric« z lesom podlage. Ako so zareze gladko iz* vršene, če se pazi na snago in sc obreza* nega cepiča ne stavi v usta in če je stik med poglago in cepičem perfekten ter končno, če je rana dobro zakrita s ce* pilno smolo (ali pa z ilom, če ni boljšega), se mora cepljenje sponesti, če lc ni hudič! (Hude besed« rabim včasih, onrostite!)
Po mojem skromnem mnenju se ccp* ljenje bolj posreči nri tistih vrstah, ki imajo širjo kambijsko plast. Po mojih skušnjah je hruška najbolj dobra v tem oziru, jablan je takoj za njo. Če cepimo kraljico Klavdijo (renglo) na podlago na* vadne češplje, se sponese, če cepimo o polnoči, ko je naj večja tema. Tudi mas rclica ni nagajiva, le kadar je treba cepiti češnjo obhaja cepljače »scaganost«. Poz* nam cepljača, ki se šteje za mojstra mojs strov, ko pa ima pred seboj češnjo, ga obhaja obup in misli na samoumor. Pa tudi češnja ni ravno sitna. Prvi po* goj je, da morajo biti ceniči zelo zgodaj narezani in pravilno shranjeni, da se ne pokvarijo. Obrezano mesto na cepiču mora biti popolnoma snažno in ne za* mazano od prstov ali mokro od slin. Dos ber, oster nož igra veliko vlogo. Kambij je pri češnji najbrž ozek, zato smemo pri vkladanju vtakniti cepič nekoliko — a malo! — poševno v razkol, da bo stik obeh kambijev tem gotovejši. Toda cep= ljač, ki ima dobre oči in dobro ve, kje je kambij, ne bo tega storil, ker on hoče,
da se kambija ne stikata samo na eni točki temveč na vsej črti. Sicer pa češnja pomaga cepljaču, ker se ravno in gladko razkolje. Dalje uporabljamo za podlago, če je le mogoče samo češnjo rdečo drob« nico, črnica ne daje dobre podlage.
Pri zadnjem cepljenju sem spoznal, da praktično prav nič ne velja tisti nauk, da moramo podlago preden jo razkoljemo na obeh straneh zarezati z nožem na* vzdol, češ, da se tako ne bo razcefrano ali vijugasto razklala. Podlaga se raz* kolje »po svoji glavi« in se čisto nič ne briga za tiste zareze, ki pozabljene in prezirane potem samo škodijo. In to je jasno. Če so lesna vlakna v podlagi rav* na, bo tudi razkol raven, nasprotno, če so vijugasta ali radi grč poševna, bo tudi razkol vijugast ali poševen. In tega z zarezami ne bomo odpravili, z žago mor* da, a Bog pomagaj potem cepljenju!
France Magajnu.
Pomlajenje sadnih dreves.
Pomlajenje sadnih dreves je zlasti v zapuščenih sadovnjakih, kjer se sadno drevje dovoljno ne neguje, zelo važno in potrebno opravilo. V takih nasadih drevje kmalu ostari, opeša in postane nerodovitno. Pri nas je pa, žalibog, naj* več takega sadnega drevja, za katerega se gospodar ne briga in zato je velika večina našega sadnega drevja potrebna pomlajenja. Pomlajeno sadno drevo za> čne poganjati zdrave mlade veje in roditi lep in zdrav sad.
Pomlajenje sadnega drevja je po* trebno v teh*le slučajih:
a) kadar je drevo vsled zapuščenosti ostarelo, ne rodi in ne raste več:
b) kadar je drevo vsled nepravilnega obrezovanja, zadobilo nepravilno, eno* stransko, ali preveč visečo krono:
c) če je deblo v razmerju s krono pre* šibko in obstoji nevarnost, da bi se zlo* milo pod težo krone ali vsled vetra;
d) če je vihar ali sneg polomil krono;
e) če drevo trpi na bledici in sušenju vršičev;
f) če drevo ni prave in zaželjcne vrste in je potrebno precepljenja.
Pomlajenje sadnega drevja se izvrši takode: Z ostro ročno drevesno žagico
odžagamo najprej vse morebitne suhe veje. Nato prežagamo vse glavne veje za eno ali dve tretjini njih dolžine. Pri žaganju pazimo na to, da bo drevo po* tem zadobilo tudi lepo razvito krono. To ni potrebno samo radi lepšega, am* pak tudi radi ravnotežja v kroni. Neka* tere veje, ki rastejo pregosto ali preveč pokoncu, ali morebiti preveč visijo, od* žagamo v pazduhu tik ob deblu. Vse nastale rane zgladimo z nožem in jih namažemo z 30% raztopino »Antiparas* sita« v moki.
Za pomlajenje sadnih dreves je naj* boljši čas zima in prav zgodnja spo* mlad. Če mislimo drevo obenem še pre* cepiti, izvršimo pomlajenje nekoliko kasneje, ko je drevo že v soku.
Čez poletje pustimo potem rasti vse mladike, ki jih poženejo obžagane veje. Šele v prihodnji zimi odstranimo vse nepotrebne mladike in odžagamo vse one veje, ki niso pognale morda nobene mladike.
Če drevo, ki smo ga hoteli pomladiti, ni bilo že preveč oslabelo in ostarelo, in če smo drevesu obenem pognojili, bo imelo pomlajenje gotovo uspeh. V slučaju pa, da bi ostalo brezuspešno, je najbolje drevo čimpreje posekati.
Just Ušaj.
Oddaja sadnih dreves.
Goriški kmetijski urad nas obvešča, da so naši kmetovalci zelo upoštevali akcijo, ki jo je započel odbor za pospeševanje sadjarstva na Goriškem in ki se tiče oddaje 10.000 sadnih dreves in razpisa daril za napravo sadovnjakov. Naročila so za mnogo prekoračila število razpoložljivih dre* ves, vsled česar se bode morala dati pri nakazovanju dreves prednost tekmoval* cem za industrijske nasade, kakor je bilo razglašeno v dotičnem razpisu.
Naprošeni smo tudi, naj sporočimo naročnikom, da bo znašala odajna cena breskev L 1.80, hrušk L 3.20, marelic in jabolk L 3,— in to po odbitku prispev* ka 1 lire za drevesce. Rastline so zajam* čeno čistih vrst, popolnoma zdrave in prvovrstne.
Porazdelitev sc bo vršila zadnje dni februarja meseca pri kmetijskem uradu v Gorici in se bo naročnikom sporočil z dopisnico dan oddaje.
Nabiranje cepičev.
V mesecu februarju je najboljši čas za nabiranje potrebnih cepičev. Kdor z nabiranjem cepičev odlaša, ter nabira cepiče šele tik pred cepljenjem, bo imel slab uspeh. Cepiči, ki so bili nabrani šele tik pred cepljenjem so sočnejši od podlage, katero mislimo cepiti. To ima posledico, da cepič prej požene, kakor se je sprijel in zato se potem posuši. Pri nas se navadno tega dovoljno ne upo* števa in zato se tudi veliko cepičev po« suši. Marsikateri mladenič, ki bi bil dru* gače lahko dober in spreten cepilec, zgu* bi vsledtega veselje do cepljenja. Zato nabirajte cepiče v pravem času in vaša cepljenja bodo imela boljši uspeh. Pa ne zadostuje samo to, ampak upošte* vajte pri nabiranju cepičev še sledeča navodila in nasvete:
Pri izberi vrst, katere mislite s cep* ljenjem razmnoževati, pazite, da daste prednost onim vrstam sadja in trt, kas terih pridelek se najboljše in najlažje vnovči. V tem pogledu se držite slede* čih nasvetov:
a) Črešnje so najbolj priporočljive srednje, zgodnje, debele, z rudečkastim in trdim mesom. Prav zgodnje črešnje so drobne, vodene in na trgu je le bolj majhno poprašanje po njih. Kasne čre* šnjc so pa rade črvive rn rade pokajo. Na črešnjo cepite tudi višnjo, ker višnje so drage in zelo iskane.
b) Priporočljive vrste breskev so: Amzdcn (Prajsovke), majski cvet, Wa* terloo in Fdberta.
c) Hruške poletne: Furmantinke, ze* lena Magdalena (pšeničnica), Klapovka, Viljamovka (ortolanka), saleburška hru* ška, Avranška. Jesenske:	Gelertova maslenka, Bela jesenska maslenka (Kai* scrbirnc), Napoleonova maslenka in A' manlisova maslenka (zadnja je zelo pri* poročijiva). Zimske: Dilovka, Pastore* ta, plemenita Krasana, zimska dekanka. in Esperenova bergamotta. — V krajih,
kjer razsaja burja, je dati prednost po* letnim in jesenskim hruškam, ker zim* ske hruške otrese burja predno dozo* rijo.
d) Jablana: poletne:	Astrahan belič* nik, Viržinski rožnik in Letna parmena. Jesenske: Grafenštajnovec, rjava jesen* ska reneta, Gdanski robač. Zimske: Landsperška reneta, beli rožmarin, šam* panjevka, Bismarkovo jabolko, rumeni belfler, rdeči štetincc, zimski tafeljčki, Ontario in Damsonova reneta, Kanad** ka, bobovec, Baumanova reneta in ma* šanckcr ali dunajske.
e) Češplje dobrih domačih vrst, ker tuje in debele pri nas le malo rodijo.
f) Trte: bele:	Zlahtnina (za zobati), rajnski rizling, silvanec, sovinjon, ru* landec, pinela, zelen, rebula in grganija. Črne: refošk, burgundec, merlo, črni ka* bernct, drobna črnina in modra franki* n ja. Trte je cepiti v glavnem takih vrst, ki dajejo dober pridelek, če tudi neko* liko manj rodijo. Kdor bo upošteval ta nauk in cepil goriimenovane trte, bo gotovo svoj pridelek lahkQ in dobro prodal. Zalibog, da so se pred vojno v tem pogledu delale velike pogreške, ker se ni upoštevalo priporočil od strokov* njakov, ki so vsi priporočali le plemenite trte. Zdaj po vojni se to zelo maščuje, ker svojega vinskega pridelka ne more* mo izvažati. Če bi bili naši vinogradi cepljeni s plemenitimi trtami, bi lahko tudi dandanes izvažali vino v severne države, kakor ga izvažajo Nemci v Poa* dižju na nekdanjem Tirolskem.
Pri nabiranju cepičev pa se ne sme* mo ozirati samo na vrsto, ampak upo* števati moramo tudi rodovitnost poedi* nc<Ja drevesa ali trte, od katerega hoče* mo vzeti cepiče. Zato ni dovolj, da nam je vrsta od drevesa ali trte znana, am* nak vedeti moramo tudi, kako dotično drevo ali trta rodi. Ker za mlade trte in mlada drevesa ne vemo še kako bodo rodila, ne smemo od istih rezati cepičev. Da bi v vinogradu snomladi lažje spo* znali, katere trte so bolj rodovitne, jih jeseni, ko je še grozdje na njih, zazna* mujemo. To storimo najlažje s tem, da njih kolcc ali dehlo pobelimo z apnenim beležem.
Mladike, ki jih zberemo za cepiče, morajo imeti popolnoma zdrav in dozo* rel les. Vodenih poganjkov ne smemo nikdar rezati za cepiče.
Nabrane cepiče povežemo v snopiče, zaznamujemo z etiketo in spravimo v klet, kjer jih zasujemo do polovice s peskom.
Just Ušaj.
Svinčeni arzenijat.
Že v januarjevi številki smo povedali v članku: Borba proti grozdnemu črvu, da se vničuje ta škodljivec predvsem z azolom, ali pa s svinčenim arzenijatom. Svinčeni arzenijat pa se ne uporablja sa* mo proti temu škodljivcu, ampak tudi proti nešteto drugim, zato hočemo na tem mestu nekoliko več povedati o nači* nu uporabe in o arzenijatu samem.
Svinčeni arzenijat je spoiina svinca in arzena. Arzen je zelo hud strup, še hujši pa je v spojini s svincem. Strupenih sno* jin z arzenom pa je več. Poleg svinčenega arzenijata se dobi v trgovini tudi azol, ki je spojina arzena in apna. Dobi se tudi kunroazol, ki je spojina arzena, modre galice in apna. Poleg imenovanih strm pov se dobi tudi natrijev in kalijev arze* nit. Zaenkrat nas pa zanima samo svinčeni arzenijat.
V trgovini se dobi svinčeni arzenijat v dveh oblikah, in sicer v prahu in kot mast.
Svinčeni arzenijat v prahu se zelo lah*
Ing. Pegan:
Po prodaji vina.
Marsikateri naš kmetovalec je že pro* dal vino in če je imel srečo pri ceni, je vtaknil v žen lepih par tisočakov. Ali pa je v njegovi kleti vse v redu? Ali se je spomnil na delo, ki bi ga moral iz* vršiti v kleti, takoj ko je odšlo iz nje vino, ali leži klet od tistega dne zanc* marjena in neurejena? Žalibog se zgodi
ko pomeša z vodo in s pomočjo navadne škropilnice za trte ga poškropimo po drevju. Ako kateri škodljivec zavžije le del lista, ki je bil poškropljen z raztopino vode in svinčenega arzenijata, mora ta* koj poginiti. Predno denemo pripravijo* no tekočino v škropilnico, io moramo dobro premešati, ker bi sc drugače svin* čeni arzenijat lahko sesedel na dno.
Svinčeni arzenijat v prahu se dobi v trgovini v škatljah po 4 in 10 kg, tu na tam se ga dobi tudi v manjših količinah. Uporablja se ga v 0.5% mešanici, to je 100 litrov vode in V' kg svinčenega arze* nijata v nrahu.
Svinčeni arzenijat v obliki masti je za naše razmere bolj priporočljiv, ker ga je mogoče kupiti v škatljah po 4 kg in tudi po 1 kg. Mast sc v vodi zelo lahko raz* topi, uporablja se pa v 1% raztopini, to je 1 kg masti na 100 1 vode. Škropi se z navadno trtno škropilnico, kot raztopina modre galice in apna.
Oba svinčena arzenijata v obeh obli* kah sta zelo huda strupa, vslcd česar mo* ramo paziti, da ne pridemo v dotiko s prosto roko, posebno ne z ranjeno.
LJporablja se pa svinčeni arzenijat proti vsem škodljivcem, ki grizejo liste rastlin, ali cvete ali popke. Poškropljeno listje seveda ni več za hrano ne ljudi in ne živali, vslcd česar moramo tudi v tem oziru paziti.
V Gorici se dobi svinčeni arzenijat pri tvrdki »Vinoagraria«.
večkrat, da pusti nemaren kmet (poseb* no se to dogaja pri pijancih) potem, ko je prodal vino, klet po cel teden v popolnem neredu. Sodi so odprti, nepo* čiščeni, vinska posoda in orodje ni umi* to, v nekateri posodi je mogoče tudi še na dnu nekaj vina, to> je slika kleti, v ka= teri je dobro, nepokvarjeno vino le slu* čaj sreče, nikakor pa ne gospodarjeva zasluga. Kaj se zgodi s posodo in orod* jem v taki kleti?
Vinogradništvo in kletarstvo
Na dogah nezaprtega in nezažvepla* nega soda se razvijajo razne škodljive gljivc. Če potem denemo vino v tak sod, ne da bi ga prej jako skrbno pripravili in očistili, dobi to vino slab duh in okus po sodu, po plesnobi, po miševini itd. je pa tudi nevarno, da nam gljive, ki so se zajedle v les, vina popolnoma ne pokva* rijo. Ostanki vina, ki se nahajajo na dnu posode in na nepomitem orodju se zač« nejo kisati. To skisano vino se vpija vedno globlje v posodo in le dobro za* kuhanje s 3 do 5% raztopino sode nam lahko popravi sod.
Ko izpraznimo sod, je naša prva dolž* nost, da ga takoj operemo s čisto vodo in oribamo s krtačo. Manjši sodi, ki ni* majo vratič, se operejo dobro na ta na* čin, da denemo vanje pri pomivanju ne* kaj ostrih kamenčkov ali pa ga peremo z jekleno verigo. Sod je čisto ori* ban in opran takrat, ko gre iz njega po* polnoma čista voda. Opran sod se pusti 2 do 3 dni odprt, da sc popolnoma po* suši, nakar sc zažvepla in dobro zapre. Žvepla vzamemo pri sodih do 10 hi vse* bine na vsak hektoliter 2 do 3 grame, pri večjih sodih nekaj manj, ker je povr* šina soda v razmerju z vsebino dosti manjša. Tako zažveplan sod je konser* viran za 3 mesece. Po treh mesecih za* žveplamo sod ponovno. Razven sodov, operemo čisto tudi vse vinsko orodje, lij, zajemalke, kaučukove cevi itd. Ko smo prodali iz kleti vse vino, je tudi naj* lepša prilika, da počistimo in zažvepla* mo celo klet. Najprej z metlo dobro očistimo zidove, potem 'čisto pometemo vso klet. Pazimo, da seže metla tudi pod sode in za sode, da ni tam gnezdo na* pol strohnelih desk, smeti in raznih od* padkov, kjer živi zalega najrazličnejših gljivic in plesnob, ki lahko pokvarijo vino. Zapomnimo si da je varnejše sla* bo vino v dobri, čisti kleti, kot pa do* bro vino v zanemarjeni in umazani. Ko smo klet očistili, vzamemo kako lonče* no posodo in jo napolnimo z ogljem. Po* ložimo jo v sredo kleti in nasujemo na žrjavico žveplenega prahu, ali pa zažge* mo primerno množino žveplenih tra* kov. Potem dobro zapremo okna in vra* ta. Drugi dan klet prezračimo in s tem
smo izvršili vse, kar je bilo potrebno za očiščenje in konzerviranje posode in kleti.
Trajanje kolov.
Vsak kmetovalec, posebno pa vino* gradnik, ki nima lastnega gozda, bi rad videl, da bi njegovo kolje trajalo čim daljšo dobo. Najmanj časa zdrži ono kolje, katero smo samo priostrili na onem koncu, ki pride v zemljo. Ako pa hočemo, da bo kolje trajalo več let, mo* ramo izvršiti eno naslednjih opravil (lahko pa napravimo istočasno tudi dve):
1. S tem da kolje olupimo, dosežemo, da bo kolje trajalo vsaj kako leto več, kot da ga neolupljenega zabijemo v zemljo.
2. Ako zabijemo kolje v zemljo naro* be, to je, ako pride v zemljo oni konec kola, ki je bil pri rastočem kolu zgoraj, podaljšamo trajanje kola.
3. Isto dosežemo, ako ožgemo neko* liko oni del kola, ki ima priti v zemljo.
4. Enako koristi, ako namažemo oni del, ki ima priti v zemljo s katranom.
5. Najboljše pa je celi kol namakati skozi par tednov v 5% raztopini modre galice, katero napravimo v primerni vi* soki posodi. Ako je kolje predolgo, na* makamo najprej spodnji del, potem pa še zgornjega. Isto raztopino lahko upo* rabimo za veliko število kolov. Predno pa začnemo kole namakati v raztopini modre galice, moramo paziti, da so koli dobro suhi.
Zakaj pretakamo vino?
1.	Imamo namen odstraniti vino ne* varni bližini drožja. Drožje obsega raz* ven druzega nebroj živih in mrtvih bi* tij. Med živa (organska) bitja spadajo kvasnice. Ko kvasnicc dokončajo raz* krajanje sladkorja, se začenjajo same sebe jesti in v tem stanju so bolj škod* ljivc, kot koristne. Poleg kvasnic spa* dajo med živa bitja tudi še najrazlič* nejši mikrobi (bakterije, bakcili in po* dobni škodljivci), ki predstavljajo stal* no nevarnost, da sc bodo začeli razvija* ti, ako bodo ugodne prilike. Med mrtva bitja spadajo mrtve kvasnice. ostanki,
delci jagode, različni kristali in neraz* topna barvila. Vse te snovi so postale v vinu popolnoma nepotrebne in zato se jih vino želi rešiti.
2.	S pretakanjem spravimo vino v do? tik z zrakom, ki večinoma zelo mnogo koristi. Zrak koristi posebno, ako je vino še sladko in se še ni udelalo: po= tem, ako se nahajajo v vinu smrdljivi
Škodljivec na fižolovem zrnju.
Opomba: Mnogo kmetovalcev poseb* no iz sodnega okraja Kanal ob Soči nas je opozorilo na tega škodljivca. Kmetos valci so rekli, da fižola sploh ne bodo več sadili, ako se ne dobi proiisredstva. »Gospodarski list« je o tem škodljivcu že pisal in sicer v letniku 1924 na strani 163. Tam ie opisano kako se borimo proti temu škodljivcu samo z vročino. Kar je izraženo tam, to veljaj tudi za opombo naslednjemu članku: Vsi kmetovalci se bi morali boriti proti temu škodljivcu, borba posameznika ne zaleže ničesar.
Sporočili so nam in prepričali smo sc, da neki hrošč napada fižolovo zrnje, da ga prevrta in zgrize vsebino.
Ta hrošč spada med trdokrilarje. Sa? mica zleže jajčka v stroke, ko se naha* jajo še na rastlini. Iz teh jajček izleženi črvički se zagrizejo v seme in ga začnejo v nostranjosti grizti in dolbsti. Pri obirr« nju fižola pa ne poznamo na zrnju, v katerem zrnu se nahaja hrošček, ker se vhodna mesta zarastejo.
V svrho borbe proti temu škodljivcu se mora zbrati vse fižolovo seme, ker sa= mo na ta način bomo v posesti vseh hroščkov, ki se nahajajo sredi zrna.
Ta škodljivec bo napadel fižol tudi pri« hodnje leto in povzročil ogromno škodo na količini in kakovosti pridelka, ako se ne bomo borili proti njemu. Rastlinice, ki se razvijejo iz izvrtanih semen bodo zelo slabotne in imele bodo malo pridels ka, če bodo sploh vzšle.
Da onemogočimo škodo, moramo upo=
plini posebno žvepleni plini. Nadalje ko* risti zrak vinu, kateremu smo dodali bi; sulfita. Marsikatero vino ima tudi preveč železa, in ako pride vino v dotiko z zra* kom, se železo izloči.
Predvsem pa je važno pod 1. omenjc; no, vslcd česar ne smemo s pretakanjem odlašati. Kdor še ni pretočil vina v pr= vič, naj to nemudoma stori.
rahljati ogljikov sulfit (solfuro di carbo« nio), postopamo pa na sledeči način:
V dobro zaprtem prostoru (sobi) dene* mo fižol v 20 cm visoke kupe in vrhu teh kupov postavimo v zcmljenem loncu (tudi cvetličnih lončkih) ogljikov sulfit. Lonce pokrijemo s tkanino, ki jo rabimo za ovijanje ran. Ako bi bili kupi večji, bi morali postaviti lončke na različnih krajh kupa. Fižolov kup z lončkom vred potem pokrijemo s plahto, da tako one* mogočimo zgubljanje plina, ki naj prc= ide med in v zrnje.
Manjše količine fižola lahko nasujemo v sode, z ogljikovim sulfitom pa postopaš mo ravno tako, kot je zgoraj omenjeno.
Ker je plin ogljikovega sulfita težji nego zrak, bo silil vedno bolj k tlom in vsi hroščki bodo udušeni.
Za vsakih 100 kg fižola rabimo 40 cm3 ogljikovega sulfita. Paziti pa moramo, da se sami ne zastrupimo, ker oglukov suh fit je strup tudi za ljudi. Ti plini se radi vžgejo in z zrakom tvorijo mešanico, ki lahko eksplodira. Ker je ta plin zelo te= žak, se zelo lahko spusti skozi špranje v podu v spodaj U-žeče prostore. Vslcd tega moramo paziti, da so vse špranje v prostoru zelo dobro zamašene. Fižol pu* stimo v stiku s plinom skozi dobo 48 ur. Nato odpremo vsa okna in skrbimo, da sc prostor čimprej dobro prezrači.
Za očiščenje zrnja, katerega smo odlo* čili za prehrano, je mnogo primernejše naslednje postopanje: Fižol vržemo v vročo vodo takoj kot smo jo odmaknili od ognja in v tej vodi ga pustimo eno
Poljedelstvo in vrtnarstvo
minuto. Nato isti fižol denemo v posodo z mrzlo vodo, kjer ga pustimo dve mi* nuti, nato pa ga posušimo na solncu. Se* veda ne smemo tako ravnati s fižolom, ki je namenjen za seme, ker hi ne vzšel.
G.	V.
Brananje in osipanje pšenice.
Eno najvažnejših opravil pri pšenici je brananje pšenice. Izvršiti ga moramo pri početku pomladi, predno se j c začela pše* nica členiti. To opravilo je posebno važ* no za težke, ilovnate in grudnate zemlje.
Grude zemlje so čez zimo zmrznile in vsled tega se bodo rade zdrobile. Z bra* nanjem teh grud bomo tudi v majhni me* ri pšenico osuli. Skorja, ki se je napravila vsled deževnega vremena, bo vsled bra* nanj a razrušena in tako preskrbimo zem* Iji prezračenje, vsled česar se tudi pospe* ši razkroj gnojilnih snovi (predvsem ni* trifikacija, to je razkroj dušičnatih snovi). Z razrušenjem skorje olajšamo tudi dohod vode v zemljo.
Z brananjem uničimo mnogo plevela. Koreninice plevela sc v tem času še niso mnogo razvile in poglobile v zemljo v taki meri, kot koreninice pšenice, vsled česar bo brana izrula zelo mnogo plevela.
Ugoden vpliv brananja pšenice bomo spoznali tudi na številu stebel, ki pože* ne j o iz enega zrna. Z zobom brane bomo ranili ali pa prelomili marsikateri vršiček pšeničnega stebelčka in tako bo pšenica prisiljena pognati več drugih stebel.
Kmetovalci neradi branajo pšenico iz razloga, ker izgleda njiva takoj po bra* nanju zelo malo obetajoča. Koristi pa na* stopijo pozneje, in sicer prav gotovo.
Brananje je potrebno tudi v tem slu* čaju, če smo med žito posejali deteljo. Za brananje takega žita pa moramo ra* biti bolj lahke brane, da ne zagrebemo pregloboko deteljnega semena.
Po brananju žita lahko njivo prevleče* mo z valjem. To opravilo je posebno po* trebno na lahkih peščenih zemljah.
Istočasno ko žito prevlečemo z brano, mu tudi dodamo navrhnega gnojila, to je čilskega solitra. Najboljše je, ako obe opravili združimo ter jih izvršimo isto* časno.
Osipanje žita jc opravilo, ki v zadnjem
času prihaja vedno bolj in boli vpoštev. S tem opravilom pokrijemo predvsem najmlajše korcninice, katere je žito po* gnalo na zunaj od prvotnih koreninic. Osipanje je danes praktično izvršljivo predvsem pri onem žitu, ki je bilo se* jano s sejalko v vrste.	V. G.
Kako dobimo zgodnje šparglje?
Posebno prve šparglje je mogoče dra* go prodati, ker jih je mogoče izvoziti v Nemčijo, na Dunaj in drugam, kjer jih takrat še nimajo. Ko imajo na imeno* vanih mestih že domače šparglje, je ma* lo povpraševanja za naše šparglje. To* rej zgodnje šparglje moramo imeti, a kako?
Francoski strokovnjak*vrtnar Boun* yer*Fonteneau svetuje v tem oziru na* slednje:
Šparglji, kakor vsi ostali poganjki, si* lijo proti solncu. Špargljeve grme se mora vsako leto nekoliko osipati, da so dovoljno pod zemljo.
Po mnenju in nasvetu zgoraj imeno* vanega strokovnjaka pa ne kaže špar* gljcvih grmov zasipati pregloboko in on svetuje v tem oziru samo 10 cm globoko zasipanje.
Da pa dobimo dobre in bele šparglje, jim nadenemo takoj, ko so prilezli iz zemlje, cevi iz žgane zemlje. Te cevi naj bodo široke 5 do 8 cm, dolge pa 18 do 20 cm.
Ko smo nadeli na špargelj cev, jo na* polnimo od zgoraj z dobro zemljo. Špar* gel j bo rastel v cevi, obvarovan od zra* ka oziroma svetlobe in bo ostal lepo bel. Ko prikuka špargelj na zgornji stra* ni iz cevi, je goden za na trg. Obiranje je zelo lahko. Bounyer*Fonteneau trdi, da dobimo na ta način šparglje en me* scc prej, kot navadno.
Tako se skrbi za dobro seme!
Profesor Malenotti, ravnatelj rastlino* zdravstvenega zavoda v Veroni postopa zelo radikalno proti vsem, ki ne proda* jajo dobrega semena. Vse detel jno seme, ki je bilo tudi zelo malo pomešano s predeničnim semenom je dal kratkoma* lo sežgati, kjer ga je dobil. Ah, če bi se povsod tako postopalo...
Čebelarstvo
Pripombe k čebelarskemu zakonu.
Stojimo v znamenju nove zakonodaje za čebelarstvo. Prepuščamo merodajnim čebelarskim krogom (domači čebelarski zadrugi), da stavijo primerne predloge deželni prefekturi, ki izda v smislu člena 14. zakonskega dekreta z dne 23. okt. 1925 tozadevne nove predpise. Zdi se nam primerno, da opozarjamo tudi tem potom na te*le smernice:
1.	Da ne trpe škode že obstoječa čebe* larstva, naj bi se določilo, da se z novim dekretom prizna pravico sedanjim če* belarjem imeti na dotičnem kraju vsaj dosedanje število panjev.
2.	Strokovnjaki naj bi pred vsem določili izjeme, to je zaznamovali one okoliše, ki so dovolj založeni s čebelami. V takih že napolnjenih okoliših naj bi se več ne do* voljevalo ustanavljanje novih velečebeU njakov, seve, če je tam paša le normalna. Tudi naj bi se ne dovoljevalo pripeljati v take prenapolnjene okoliše novih pa* njev.
3. V krajih pa, kjer se nahaja močna paša v gotovem času, naj se potom stro* kovnjakov ugotovi, koliko število pa* njev bi se smelo tja pripeljati na pašo. Kot merilo naj bi veljala razdalja, ki so jo sprejeli amerikanski čebelarji. Dovo* Ijenja pa v tem oziru naj ne dajajo več županstva, temveč le domača zadruga, katera naj bi imela v evidenci dotična pasišča, ter jih oddajala po časovnem re* du prosilcem, dokler ne bo število izčr* pano.
4. Glede upostavitve kakega veleče* belarstva (nad 50 panjev) naj se izven za* prtih okolišev od slučaja do slučaja po* tom provincialne zadruge izda dovolje* nje za upostavitev istega, potem, ko se je zaslišalo izvedence, kateri naj se iz* javijo ali smatrajo novi velečebelnjak dovolj preskrbljen z obstoječo pašo.
5. Za malo čebelarsko obrt (pod 50 pa* njev) naj se dotičnik domeni z bližnjimi
čebelarji in stvar prijavi le domači za* drugi.
6. Ob tej priliki naj bi se preskrbelo, da se sestavi tudi notranji poslovnik za čebelarje. V tem naj se poleg obrambe proti kužnim boleznim in raznim čebe* lam nevarnim podjetjim sprejme tudi načrt glede zavarovanja proti nezgodam.
7. Odločno naj se zahteva, da se v tr* govini umetni med vidno označi n. pr., da se posoda zaznamuje z rudečim pa* som in se tako loči od pristnega medu.
8. Potrebno bi bilo, da se objavijo po* drobni predpisi glede lastninske pravice rojev in kedaj se ista izgubi, oziroma pridobi.
Določiti bi bilo treba tudi pravice, da sme lastnik čebelar tudi na tujem zem* Ijišču iskati in pobrati svoj roj, seve proti povrnitvi eventuelne škode. Sploh opo* zarjamo tu na obširni občni zakonik nemške države, ki ima zelo praktične do* ločbe glede raznih komplikacij z roji in pri čebelarenju.
Značilno je, da se tu avtor knjige »Un* sere Bienen«, župnik Avgust Ludvig, po* st avl ja na to*le stališče: »Čebelarstvo je v pretežni večini le postransko podjetje kmetijstva, kakor kokošjareja. Z njo se pečajo ljudje, ki imajo na razpolago orne* jene prostore, kak majhen vrtič. Take osebe bi ne mogle zadostiti predpisom namenjenim za velečebelarstvo. Meni tudi, da radi Dlimatičnih in kulturnih razlik posameznih krajev v deželi ne ka* že dajati enotnih predpisov. Vsekako bi bilo škoda za čebelarstvo splošno ve* liko večja, če bi za posamezne slučaje iz* dale napačne policijske odredbe.«
9. Koristi čebelarjev bodo najbolje za* varovane, če pridejo v roke strokovnja* kov, ki pa ne smejo jahati na suhih pa* ragrafih. Dolžnost pa je sprejeti v zašči* to tudi male čebelarje.
10. Tudi naj bi zavzelo stališče proti predsodkom, ki so se vzgnezdili tudi v
goriški Paglaruzzijev zakon L 1879, češ, da čebele škodijo grozdu ali drugim sat dežem, kakor tudi predsodek o kolosah nem dobičku čebelarja, pri čemer se ne vpošteva velikih stroškov za prevažanje čebel in o priliki raznih nesreč.
11. Posestniku nai bi se dovolila od* škodnina za pašišča 50 stotink od panja.
12. Odpravijo pa naj se vse občinske
»Nisem član načelstva, sem samo v nadzorstvu«.
Zadružni zakon daje zadrugam na prosto voljo, da si volijo nadzorstvo; v smislu zadružnega zakona je torej usta* nova nadzorstva fakultativna, prostovolj* na. Vse naše zadruge pa so sprejele v svoja pravila določbe glede volitve, se* stave in poslovanja nadzorstva in s tem je postalo nadzorstvo za zadruge ob* vezno.
Zdi se, da se nekatere zadruge ne za* vedajo zadostno važnosti tega organa in mislijo, da je nadzorstvo nad poslova* njem načelstva prepuščeno samo Zadruž* ni zvezi in volijo nadzorstvo le radi tega, ker to pač predpisuiejo pravila. Vprašal sem člane nadzorstva, zakaj so dopustili tako in tako poslovanje, različne kupčije itd., pa so se izgovarjali drug za drugim: »nisem v načelstvu, sem samo v nadzor* stvu«.
Načelstvo je izvršilni organ, nadzor* stvo pa je kontrolni organ zadruge; na* čelstvo gospodari z premoženjem za* druge, nadzorstvo pa kontrolira, kako se gospodari; načelstvo vodi tekoče posle zadruge, zastopa zadrugo na zunaj, skle* pa za zadrugo kupčije, nadzorstvo pa vse to poslovanje opazuje in nadzira. Načel* stvo in nadzorstvo sta pooblaščenca, mandatarja zadrugarjev, svojo nalogo morata vršiti točno in vestno. Obsojati moramo prakso ki seje ponekod vrinila v zadruge, da namreč nadzorstvo v pol ure pregleda poslovanie načelstva od celega leta in potem neustrašeno poroča na
in druge takse. Občine se morajo zavet dati, da jim prinašajo čebele vsestransko korist s tem, da oplajajo sadeže. Dobiček je torej obestranski, ne samo na strani čebelarja. Županstva sama bi morala pot speševati potovalno čebelarstvo radi lastt ne koristi, ne ga pa zavirati z nalaganjem nečuvenih pristojbin .
Dr. Josip Ličan.
glavni skupščini: nadzorstvo je vse pre* gledalo in našlo vse v redu. Hvala Bogu, možje v načelstvih naših zadrug so po veliki večini vestni, zanesljivi in sposob* ni; tu in tam se pa tudi čuje, da je zašla zadruga v težave, če tudi je nadzorstvo »vedno našlo vse v redu«.
Kaj je delo nadzorstva? Zakon na* laga nadzorstvu, da nadzoruje poslovanje pri zadrugi vedno in povsod; zato sme vsak čas tudi pregledati knjige in pisma ter kontrolirati blagajno. Ob sklepu leta mora pregledati računske zaključke in bi* lanco, toda ne samo, če so številke pra* vilno seštete, ampak če odgovarjajo po* samezne postavke v bilanci resničnemu stanju, n. pr. če so v rač. zaključku kot izterljivi označeni dolgovi tudi v resnici izterljivi itd. Nadzorstvo, katero se je med letom zanimalo za poslovanje za* druge, katero se je zanimalo, komu so se pri hranilnici dala posojila, kako so se posojila vračala, kakšne kupčije so se za zadrugo sklenile itd., bo računski zaklju* ček lahko pravilno pregledalo. Ni nujno potrebno, da sestoji nadzorstvo in samih v knjigovodstvu izvežbanih mož; zado* stuje, da se člani nadzorstva, ki so za* upniki ostalih zadrugarjev, za poslovanje zadruge zanimajo, da povsod in v vsako stvar, ki se tiče zadruge »vtaknejo svoj nos«. Zdrav razum slovenskega zadrugar* ja bo že našel način in pota, po kateri bo prišel do tega, da bo o vsem, kar se v za* drugi godi, natančno poučen.
Nikakor pa ne mislimo s tem, da mora nadzorstvo vršiti delo načelstva. Pov*
	Zadružništvo	
		
clarjam še enkrat, da je nadzorstvo kon* trolni organ zadruge in da ima opravljati tekoče posle načelstvo. Če pa hoče nad* zorstvo v resnici kontrolirati delo načel; stva, se mora za vse korake načelstva zanimati in mora biti o vseh poučeno, da lahko v slučam kakega nereda ali za za* druge škodljivega dejanja potrebno ukrene.
Ker nalaga zakon nadzorstvu dolžnost kontrole nad noslovanjem načelstva, mu daie tudi pravico, da nesposobno načel* stvo, kadar je to potrebno, odstavi in da skliče glavno skupščino, ki spregovori odločilno besedo. To je važna pravica, katero daje zakon nadzorstvu: iz teh pravic pa lahko spoznamo tudi veliko od* fovornost nadzorstva za pravilno pošlo* vanje zadruge kajti kdor ima važne pra* vice, mora nositi tudi primerno odgovor* nost.
Da pa ne bom pripravil kakega člana nadzorstva na napačno misel, da lahko pometa z načelstvom po svoji mili volji, moram povdariti, da ima ravnokar na* štete pravice kontrole samo celotno nad* zorstvo, ne pa posamezni člani nadzor* stva. Navadno vrši posle nadzorstva nje* gov predsednik, toda ta mora biti v seji nadzorstva v to pooblaščen; lahko pa tudi nadzorstvo pooblasti kakega dru* gega člana nadzorstva za eno ali drugo opravilo. In da ne pade celo nadzorstvo v skušnjavo, poslužiti se iz kakoršnih koli nagibov in brez stvarno utemeljenih raz* logov pravice, katero mu daje zakon, naj se zaveda, da je nadzorstvo odgovor* no za vso škodo, ki nastane zadrugi vsled tega, če nadzorstvo ne vrši svojih dolž* nosti, to je, če se sploh ne briga za pošlo* vanje načelstva ali pa če brez pravih raz* logov ovira načelstvo v njegovem delu.
S tem sem skušal na kratko pojasniti razmerje med načelstvom in nadzor* stvom. Oba organa sta pooblaščenca za* drugarjev, oba morata imeti pred seboj isti cilj; prospeh zadruge. V slučaju ka* kega nesoglasja med obema organoma pa je dolžnost enega in drugega, da se obrne na Zadružno zvezo, ki bo znala uravnati nasprostvo in varovati interes zadruge.
Dr. A. M. (Narodni gospodar.)
Zadružne mlekarne in davki.
Davčne agencije vabijo med drugimi tudi naše zadružne mlekarne, naj sc pri njih oglasijo. Kaj to pomeni? Davčna oblast ima pravico izvedeti, kako je po* slovanje urejeno, da razsodi, ali ima po* samezna zadruga dohodke, ki bi jih mo* rala obdavčiti. Poslovanje naših mlekarn je po večini tako urejeno, da vse dohod* ke sproti razdeljujejo, tako da so za* druge v resnici le nekake posredovalnice, ki posredujejo brez vsakega dobička. Zato pa tudi nimajo takih dohodkov, ki bi jih davkar moral obdavčiti. Toliko glede lastnih dohodkov mlekarne. Če bo* do torej zastopniki mlekarne povabljeni, da se oglasijo pri davčnem agentu, naj se izjavijo v tem smislu. V dokaz naj pred* loži j o zadnji računski zaključek. Če nc znajo sestaviti pravilnega zaključka, naj predložijo okrajšan denarni promet. To se nravi, naj na eni strani sestavijo bla* gajniške dobodke (za deleže, posojila, za prodani sir, prodano maslo, skuto, mlc* ko itd.), na drugi strani blagajniške str«ške (nakup strojev, premičnin, ne* premičnin, vrnjena posojila, plačano mleko, sirišče, sol, dnine (!) sirarju ali mlekarju, pisarniške stroške, potnine, obresti od posojil itd.)
Glede mlekarjeve plače pripominja* mo: Postaviti se je treba na stališče, da mlekarji ali sirarji niso stalni nameščen* ci, ampak dninarji. Sedaj se pa zakon tako v dejstvu izvaja, da se od dnin ne plačujejo davki.
Pri tečaju, ki se bo vršil prihodnji me* scc v Cerknem, bomo tudi to vprašanje natančno proučili.
Izkazi članov.
Slučajno sta bili skoro istočasno ob* javljeni o imenikih članov dve odredbi in to je povzročilo pri naših zadrugarjih nekoliko zmede.
1.	Prva se tiče samo zadrug z neomes jena zavezo. Prečitajte še enkrat pazi ji* vo, kar smo objavili v decemberski šte* vilki našega lanskega letnika o četrtletnih izkazih članov. 2e v novemberski šte* vilki smo opozorili na to v člančiču »Važno za zadruge z neomejeno zave*
zo«. Te izkaze morajo zadruge z neome« j eno zavezo vsako četrtletje poslati prit stojni trgovski sodniji, pri kateri se na* haja zadružni register.
2.	Zopet nekaj drugega je pa, kar je zahtevala politična (upravna) oblast v zadnjem času potom županstev. Na pod; lagi novega zakona o policijskem nadzo« rovanju udruženj, morajo vsa udruženja varnostni oblasti tekom 48 ur predložiti vse listine tičoče se ustanovitve, pravne* ga obstoja, uredbe (pravila), vodstva in članstva. Na to smo opozorili v posebni okrožnici, ko je goriški nadkomisar iz« javil, da se njegova okrožnica, dana žu« panstvom, tiče tudi zadrug.
Trgovski sodniji torej bo treba po« šiljati redno vsako četrtletje izkaze (po potrebi rbomo še dali navodila), za var«
Žita: Cene, ki jih zaznamuje borza v Milanu dne 7. t. m. so naslednje:
Žita:
domača pšenica	L	200	do	202
inozemska »	»	208	»	212
domača koruza	»	115	»	123
jugoslov. »	»	100	»	105
argent. »	»	108	»	117
domači oves	»	130	»	137
inozem. »	»	122	»	125
rž	»	130	»	133
ječmen	»	135	»	140
moke	:			
00	L	280	do	290
0	»	262	»	268
1	»	237	»	240
koruzna	»	145	»	150
Živina: Trg živine je zelo mrtev. Po« nudba goveje živine in telet je zelo ve« lika, povpraševanje majhno. Po Italiji je danes novpraševanje predvsem za do* bro mlečno živino. Vzrokov tako nizke cene živine je več, eden glavnih pa je draginja krme. Marsikdo proda živino in krmo, ker misli, da bo tako več pri* gospodaril,
nostno oblast pa imejte vedno priprav« ljene svoje listine za slučaj zahteve.
Sprejem novih članov.
Od 23. oktobra 1925 dalje se mora vr« šiti sprejem novih članov pri zadrugah na podlagi prvega odstavka 226. člena italijanskega trgovskega zakona, ki "a tu radi važnosti še enkrat objavimo: »Spre« jem novih članov se izvrš s tem, da se člani osebno ali po pooblaščencu podpi« šejo v članski knjiL<i. Podpisi morajo biti overovljeni po dveh članih, ki nista upravitelja (člana načelstva).«
V imenikih članov, ki so pri nas v na« vadi se novi član in overovitelja lahko podpišejo v prostoru, ki nosi napis »Opombe«.
Cena prašičem se ni nič zboljšala, kljub temu, da gre nekoliko prašičev tudi v inozemstvo. Prašiče plačujejo v Milanu po 7.— L žive in po 8.— L mrtve. Pri nas je trenotno precejšnje povpra« ševanje po mladih prašičih, v Italiji pa so tudi ti po ceni.
Krma: Seno je zelo drago in je skoraj po celi Italiji že doseglo ceno 50 L za q (seveda dobro in sprešano seno). Slama stane okoli 30 L.
Otrobi notirajo v Milanu 96 do 105 L za q.
Oljnate tropine stanejo v Milanu: la« nene 145 L, orehove 114 L, sezamove 110 L za 100 kg.
Mlečni izdelki so poceni, posebno pa pada cena maslu, katerega je na trgu zelo mnogo.
Vino: Vinski trg je precej mrtev tako pri nas, kakor tudi širom ostalih po« krajin.
Umetna gnojila: Doba tomaževe žlin« dre gre h koncu, cena superfosfata je ostala nespremenjena (glej januarsko poročilo). Zadružna zveza v Gorici pro«
	Tržni pregled	
		
daja večje količine po 35—36 L, cele vas gone po dogovoru. Čilski soliter bo v po* drobni razprodaji stal toliko kot lani, mogoče kakih 5 L manj.
Galica, žveplo: Januarja smo rekli, da bo galica za 15.— L dražja nego lani,
Vprašanje št. 8: Imel sem prašiča nem* ške žlahtne pasme, ki pa ni dosegel večje težine, kot lani domači prašiči. Ali ga mogoče nisem krmil pravilno, kaj mi svetujete?
Odgovor: Prašič nemške žlahtne pas* me je zelo zgodnje vrste. Je to nežna žival bele kože s kratko široko glavo, kratkih kosti, poraščena le naredko z be= limi ščetinami. Zahteva mnogo negova* nja, je posebno občutljiva proti nečisto* sti in vlažnosti v hlevih. Tudi proti bolez* nim je malo odporna. Na krmo stavi precejšnje zahteve. Kakor vidite, ta žival ni za naše kmetske razmere, kjer nima navadno niti primerne nege, niti prave prehrane. Naši domači prašiči se zado* voljijo z razno zelenjavo ,ki se jo samo »osoli« z otrobi, ali z moko, prašiču nem* ške žlahtne pasme seveda to ne ugaja. S to pasmo naj se peča samo oni, ki da prašiču lahko potrebno nego in krmo.
Vprašanje št. 9: V prejšnjem mesecu je dobivala naša mlekarna iz 600 1 mleka vsaki dan približno 25 kg masla. V tem mesecu pa je začela množina masla pa* dati in ga dobimo sedaj iz 600 1 mleka samo 22 kg. Kaj je vzrok temu padcu in kako naj si pomagamo?
Odgovor: Lahko ste opazili že lansko leto, da se je dobljena količina masla iz iste množine mleka večkrat v letu spre* minjala. Temu je bila vzrok razna krma, ki so io dobile krave in prehodi od ene krme na drugo. Gotovo ste opazili, da so imele krave v mesecih, ko so dobivale zc* leno krmo, oziroma ko so bile na paši, gostejše mleko, ki je dalo več masla. Ve* like in hitre skoke v pridobljeni množini
žveplo pa za 20 L. V tem oziru smo se v toliko zmotili, da nismo računali s to* likim porastom cen. Cene bodo nekoli* ko višje in italijansko galico se bo do* bilo v podrobni razprodaji po približno 280 L, žveplo (85/95% ) pa po 135.— L.
masla pa povzroča ali nagel prehod iz ene krme na drugo, ali podajanje slabe, manjvredne krme. Mogoče imajo vaši člani seno, ki je iznrano od dežja, ali pa plesnjivo. Tudi je mogoče, da je dobivala živina v prejšnjem mesecu še rep# ali pa korenje, ki je sedaj že pošlo. Posebno korenje zelo dobro upliva na maščobo mleka v zimskih mesecih, ko .se krmijo krave s samim senom.
Je pa tudi mogoče, da ste dobili manje mleka radi nepravilnega ravnanja pri »»o* snemanju. Mogoče je zamenjal vašega mlekarja kak dru«’ član, ki ni pazil na to* ploto mleka, ki je prišlo v posnemalnik in na število obratov v eni minuti. Teh številk, ki so za vsak posnemalnik pred* pisane, se moramo seveda natančno dr* žati.
Vprašanje št. 10: Imam 9 letno kravo, ki jo večkrat napade neka bolezen s sle* dečimi znaki: Ko vozim z njo, mi kar naenkrat obstane, odpre gobec in dela, kot da bi jedla sol. To traja 3—4 minute. Ko jo je pričela napadati bolezen, se ni tresla, sedaj se pa ob času napada trese. Bolezen opažam že skoro dve leti. Pro* sim odgovorite mi, kakšna je ta bolezen in kako se zdravi. Sodim, da ic krava božjastna.
Odgovor: Iz znakov, ki nam jih nava* jate sklepamo, da je vaša krava res bož* jastna. Znaki te bolezni so: Pri navidez zdravem živinčetu se nenadoma pojavi nemir, živinče obrača oči in se začne tresti. Na različnih delih telesa sc pojavi* jo krči, živinče sc peni iz gobca in škrip* Ije z zobmi. Pri hujših napadih žival pade in se valja po tleh. Ko konča napad je
C
_r
"L
Vprašanja in odgovori C- J
žival trudna in pobita, vendar se kmalu zopet popravi. Včasih so ti napadi redki in slabi, včasih pa se pojavljajo pogosto in v hujši obliki in povzročim smrt ži* vali.
Vzroki te bolezni so zelo različni in se včasih določijo le težko. Najnavadnejši so: menjava zob, polnokrvnost, veliko razburjenje, bolezni možgan in gliste.
Živinčetu olajšamo bolečine s tem, da ga polivamo med napadom z vodo po glavi. Pripomočki so: mir, lahko prebav* ljiva zelena krma, žival naj ne dela težkih del, kar bo predvsem važno za vašo kra* vo. Če pa to ne pomaga je najboljše, da pokličete živinozdravnika.
Vprašanje št. 11: Imam prašiča, ki mi
neprestano pokašljuje. Kako naj mu od* pravim kašelj?
Odgovor: Kašelj sam na sebi ni bole* zen, ampak je le znak bolezni. Kašljajo slabotni, kozavi prašiči, kašelj se pojav* lja pri raznih pljučnih boleznih, pri pra* šičji kugi, če so obolela tudi pljuča, pri katarih dihal in prebavil in pri raznih drugih boleznih.
Če se niso pojavili na vašem prašiču znaki kake navedene bolezni, je vzrok, da vaš prašič kašlja najbrže prepih v hle* vu, ali premrzel hlev, vlažnost v hlevu, ali premokra stelja, ki se malokrat za* menja.
Dovoljna toplota v hlevu in čista, suha stelja temu odpomore.
		Gospodarski koledar		\=	
Kmetovalec v februarju.
Na njivi: V tem mesecu pognojimo ozimna žita, posebno ona, ki so vsled zime oslabela, s čilskim solitrom. Na 1 ar (100 m-) se potrosi ' •> kg čilskega solitra kot navrhno gnojenje.
Če še nismo orali za krompir, koruzo in spomladansko žito, smo naredili ve* liko napako. Zapomnimo si, da je zimsko oranje dvojno oranje, ker enkrat orjemo mi, drugič pa zimski mraz in ta je ravno tako dober orač, kot mi, ali pa še boljši. Letos ne moremo biti več deležni te do* brote v popolni meri, če naše njive še niso izorane, vendar pa skušajmo po* praviti vsaj deloma svojo napako in orajmo takoj. Hlevskega gnoja ne vo* zimo na njive prej, kot hočemo njivo orati. Če leži gnoj več časa razmetan po njivi, izpuhti večina njegove vrednosti v podobi amonijaka v zrak, na njivi pa nam ostane suha slama. Tudi kupi gnoja na njivi niso kaj prida. Gnojnica izteka iz njih, zemlja pod kupom in okoli njega je pa brez potrebe preveč pognojena. Tudi iz kupov uhaja v zrak mnogo du* šika, dasiravno ne v toliki meri, kot pri razmetanem gnoju. Če hočemo njivo po*
gnojiti, vozimo na njo gnoj neposredno pred oranjem. Raztrosimo ga samo to* liko, kolikor ga sproti zaorjemo, drugo pustimo v kupih. To postopanje je pra* vilno in na ta način bo njiva pognojena res z dobrim gnojem, ne pa s slamo.
Senožeti počistimo če jih še nismo in poberemo z njih trnje in kamenje. Če ni* mamo travniške brane, razravnamo kr* tine in odstranimo škodljivi mah z že* leznimi grabljami. Letos je v nekaterih naših krajih posebno veliko krtin. Če nočemo sitnosti pri košnji, poravnajmo jih sedaj. Senožet moramo tudi pognojiti. Sedaj je ugodna prilika za gnojenje s su* perfosfatom in kalijevo soljo. Koliko tro* simo enega ali drugega gnojila, pove Pra* tika. Nabavimo si tudi dobrega semena trav za podsejanjc.
V vinogradu nadaljujemo zimska dela: okopavanje, obrezovanje in podsajanje. Tudi na gnojenje ne pozabimo, če nismo pognojili že na jesen, kar bi bilo vseka* kor boljše. Sadite samo dobre vrste trt!
Sadno drevje očistimo mahu, ga obre* žemo, pognojimo in odstranimo zlomlje* ne veje. Če so na našem sadnem drevju razširjeni razni zajedalci in drugi škod*
Ijivci, kar smo lahko opazili lansko leto na cvctu, na listih, oziroma na sadu (piš; kavost, gniloba itd.), moramo poškropiti drevesa z dendrinom, antiparasitom, ali kakim drugim sredstvom — vsaj tako delajo vsi umni sadjarji. Če hočemo sa; diti mlada drevesca, pripravimo takoj prostor zanje. Kako to naredimo in kako pravilno vsadimo drevo, o tem je več na; pisano spredaj v posebnem članku.
Vrt skrbno pognojimo, prekopljemo in pripravimo za spomladansko setev. V to; plejših krajih, kjer je že čas, sejemo razven na gredice, tudi že na proste lehe. Kdor ne bo sadil sedaj, ne bo imel zgod; njega graha. Tudi za solato je že čas in pa za zgodnje zelje, seveda ne povsod. Isto velja za čebulček, česen (je zadnja leta zelo drag), mesečno redkev, itd.
V hlevih pazimo na čistoto, posebno sedaj, ko so radi mraza vedno zaprti. Mraz škodi živini, še v večji meri pa ji škodi smrdljiv, zatohel hlev, ki ni nikdar prezračen. V takem hlevu živina ne more ostati zdrava, ampak postane prej ali slej tuberkulozna. Zračimo hleve in pa; zimo, da se živina dovolj giblje na pros; tem. Posebno to velja za mlado živino, ki se ne more dobro razviti, če nima dovolj prilike, gibati se na prostem.
Vino ima letos boljšo ceno, kot lani, vendar gre zelo počasi iz kleti, ker so naša vina v splošnem slabša od lanskih. Moramo biti pripravljeni na to, da bo vino ostalo še več časa v kleti in zato skrbno paziti, da ga v redu in ob pravem času pretočimo in da držimo posodo vedno čisto in zažveplano.
Jara pšenica.
V jeseni sejemo ozimno pšenico, spomladi jaro. Jara pšenica pa mora pri; ti v zemljo vsaj proti koncu meseca fe; bruarja.
Na golem drevju
opazimo suhe hruške in plesnjivc jabol; ke. Na teh sadovih je vse polno trosov zelo hude glivične bolezni. Ako ne od; stranimo vseh teh plodov, se bo letos bolezen zopet razvila in bomo imeli ve; liko škodo. Torej...
Sneg greje.
Odstranite sneg v najhujši zimi, pa se boste prepričali, da ni zemlja pod njim zmrznila, ali pa prav malo. Sneg je najboljša odeja in zanesljivo varstvo proti mrazu vsem rastlinam.
Proti mahovju in lišajem
na sadnem drevju koristi apneni belež. Potrebno pa je pobeliti celo deblo in vse debelejše veje sadnega drevja. Boljše kot apneni belež, to je mešanica apna in vode, je pa mešanica, katero sestavimo iz naslednjega:
vode	100	1
živega apna	10	kg
presejanega pepela 20 »
S to mešanico ne smemo preveč šte; diti, temveč jo dobro namažemo na debla in debelejše veje, pri čemur upo; rahljamo navaden čopič, katerega si lahko tudi sami napravimo iz sirkovine.
Znižanje obrestne mere v Jugoslaviji.
Ker so banke zvišale obrestno mero, je bilo umljivo, da so jo morale zvišati tudi posojilnice. Visoka obrestna mera v Jugoslaviji občutno pada in kot raz; vidimo iz januarske številke »Narod; nega gospodarja«, glasila Zadružne zve; ze v Ljubljani, je danes pri tamkajšnjih posojilnicah prišla do veljave ista obrestna mera, kot vlada v splošnem pri naših posojilnicah, to je: Vloge obrestujejo po 4 in 4'/2%, posojila pa dajejo po 6 in 7%.
Kratka navodila za pridelovanje zelenjadi.
Tvrdka »Vinoagraria« v Gorici je iz; dala in založila knjižico z zgornjim na; slovom. Knjižice ni v prosti razprodaji po knjigarnah, temveč jo dobi vsakdo, ki kupi pri omenjeni tvrdki za 20 L se; mena.
Kaj bi stalo?
Nekoliko dobre volje in nič drugega. Ko pošljete svojo naročnino za »Gospo; darski list«, pregovorite soseda ali pri; jatclja, da napravi isto. S tem dokažete ljubezen do lista in do širjenja kmetij; ske izobrazbe.
^Restavracija
fk
Si K Si K Si K
Kft
pri
„Treh kronah“
GORICA V,A CARDUCCI 12
Domača kuhinja. Toči pristno briško, vipavsko vino in specialiteto „kraški teran“. Prenočišča za potnike. Priporoča se občinstvu za obilen obisk
Anton Malnič.
Sl IS B
r
Naš zobozdravnik ¥
specialist za bolezni v ustih in na zabeli
I. U. dr. LE KRA1GHER
z nemškim zobosdravniškim izpitom za zobczdravnišho in zobotehniška dela G05?ici, na Travniku št. ZO, I. naJ^^
\
Edini zastopnik za Goriško za sio!pne ure prvovrstnih nemških tavam najnovejšega in najfinejšega sistema (se navija o same).
JAKOB ŠULIGOJ
URAR IN ZLATAR
GGFilCil - Via Carducci 19 (Gosposka ulica)
Zaloga najboljših Švicarskih ur ,UINION‘ In ,ALPINA*.
Največja zaloga vseh drugih ur z jamstvom 2 leti časa po naj nižjih cenah.
m
m
m
**š$1
m
•eSS-J
Si
m
m
m
<i*3-*
m
m
m
.'V
m
Pozor! Pozor!
Dne IS. februarja se trta
VinOflERaRIB
PRESELI
na trg Piazza della Vittoria (Traunib) št. V poleg znane basarne Jdriatico" - -pri cerkvi.
Vsa semena za vrt in travnik odlične kakovosti, krmska pesa, grah, čebuljček, korenje, i. t. d. Potrebščine za cepljenje sadnih dreves, posnemalniki za mleko i. t. d.
Just Ušaj,
enotehnlk In agronom.
1»
te
>%
R
m
A-
Hfr
m
m
m
m
m
m
§#
m
m
m
m
m
p
m
»
*
i#
m
lU-bj
ZOBOZDRAVNIK
D P. L MERM0L]f)
špecijalist za ustne in zobne bolezni
ordinira v GORICI na Travniku 5/II. od 9 do 12. in od 3. do 5.
m
n
..LUNION,,
m ■
I
štev. Z I. nadstropje. gg
Ravnih Avgust-Gorico
jU Via B a p z e 11 i n
ALOJZIJ BONNES AVTORIZIRAN ELEKTROTEHNIK
GORICA - VIA CARDUCCI I
(nasproti Montove hiše)
Inštalacija vodovodov in plinovih naprav itd. Bogata zaloga raznovrstnega električnega materijala.
iiMiiiiimmi
Naša zavarovalnica proti požaru »...... ^ — m
m
| Kupujte do maš e vino!
Hajpristnejše dobi It vodno pri
.Vinapshi Zvezi' v Gorici
Via Formioa št. 1 ob Hornu.
| - Podpirajte lastnega kmetovalca. -
08®®!
i i jC i RjCSA i
TEOD. HRIBAR
Gorica - Corso Verdi št. 32
Vedno bogato založena manufakturna trgovina. Sukno za moške in ženske obleke, preproge. zavese, voščeno platno, linolej in dr. iz italijanskih prvovrstnih čeških in francoskih tovarn. Neveste! Tu dobite vse potrebno po ugodnih cenah 1 Janiči se za solidno blago - Postrežba točna 1 Cene izven vsake konkurence 1
mwm
ZLATI JELENw
HOTEL in RESTAVRACIJA |f|
shajališče deželanov s prenočiščem in najboljšo domačo kuhinjo. — Pristna briška in vipavska vina. Kraški teran. Solidna postrežba. Se toplo priporoča slavnemu občinstvu. Alojzij Vida.
Trgovina
manufakturnega blaga in izgotovljenih oblek
Andrej Mavric
Gorica - Via Carducci štev. 3 - Gorica
S 5 c o			•
<u > to -+-* >co C X		•s • X G O co	ZE
Si ® 'O o« o •X c« X >to o O C	C3 >o	00 jD :£ e« G bJO -+rt 0) iŽ c	‘o o
u. £ » 5 > ! ® 'i g £ e«	>C/D o> v-	o >CJ |=S x 2 O N lO — 'a ''B	u cd C J
N O •TM '+-' ^ 0) — X T3 v- o J* »a	03	a & c X! •P*« bJO c O cd rt .h	cd >
l/j o C o ^ o >CO Jjj a> -o >o U •	• H—* c	N C u > o C4-« 2 -£ .2 — T3	cd' o *C
W X +* •to £ i> «3 >U 1o	<	O X X	o a
Umetna gnojila
Tomaževo žlindro Superfosfat Kalijevo sol Čilski soliter Zvepleno-kisli amonijak Kalcijev cianamid Modro galico Žveplo
Seme ajde in druga žitna semena
naročite in dobite pri
Zadružni zvezi v Gorici
Corso Verdi 37, telefon 283
mm
Gospodarske knjige:
Belle: Sadjarstvo 430 strani s 165 slikami
Humek: Praktični sadjar 410 strani s 116 slikami
Humek: Domači vrt, 195 strani in s 71 slikami
Domači živinozdravnik
Domači zdravnik
Nasveti za hišo in dom
Naše gobe
Reja domačih zajcev
Umni čebelar
Navedene in druge knjige, kakor tudi najrazličnejše tiskovine, za župne, županske, šolske in druge urade, papir, razglednice itd. itd. dobite pri
Katoliški knjigarni v Gorici
Via Carducci št. 2 (Gosposka ulica)
:.......................................................i
Odgovorni urednik: ing. asr. Josip Rustja. Tisk »Zadružne tiskarne« v Gorici.