Poštnina plačana v gotovini. Leto IX., št. 21 („jutro44 xvn., st« 120 a> LJubljana, ponedeljek 25. maja 1936 Cena 2 Din ^^ttvi.utvu. Louuijacui, t^oatijeva ulica a. — Telefon št. 3122, 3123. 812*. 3125, 3126. Luseratm oddelek: Ljubljana, Selen« burgova ui. — Tel. 3492 In 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 1L — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru 6t_ 100, Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. Podružnica Trbovlje: v htSl dr. Baum-eartnerta. Ponedeljska Izdaja »življenje In svet" Uredništvo: Ljubljana: KnafVjeva ulica Teleta* it. 3122, 3123, 3124, 3125 tn 3126 eaal ponedeljek zjutraj. — Mar rofta »e posebej tn velja po pošt prejemana Din 4--, po raznatal-dh dostavljena Din ti.- mesečno Maribor: Gosposka ulica 11. Telefoi St. 2440. Celje: Strossmayerjeva uL 1. TaL 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pt tarifo. Ponedeljska L~daja »Jutra« lzhai»- Reorganizacija JHS u dravski banovini Včeraj se Je izvršilo v Ljubljani konstituiranje novega banovinskega odbora JNS ob manifestantni udeležbi zastopnikov vseh srezov Ljubljana, 24. maja. V prostorih Kazine so se danes sestali zaupniki Jugoslovenske nacionalne stranke, nacionalni borci iz vseh srezov dravska banovine, da sledeč pozivu vodstva stranke in glavnega akcijskega odbora izvolijo vodstvo banovinske organizacije JNS za dravsko banovino ter tako oživijo organizacijo in delo stranke in jo uspos°bijo za nove borbe in nove uspehe. Izredno številen odziv je jasno pokaral, da so v veliki zmoti vsi oni, ki mislijo, da v Sloveniji ni več JNS in da morejo nemoteno in neovirano prehaja, tj preko nje. En sam p°ziv je zadostoval in ni bilo treba ne bombastične ča. sopi^ne reklame, ne visokih odposlancev. da se je stranka, ki jo je glasilo JRZ že tolikokrat Proglasilo za mrtvo, stopila na plan. Iz vseh srezov dravske banovine so prišli delegati sreskih organizacij, da se v skupnem posvetu pripravijo za novo delo, prepričani, da je v najbitnejšem interesu naroda in države in še prav posebno Slovenije same, da zopet stopijo iz rezerve ter znova krepko in složno primejo za delo. Da. našnji zbor zaupnikov JNS je bil živa in zgovorna manifestacija nezlomljive volje naprednih nacionalnih Ljudi v Sloveniji, da ne klonejo tudi nt ter da so slej ko prej čvrsto odločeni visoko držati zastavo brezkompromisnega jugoslovenskega narodnega in državnega edinstva ter če tudi v najtrši borbi, izvojevatj dokončno zmago jugoslovenske nacionalne misli. Današnje zborovanje pa je bilo tudi najčistejši izraz popolne solidarnosti ter resnične bratske sloge nacionalnih vrst in hudo so se zmotili vsi oni, ki so snovali svoje politične kombinacije nekdanjih osebnih diferenc in različnih stališč v pogledu taktike. Bes pa je tudi, da se je v dobi hude preizkušnje, ki jo je preživela JNS v teku zadnjega poldrugega leta, marsikaj razčistilo in mnogo tistih, ki so zgolj iz politične špekulacije bili poprej v vrstah JNS in tam delali zdražbo, se je Preselilo v drugi tabc Delegati iz vseh srezov Poleg delegatov organizacij stranke iz vseh srezov dravske banovine so bili navzoči tudi gg. senatorji dr. Albert Kramer, Ivan Pucelj, dr. Miroslav Ploj, in narodni poslanci Ivan Prekoršek, Rajko Turk, Albin Koman, Milan Mravlje, Rudolf Plesko-vič, Avgust Lukačič, Ivan Mohorič, dočim so se nekateri opravičili. V imenu akcijskega odbora pa je prisostvoval zborovanju tudi bivši minister g. dr. Svetislav Popovič. Politična poročila Zborovanje je otvoril in vodil predsednik ljubljanske sreske organizacije senator g. dr. Albert Kramer, ki je najpoprej pojasnil pomen in namen tega sestanka ter sklepe vodstva stranke, ki streme po reorganizaciji in obnovi vseh strankinih organizacij. Nato je podal besedo senatorju g. Ivanu Puclju, ki je v daljšem govoru orisal razvoj notranjepolitičnih prilik od 6. januarja pa vse do današnjih dni. Pri tem je podčrtal, da so v diktatorskih režimih po 6. januarju sodelovali ljudje, ki te režime danes najbolj napadajo in kritizirajo. Predstavniki naprednih Slovencev so vstopili v vlado šele potem, ko je bila 2. septembra 1931 ze proglašena nova ustava in ko je šlo za likvidacijo diktature in postopno obnovo demokratičnega, političnega življenja v državi. S tem ciljem in s tem namenom je bila osnovana JNS in dokler je bila ona na vladi, je tudi z vsemi silami delala za normalizacijo političnega življenja v državi. Vse je bilo na najlepši poti, ko nas je zadela usodna marsejska katastrofa. Znano je, kako so se prilike razvijale dalje in kako je prišlo do petomaj-skih volitev. Potem, ko je JNS odložila odgovornost za državne posle, je ostala ob strani. Politične razmere so se razvijale tako, da je smatrala ne samo za svojo rodoljubno dolžnost, da neposredno ne posega v politične odločitve, marveč se je tudi iz taktičnih razlogov dopostilo, da se ob splošnem navalu novih rešiteijev našega državnega in nacionalnega problema enkrat pokaže, ali je bilo njeno delo res tako slabo, da je treba namesto nje postaviti samo nove kombinacije, pa bodo vsa naša notranja vprašanja srečno rešena. Danes lahko ugotovimo, da je stranka svojo preizkušnjo odlično prestala in bolj ko kdaj se jasno vidi, da je v Jugoslaviji nemogoče voditi stalno zdravo in trezno politiko brez sodelovanja in soodločanja jugoslovenskih nacionalnih elementov. Govornik se je nato obširno bavil s politiko in razmerami v JRZ in v tako zvani združeni opoziciji, ki se nikakor ne more sporazumeti. Ub viharnem pritrjevanju zborovalcev, je govornik naglasil, da je v takih primerih bolj ko kdaj potrebno, da se strnejo vsi iskreni jugoslovenski nacionalisti v čvrsto falango ter da z nepoko-lebljivo voljo izvojujejo dokončno zmago jugoslovenske nacionalne ideje. Izvajanja g. ministra Ivana Puclja je nato v daljšem govoru izpopolnil g. minister g. dr. Albert Kramer, ki je naglasil, da so nacionalni ljudje doživeli, zlasti v Sloveniji, že težka razočaranja. Toda to nikogar ne bo oviralo, da vedno znova in znova prijemamo za delo, zavedajoč se, da pri tem ne gre zgolj za sebičen strankarski posel, marveč za odgovorno patriotsko dolžnost. JNS je bila osnovana, da ponese ideje in načela šesto januarskega manifesta med narod in da dš meso in kri programu jugoslovenskega narodnega in državnega edinstva, za katerega se je angažirala zgodovinska veličina in osebnost bla-gopokojnega kralja Uedinitelja, da tako izvede sodelovanje vsega naroda pri državnih poslih v smislu te velike ideje. JNS je bila predvsem osnovana kot nosilec demokratizacije našega narodnega in državnega življenja. Ako sedaj osobito nam naprednim nacionalnim ljudem v Sloveniji očitajo in nas obtožuje, da smo grobokopi svobode, da smo rušitelji nekih posebnih slovenskih pravic, da smo nositelji in brani-telji nekega fašističnega razpoloženja in fašističnega režima, potem lahko na te napade mirno odgovorimo baš onim, ki nas sedaj napadajo, da so vse to že davno pred nami izvršili oni sami. Mi pa smo prišli za to, da v našem državnem in nacionalnem življenju uvedemo novega duha jugoslovenske demokracije, da nadomestimo to, kar so oni porušili in izboljšamo to, kar je bilo pred 6. januarjem! JNS je prišla na krmilo v dobi, ko je bila naša država na usodepolnem preokre-tu, ko je bilo konec gospodarskega blagostanja in ko so se pojavljale vedno hujše gospodarske in socialne krize. V takih časih je bilo zelo težko brez večjih pretres-ljajev likvidirati avtoritativni diktatorski režim. Smešni so zato napadi, ki jih dan za dnem čitamo v »Slovencu«, »Domoljubu« in podobnih glasilih, ki ne vedo nič novega povedati. S samimi obtožbami in očitki pa tudi ne bodo mogli več dolgo izhajati, drugih rezultatov svojega dela pa doslej nimajo pokazati. JNS je ustvarila velik politični kapital. Konsolidacijski proces v naši državi se je razvijal normalno in bližali smo se dobi, ko so se tudi najbolj zagrizeni naši nasprotniki začeli zavedati, da je jugoslovenska ideja stvar, ki je za večno zmagala in s katero je treba računati. To smo videli pri raznih volitvah, zlasti pa pri občinskih volitvah leta 1933, s katerimi je bila uvedena občinska avtonomija v pravem smislu te besede. Noben političen zakon, ki so jih toliko kritizirali, doslej še ni spremenjen. Pravijo, da smo mi poslabšali gospodarsko in socialno stanje. Vse revizije niso mogle ugotoviti niti enega primera kake zlorabe. Treba se je samo spomniti učiteljev in malih uradnikov . <.nt malim in ve-| likim. znanim in neznanim mučenikom nacionalne ideje izrekamo s tega mesta svojo popolno simpatijo z obljubo, Senator dr. Kramer je nato obširno govoril o vseh problemih naše nacionalne in državne politike in s primeri dokazal, ka- ko vestno je pojmovala JNS svoje dolžnosti do naroda in države in kako zlomerni in demagoški so vsi očitki na njen račun. JNS stopa znova na plan in bo v najpopolnejši slogi in solidarnosti vseh jugoslovenskih nacionalnih elementov v državi nadaljevala borbo ter zmago jugoslovenske nacionalne misli. Končal je svoja izvajanja s pozivom na novo delo za končno zmago jugoslovenskega nacionalnega programa. Viharno pozdravljen je spregovoril nato bivši minister g. dr. Svetislav Popovič, ki je v svojem govoru prikazal jugoslovensko nacionalno misel kot glavni steber Jugo- slavije in podčrtal potrebo zopetnega aktivnega nastopa JNS z državnega in splošnega stališča. Volitve V debati so nato govorili še gg. narodni poslanec Ivan Prekoršek, dr. Trošt, Humar in drugi, nakar je bilo zborovanje zaključeno s soglasno izvolitvijo predsedstva banovinske organizacije ter izvršnega odbora. Za predsednika je bil izvoljen bivši senator g. dr. Janko Rajar, za podpredsednike gg. ministra dr. Albert Kramer in Ivan Pucelj ter kot poslovodcči podpredsednik podban v p. g. dr. Otmar Pirkmajer za tajnika dr. Marjan Zajec, za blagajnika pa narodni poslanec Albin Koman, dočim so v izvršnem odboru po trije delegati vsake sreske organizacije in od njih za kooptaci-jo predlagani ugledni nacionalni delavci. Imena odbornikov in podrobnejše poročilo o tem manifestantnem zboru JNS bomo objavili v eni prihodnjih številk. Delegati so se razšli pozno popoldne v zavesti, da pomeni današnji dan važen mejnik ne samo v delu JNS v dravski banovini, marveč sploh v vsem nacionalnem življenju v Sloveniji novinarjev Za predsednika Jugoslovenskega novinarskega udru* ženja Je soglasno izvoljen g. Stanko Virant, glavni urednik »Jutra44 Zagreb, 24. maja. o Ob veliki udeležbi novinarjev iz vse države se je vršil danes v zagrebškem Novinarskem domu kongres jugoslovenskih novinarjev ,ki je bil združen s proslavo 1001etnice hrvatskega novinstva in 251etnice osnovanja hrvatskega novinarskega društva. Že včeraj so ee zbrali v Zagrebu številni delegati, centralna uprava JNU pa je imela včeraj ves dan sejo, na kateri je razpravljala o vseh vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu kongresa t»r sestavila predloge resolucij. Kongres sam se je pričel danes dopoldne ob 11. v dvorani Novinarskega doma. Med drugimi so bili navzoči ban savske banovine dr. Ružič in zagrebški župan Rudolf Erber, zastopnik komandanta IV. armije general DaAj&EOvič, predsednik Jugoslovenske akademije znanosti dr. Ba-zala ter zastopniki števijndh kulturnih in prosvetnih organizacij. Zborovanje je otvoril predsednik centralne uprave g. Slavo JutriSa, direktor »Novosti«, ki je po-zdravil odlične goste ln zbrane novinarje ter sta bili na njegov predlog odposlani vdanostmi brzojavki Nj. Vel- kralju in knezu namestniku. Nato je Krešo Kovačič govoril o hrvatskem novinarstvu, ki Slavi danes pomembne jubileje ter orisa] težko borbo novinarjev v vsej tej dobi. Tajnik JNU Vladialav Milenkovič je podal zanimiv referat o socialnem položaju novinarjev, dočim sta referata dr. Hergešiča o lOOletnici hrvatskega novinstva in Nike Smolčiča ob 251etnici hrvatskega novinarskega društva izšla v posebni brošuri. Po tem oficielnem delu je bilo v Novi- nadajjeval poslovni del kongresa. Po odobritvi poročil funkcionarjev centralne uprave ter odbora za prošnje in pritožbe je sledila razprava o zastopstvu JNU v upravi Novinarskega penzijskega fonda. Za ljubljansko sekcijo je bil izvoljen za zastopnika Prane Seunig, urednik »Jutra«. Nato so bile sprejete resolucije o tiskovnem zakonu, o cenzuri, o pokojninskem zavarovanju novinarjev ter o drugih stanovskih zadevah Kongres je končno soglasno sprejel razreSnioo centralni upravi. Na predlog dosedanjega predsednika g. Jutriše je bil z aklamacijo izvoljen za novega predsetnika Jugoslovenskega novinarskega u druženja g. Stanko Virant, glavni urednik listov konzorcija »Jutra«, ki se je v lepih besedah zahvali] za Izvolitev, obenem pa je izrekel zahvalo dosedanjemu predsedniku g. Jutriši in marljivemu tajniku Dragu Milenkoviču. S tem je bil dnevni red izčrpan in je novo izvoljeni predsednik kongres zaključil. Takoj nato se Je vršila seja novoizvoljene centralne uprave, na kateri se je konstituirala. Za podpredsednika sta bila izvoljena Andra Milosavljevič, urednik »Politike« in dr. Branko Sokolič, urednik »Jutarnjega lista«, za tajnika Grgur Ko-stič, glavni urednik »Vremena«, za blagajnika pa dr. Otoo Krstanovič, sotrudnlk »Politike«. Nocoj je bila na čast novinarjem, prirejena svečana predstava v gledališču. Dali eo opero »Aickx. Po predstavi je bil sprejem pri banu dr. Ružiču. Jutri si bodo novinarji ogledali zagrebška komunalna narskem domu kosilo, nakar se je ob 16. podjetja in razne kulturne ustanove. Oster kurz v Palestini Voditelji upornih Arabcev internirani * Krvavi spopadi med uporniki in vojaštvom — Mnogo ranjenih Jeruzalem, 24. maja. AA. Palestinska vlada je izdala nove zelo stroge ukrepe zaradi najnovejših neredov« ki So jih deloma izzvali Arabci, deloma pa tudi židje. Predvsem je snoči prepove, dala k°nferenco arabskih županov, ki bi se bili morali danes sestati v Rama' li v neposredni bližini Jeruzalema. Hkra. tu pa je odredila, da se imajo nekateri arabski voditelji internirati. že snoči je bilo na podlagi te odredbe pet arabskih mladinskih prvakov aretiranih. Vendar so se nemiri nadaljevali. Kljub obsednemu stanju 8© J© zvečer v Oma-rovi džamiji zbralo preko 3.000 arabskih muslimanov. Policija je džamijo obkolila, in do davi je ni nihče smel zapustiti. Bo večjih neredov je prišlo v Nablosu, kjer so se demonstranti zaha-rikadirali. Demonstrante je tedaj napadla četa škotskih planincev. Demonstranti so jih odbili s kamenjem in streli iz revolverjev ter takoj nato prešli v protinapad. Vojaštvo je tedaj moralo rabiti orožje in je bilo v kratkem ostrem Spopadu ranjenih večje število ljudi. Abesinski cesar na poti v London Iz Jeruzalema je odpotoval na angleški križarki — V Londonu mu pripravljajo svečan sprejem London, 24- maja. AA. Abesinski cesar Haile Sel asi se je že ves čas, kar se je mudil v Jeruzalemu, pripravljal na potovanje v Anglijo. Kakor znano, so spočetka krožile govorice, da angleška vlada ne bi želela, da bi takoj prišel v London, po najnovejših vesteh pa je na nrizadevanje cesarjevih zastopnikov* pristal na to. da se preseli v London, toda pod pogojem, da za časa, ko bo biva? na angleškem ozemlju, ne bo započel nikake akcije proti Italiji. Ko je bil o tem vprašanju dosežen sporazum, je angleška vlada stavila cesarju na razpolago križarko »Copet&wn«. s katero se je v petek zvečer s celokupnim spremstvom odpeljal iz Haife proti Gibraltarju- Nekaj minut pred odhodem je v bližini luke nenadoma eksplodirata bomba. Dve osebi sta billi laže ranjeni Kakor se zatr- juje, ta atentat ni bil naperjen proti abe-sinskemu cesarju. Vendar je policija nemudoma nastopila z vso strogostjo in v nekaj minutah v pristanišču ni bilo žiive duše nazen cesarje in njegovega spremstva, zastopnikov oblasti in častne čete. V Gibraltarju prestopi cesar na neko potniško ladjo, s kaitero se bo prepeljal v Dover. Iz Dovra prispe z avtomobilom v London. Kakor zatrjujejo dobro poučeni krogi, se v Londonu medtem pripravljaj«, da ga sprejmejo z vsemi častmi. Uradno pa o teh pripravah ni bil izdan še nikak komunike Angleška vlada noče z nikakršno gesto povečati napetosti, ki vlada med Anglijo in Italijo. Hkratu pa tudi ne namerava indiirektno priznati novega cesarja Abesinije, kar bi se presojalo po tem, če abesinskega cesarja Haila Selasija ne bi sprejela z določenim ceremonialom. Prepovedan shod združene opozicije Beograd, 24. maja. p. Za danes napovedani shod združene opozicije v Kruševcu j* vlada prepovedala. Kljub temu je bilo zbranih precej ljudi in so sklicatelji skušali držati shod. Policija je zboroveloe razvnela Stavka v Trebči Kosovska Mitrovica, 24. maja. p. Snoči je prispel iz Londona pravni zastopnik angleške tvrdke. ki izkorišča rudnik Trepčo. kjer so, kako rznano. rudarji proglasili stavko- Rudarji so trdno odločeni vztrajal pri svojih zahtevah ter uživajo ^TiT-a+i vse javnosti. Kmetje pošiljajo stavkajočim rudarjem podporo v hrani in denarju- Celo neki Arnavt z albanske meje je poslal stavkujočim 80-000 Din. Beograd. 24. maja. p. uenes je bil letiu občrri zbor beograjske borze. Zborovanju so poleg številnih predstavnikov gosipodar-stva prisostvovali tudi predsednik vdade g-dr. Stojadinovič, finančni minister Dušan Letica in viceguverner Narodne banke dr-Ivo Belin. Po odobritvi poročil je bila izvoljena nova uprava. ' ' ' / 1 . 1 j . , l 11 i <;4 Ustavna reforma v Sovjetski Rusiji Pariz, 24. maja. AA. Po informacijah agencije Havas bo nova sovjetska ustava uvedla parlamentarni sistem z dvoma zakonodajnima domorrta. Narodni poslanci bodo voljeni direktno na osnovi splosne volilne pravice. V dragem domu, ki se bo imenoval dom nacionalistov, se bode zbrali delegati, ki jih bodo izvolile posamezne sovjetske republike- V glavnem bo nova ruska ustava sestavljena po švicarskem zgledu. Poslanski kandidati ne bodo določeni individualno po svojih pristaših, nego po posameznih organizacijah, tovarniških in drugih prizadetih udruženjih- Intervencija Vatikana v Berlinu Varšava, 24. maja- AA. Glasilo nemških katolikov ▼ Pofljslri »Der Deutsche« poroča, da je neki zastopnik Vatikana pred krartfam prispel v Beriin in se pričel pogajati z nemško vlado za proglasitev spiošne amnestije za katoliške duhovnike an lajSke, Id so bili obsojani zaradi takozvftnah deviznih tihotapstev. V Rimu so to amnestijo pričakovali že 1. maja. Tedaj pa je bfl izpuščen iz zapora le msgr. Ludvik VoUcer, predsednik katoliških udruženj t Nemil ji. List pravi dalje, da je nemška tajna policija te dni v raznih industrijskih centrih izvršila celo vrsto novih aretacij. Sedaj so bili večinoma aretirani člani bivše socialistične stranke. Kronanje angleškega kralja London, 24. maje. AA. »Simdav Express« poroča, da bo Nj. VeJUTRO« ponedeljska izdaja 3 Pooedeliek. 25. V. 1««. s SK Ljubljana krepko na vodstvu Na včerajšnji prvenstveni tekmi s Hermesom je Ljubljana prvič zadovoljila mnogo* brojno občinstvo — Železničar je čakovcu pobral obe točki Zaključno tekmovanje za podsa vezno prvenstvo je z današnjima tekmama skoro že pri kraju- Položaj je glede prvega mesta že skoro razčiščen; Železničar Ima sicer še papirnato možnost, da pride na prvo mesto, toda spričo količnika in okolnosti. da igra še poslednjo tekmo prav z Ljubljano v Ljubljani, se ta možnost reducira na minimum. Za ostale tri konkurente je Ljubljana že nedosegljiva. Mariborski Železničarji so se Čakovčanom na lastnih tleh s tesnim rezultatom skromno revanžirali za nedavni poraz v Čakovcu. Vse kaže. da bodo zasedli tudi dokončno drugo mesto, dasi so tudi Čakovčani še vedno resni aspiranti za ta placement. Igrajo namreč še dve tekmi doma. kjer jih ni lahko ukrotiti. Ljubljana 4 3 10 Železničar 5 2 12 Hermes 5 2 0 8 ČSK 4 10 3 13 8 10: 7 : : o : 9 12 12 7 5 4 2 Ljubljana : Hermes 4:1 (2:0) Začetek tekme je podsavez določil na prošnjo Hermežanov ob petih. Prav. Zakaj je potem Hermes, ki je imel vso prireditev v svoji režiji, torej tudi reklamo, naiavil začetek ob štirih, ni nikomur jasno. Je pa bilo zaradi te nerodnosti precej jeze med publiko, ki zu drag denar gotovo zasluži nekoliko več obzirnosti. Eno uro torei po napovedanem času sta se pokazali moštvi v postavah: Ljubljana; Rožič: Hassl Jug; Lah II, Slamič. Boncelj; Slapar Lah I., Pupo. Jež. Žemljic. Hermes: Oblak; Berglez Košmerlj; Pri-mar, Košenina, Kretič; Derenda. Brodnik. Svp-tic, Makorel. Klančnik. V tej igri Hermežani niso utegnili nadaljevati s svojimi dosedanjimi skoroda senzacionalnimi uspehi. Trčili so na moštvo Ljubljane ki je zelo ugodno izuenadilo; naposled so poskusili s kombinacijo, ki se je v vseh črtah obnesla. Sama igra je bila na momente zelo napeta, videti je bilo dovolj krasnih kombinacij, s katerimi se je zlasti odlikoval napad Ljubljane, monotonosti ni bilo ves čas nobene, Irj začetkom drugega poičasa je silno motilo neprestano brezobzirno foulanje, ki gre večji del na račun Hermežanov. V ostalem pa je bila tekma tipično prvenstvena res borbena. V kolikor ne bi bilo že omenienih sirovosti. bi bila tekma lahko po tehnični višini in svoji borbenosti naravnost propagandno vzorna, tako pa nam je skoro že odleglo, ko je je Lilo konec. Ljubljančani Tokrat je bilo moštvo Ljubljane dovoli srečno sestavljeno V v®eh dosedanjih tekmah se napad likaknr ni mogel urediti. V tej tekmi j>a je napad funkcioniral kakor po loju. Gladke kombinacije so ga vedno znova privedle pred nasprotnikov gol, pred golom so streljali, zlasti Lah, skoro iz vsake pozicije; napad si je ustvaril mnogo prilik. in kar jih je bilo res zrelih, jih je tudi izkoristil. Na enaki višini je bila ožja obramba. Roži? ni imel mnogo posla, kakor skoro noben vratar izza dvojice Hassl-Jug, vendar je opravil vse v izbornem stilu. V 20 min. prvega polčasa je držal krasen Sve-tičev strel v stilu prav velikega vratarja-Branilca sta s<- predvsem dobro postavljala. Odtojnega strela nista imela kaj prida, toda pred njima ni mogel nihče na strel. Srednja vrsta je napravila vtis, da ni ves čas vsa povezana in na enaki višini. Imela je sicer opravka s tehničnim nasprotnikovim napadom, ki tudi zna kombinirati, in to je treba vzeti v poštev. Kot poedinci so bili vsi rije dobri: Boncelj je Derendo držal, da se ni mogel razviti. Lah imponira s svojim premišljenim startom- Srednji krilec je bil ves na mestu, dasi mnogokrat v škripcih med povezanim in kombinatomo dobrim triom. Najbolj je seveda zalegla uspešna igra napada. v katerem so v triu izvedli nekaj potez. ki bi jih komaj profesionali spravili 6kupaj. Krili, lahki in zelo brzi. sta prenašali situacije vedno znova pred gol, zlasti je pohvalno njuno točno centriranje, ki je vedno zmešalo nasprotnikovo obrambo. Morda se je pa le moštvo že našlo t ŠiSkarji Hermežani niso v ničemer zaostajali za trvojimi zadnjimi igrami. Dali so iz sebe kžir so mogli in kolikor znajo. Če bi bili imeli opravka s protivnikom. kakor je igral v zadnjih nedel,ah bi bili .skoro gotovo spravili obe točki pod streho Zopet |im ie o;l napad zelo nevaren, zlasti od srede proti desni strani, toda imel ie posla z obrambo, ki je danes brez konkurence v Slovenui Derendo je Boncelj onemogočil Brodn i k 111 Svetic sta tila s Košenino tesno povezana in njihove kombinacije so bile urne, prepričevalne in mongokrat mojstrsko Izved-me Iz takih stvari je pade! tudi edini sol: do-iz takih stvari je pade1 tudi edlnt gol: doka? za to, da bo moštvo s takimi sredstvi doseglo sigurnejši uspeh kot z nedovoljenimi. Leva stran napada je ostala v okviru -vo-jih poslednjih tekem Velik posel je imo'a srednja vrsta kateremu pa ni bila v vsem kos. Ne more se reči, da bi bila stranska krilca slaba, še dolgo ne Toda v borbi z brzimi krili sta bila skoro vedno za ko rak dva prekratka Košenina je bil napram mojstrskim potezam napadalnega tria 'i*?z moči. dasi je delal pož-tvovalno do konca V obrambi so igrali v drugem polčasu bolj taktično: niso dali nasprotniku do strela in tako je skoro izostalo bombardiranje iz prvega polčasa Do odmora pa sta Imela branilca precej nerodnih trenotkov, Se sreča da ni obtičalo več žog v mreži Oblak je igral poslovilno tekmo pred odhodom k vojakom in je rešil, kar se ie rešiti dalo. Igro so otvorili Hermežani, toda prvi napad je izvedla Lj. v 4 min ima H prvo šanso. toda Deredin strel se odbije od pod boja. v 15. min preigra Pupo Laha na čisto. njegova l^mlia obsedi in Lj vodi t;0. Takoj za lem pokaže Oblak svojo umetnost, ko reši zelo težavno stvar iz prekrasne kombinacije napadalnega tria Lj. V 20. min. ima H. šanso. ki jo mojstrsko ukroti Rožič- V 23- min. vzgledna kombinacija napadalnega tria Lj. žoga gre od moža do moža na milimetre natančno, naposled je Jež prost in plasirana žoga sedi, Lj. vodi 2:0. Poleni igra nekoliko poneha, Lj. dobi serijo kotov, zadnjih 10- min. so Hermežani zopet stalno v napadu. Takoj v začetku drugoga polčasa pride skoro do ekscesov. Sodnik piska venomer, vsaki oddani žogi sledi foul Četrt ure traja borba med sodnikom in igralci, naposled zmaga piščalka, in dasi ni več one lepe igre iz prvega polčasa, gre vendar brez nesreč naprej. V 24. min. se Slapar prebije in je v petki na strelu, žogo prestreže branilec z roko in ni drugega izhoda kot enajstka; pretvori jo Lah z bombo izpod Oblaka. V 30. min. zelo učinkovita kombinacija od srednjega krilca preko Ježa. Pupota do Slapa-ja. idealen center prevzame Jež z glavo in že je žoga v mreži. 4:0 za Lj. Deset minut kasneje pride H. do edinega uspeha: kombinacija med Košenino in desno stranjo napada do Svetica je nezadržljiva. Brodnik najde naposled čisto priliko in njegov precizno oddani strel gre neubranljivo pod prečko, 4;1 se glasi končni rezultat. G Macoraitiju sta zaupala oba kluba Sodil je dobro le proti koncu prvega polčasa mu je malo igra ušla iz rok To se je potem maščevalo. Sicer pa tehnično dober in objektiven. železničar: ČSK 3:2 (2:0) Maribor. 24. maja Stadion Železničarja je bil danes torišče revanžne tekme med ČSK in Železničarjem. Bila je to obenem zadnja tekma v letošnjem prvenstvu LNP v Mariboru. Kljub temu, da-tekma prav za prav ni imela odločilne važnosti. se je vendarle zbralo na Igrišču okoli 700 gledalcev. Predtekma med mladino Železničarja in mladino ČSK je ostala z 1:1 (0:0) neodločena. Železničar; Mahajnc-Frangeš, Antoličič-Eferl. Pfeifer. Golinar-Lešnik, Bačnik, Turk. Pavlin, Ronjak. f SK: Istvanovič-Vamplin, Janič-Vas, Megla. Behojnik-Gaves, Mekovec, Grabušek, Ta-kacz. Novak. Tekma se da razdeliti točno v dva dela, in sicer v nadmočno igro domaČega moštva v prvem polčasu ter premoč gostov v drugem polčasu. V prvem polčasu je Železničar poda! igro. ki je pričala o visoki kvaliteti moštva. S smiselno kombinacijsko igro so uprizarjali lepe napadalne akcije, ki so se tudi večinoma končale s streli na gol. Tudi kril-ska vrsta je v tem delu igre odlično opravila svoj posel ter pošiljala napadu uporabljive žoge- Ožja obramba je delovala brezhibno ter bila močna opora moštva. Moštvo je zaigralo tudi z velikim elanom ter se je zdelo, da bo današnjo tekmo odločilo z veliko razliko golov v svojo korist. Toda naštete vrline veljajo samo za prvo polovico, v drugem polčasu namreč so vsi deli enajstorice močno popustili, tako da so prišli do besede tudi Čakovčani. Ki so dih v drugem polčasu absolutno boljši nasprotnik. Le napadalna vrsta ni znala izkoristiti prilik, na drugi strani pa je imela v nasprotni obrambi le prehud odpor- čakovčani so imeli kakor domačini v obrambnem krilu svoje najboljše sile v drugem po času pa so prišli do veljave tudi krilci, ki so bili v obeh smereh dobri. Ogromno delo -h> napravili zlasti v zgraditvi napadalnih akcij. Napad je imel dobro moč v obeh krilih, ki sta z lepim podajanjem ustvarili nevarne si tuacije pred nasprotnikovim goiom. Tekma je bila prava borba za točke. ve:i dar pa fair. Goli so padli v 18. min. po Bačniku, v 3^. min. po istem igralcu, v 1. mi polčasa je Turk jx>stavil na 3;0 min. drugega za Železničarja. Prvi gol za ČSK je zabil Takacz, nato pa je v 38. min Vamplin z enajstmetrovko postavil končni rezultat Sodil je g Lukežič iz Ljubljane. Morda je nekatere stvari spregledal, toda v splošnem je bil dober in objektiven vodja. Nogomet v Celju Cel j. 24. maja. Danes je bila na Glaziji prvenstvena tekma juniorskih moštev Celja in Olimpa. Zmagalo je Celje s 3:1 (0:o). V prvem polčasu je igralec Olimpa ctartal na vratarja Celja Antona Lovšina ki si -'e pri tem zlomi] nogo. Juniorji Jugoslavije so zmagali nad juniorji Atletikov s 3 ; 0, ker Atletiki niso nastopili. Ob zaključku proti tuberkulozne ga tedna je bil popoldne na Glaziji brzotumir vseh celjskih k]ubov Celje je zmagalo nad Olimpom z 2:0 (1:0). Oba gola je zabil Pfeifer. Ker je naslednja tekma Atletiki— Jugoslavija ostala neodločena 0:0, je bil zmagovalec odločen po žrebu, in sicer Jugoslavija. Nato so igrali Atletiki z Olimpom. Zmagal je Olimp. Gol jP zabil čater. V končni tekmi je Celje zmagalo nad Jugoslavijo z 2 : 0. Gole sta zabila Presinger in Achtig. Angleži v Beogradu poraženi Beograd, 24. maja. o. Za današnjo re-vanžno tekmo BSK : L^verpool je vladalo še večje zanimanje kot zadnjič. Zbralo se je nad 9000 gledalcev, ki so tudi zadovoljni odšli z igrišča, saj je BSK pokazal odlično igro BSK je zmagal nad L;verpoolom s 3:2 (2:1) Angleži sc že v 2 minuti po levem krilu dosegli vodstvo, a v 13 minuti je Vujadinovič izenači.l. Komaj se je malo poleglo navdušenje, že se je žoga drugič znašla v mreži Angležev Tirnanič je lepo prenese; in Moša je v 17 minuti neubranljivo poslal pod prečko V drugem polčasu je v 19 minuti BSK po lepi kombinaciji Marjanovič Vujadinovič - Božovlč dosegel tretji uspeh. V 32. minuti so Angleži znižali na 3:2. Ostale nogometne tekme Ljubljana: Prvenstvo II. razreda. Grafika : Korotan 5 : 0, Svoboda : Mars 3 : 2. Jadran : Reka 5 : 1. Senzacija! Juniorji. Mars : Mladika 3 : 0. Ljubljana : Svoboda 13 : 0, Slavija . Reka 2 : 2. Korotan : Jadran 2 . 2. Prijateljske. Hermes jun. : Slavija 7 : 2. Hermes rez. : Slovan 3 : 1. Rada se peni, Se bolj osvežuje, izdatna pri uporabi. NIVEA PASTA za ZOBE Normalna tuba 6.— Din, velika dvojna tuba 10.— Din. Zagreb: Prvenstvo. Gradjanski : Sparta 6 : 1 (0 : 1). Concordia : Hašk 1 : 0 (0 : 0). Concordia je postala prvak ZNP. Varaždin: Slavija : Hajduk (Zagreb) 5:1(2:0). Zemun: Jugoslavija (Beograd): Sparta 1:1(0:1). Praga. DFC : Kolin 2 : 1, Moravska Slavija : Teplitzer FC 1 : 0. Kladno : Žatec 5 : 1, Židenice : Viktorija Plzen 2 : 0. Bratislava : Nachod 3 : 0. Dunaj: FAC Rapid 3 : 2. Austria : Vien-na 2 • 2. Hakoah : NVacker 2 : 2. Libertas : Sportklub 1 : i. Rasel: Švica : Belgija l : 1. Gradec: Ljubljana 81:72 V štirih srečanjih je Gradec dosedaj zmagal trikrat Nov jugoslovenski rekord v štafeti 4 x 800 m Gradec, 24. maja. Današnjemu drugemu dnevu medmestnega iahk. ^itletskego dvub >w med Gradcem in Ljubljano, je bilo vreme naklon ie-no. Ves dan je sijalo toplo solnce. ki jr popolnurna izsušilo igrišče in so se vse točke lahko vršile nemoteno. Tudi občinslvo ie v mnogo večjem šrevilu posetilo prireditev kot včeraj. Med gledalci e bil tudi jugoslovenski konzui g. Giorgjevič. ki je pasetil naše moštvo- Nj-g«i so pozdravi>1 oficijelni zastopniki ljubljanske reprezentance. Prireditev so poselili tudi zastopniki graške občine in divizijskega poveljstva. Ljubljančanom se je sicer posrečilo, da so cLrugi dan zmunjšiAi naskok domačinov, vendar pa izgubljenega terena niso mogli nadoknaditi popolnoma in se le -Ivi. boj končal z 81 proti 72 točkam za Gradec. To je že tretjo zmaga Gradca v štirih srečanjih. Nov jugoslovenski rekord. Na prireditvi, ki ie dala zelo dobre rezultate, je bil tudi dosežen nov jugoslovenski rekord, in sicer v štafeti 4 x 800 m. ki je bila obenem najlepša točka prireditve Ljubljančani, ki so racunaH, da bodo lahko nadoknadili izgube na točkah, so se varali v nekaterih disciplinah, v katerih se je Grudčancm nepričakovano posrečilo, da so zasedli drugo mesto, čeprav so Ljubljančani računali na obe prvi mesti. Tehnični rezultati. 200 m: Za Ljubljano sta startala Pleter-šek in Sodnik, za Gradec pa Karf in Gut-mayer. Do približno 100 m so bili visi štirje tekači na isti višini. Tu pa je jjotisnil Pleteršek in sigurno zmagal z naskokom 3 m pred Karfom, ki je bil prav tako sigurni drugi. Sodnik si je priboril dragoceno tretje mesto pranr t zadnjih metrih pred ciljem. 1- Pleteršek 23-3, 2- Karf 23.6, j. Sodnik 24, 4. Gutma>rer. Skok ob palici: Ta točka, ki se je pričela obenem s prvo, je trajala več kot dve uri in se je končala šele po 19. Za Ljubljano sta nastopila Zupančič, ki je v zadnjem trenotku vskočil za OrossFja, ter Pribošek, za Gradec pa Schober in Kneissl- Zmagal je 6igurno Schober z dobrim rezultatom 3.50. 2- Zupančič 3.40, 3. Pribršek 3.10. 4. KneissJ 3 m. Borba med Zupančičem in Schober jem je biLa zelo dramatična 3.20 sta oba preskočila šele pri tret c«n poizkusu vse naslednje višine do 3.40 pa žc pri prvem poizkusu. Schober je nato poizkusi! doseči še 3.60 toda brez u^p.ha. 1500 m: Za Ljubljano ste tekla Krevs in Zorga. Za Gradec pa Friebe in Frank. Računalo se je, da bo Krevs zmagal v času novega jugoslovenskega r.korda, vendar je tekel faktično zelo slabo rn je bil v« čas na četrtem mestu. V zadnjem krogu je hotel prehiteti oba Graddma. ki sta pa bila kot 800metraša bo!jša v sprintu, pa sla njdgov napad urno odbilo- Zmagaj je Friebe z 4:11.9. 2- Frank 4:12.8. 3. Krevs 4:15.8. 4 Žorga. Met kopja: Za Ljubljano je nastopi samo Martini, pa še ta kot rezerva. 1. Zihl-bruckner 54.47, 2. Tunner 47-31. 3. Martini 45-22- 10.090 m: Za LiubHano etn tekla Bnučan in Starman, za Gradec Polzi in Haderer. Pri Starmanu je šlo samo za drugo mesto, kar se mu pa ni posrečilo in je bila s tem končna zma<*a Grad™ odlo*»ni 1- Rr"*/vn 34:02.6. 2. Polzi 34:24.4. 3. Haderer 34:53.4. 4. Starman- ..Tro^kok: Tu sta ljubljanska zastopnika Svetek in Korče zasedla obe prvi mesti. 1. Svetek 12-61, 2. Korče 12.57. 3. Gutrr.oyer 12-52. 4. Hitle. Met kladiva: Za to točko je med občinstvom vladalo velikansko zanimanje. Občinstvo je Stepišnika pozdravilo že pri prvem metu z velikim aplavzom. Inž. Stepi-šnik je sigurno zmagal s 45.62, 2. AJpassy 36-55, 3. Korče 34.25. Štafeta 4 x 800 m: Ljubljana je nastopila v postavi Srakar, Skušek, Gabršek, Czurda, domačini pa Kornberger, Friebe, Frank, Pugl. Prva tekača obeh štafet sta predala istočasno, prav tako druga dva. Tretji tekač Ljubljane Gabršek je proti Franku pridobil 25 m naskoka, ki ga je Czurda povečal proti Puglu do cilja na 35 m. Čas Ljubljane 8 : 15.5 je nov jugoslovenski rekord. Drugo mesto je zasedel Gradec z 8 : 24 Končno stanje: 81 : 72. Drugi dan si je Ljubljana priborila 37, Gradec pa 35 točk. Tekmovanje se je zaključilo ob 19.40. Prvenstvo Ljubljane v table tenisu Ilirija nepremagljiva v moštvih — Turnir brez zunanjih igralcev V soboto in včeraj ie izvedla Ilirija prvenstvo Ljubljane v table tenisu za leto 1936. Turnir je bil prav dobro zaseden s strani ljubljanskih tekmovalcev. Zanimivo pa je, da ni prišel niti eden zunanjih igra-čev. Igrači Ilirije in Hermesa so pač v zadnjem času tako sigurno zmagovali na raz nih jugoslovenskih turnirjih, da so bila konkurentom ljubljanska tla sedaj prevroča. V solx>to je bilo v prvi jutranji uri zaključeno moštveno tekmovanje. Tekmovalo je sedem moštev Ilirije in Hermesa. Rezultati so bili; Ilirija III. : Hermes II. 5;2. Djinovski (H) • Smerdu 2:1; Medvedšek : Scagnetti (H) 2:1; Zaplotnik : Kovač (H) 2:0; Medvedšek • Kovač 2;1; Djinovski ; Zaplotnik 2:1; Smerdu : Scagnetti 2:1, Zaplotnik . Scagnetti 2.1. Lepa zmaga tretjega ilirijan-skega moštva. Hermes I. : Ilirija IV. 5;0. Marinko (H) • Tavčar 2:0: Kosmina (H) : Grošelj 2:0; Horvat (H) : Sotelšek 2.1; Marinko : Grošelj 2;0; Horvat : Tavčar 2:0. Ilirija I- : Ilirija III. 5;0. Welssbacher ; Smerdu 2;0;' Žiža : Medvedšek "2.0: Lazar : Zaplotnik 2:0; žiža : Zaplotnik 2;0; Lazar : Medvedšek 2;0. Hennes I. : Ilirija II. 5:4. Kosmina : Gerzinič 2:1; NagV : Horvat 2:0; Marinko : Dernovšek 2:1; Dernovšek • Horvat 2:1; Nagy : Kosmina 2:0; Marinko ; Gerzinič 2:1: Gerzinič : Horvat 2:1; Nagy : Marinko 0;2; Kosmina : Dernovšek 2:1. Drugo Ilirijansko moštvo bi kmalu ugodno presenetilo. Her-mežane je rešil poraza Marinko, ki je svoje partije sigurno dobil- Finale; Ilirija I. ; Hermes I. 5:3. Žiza : Kosmina 2:1; Weisshacher : Horvat 2:0; Lazar : Marinko 0:2; Wei«sbarher : Kosmina 2:0; žiža : Marinko 0;2; Lazar ; Kosmina 2;0 Wei=sbarhpr : Marinko 2;0; Lazar : Horvat 2:0- Lepa zmaga državnih prvakov, ki letos še niso bili f*>raženi. Podčrtati pa je treba uspeh Marinka, ki je točke za Hermes izvojeval v odličnem stilu. Finale se je nekoliko zavlekel in zadnje partije so so odigrale brez publike Včeraj so bile na sporedu še discipline singla gospodov, doubla gospodov, singla jimiorjev in utešnega tekmovanja. Ob napovedani uri se je vršil najprej finale doubla gospodov To tekmovanje je sigurno prekašalo moštveni turnir in je bila poostje v precejšnji premoči, je prišlo do prerekanja in nazadnje do nretepa. v katerega je poseglo tudi občinstvo Pri r"buk.i sta b'la 2 člena »Sore« hudo poškodovana m so morali poklicati zdravnika dr- Panceta. ki ju je 7.4 si'o obvezal. .St?ni^ Fionca §kr'a iz Škofje Loke Pa ie bilo tako resno, da so ;a morali prepel;ati v ljubljansko bolnišnico- Zadnji čas je. da prenehajo taki surovi zpadi na naših igriščih- Naloga poklicanih činiteljev je, da tudi občinstvo pravilno in v športnem duhu vzgajajo, da se bo zavedalo prvega načela v športu: fair play! ©bjave JNAK »Edinstvo«.. Danes ob 20. bo v klu-bovem lokalu obvezni članski sestanek. Na dnevnem redu je referat »O zadružništvu«, po referatu debata ter važne notranje zadeve. Udeležba strogo obvezna! Upravni odbor. Drevi ob 18-15 bo v filharmonični dvorani druga jubilejna produkcija državnega kon-servatorija. Spored je sestavljen iz glasbenih del veselega značaja. Obsega dela domače in tuje literature, nastopajo pa gojenci, ki so že pankrat prav usjiešno nastopili na javnih produkcijah. Posebno ojKizarjamo na male ansamble, ki nastopijo na tej produkciji ter izvajajo Mozartov humoristični tercet »Pentlja«, dalje Mozartovo malo serenado za godalni kvartet in znane Schubertove plese, ki se izvajajo z malim mešanim zborom in baletom. Začetek je točen- Vstop v dvorano med izvajanjem ni dovoljen, da ne bo motenj, naj zasede občinstvo prostore par minut pred začetkom. Slepi gojenci zagrebškega zavoda, ki bodo koncertirali v Ljubljani v petek 29. t m. zvečer v filharmonični dvorani bodo nastopili z godalnim orkestrom, tamburaškim zborom, dalje se bodo uveljavili kot mladinski zbor, pa tudi kot solisti na klavirju, rogu in fagotu- Spored je najskrbnejše sestavljen, gojenci so vajeni koncertnih nastopov, saj jih pozna skoraj vsa Hrvatska. Ljubljansko občinstvo opozarjamo na ta koncert Jugoslo rensko-bolgarska liga v Ljubljani poziva vse svoje člane in prijatelje bratskega bolgarskega naroda, da se udeleže na kolodvoru sprejema bolgarskih zadrugarjev, ki se pripeljejo v Ljubljano danes ob 9. zjutraj s potniškim vlakom iz Zagreba. Obenem prosi članstvo, da se po možnosti udeleži v torek njihovega izleta na Bled, v sredo pred poldne, da so jim pri ogledovanju mesta na razpolago ter, da pridejo ob 14. na kolodvor k slovesu bratskih gostov. Vse podrobnosti so razvidne iz sporeda bivania bratskih bolgarskih zadružnikov v Sloveniji, ki je bil vsem članom lige razposlan. Odbor JBL Motnje v črevesju, omotice zaradi zagatenja se preprečijo 2 uporabo naravne FRANZ-J OSEFO VE grencice Ogl. rog. S. br. 3TM74/35. Mednarodni policijski kongres v Beogradu Beograd, 34. maja. p. Jutri se prične mednarodni kongres kriminalne policije. Otvoritveni govor bo imel notranji minister dr. Korošec Danes so prispeli številni delegati iz Nemčije. Nizozemske, Turčije, Bolgarije, Palestine. Češkoslovaške, Darv-ske. Francoske, 'Angleške, 1-ta.li je in od drugod. Po otvoritvi se bodo delegati podali na 'Avalo, kjer bo o.poldne kosilo. Zvečer odpolujejo s pamikom na izlet po Du-navu in bodo na paTniiku tudi večerjali. ULU IUUUUUUULJI II H II HH H« I HJUflOODD Ustanovimo jetičnih! fond za zdravljenje Krvav zločin v šiški Z neznancem je popival, v jezi ga je pa zaklal Ljubljana, 24. mab Malem grabnu. Opravka sem imela pri družini, ki prebiva v mali baraki z zakr. panimi okni, z majavimi vrati, z enim samim, predeljenim prostorom, tako tesnim, da se komaj obračaš v njem. Med razgovorom mi mati pokaže listek za dinarski prispevek, ki so ga otroci prinesli domov in mi pripoveduje svoje lastne komentar, je k razlagi o pomenu protituberkulozne akcije, kakor so ji ga tolmačili starejši otroci in kakor ga je razbrala iz časopisja Siromaščina in bolezen, ki ju je okusila sama in njeni družinski člani, sta presenetljivo razbisfcržli njen pogled, tako da sem se začudila jasnosti njene presoje. »V časniku sem brala — pravi — da je vsaka protituberkulozna borba brez dispanzerjev zgrajena na pesek, zato da je treba najprej teh. Takoj v začetku je treba ugotoviti prve znake jetike in pravočasno omogočiti uspešno zdravljenje. In da je treba bolnika odstraniti od drugih družinskih članov, da se ne naJezejo bolezni«, še marsikaj si je zapomnila. Ko mi vse raztolmači, pa razmišlja naprej: »Tisto o zgradbi na pesek se mi zdi samo deloma točno, to se pravi, velja samo za tiste ljudi, ki žive v blagostanju, ki so siti in obuti ter oblečeni. Vendar med njimi ta bolezen ni tako pogosta. Jetika je doma med nami, saj ima svoje kali v lakoti, v slabem stanovanju in v nevednosti in nepoučeno-eti ubogih. Poglejte naše stanovanje! Kako tesno je in vendar nas prebiva v njem 9 ljudi. Pozimi je mraz, okna se slabo zapirajo, tako da imamo ob vsakem dežju mokro v stanovanju. Ob deževnih dneh je naša odeja neprestano vlažna in se suši ob naših sestradanih telesih. Poleti pa nam neznosna sopara in roji muh povzročajo nove vrste nadlego. Imamo odprta stranišča, torej si lahko predstavljate, kakšen zdrav zrak nas obdaja v poletnih dneh — kljub temu. da je naše domovanje na lepem prostoru Mestnega loga. Toda to je samo ena temna stran našega življenja, samo en vzrok, zakaj se tako rada naseli k nam jetika. še hujše pa je pomanjkanje hrane. Moj mož je že pet let brez stalnega zaslužka, živimo samo od tega. kar zasluži od časa do časa, če se mu ponudi kako delo. in od podpore. Tudi sama hodim na dnino, kolikor pač morem pri tolikih otrocih. Toda neprestani porodi me ovirajo prj zaslužku. In tako mine dostikrat dan, ko še nismo ničesar použili. Posebno se mi smilijo starejši trije otroci, ki jih je sram prosjačiti. Toda Tonček, ki hodi v prvi razred, si že zna pomagati, kadar ne dobi doma nič za jesti, gre beračit. Ko je prvikrat prinesel domov nekaj dinarjev in skorjo kruha, sem bridko zajokala. Pred očmi mi je vstala njegova bodočnost: navadil se bo prosjačiti in potepati, zanemarjal bo šolo, nikdar ne bo vedel, kaj se pravi preživljati se s poštenim de]om No, za mlajša dva pa upam, da bosta umrla kljub vsem dispanzerjem. Poglejte jih!« Kar streslo me je. Mati »upa«, da bosta umrla. Kako strahotno upanje! Ko sem si ogledala mrliška obrazka in čula njuno suho kašljanje, sem spoznala, da ima mati prav: v takih družinah vsi dispanzerji ne bodo nič pomagali Kaj pomaga, če bole. -----------m- --- , -. zen pravočasno ugotovijo, če pa s to ugotovitvijo ne morejo preprečiti, da ne bi v njihove barake deževalo, ko jim ne morejo dati, da bi delali, da bi zaslužili za primerno obleko in hrano! Tudi če jih izolirajo, če jih pošljejo v okrevališča — kal bolezni, ki je ostala v njih, se bo znova razbohotila, ko se bodo povrnili v svoje domove, kjer sta doma mraz in pomanjkanje. A takih domov, kjer preži tuberkuloza na njegove stanovalce, je toliko! Poglejmo v stanovanja trboveljske »glažute«, ki so tako temna, da mora goreti v njih noč in dan luč tudi poleti, in tako tesna, da se mora mati ob vsaki novi nosečnosti s strahom vprašati: kam z njimi? Vsi takšni domovi v predmestjih, po revirjih, pri bajtarjih na kmetih nam glasno dokazujejo, da so dispanzerji in okre- vališča samo zasilne mere, stavba, zidana v peščena tla, dokler ss borba proti tuberkulozi ne začne pri korenini, v spoznanju, da je tuberkuloza izrazito socialna bolezen in da je treba tu zastaviti trud in delo. Pravilno organizirati borbo proti tuberkulozi se pravi, sistematično organizirati boj proti brezposelnosti z znižanjem delovnih ur, z javnimi deli, z določitvijo minimalnih mezd, z uvedbo pravega sistema v socialno skrbstvo. V prvi vrsti bi se moralo skrbeti zlasti za družine s številnimi otroci za primerno veliko in zračno stanovanje. Toda kako naj govorimo o protituberkulozni borbi danes, ko mora celo uradnik dati polovico svojih prejemkov za stanovanje, ki bi bilo v normalnih razmerah komaj primerno za majhno delavsko družino. Tudi uradniški otroci — posebno če jih je več — so na račun stanovanja slabo hranjeni in oblečeni. A kadar znižujejo plače, se nihče ne zmeni, da bi reguliral temu primerno tudi druge življenjske okoliščine. A kako naj se resno borijo proti tuberkulozi tam, kjer znižujejo že itak pičle doklade za otroke! V smislu protituberkulozne borbe bi bila tudi skrb za matere. Tudi njim bi Se moralo omogočiti, da se oddahnejo od garanja in porodov, da se po tolikih letih neprestanega dela in skrbi vsaj za nekaj tednv oddahnejo. V ta namen naj bi občina in Rdeči križ ali druge institucije organizirale počitniške kolonije za matere, ter poskrbele za primerno varstvo doma za čas materine odsotnosti. Morda bi se našle po naših društvih — saj jih imamo toliko! — delavoljne osebe, ki bi brezplačno žrtvovale 14 dni svojega časa temu plemenitemu namenu To so samo pobožne misli o sistematičnem boju proti tuberkulozi, kjer mora biti naše načelo: začnimo gTaditi hišo pri temelju, ne pri strehi! Slovenski učitelji v Zlinu Zanimivo mestece se razvija z ameriškim tempom Pogled na Zlin: Same tovarne, kolonije in druga poslopja Bat'e Zfin, 21. maja Naši citate!ji že vedo, da smo bili slovenski učitelji v času svojega bivanja v Bratislavi gostje Zveze slovaških učiteljev. Kaj se pravi biti gost Slovakov aH Čehov, pa razume samo tisti, ki je kdaj to gostoljubnost užival. Naši 6everni braiije dado gostu vse. Za slovo so nam priredili poslovilno večerjo v hotelu »Garrltonu« Od osebnosti, ki so se udeležile tega večera, naj cmenim le nekaj imen- Tu je bil predsednik J ČL redaiktor Styk s soprogo, pre-zident policije dr. Štefanik, sorodnik generala Štefanika, jugoslovenski konzul Kiče-vac z gospo, visii deželni šolski nadzornik H atola, višji šolski svetnik Hermansky, lektor Kov jami č, predsednik Zveze slovaških učiteljev Bsrka s soprogo in še mnogo drugih prijateljev Jugoslovanov in pa mnogi v Broti®'avii živeči Slovenci. Med nj:mi ie treba še prav posebej omeniti našo ro:akinjo Marijo Peršlovo, članico narodnega gledališča bratislavskega, ki je vedno pripravljena svoje brate sprejemati in poskrbeti za njihovo ugodno bivanje- Mimogrede naj izdam, da bo v prihodnji sezoni obhajala 30-letnico delovanja na gledaliških deskah in gotovo bi bilo prav. da jo ob te i priliki povabi naše gledališke, da po dolgih letih enkrarf spet nam pokaže "svojo veliko umetnost. Na poslovilnem večeru je zapeta med drugimi tudi arijo iz opere »Carrnen«. Po lepem večeru smo rekli v četrtek zjutraj ob 7. Bratislavi zbogom, potem ko smo si še bili med potjo ogledali šolsko stavbo v IX. otkrafju. Kakšne oo bratislavske šolske zgradbe, o tem hočem kasneje napisati več. Za danes naj le na kratko ugotovim dejstvo, da Čehi svojemu šolstvu doprinasajo izredne denarne žrtve. Mi tega trenotno morda še ne moremo razumeti, zato so naše šolske stavbe z opremo vred podobne vzorni neskrbnosti za šole. Solnce je pogledalo malo izpod oblačnega neba, ko je avtobus plaval po dobrih cestah proti Hodoninu. rojstnemu kraju prvega prežidenta češkoslovaške republike dr. Masarvka. Med potjo smo sreča vali ljubke Moravan:ke v barvitih narodnih nošah, hiteče v cerkve, kamor s;> jih spremljali možati »šohaji« Resnično slikovit poiav, ki nas je v dno srca razveselil- V Hodoninu smo se za trenutek ustavili ter šli pred rojstno hišo dr. Ma--aT>"ka. Preprosta, nizka, rdeče pobarvana hišica ie bila prva streha učitelju in voditelju češkega naroda-Spominska plošča ima umctn:ško izdelam prezidenfcov relief z geslom »Pravda vitezi« (Resnica zmaguje). Pobožno smo zrli na skromen demek, kjer je preživel zorno mladost največji mož Češkoslovaške. Čas nam na žalost ni dopuščal, da bi si bili Ilodonin natančneje ogledali, zakaj ob 13- smo bili napovedani v mestu Zlinu, ki se more imenovati evropska, če ne naravnost svetovna znamenitost. Bus je d;r:al skoro z vetrom za stavo, pa se vendar ni hotelo prikazati na obzorju Bat'ovo mesto. Malo pred 13. smo ga uzrli v dal vi -vi, iz katere je z vsakim trenotkom rasel in rasel, da se je naša radovednost napela do nemogočnosti nestrpnega pričakovanja prihoda v mesfio samo. Široka cesta se deset kilometrov pred Zlioom razširi za celo vozno širino in še dva banketa za pešce in kolesarje Bat'ov>i zavodi «»o jo na.ravnos-t ameriško razkošno asfaltirali ter postavili ob njej na levi in desni strani precej gost red obcestnih reklamnih desk za vse mogoče predmete- In ko naposled zavozimo na trg mesta, kjer je vhod v tvomioo in se vstavimo pred Masarvkovo inešiansko šolo, pri-kipi naša radovednost do vrhunca. In kdor stopi iz voza, začudeno vzklikne: »Prekrasno. neverjetno!« Tovariš iz meščanske šole in vzgojitelj mladih Bat'o vi h mož sta nas nad vse ljubeznivo sprejela in takoj odpeljala v družabni dem, ki ima samo dvanajst nadstropij, kjer so nam bili pripravili kosilo. Velikanska obednica je bila nabito polna, čemur se ne smemo čuditi, zakaj ta dan si ;e prišlo Bafove tovarne ogledovat samo 2500 tujcev iz raznih evropskih držav. Zlin je poslal svetovna zanimivost velike mode- Mestece, ki je še pred 30 leti štelo komaj 4000 prebivalcev brez vsake industrije, šteje danes 38.000 ljudi in je zaradti tega izrednega porastka dobilo nedavno svoj lastni politični okraj in okrajno samoupravo. Pisairi o Zlinu, njegovih podjetjih, tvoor-nicah in njegovem napredku in prehuda naloga. če se navajajo suhe številke, če pa hočeš popisati zlir.skega dr ha, ki žene in vodi to evropsko čudo, potem je treba boljšega peresa od mojega. Pa še tako dober popis ne bi mogel pričarati pred bralčeve oži niti zunanje, ikaj šele notranjo podobo tega modernega otroka med mesti, če ne pcikliče na pomoč kopico dobrih fotografskih posnetkov, filma in dejanskega obiska. Gotovo je, da je Zlin danes evropsko čudo in da zasluži tudi od naše sirarni vso pozornost. Naše potovalne pisarne naj skušajo v svoje potovalne načrte sprejeti tudi avtobusne izlete: Ljubljana—Dunaj— Bratislava — Zlin—Brno—Praga—Tabor— Line—Celovec—-Ljubljana in nikomur ne bo žail, če se bo 'takemu izletu pridružil. Teden dni SUma Harold Lloyd v novi vlogi » -A r m ipsi i»»p k , fllllltl 1 i lliiitSS •ž MMIHBPHHPPI" b * ' Prvič skupaj na fotografiji: trije mušketirji filma — Harold Lloyd (brez očaS, kakor vedno v »civilu«, Charlie Chaplin in Douglas Fairbanks Le malo je filmskih zvezd, ki bi tako dolgo svetile kakor priljubljeni ameriški komik Harold Lk»rd. Že kmalu po vojni je zaslovel s svojimi burkami in njegov sloves »e dandanes ni ugasnil. Koliko njegovih filmov je že teklo po kinematografih V6ega sveta'. In vendar prihajajo še vsako leto novi in vsak je prijetno presenečenje za gledalca. Saj si skoro ne moremo misliti prijetnejšega razvedrila in oddiha, kakor je film Harolda Lk>yda. Elitni kino Matica bo vrtel te dni njegov najnovejši film »Harold Lloyd kot mlekar«. Drugo glavno vlogo igra znani filmski igralec Adolphe Menjou. Vsebina je zanimiva in polna komičnih za-pletkov. Film nam pripoveduje kako je postal preprost mlekar, ki pa je bil tudi telesno zelo slaboten, zmagovalec v boksanju. Harold Lloyd se na cesti spre s slavnim boksačem in ga slučajno položi na tla. Ta dogodetk postane velika senzacija, o kateri pišejo vsi listi. Adolphe Menjou se ponudi, da bo priredil veliko borbo med premaganim boksačem in Haroldom Lloydom, ta pa seveda ne čuti prevelikega poželenja za tak boj. Menjou pa ve. da ima Lloyd strašno rad svojo Agnejo in da bi zanjo storil vse- Agne-ja pričakuje naraščaja in Harold Lloyd, ki nima denarja, bi ji rad pomagal. Ta boj bi mu utegnil prinesti precej tisočakov. Zaradi Agneje se Lloyd odloči, da se to spustil v boj. Veliki dogodek se primeri prav dopoldne pred borbo in porod se srečno konča. Harold čuti. da je zdaj tako močan, da bi storil še kaj nadčloveškega. Spusti se v bali Ne, naprej vam pa ne povemo, kako je bilo, ker vas nočemo pripraviti ob užitek. Rečemo vam samo, da se boste nasmejali da solz. če se še nikoli niste. Takšnih kakor *r tem filmu Harold Lloyd še nikjer ni klatfl. Naj vam ostane boj z boksačem m njego« konec zaenkrat skrivnost. Ko toste film videli, se vam bo pa še zjasnilo, kdo je ljubljena Agneja, za katero je Harold toliko žrtvoval. In če imate količkaj zmisla za humor, aff boste šli film dvakrat ogledat- Žensko jezero navdušuje vsak dan gledalce Zadnje čase smo videli v Ljubljani le malo filmov, ki bi imeli toliko hvaležnih gledalcev kakor film >Zensko jezero«, ki ga igrajo zdaj v Elitnem kinu Matici. > Žensk o jezero« je prelepa pesem ljubezni sredi nebeško krasnih krajev. Malokdaj je še kakšen film združil v sebi toliko pri-rodnih krasot kakor ta. Igralcl-mojstri so dali v svojo igro toliko občutja, da se nam zdi kakor bi gledali resnično nepokvarjena življenje, ne pa film. Zlasti Simone Simon« ki so jo zaradi uspeha v tem filmu zvabili v Ameriko, kjer je zdaj ena najbolje plačanih igralk, je nedosegljiva. Toda tudi njeni partnerji ne zaostajajo daleč za njo. Kdor si želi ogledati film, ki Je res v vsakem pogledu popoln, naj si ogleda »Zensiko jezero«. Kino ga bo igral samo še v ponedeljek in torek. Obleke, perilo in vsa praktična oblačila si nabavite dobro in poceni pri PRESKEEJU, Sv. Petra c. 14. ■MUM □□□□□□□□□□□□□C Kupujte domače blago! Skladišče za Jugosl.: Jugofarmacija d. d. Zagreb, odd.: Kozmetika, Jiri Mahem: V morju plamenov Ogenj je kipel s presunljivo hitrico ai zdelo se je, da gori hiša od tal. Gori na oknih so stali ljud-je in si ros ke lomili, doli je vpila in kričala množica, trobente pa so se oglašale še v dalji. Zdaj je švignil zufeeljj iz okna, znotraj je zagrmelo — stopnišče se ie porušilo. • Ljudje tam gori so bili gotovo izgubljeni. Tedajci pa je skočil iz množice mož, se vrgel na bližnjo razpoko v zidu in že previdno plezal do napušča. Ze ;e stal zgoraj, se zaletel z mogočnim skokom v dim im plamene. —Lestvo! Lestvo! Brž! Lestvo! Bolj je cul lastno kri v sencih kot plašne klice taim zunaj. Komaj se je ozrl okoli sebe, že je pograbi] prvo omedlelo ženo v naročje in se postavil z njo na okno. Opazili so ga, gla* sen hrušč je bil odgovor za negovo hrabrost, om pa je -stal tam bled. trden in miren in ni skoro ničesar videl. Sedaj je s>topi?. na lestev, nesel one-sveščenko doli im sel spet nazai v peklensko žrelo. Ta