Pogovor s kulturnim delavcem Petrom Militarovom
Karavana sonca
Pogovor z znanlm šišenskim kulturnikom Petrom Militarovom je pokazal, da bl kultunM karavane lahko mirno imenovali tudi karavane sonca, sproščenosti, pripravljenosti IJudl, da sprejemajo dobro zamišljeno obliko predstavljanja tradicij In gledallšklh obllk, v ka-terih sodefuje zares številno občinstvo:
»Karavano v tej obliki organizira sicer Can-karjev dom že tretje leto skupaj z Z vezo kultur-nih organizacij Slovenije, tokrat je bila priredi-tev v naši občini. Za to sezono je bila izbrana predstava Odra treh herojev iz Pimič in sicer predstava B. Vasiljeva A zarje so tukaj tihe. Seveda smo udeležencem karavane v Šiški skušali predstaviti poleg pasijona, ki je v celoti trajal kar celih 9 ur, še kaj in menim, da nam je to v celoti uspelo. Vsega skupaj je bilo blizu 300 udeležencev, s katerimi smo se dobili naj-prej pred Vodnikovo domačijo, si jo ogledali, nadaljevali v Tacen, pa Repnje, se čudili ra-zvalinam smledniškega gradu in se ustavili v Pirničah, kjerse je po družabnem srečanju ka-ravana tudi končala.«
Pokazalosejetudi.dasovŠiškipravzaprav skoraj neizmerne možnosti, ki jih je ob dobrem vodstvu in zamislih prav zlahka vključiti v tako karavano. Krajevne skupine so se z veseljem
Oder treh herojev iz Pirnič nastopil tudi v Celju na zaključnem srečanju slovenskih gledaliških skupin in tudi na antifašističnem mitingu na Koroškem in v šentprimožu. Karavanaje torej navdušila-množico Ijubiteljev plemenitega in lepega, toda čas teče naprej in Petra Milita-rova smo vprašali, kaj pripravljajo novega? »Predvsem gre zdaj za Ostrovitiarjeva sre-čanja, ki bodo potekala od 16. do 26. novem-bra. Prireditev je tako rekoč v celoti šišenska, saj jo pripravlja kultuma skupnost y občini skupaj z vsemi družbenopolitičnimi organiza-cijami občine. Namenjena je obujanju tradicij polpretekle zgodovine, raziskovanju kulturnih dosežkov med obema vojnama, med vojno, hkrati pa spodbujanju ustvarjalnosti mladih v današnjem času. Sklepna prireditev bo 26. novembra; na njej bodo podelili Ostrovrhajjev kipec, ki je najvišje priznanje občinske kultume skupnosti.«
vključile v dogajanje in tu gre nedvomno poh-valiti vse, ki so sodelovali. Naj g re za oskrbnika Vodnikove domačije, člane Kulturnega društva v Tacnu Ivan Novak-Očka, vodiško godbo na pihala ali pa zapionirčke kuharje, ki so ude-ležencem stregli s pravimi in dišečimi presta-mi. Nič kaj drugače ni bilo na smledniškem gradu ali pa v Repnjah, kjer so si udeleženci ogledali Kopitarjevo spominsko sobo in slišali nekaj o našem znamenitem slovničarju. Svoje so k uspehu prispevali tudi člani folklorne sku-pine KUD Oton Župančič, igralci in igralke Odra treh herojev, Gasilsko društvo Pimiče, Lovske družine Šmame gore in Medvod:   .
»Lepa je bila pesem ob spomeniku Simona Jenka (na sliki), imenitno so se odrezali lovci s svojimi rogovi in še imenitnejša je bila pred-stava s staro gasilsko brizgalno ob Menartovih stihih. Odlično se je odrezal tudi ansambel Mihovc, saj je sprehod skozi pogrošne pesmi 19. in 20. stoletja resnično navdušil.«
Tradicije, običaji z gledaiiško predstavo, kije sicer neperjena proti vojni, brezdušnosti, su-rovosti, namenjena osveščanju in poudarjanju človeka in njegovih vriin. S to predstavo je
Doslej so kipec prejeli družina Vrtiovec, Polde Bibič, Janez Kuhar in Vilko Kolar. Letos naj bi to, zdaj že tradicionalno priznanje, prejel akademski kipar in profesor Anton Sigulin:
»Letošnja Ostrovrhaiieva srečanja pome-nijo tudi počastitev 40. obletnice zmage nad fašizmom, vsekakor pa so tudi namenjena utrjevanju bratstva in enotnosti.«
Na srečanju bodo sodelovale skupine iz Ko-roške, Kavadarcev, Vranja, Nove Varoši in Slovenije. PeterMilitarovješeposebej pouda-rilpripravljenostšišenskihdelovnihorganizacij zasodelovanje, saj ni bilo težav pri zagotavija-nju bratskega in prijateljskega sprejema sku-pin, ki bodo sodelovale na Ostrovrtiarjevih srečanjih. Kultumega navdušenca smo za konec tega zapisa vprašali, kdaj sploh utegne biti doma? Pa se je široko nasmejal, pogledal nekoliko v strop in skoraj malce zaskr&jeno dejal:
»Hm, malo, skoraj nič...«
In je že odhitel na vajo v Šentjakobsko gie-dališče. Med sebi podobne, ki jim lepe besede ni nikoli dovolj.
Bogomir Šefic