Političen list za slovenski narod.
f» poŠti prejeman v«ija: Z» celo leto predplač&n ir> gld.. sa pol leta 8 g;ld., za četrt leta
1 f?id., sa en mesee 1 pid. iO kr. 7 edmlntfitraeijl prejeman veljii: Za celo leto li eld., za pol leta fi grld.. za četrt leta I jid., za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejem» opravništvo (administracija) in ek.pediuija, Seineniške uiiee št. 2, II., 28.
Seznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 3 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se uena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Vredništvo je v Semeniških uiieah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob V,6. uri popoludne
& te v. iil A.
V Ljubljani, v sredo 18. septembra 1889.
Letnik XVIL
Slavuost v Sarajevu.
Kakor že zuano našim čitateljem, bila jo rni-nolo soboto v Sarajevu posvečena prvostolna katoliška cerkev. Tem povodom jo „Obzor" priobčil zanimiv članek, iz katerega povzamemo naslednje:
Naš hrvatski iu srbski narod v Bosni in Hercegovini jo po veri razdeljen v dve skupini: krščansko iu rnuhamedansko. Prva je zopet razdeljena v dvoje veroizpovedanj: rimskokatoliško in iztočno-pravoslavno. Po popisu I. 1885. je bilo prebivalstva v obeh deželah 1,386.091, kristijanov 837.038, in sicer 571.250 pravoslavnih, 205.78S katolikov, 492 710 muhamedancev, 5S05 Židov in 538 drugih veroizpovedanj. To krščansko in rnuhamedansko prebivalstvo je razsejano po celi deželi ; vendar imajo muhamedanci večino v tuzlanskem in sarajevskem, pravoslavni v banjaluškem in biščausktm in katoliki v travniškem in mostarskem okraji.
Ta razlika vere v Bosni in Hercegovini je faktum, ki se oe dii tajiti in s katerim se mora računati. Te razlike nismo mi storili, marveč smo jo podedovali od davne minolosti. Kolikor se moro seči v preteklost, bilo je prebivalstvo razdeljeno v dve cerkvi: zapadno in vzhodno, in razkol teh dveh cerkev je sedanje prebivalstvo podedovalo z vsemi posledicami.
Katoliki Bjsne so imeli svojo škofijo že v XI. stoletji. Tri stoletja pozneje so bosanski škofje dobili od hrvatskega vojvode Kolomana veliko posestvo v dolnji Slavoniji, namreč djakovaško, ter so od polovice XIII. stoletja večkrat ondi stanovali; prebivanje v Djakovu je bilo pogostejšo, ko so bili verski boji med kristijani iu bogomili. Za časa turškega zasedenja je bilo ondi stalno bivališče. Zaradi tega ima djakovski škof še vedno naslov bosanskega škofa.
Ker je bil torej bosanski škof vedno odsoten, namreč v Djakovu, b,la je uprava katoliške cerkve v Bosni iu Hutnu (Hercegovina je v prvi polovici XV. stoletja iz Huma postala) izročena tamošuji frančiškanski provinci ji, ki je vodila skrb za katoliško prebivalstvo po svojih vikarjih ali škofovskih
namestnikih. To je bilo tudi v Slavoniji, ko je po bitki pri Mohaču (1520) prišla pod turško oblast. Tudi tit so frančiškanski vikarji izvrševali škofovsko oblast.
Po osvobojenji Slavonije je bila bosanska škofovska stolici ustanovljena v Djakovu, toda oblast njena ni bila razširjena tudi na Bosno, ki je ostala še turška dežela. Katoliško dušno pastirstvo so oskrbovali oo. frančiškani, oziroma škofovski vikarji, ki S) bili „episkepi iu partibus" ter odvisni od rimske kongregacije „de propaganda lide".
Tak položaj dežele, t. j. katoliškega prebivalstva, z ozirom na upravo cerkve imenuje se po cerkvenem pravu izjema, ki sme le tako dolgo trajati, dokler trajajo izjemne okolnosti. Te izjemne okol-nosti v Bosni in Hercegovini, tako so mislili v Rimu in na Duuaji, so ponehale, ko je krščanska država zasela oni dve turški deželi.
Torej je naravno, da se je za prebivalstvo, ki šteje blizu 270.000 duš, postavila v Bosui katoliška hierarhija, kar samo na sebi gotovo ni uaperjeno proti nobeni drugi veri. Bivši hierarhiji iztočno-pravoslavne cerkve pridruži se sedaj katoliška hierarhija, ki ni nova v onih deželab, temveč le na novo ustanovljena.
Kakor je nsnica, da je v Bosni in Hercegovini dovoljuo število katolikov, ki so vero svojih očetov ohranili skozi turško gospodstvo, da je ondi dosti katolikov, katerih rešitev nujno zahteva hierarhijski red, tako jo ondi po sebi prenehalo izjemno stauje katoliške cerkve. Da je ustanovljena nadškoiija z dvema škofijama, v stvari sami ničesa ne premeni, kakor ko bi bila ustanovljena sama školijska stolica. To je vprašanje uprave in njenih potreb.
Z novoposvečeno prvostolno cerkvijo jo katoliška hierarhija bosanska dobila videu znak svojega obstanka. Ko je bila v Sarajevu ustanovljena nadškofijska stolica, nastalo jo vprašanje o zidanji primerne cerkve. Sarajevo ima po popisu 1. 1SS5 v kupe 26.2G8 prebivalcev, od teh je katolikov 3326, pravoslavnih 4431, mohamedancev 15.787, Židov 2618, drugih 206.
Že za sarajevsko katoliško prebivalstvo je bilo treba primerne cerkve, ki je ob jednem prvostolna za celo deželo iu se jo torej z ozirom na to morala primerno i zgraditi glede prostora in sijaja.
Ko se radujemo tem povodom ter čestitamo , bosanskim katolikom, da so dobili dostojen dom božji, moramo izraziti tudi svojo željo in nado, da bodo naši bratje obeh cerkev vedno imeli pred očmi, da je ta cerkev prebivališče Boga ljubezni. Vsi so sinovi jednega inučeuiškega naroda, jedne skozi stoletja težko skušane domovine. Božji Sin je trpel za vse narode ter žigosal licemerce, ki pod plaščem vere iščejo svoje samopašue namene. Samo takim licemercem more biti katoliška prvostolua cerkev v Sarajevu „kamen izpoddke". Vsaka krščanska oblast mora računati s tamošnjim katoliškim prebivalstvom ter podpirati njegove duhovne koristi.
Tem vrsticam dostavimo le še eno željo, da bi katoliška katedrala pokazala potom ljubezni pot do sporazutnljenja med Srbi in Hrvati, ki naj bi bili bratje po krvi iu pravi veri.
li or^ttsiizaeijiokrujniSa bolniških blaga juic.
Znano je pravilo, da je najboljša skušnja ka-terega-koli zakona praktičuo življenje.
Pred vsem imamo danes v čislih bolniške bla-gajuice, o kojih smo v prejšnjih člankih pojasnili namen iu blag smoter tega novega zavoda. Is ti na je, da je med delavci ni kočljivejše stvari, nego način, kako se gospodari ž njihovimi prištedki, iu to zlasti velja v slučaji bolezni. Nova postava z due 30. marca 1S88. 1. sicer nujno in strogo ustanavlja, kako in kaj se iina vršiti z delavskimi novci, toda kar je tu govorice o paragrafih postave, vse to ostane lepo na papirji 1
Da se pri nas nobena socijalna institucija brez kritike, brez nasprotij in vsakeršnih sitnostij ue udomači, nam povsem ni čuduo.
I
Pripovedke za narod.
Ruski spisal Lev Tolstoj; preVel JI. V.
Cesa treba človeku, da živi?
„Mi vemo, da smo prešli iz smrti v življenje, ker ljubimo brate; kdor ne ljubi brata, biva v smrti." I. list. Jan. III. 14.
„A kdor ima obilje na svetu in, videč brata svojega v potrebi, zapira temu svoje srce: kako biva v tem ljubav božja?" III. 17.
„Deca! ljubimo ne z besedo aH jezikom, marveč z dejanjem in v resnici," III. 18.
„Ljubav je od Boga, in vsakdo, ki ljubi, rojen je iz Roga in pozna Boga." IV. 7.
„Boga še nikoli nikdo ni videl. Ako ljubimo drug drugega, Bog je v nas." IV. 12.
„Bog jo ljubav, in kdor biva v ljubavi biva v Bogu in liog v njem." IV. 16. ,
„Kdor govori: Ljubim lioga, a brata svo-jega črti, lažnik jo, kajti kako moro, no ljubeč brata svojega, katerega vidi, ljubiti Boga, katerega ne vidi?'	IV. 20.
I.
Živel je čevljar z ženo iu otroci pri mužiku na stanovanji. Ni doma svojega, ni zemlje ni imel, živil se je z družino vred s čevljarskim rokodelstvom. Kruh je bil drag, a delo ceno, in kar prisluži, to
zaje. Čevljar in žena sta imela le jedeu kožuh iu še ta se jima je iznosil v cunjo, in drugo leto odpravil se je čevljar kupit ovčiu za novi kožuh.
Na jesen zbralo se je čevljarju nekaj novcev: trije rublji ležali so v ženinej skriuji, a pet rubljev in petiudvajset kopejk bilo jo še pri mužikih v selu.
In v jutro odpravil se je čevljar v selo po kožuh. Oblekel si je ženiuo jankovo kurtko, vatovano, na srajco, po vrhu suknen kaftau, vzel one tri rublje v žep, ulomil si palico ter odšel po zajtrku. Mislil si je: ,Pet rubljev dobodem od mužikov, priložim svoje tri, nakupim ovčin za kožuh 1'
Čevljar je prišel v selo, vstopil k jednemu mužiku, — ni ga donui. Žena mu je obetala, da mu pošljo v jednem teduu moža z denarjem, a denarja ni dala. Šel je k drugemu, — mužik so je izgovarjal, da denarja ni, dal je le dvajset kopejk za pudšiv čevljev. Čevljar je menil vzeti na dolg ovčine.
V dolg ni privolil sfrojar.
„Deuarce prinesi," — pravi, — „potem si izbiraj, kakor ti drago, to že vemo, kako se na dolg jemlje."
Taiio čevljar ni ničesa opravil; dobil je le dvajset kopejk za podšiv, vzel je pri mužiku stare klobučinaste škornje, da jo obšije s kožo.
Čevljar se je jezil, izpit vodke za vseh dvajset
kopejk, ter šel domov brez kožuha, čevljar stopa po poti, z jedilo roko trka s palico po zmrzlem blatu, a z drugo roko maha s klobučinastimi škornji ter se razgovarja s seboj samim:
,Jaz sem,' — pravi, — ,topel i brez kožuha. Izpit sem ga merico in sedaj mi igra po vseh žilicah. In tudi kožuha mi ue treba. Grem, pozabivši gorje. Kakov človek sem! Ali mi jo kaj? Proživim
i brez kožuha. Meni ga nikoli ne treba. Samo — baba je sitna. To je žalostno: ti mu delaj, a on te vodi za nos. Le počakaj: ako mi ue priueseš de-uarcev, snamem ti čapko, snamem ti jo, za Boga! Pa kaj bo to! Po dve grivni daje! No, kaj počni z dvema grivuama? Izpij — jediuo! Pravi: „sila". Tebi je sila, a meni pa ni sila? Ti imaš dom in živino, a jaz imam samo roke; ti imaš svoj kruh, jaz pa ob kupljenem živim: vzemi, odkoder hočeš, za teden dnij mi daj tri rublje za kruh. Pridem domov, kruh je pošel. Izdaj zopet poldrugi rubelj. Daj mi, kar je mojega.'
Čevljar stopa tako proti cerkvici, gleda: za samo cerkvico se nekaj beli. Jelo se jo že mračiti: čevljar gleda, a ne moro razločiti, kaj je. Kamena,' — misli si, — ,tu ni bilo takega. Živinče? Živin-četu ui podobno. V glavo jo podobno človeku, nekaj belega je. A kaj bi človek tu delal?-
Naši obrtniški in delazski 1 ¡udje, nezadovoljni s sedanjimi razmerami in podpihovani od različnih politično-socijalnih agitatorjev k nezložuosti iu odporu, niso se zreli za popolno umevanje socijalnih preosuov, ki so brzo jedna za drugo povsem iz nujnih potreb oživotvarjajo iu uvajajo za druž-binski red.
Ljud naš — bodi nam odpuščeno, da govorimo in pišemo, ker imamo povsem samo dobro stran v mislih — ni še umel na jedni strani one železne sile in potrebe, na drugi strani pa one postavnim potom zahtevane dolžnosti, ki je neizogibna posledica socijalne preosnove.
Socijalne preosnove, prepuščene edino samovolji posameznikov ;n ljudskih strauk, ostale bi seveda — na papirji — in nihče izmed njih, bodi si ka-koršnega-koli užitka, bi tega niti poznal ne, ko bi se za njih vpeljavo ne posluževalo nekega pri-moranja.
Tudi k instituciji okrajnih bolniških blagajnic morajo biti interesenti prisiljeni.
Toda to naj ne navaja obrtništva do kakih konliiktov iu prepirov po uačeluištvih, uvedenih po tej instituciji, ako pomislimo, da je obrtništvo samo zahtevalo iu zahteva primoranega respektovanja obrtniških pravil in pri ustauovljanji čisto obrtno-rokodelskih zadrug, osebito kar se tiče izdelovanja po izučenih možeh samo rokodelskega, a ne neroko-delskega stanu. Vsak naj torej uvažuje in pomisli, kam bi to prišlo, ko bi pri zglaševanji pomočnikov in obrtnikov v okrajne bolniške blagajnice ne bilo tega primoranja ter se prepustilo samovoljnosti.
Neomejena svoboda iu prostost n. pr. v obrtnih zadevah ni se obnesla, in je obrtništvo po neobrt-nikih, to je nerokodelcih, oškodovala, kajti samovoljnost se nikoli ne obuese pri socijalnih preosnovah, in radi tega je tudi tii svoboda in prostost razumno omejena po zakonodajalcih.
In kjer navstajajo nasprotja v predstojništvih okrajnih bolniških blagajnic iz osobnih ozirov ali celo iz politično-strankarskih, dolžnost je potem treznim in za občno blaginjo uuetim možem, da zoper take nepriličnosti o pravem času stopijo na noge in je odstranijo.
Vsak obrtnik mora v tem uvidevati tudi svoje lastno dobro, da je stopila v veljavnost postavna vredba, delavce zavarovati za slučaj bolezni.
Ako se je na pr. do poslednjega časa pripetilo, da je delavec, službujoč pri kakem obrtniku, obolel ali se ponesrečil, na koga se je pa najprej obrnil za gmotno pomoč z;i-se in rodbino svojo? Delodajalec je bil: Obrtnik sam, bodi si podjetnik, stavbeni podjetnik ali pa mestni rokodelski mojster!
Seveda, pomagalo se je — reklo se bode — samo iz dobre in proste volje, kajti postavno ni bil nikdo primoran pomagati. Toda človek, kri-stijan, ako vidi bližnjega svojega v nesreči, vendar ni tako brezčuten, da bi ne pomagal, kolikor more. Sploh je pa pomagati njegova dolžnost, zlasti, ako se pomisli, daje ta delavec pomagal njega živ i ti in bogateti.
Do današnjega dne je malokdo plačeval prostovoljno v to ali ono samostojno podporno bolniško blagajnico ali društvo, ki so — mimogrede omenjeno — doslej le redka.
Stopil je bliže — postalo je popolnoma vidno. Kako čudo: prav človek sedi, gol, živ ali mrtev, prislonjen k cerkvici in se ue gane. Čevljarja je strah spreletel, misli si: ,Kaki lopovi so človeka ubili, slekli, ter ga semkaj vrgli. Kar pojdi, da je
i ti potem ne skupiš.'
In čevljar je šel mimo. Zašel je za cerkvico
—	človek mu je izginil z očij. Oddaljil se je cerkvici, ozrl, pa vidi: človek se je odslonil od cerkvice, gibljo se, nekako se ozira. Čevljar še bolj ostrmi, misli si: /ali naj stopim bliže, ali naj odidem? Ako pristopim, — da bi le kaj hudega ne bilo: kdo ga pozni, kakov je? Za dobra dela ni padel semkaj. Ako pristopiš, plane morda na-te ter te zaduši, no uideš mu; ako pa te ne zadavi, imej sitnosti ž njim. Kaj početi ž njim, z golim? S sebe sneti, poslednje oddati. Bog pomozi!'
Iu čevljar jame korakati; začel je že puščati cerkvico za seboj, pa ga jame opominjati vest lu čevljar jo obstal na poti. „Kaj to delaš, Semen?" — reče samemu sebi.
—	„Človek umira v bedi, a ti si se ustrašil, mimo greš. Si !/ žo preveč zabogalel? Se li bojiš zgubiti svoje bogastvo9' A i, Semen, ni lepo."
Ako je oboleli delavec v pristojni občini ali kje drugje razven občne bolnišnice prosil pomoči, odgovorilo se mu je: „Pri komur ste delali in kjer ste zboleli, ondi iščite tudi pomoči!"
Konečno tu opomnimo še na neko jako važno zadevo.
Ko je čital neki delavec v pravilih in listih, da imajo do podpore iz bolniške blagajnice pravico tudi neomožene delavke, ki morajo včasih iz tehtnih vzrokov iskati zavetišča v znani deželni hiši na Dunajski cesti, vskliknil je: Z našo blagajnico bomo kmalu pri kraji! Iu javna tajnost je, da govore v Ljubljani neke neomožene delavke: Zdaj bomo pa šle v bolnišnico, če treba, na leto dvakrat; dobile bomo iz blagajnice toliko, da uam bo ostalo še — za novo obleko !
Poslovodja uecega zavoda trdi, da na leto primerno 20, 25, da i 30 odstotkov neomoženih delavk nekoliko tednov išče zatišja. Ima li torej taka pravico do šesttedenske podpore, in včasih tudi do 20tedenske, potem pač verjamemo nekemu delavcu obče znanega zavoda, da so v jeduem letu imeli vsled tega zatišja v blagajnici 800 gld. pri-manjkljeja!
Ravno tu bode moral posredovati po-s t a v o d aj al e c, kar najhitreje moči, kajti takošno podperanje neomoženih delavk, je podperanje — nenravnosti!
Politični pregled.
V Ljubljani, 18. septembra. Notr&ufe dežele.
V Ratisboni je izšla brošura neimenovanega nemško-konservativnega poslanca z naslovom : „Grof Taaffe in nemški konservativciV njej očita ministerskemu predsedniku, da je bil dosedaj polovičar; na eni strani levičar, na drugi strani pa je prikrival pravo lice s pajčalonom. Ta pada in vedno bolj spoznava svet, da Taaffe zaradi nekaterih liberalcev in Židov „pritiska ob steno" veliko krščansko prebivalstvo Našteva mu 17 glavnih grehov ter ga opominja, naj krene na krščansko pot, če mu je sploh še mogoče. Zaupanje prebivalstva gine. i „Danes je potrpežljivosti konec, postavna doba ča- i kanja je minula. Hora legalis je odbila. Miuisterski i predsednik grot Taaffe ne pride — kontumacujmo , ga!" Nemško-konservativni pisatelj ima — žal! — v marsičem le preveč prav, čeravno se mora priznati, da je tudi pretiraval. Ostrejši veter brije po celi Avstriji — to je nedvojno. O tej zadevi bodemo še obširneje v eni prihodnjih številk govorili.
Vojni minister je izdal posebno naredbo za ogerske enoletne prostovoljce, ki je v zvezi z določbo, da smejo ti delati izpit v materinščini. Dovoljuje jim namreč, da smejo služiti prostovoljno leto tudi pri ogerskih domobrancih, katerih službeni jezik je, kakor znano, madjarščina.
Vnanje države.
Črnogorski knez Nikita je sklical konferen-cijo, ki je pod njegovim prvosedstvom sklenila, da se bo iz državnih sredstev v inozemstvu nakupilo žita ter to razdelilo mej uboge prebivalce, katere tare bleda lakota. Ker pa je treba v to denarja in so državne blagajnice prazne, odposlal je knez finančnega ministra Matanoviča v inozemstvo, da sprejme potrebno posojilo. Nikita sam pa bo potoval po deželi, da se sam prepriča o gospodarstvenem stanji v raznih nahijah.
Srbska kraljica Natalija bo prišla po nekem zasebnem pismu v Belgrad dne 17. (29.) septembra. — V Belemgradu bivajoči bosanski iu ercegovski izseljenci so v imendan carju nastopno brzojavko poslali: „Najponižneje udaui čestitamo Vašemu veličanstvu k visokemu prazniku ter prosimo Vaše veličanstvo kot sina velikega spasitelja, končajte orjaško delo oprostitve. V imeuu bosanskih in ercegovskih Srbov brez razločka veroizpovedanja: Nikol Simic, Derviš beg Ljubovič, Jovau Kovačevič, Jusuf beg Ljubovič, Stjepo Miljkovic, Nikola Miletič, Jovan Papič, Jovan Petrovič, Petar Marinovič, Sima Lukiu-Lašic." Brzojavka sama na sebi ni drugo, nego iz-rodek možganov prenapetih rovarjev; postala pa bi velikega političnega pomena, ko bi se potrdila vest, da jo je sestavil metropolit Mihael.
Bolgarska vlada je rezervnike petih vzhodno-rumelijskih polkov sklicala. To je bil zopet povod znanim vzuemirjajočira vestem, da se bo Bolgarija v dan obletnice, ko se je razglasila unija, proglasila neodvisno, in da bo ob enem izbruhnila vojska s Srbijo. Vladi uasprotua stranka te govorice po možnosti razširja iu goji. Nekaj plovdivskih bankirjev jo zaradi tega v Sofijo odpotovalo vprašat, koliko je na tem resnice. Vlada jim je odgovorila, da ona nikakor no misli na kako državnopravno premeiubo v 18. dan t. m.; ravno tako so pretirane vesti, ki govore o vojskini nevarnosti; res pa je, da bolgarska vlada sama popolnoma ne zaupa srbskim nameram.
„Graždanin" pravi, da se bo ruski prestolonaslednik s Hanoveranskega naravnost povrnil v Fredensborg, Govorice o njegovem potovanji v Pariz
so neosnovane. — „St. James-Gazette" piše: „Zatrditi moremo, da bo car koncem tekočega meseca obiskal nemškega cesarja v Potsdamu, kjer bo ostal tri dui. Mramorna palača je že pripravljena za njegov sprejem. Gotovo pa ni, da se bo car v njej nastauil, v katerem slučaji bi z nemškim cesarjem stanoval pod eno streho." — Berolinski vladni krogi pričakujejo carja v 27. dan t. m. Osrjevna bo svojega soproga spremljala samo do Meklenburga, kjer se bo sešla z nemško cesarico. Bismarck bo prišel v Berolin k posvetovanju s carjem, vendar pa se tej okoliščini ne pripisuje nobena važnost. — Gola ugibanja !
Razni nemški listi povodom napada na Cri-spija jako resno sodijo o notranjem italijanskem položaji. „Voss. Ztg." pravi: „Nedvojno je, da raste nezadovoljnost revnejšega prebivalstva (to je, večine) s Crispijem. Poleg tega mnogi nekdanji tovariši in pristaši Crispija za odpadnika smatrajo. Stališče Crispijevo je vedno težavnejše." Zanimivo je, da to ravno berolinsko časopisje priznava. — Ruski veleposlanik je povodom carjevega imendne priredil slovesen obed. Vsi povabljenci so prišli, le ne zastopniki berolinskega ministerstva zunanjih zadev. Ali je to morda maščevanje za carjevo ueuljudnost?
Francoska republikanska vlada odstavlja vse maire, ki se jej ne zde zadostno udaui, in tako postopajo oni liberalci, ki so v svojem času slovesno ugovarjali odstavljeuju župauov, katere je imenovala še cesarska vlada. Ministerstvo se jako smeši v svoji zadregi glede splošnjih volitev. Tako preti, da bo izdala za pariško mesto malo obsedno stanje, kakor bi to moglo koga v političnem prepričanji omajati. Isto tako pomilovanja vreden je finančni minister Rouvier, ki je izdal zaupno okrožnico, poživljajoč ne samo finančne uradnike, marveč celo trafikante, naj pri volitvi zvesto ubogajo, kar jim bo velel storiti prefekt. To „zaupno" okrožuico je „Oocarde" že drugi dan objavila. Oportunci imajo menda manj zaupanja v zmago, kakor to uaglašajo njihova glasila.
Angleški ladijetesarski delavci so pričeli zopet delo, toda sprli so se s svojimi tovariši, ki se niso hoteli pridružiti štrajku, ter so zopet zapustili ladije-tesarnico, rekoč, da nočejo z odpadniki delati. Nadzornik jim je sicer očital, da so s podpisi svojih vodij zavezani, toda to ni nič pomagalo. Zaradi tega so se zuova sešli k posvetovanju lordmajor, kardinal Manning, odposlanci: Brixton, Burus in Tillet. ter dva zastopnika ladijetesarskega ravnateljstva. Izid posvetovanja je bil baje ugoden.
Irska je sedaj brez podkralja. Naslednik Lon-donderyjev, Earl Zetlandski, bo namesto dne 1. oktobra imeuovau še le dne 1. novembra. Ta okoliščina je na Irskem napravila veliko veselje, ker se bodo smela v tej dobi vršiti vsa zborovanja. Dotične prepovedi so namreč le tedaj veljavne, če jih podpiše podkralj. Tudi v tem času ne bodo smeli izvršiti nobene smrtne obsodbe. Sploh pa je protestantski nadzornik državnih ječ, dr. O' Farrel, izročil vladi poročilo, po katerem so sedaj hudodelstva na Irskem postala jako redka. Glavno zaslugo v tem oziru pripisuje nadzornik plodonosnemu delovanju katoliške duhovščine. V resnici lepo spričevalo, ki mora vsakega tembolj navdajati z zadovoljstvom, ker je je izrekel protestant.
Zmerni italijanski listi imenujejo napad na Crispija posledico republikanskih ščuvanj, radikalno časopisje pa trdi, da je to le čin blaznega človeka. Napadnik vstraja pri svoji prvotni povedbi, da nima sokrivcev. Vzlic temu pa je napoljska kvestura zgrabila šest mladih ljudi, ki so na sumu, da so bili v zvezi z zločincem. Poročila iz Napolja pripovedujejo, da so večkrat videli napadnika, kako se je klatil krog Crispijeve vile, a je vselej pobegnil, kadarkoli so se pokazali karabinjeri. Zadnje izvestje o Crispijevi bolezni pravi, da je bolnik brez mrzlice, ima pa velike bolečine v levi čeljusti. Rimski časniki objavljajo zanimivo novico, da je bil prvi, ki je pomagal Crispijevemu kočijažu zgrabiti hudodelca, neki duhovnik. „Osservatore Romano" dostavlja: „Pri takem zločinu nas navdaja le eden čut — srditost. Pozabiti pa vendar ne smemo pri tem, da posnamemo iz dogodka primerni nauk. Letos so se vršili že razni enaki zločini; spominjamo se samo bombe na San Carlu in vstaje v Livornu. Crispi ni bil pri nobenem teh izgredov osebno navzoč, vendar je pa v senatu in zbornici z veliko nesramnostjo trdil, da so bili provzročitelji — duhovniki, čeravno so pozneje preiskave dokazale, da so bili izgredi proizvaui od radikalne stranke. Tu pa Crispi naenkrat v Napolji, in sicer prav neprijetno izve, kje mora iskati hudodelnike. Kaj vidi tukaj? Pri njegovem vozu stojita radikalec in duhovnik, prvi je napadnik, drugi pa oni, ki je pomagal zločinca zgrabiti. Oba sta vidno nezadovoljna: radikalec, ker ni bolje zadel, duhovnik, ker ni prej prišel in preprečil napad." Ali bo pa Crispi sedaj bolj pravičen nasproti duhovščini? Ne verjamemo, saj je tudi poprej imel oči iu ni hotel videti, ušesa, in ni hotel slišati; da sedaj občuti, to ne bo prostozidarja preobrnilo.
Poročila, katera je poslal v Carjigrad kretski generalni gubernator Šakir paša, so iako povoljna. Otok je skoro popolnoma pomirjen. S tem se strinjajo tudi vesti, katero so s Kreto došle carjigraj-skim veleposlaništvom. Diplomatski krogi na turškem dvoru so dobili iz zanesljivega vira potrdilo, da bo angleška vlada izdala modro knjigo, ki bo natančno osvetlila zadnje kretske dogodke.
Izvirni dopisi.
V Sarajevu, 14. septembra. Mogočno utriplje danes srce vsakemu bosanskemu katoličanu. Krasna prvostolna cerkev nadbiskupije Vrhbosanske, sozidana z velikodušuimi darovi malodane cele Avstrije, stare in nove, bila je danes z velikim sijajem pri krasnem vremenu posvečena službi Gospodovi, če sv. ceremonije posvečevanja katoliških cerkva mogočno in pretresljivo vplivajo na vsakega vernika, morete si, dragi rojaki moji, misliti njih velikanski vtisek na naše tukajšnje sobrate, ki so do novejših časov živeli v cerkvenih obzirih v jako revnih odnošajih. Vi, dragi Slovenci, gledate skoro na vsakem griču mile cerkvice, občudujete po mestih in vaseh krasne hiše božje; a tu so bile do najnovejših časov katoliške cerkve jako redke in kar jih je bilo, niso bile vredne hiše božje. Danes pa soje posvetila službi Gospodovi krasna cerkev, sozidana v gotskem slogu po načrtih in pod vodstvom mla'dega Ilrvata V a n i a š a.
Videl sem posvečevati že več cerkwl, a s takim sijajem pri tolikem navdušenju vernikov, še nijedne. Iz cele Bosne, iz vsega slovanskega juga došli so cerkveni dostojanstveniki, veliko število duhovnikov in na tisoče vernikov iz cele Bosne, veselit se prelepih praznikov 14. in 15. septembra. Biskup dja-kovski, Juraj Strossmayer, knezoškof ljubljanski, Jakob Missia, s tajnikom dr. Lesarjem, biskup senjski, doktor Juraj P o sil o vie, biskup baujalučki, Marijan Marko vič, kapitularni vikar mariborski, Franc Košar, stolni dekan mariborskii Ignacij Orožen, opat Hupperger iz Zagreba pripeljali so se z mnogimi duhovniki že v četrtek popoludne. Na muogih postajah bilo je zbranega innogo naroda, ki je z navdušenjem pozdravljal imenovane cerkvene dostojanstvenike. Na sarajevskem kolodvoru pozdravil jih je nadbiskup dr. Josip Stadler s svojimi kanouici. Od južne strani došli so biskup hvarski, P. Fulgencij C are v, biskup ko-torski dr. Trifon Radoničic, biskup mostarski, oče Pashal Buconjic iu j rovikar biskupije trebinjske, Lazar Laz ar o vič. Vseh duhovnikov došlo je gotovo do 80, 2 opata, 4 kanoniki, več profesorjev, največ seveda bosanskih in hercegovskih franjevcev, mnogo duhovnikov iz Hrvatske, Slavonije in Dalmacije.
Posvečenje cerkve se je izvršilo v lepem redu. Cerkev iu glavni oltar presv. Srca Jezusovega posvetil je biskup Buconjic, ker je apostolski nuncij nadškof Galimberti zadržan priti, desni stranski oltar sv. Cirila in Metoda biskup Markovic iu levi stranski oltar blažene Device Marije knezoškof ljubljanski dr. Missia. Slovesno sv. mašo je pel in imel nagovor do ljudstva na trgu pred cerkvijo biskup Buconjic. Med slovesno mašo pa sta imela tihi sv. maši po-svetitelja stranskih oltarjev škofa Markovic in Missia. Sv. opravilo je trajalo od 8. do 1/s 1. ure. Med slovesno sv. mašo je pel zbor tukajšnjega pevskega društva. Ob 5. uri popoludne pa so peli pod vodstvom P. Brixi-ja T. J. gojenci travniškega nadbiskupskega deškega semenišča litanije presv. Srca Jezusovega.
Jutri, dné 15. septembra se bode preneslo presveto R. Telo iz stare pol lesene, pol ilovnate cerkvice v novo prestolnico. Procesije se bode tudi vdeležil po-glavica zemlje baron Appel z državnimi in voj-niškimi oblastmi. Maševal bode jutri slovesno sv. mašo nadškof Stadler, ki bode tudi govor imel. Po sv. maši bode še dal pred cerkvenimi glavnimi vratmi slovesen blagoslov, zajedno od vseh biskupov. Petje bodo jutri oskrbeli gojenci nadškofijskega deškega semenišča. I3og daj lepo vreme! (Sedaj ob 10. uri zvečer je jelo deževati.) Jutri se bodo prvič oglasili vsi zvonovi skupaj, darovani od ljubljanske škofije! Nekoliko nizko visé, zato se ne slišijo daltč po mestu.
Iz Savinjske doline, 16. septembra. (Biserna sv. maša v Še u tj ur ji.) Takošue svečanosti, ka-koršna jo bila včeraj na praznik si. Imeua Marijinega v Šentjurji pod Tabrom, takošue v Savinjski dolini še nihče no pomni. Prečast. g. Franc Glo-bočnik, knezoškolijski duhovniški svetovalec, z zlatim križcem za zasluge odlikovan . mnogoletni župnik šentjurski, obhajali so slovesno svojo „biserno" ali, kakor ljudstvo pravi, „tretjo" novo sv. mašo. V krogu najboljših svojih prijateljev iu častilcev stopili so včeraj pred božji altar, Gospodu se zahvalit, da jim je dal preživeti že nad šost-deset let v duhovniški službi. Rojeni v Braslovčah dné 14. uovembra 1805, bili so dné 8. septembra 1829 v mašnika posvečeni ter so že pred desetimi leti prav ta praznik Marijin obhajali slovesno svojo zlato sv. mašo.
i Zvesto udani farani storili so, kar jim je bilo i le mogoče, ta praznik dostojno slaviti. Par dni pred praznikom že stavili so fantje mlaje iu slavoloke, dekleta pa so vence in šopke vila. „Slavnostni odbor" priredil je v soboto večer mirozov z godbo in petjem, slovesen obhod z lučicami po vasi, ki je bila vsa razsvetljena in zastavami okrašena, ter je dal streljati iz topičev, da je mogočen jek odmeval od kranjskih mejnikov do koroških mejašev.
V jutro slavnostnega dne imeli so zarano božjo službo šentjurski rojak prečast. g. Karol H r i b o v š e k, špirituval duhovnišnice mariborske, ki so v svojem mičnem govoru farane pripravljali na dostojno in bogol|ubno praznovanje te preredke dogodbe. K „biserni sv. maši" , pri katerej so besedo božjo oznanovali izvrsten cerkveni govornik in najbolj poljuden pridigar prečast. g. Jakob Bohinc, knezo-škoiijski konzistorijalni svetovalec iu dekan braslovški, zbralo se je bilo do 15 prečast. gg. duhovnikov od blizo in daleč. Med temi videl si prečast. g. Krištofa Kanduta, stolnega župuika in korarja iz Maribora; prečast. g. Jožefa Jer a j a , častnega kanonika in predstojnika dekanije celjske; prečast. gosp. A. Ilajšeka, dekana bistriškega, kakor že zgoraj omenjene gospode, potem čč. gg. župnike dekanije bra-slovške ter še nekoliko mlajših gg. duhovnikov. Sleherni se je čud.l krepkemu glasu, s katerim so preč. g. zlatomašnik svojo biserno sv. mašo peli. Bog jih ohrani do skrajne meje človeškega življenja. Tako ostane braslovška staroslavna dekanovina sploš-njega pomanjkanja duhovnikov — vsaj nekaj časa še — obvarovana.
Slava pa tudi vrlim Šentjurčanom in njihovim pridnim sosedom, ki so to biserno sv. mašo povzdignili v lep krščanski praznik, ki bo ostal poznim rodovom v preblagem spominu.	P. Nuže.
Dnevne novice.
(Potrjena deželna postava.) Presvetli cesar je potrdil z Najvišjim odlokom z dne 22. avgusta od kranjskega deželnega zbora sklenjeni postavni načrt glede varstva divjačine.
(Iz Senožeč:) Prav prijetne in gorke dneve smo imeli, da smo lahko otavo in krompir spravili; krompir pa močno gnije. Ozimnega in jarega žita se je malo pridelalo, zanašali smo se na ajdo, ki je obilo žetev obetala. Ali v nedeljo zvečer se je oglasila burja, prav občutljiv mraz napravila, pa tudi ajdo osmodila in zrnje otresla. Vse žalostno gleda v prihodujost, ker sadja ni, žita ni, zaslužka tudi ne, še celo lovci se pritožujejo, da zajcev ni. — Mnogim gospodom dobro znana gostoljubna mati Marija Može iz Dolenje vasi je po dolgi, mučni bolezni dne 14. t. m. umrla. Pogreba se je mnogo domačega in vnanjega občinstva vdeležilo. Naj v miru počiva!	j
(S Šeuturške gore.) 17. septembra: Zima se j nam bliža, dasi bo pratika nam 22. dan t. m. še-le jesen napovedala. Danes zjutraj je bilo vse belo slane po naši gori in je ajdo, ki je pričela še-le dobro nastavljati zrnje, popolnoma posmodila ter j nam gorjancem izpred nosa vzela ljubi kruhek kmetiški. A tudi doli na polju je videti slane, kakor bi bil sneg pobelil zemljo. In ko sera včeraj popoludne na Vižancah, v okolici cerkve, posvečene sv. Ambrožu, iskal in nabiral mikroskopnih glivec, je celö sneg naletaval. Sneg v tem času v taki ni-žavi je vendar veliko prezgodaj. Naši gorjanci pre- j rokujejo po znamenjih, ki je opazujejo v prirodi, zgodnjo, hudo zimo z obilnim snegom. No, kdor bo doživel prihodnje spomladi, bo že zvedel, kakošni vremenski preroki so naši gorjanci.
(Nekaj za nemški „šulferajn".) Prijatelj nam j piše: Vprašana Vas, kako bi se mogla preprečiti j nadležnost, s katero pruski Nemci vedno pri nas podpore iščejo za nove šole, cerkve itd.? V novejšem času so začeli še podobica pošiljati s prošnjo, da bi j so jim poštnine proste vračevale, ko bi se ne j mogle spečati za njihove namene. Ali se ne srainu- i jejo, da pri nas revnih Slovencih iščejo pomoči! . „Deutscher Schulverein" — hic salta, pa pusti naše j slovenske otroke!	j
(Omnibus) bode vozil med Rakekom iu Ribnico j vsak dau, pričenši dne 21. t. m. Z Rikeka so bode i odpeljal ob 3. uri zjutraj in prišel v Ribnico ob j 9. uri; iz Ribnice se bode vračal ob 1. uri popo- j ludue iu prihajal v Rakek okoli 8. ure zvečer.
(Hoj med cigani.) V nedeljo so trije cigani i godli v neki krčmi blizu Loke na Štajerskem. Ker | so se pretiapili, sprli so se in stepli iz krčme gredoč |
v pozni noči. Eden teh postopačev imenom Gartner je potegnil dolg nož ter tovariša Ambroža Grilla trikrat sunil v trebuh, Rajmunda Grilla v roko, glavo in trebuh. Oba ranjenca sta v ponedeljek umrla. Morilec je zbežal. Ciganski sodrgi oblastva sploh premalo na prste stopajo. V mnogih krajih ljudje še življenja niso varni pred njimi.
(Rendičev kip fra. Andrije Kačiča - Miošiča.) Poroča se „Obzoru" iz Trsta: V dvorani stare borzne palače v Trstu je izložen kip iz brona ne-umrlega pesnika fra. Andrije Kačiča- Miošiča, mo-delovan od vrlega umetnika Ivana Rendica, vlit na Duuaji. V desni roki drži pesnik pero, a z umom in duhom zamislil se je v bojne krščansko-turške dogodjaje, katere misli opevati na dolgi poli papirja, katero drži v levi roki. G. Rendič je s tem novim delom zopet pokazal svojo umetniško nadarjenost. Duhoviti umetnik je pokazal siromašnega fratra v njegovi opravi in naravi, in to je ravno umetnost, s takimi sredstvi narediti globok vtis. Kip bodo v kratkem prepeljali v MaKarsko, kjer ga bodo postavili. Čudno je le to, da vlada dela velike zapreke odkritju tega spomenika, ki ga hoče hvaležni narod postaviti prvemu učitelju priprostega naroda.
(Nova hrvatska bukvama.) Iz Zagreba se nam poroča, da so ondi ustanovili na Jelačicevem trgu v Pongračevi palači novo bukvarno z vknjiženo firmo „Knjižara dioničke tiskare". Ta bukvama se bode v prvi vrsti bavila z izdavanjem koristnih knjig. Kakor čitamo v naznanilu, osnovali so bukvarno možje iz kroga, ki je preporodil hrvatski narod, založil in vzdržaval narodna neodvisna politična glasila ter postavil toliko narodnih zavodov.
(„Slovenski Pravnik") ima v 9. številki naslednjo vsebino: 1. Prof. Vojnovic: „Nova teorija o temelji zaštite posestne." 2. „O notarjih ali belež-nikih." 3. Dr. Fr. Zupane: „Iz sodno-zdravniške prakse." 4. „Iz pravosodne prakse." 5. A. Kupljen: „Male pripomuje k načrtu občinskega reda in deloma občinskega volilnega reda za vojvodino Kranjsko, ki je vis. dež. zboru v pretres izročeu." 6. „Književna poročila." 7. „Drobne vesti."
(Koroških bukvic) slovenskemu ljudstvu v poduk in kratek čas sta izšla 14. in 15. snopič; izdaje in zaklada Filip Iladerlap, tiska I. Krajec.
(Umrlo) je v Ljubljani od 8. do 14. septembra t. 1. 21 oseb, in sicer 8 moškega in 13 ženskega spola; med temi v deželni bolnišnici 5, v hiralnici 1, v mestni revni hiši 1. — Rojenih je bilo ravno v tem času 20 otrok, med temi 8 moškega in 12 ženskega spola.
Raznoterosti.
—	Prihodnje ljudsko števil j enje. Deželnim vladam je zaukazano, da pregledajo in popravijo imeua krajev, hišnih številk in krajevnih razvrstitev, sploh da vse pripravijo, kar je potrebno za ljudsko številjenje.
—	Primanjkljej rimskega mesta. Včeraj so se v rimskem zastopu pričele razprave o proračunu za leto 1890, ki izkazuje primanjkljej šestih milijonov. Pravijo, da bo vlada prihodnjemu parlamentu predložila postavo, ki bo tirjala nove kredite za rimsko mesto. Morda so tega deficita tudi duhovniki in vera krivi?
—	Splošnji evropski štrajk. Na nekem delavskem shodu v Brnu so vodje naznanili, da se bo začetkom maja prihodnjega leta uprizoril splošen štrajk v dosego normalnega delavskega dne 8 ur, ter so pozvali zborovanje, naj se v ta namen osnuje in pripravi.
—	Mej angleškimi vojaki v E g i p t u je šest odstotkov častnikov iu deset odstotkov moštva zbolelo.
—	Kaznovana neusmiljenost. Pred nekaterimi dnevi sta v Hamburgu sredi noči dva gospoda poklicala nekega tamošujega zdravnika ter ga prosila, naj gré pomagat človeku, ki leži ponesrečen v sosednjih ulicah. Toda zdravnik je odurno odgovoril, da to ni njegova dolžnost, naj le poiščeta re-darstvenega zdravnika. Posrečilo se jima je po težavnem iskanji dveh ur, da sta dobila redarstvenega zdravnika, ki jo prihitel na lice nesreče ter ukazal ranjenca prenesti v boluišuico, ker mu na ulicah ne more pomagati. Drugi dan je zvedel neusmiljeni zdravnik, da je dotični ponesrečenec — njegov sin, ki je ležal dve uri v cestnem prahu brez pomoči.
—	Račun. Neki črevljarski učenec je zvečer po končanem delu sedel v kotu. jedel svoj kruh, ter štel na prste. — „Kaj računiš?" vpraša ga mojster. — „Štel sem, koliko zlobnih bab je v hiši." — „No, iu koliko jih je?" — „Z mojstrinjo sedem." — Mojster se raztogoti ter mu d;i gorko zaušnico. —-„Ne, ne," — zakliče učenec, — „zmotil sem se^, brez mojstrinje jih je Sest."
— Enoinsedemdeset milj v eni uri. "V Ameriki, tako piše „Irou", skušajo hitrost vlakov vedno bolj povekšati, kajti pri nikomur ni več kakor pri Američanu veljaven izrek: čas,je zlato. Nedavno je neki vlak s petimi vozovi v dveh urah 59 min. prevozil 148-3 angleške milje, pri tem so tudi vra-čunjeni prestanki na raznih postajah. Pravcata hitrost je bila 56 3 angleške milje. V tem pa ga le prekosil vlak, ki je pred nekaterimi tedni na Peunsylvania Rood med trdnjavico Wayne-om iu Chieagom prevozil v eni uri 71 angleških milj (178/4 nemških milj).
Telegrami.
Dunaj, 18. septembra. „Armeeverordnungsblatt" objavlja premeščenje fem. vojvode Würtemberskega (lvovskega kornega po-veljnika)za poveljnika tretjemu koru v Gradoi; fem. Sohönfeld (Gradec) jo imenovan za poveljnika drugemu koru na Dunaji, poveljnik prvega kora, konjiški general princ Windisch-grätz, je postavljen kot poveljnik enajstega kora v Lvov, fem. baron König (Dunaj) za generalnega nadzornika pehote. Premeščena sta fml. baron Reinlander kot poveljnik desetemu koru v Premislu in fml. grof Grüne kot poveljnik osmega kora v Pragi. Fml. pl. Krieghammer je imenovan za poveljnika prvemu koru v Krakovem.
Cesar je povodom bodoče službeno petdesetletnice v priznanje v vojski kakor miru izvrstnega in ¡zbornega službovanja veliki križ Leopoldovega reda z vojno dekoracijo podelil vitezoma križca: fem. Catty-ju, Schön-feldu; veliki križ Leopoldovega reda: fem. baronu Salis-Sogli-u; red železne krone prvega razreda: predsedniku vojnega nadsodišča baronu Döpfcrju. FinI. Cziharz pl. Lanerer je izbran za trdnjavskega poveljnika v Krakovem.
Dunaj. 18. septembra. „Wiener-Zeitung": Finančni minister je evidenčnega nadzornika Ivana Macaka v Ljubljani imenoval za evidenčnega višjega nadzornika v Trstu.
Budimpešta. 18. septembra. Kälnoky je zjutraj došel.
Hanovera, 18. septembra. Ruski prestolonaslednik je povrnivši se od vojaških vaj po noči došel ter se takoj odpeljal v Altono.
Za popravo starinske kapelice pri sv. Petru na Trebelnem so dosedaj darovali:
Pri cerkvenem darovanji sv. Štefana dan .	28 {
Fantje zložili...........32
Dekleta zložila..........24
.'•.'a št.-janžev dan zložili gospodje v Mokronogu	7
Pree. g. Mat. Absec, farni oskrbnik v Hotiču	10
•lan. Dolenšck, pos v Sp. Laknicu ...	10
Frane Piškur, pos. na Trebelnem ....	10
Prano Kepa. pos. v Sp. Zabukovji ...	10
Preblag. g I. Žagar, stotnik (za sedaj) . .	5
IV;", g. Matej Frolili, dekan v Trebnjem .	5
„ .Jan. Dovič, župnik v Mirnipeči .	5
,, Leop. Picigas, kapelan v Mirnipeči	5
„ Jan. Gerni, župnik v Skocjanu . .	5
„ .Jožef Borštnar, kapelan v Škocjanu	5
liha. g Tj- Golia, c. kr. okr. sodnik v Trebnjem	6
„ Tandler, knjigotržec v Novem mestu	5
„ R. Miehelčie, trgovec v Zagorji p. Savi	5
„ Jožef Šular, pos. na Mirni ...	5
., Josip Hude, trgovec v Mirnipeči .	5
Družina Rus-ova....................8
Jan. Kleinenčič, trgovec na Trebelnem . .	5
Frane Žagar, trgovec na Trebelnem ...	5
Piano Tomič. pos. na Trebelnem ....	5
Ant. Miklaveič, pos. na Trebelnem ...	o
Jože Žagar, posestnik na Brezji ....	5
Anton Mikliu, župan................5
[Id.
20 50 30 28
kr.
Jan. Kocjan, zasebnik................5	„	—
Jan. Dolenšek, pos. v Sr. Laknicu ...	5	„	—
Sošolci zložili 0. avg. v Ljubljani ....	13	„	—
Več fantov skupaj..................4	„	—
Preč. g M. Malenšek, mestni župnik v Ljub.	3	„	—
„ Jan. Golob, kapelan v Škocjanu .	3	„	—
Marija Štravs v Mokronogu.............r>	„	—
Frančiška Barbo na Trebelnem..........3	„	—
č. g. Val. Aljančič, meBtni kapelan ...	2	„	—
„ Andrej Karlin, mestni kapelan ...	2	„	—
„ Jan. liizjan, kurat v Begtmjali ...	2	„	—
Blag. g. I Fischer, c. kr. notar v Mokronogu	2	„	—
„ Weinberger, pos. v Zagorji p. Savi	2	„	—
„ Jan. Belec, trgoveo v Belicerkvi .	2	„	—
„ Ant. Šular na Mirni..........2	„	—
Franc 1'onca, pos. v Mokronogu .	2	„	—
Jan. Šporar, krčmar v flcšnjicah ....	2	„	—
Matija Nahtigall, pos. v Cesnjicah ...	2	„	—
Anton Nahtigal, gostilničar na Trebelnem .	2	„	—
Anton Gregorčič, pos v Gor. Laknicn . .	2	„	—
Jan. Zakrajšek, pos. v Dol. Zabukovji . .	2	„	—
Anton Skok, kupec..................2	„	—
Martin Klemenčič iz Ivaninega potoka . .	2	„	—
Jerica Lesjak, pos. v Novem mestu ...	2	„	—
Ana Metelko, zasebnica..............2	„	—
Ana Miklič......................2	„	—
Jan. Nadu........................t	„	30
Neža in Lojza Kos iz Gor. Laknica ...	1	„	50
Skupaj	205	gld. 08
(Dalje sledi.)
Zalivala.
Podpisani odbor si šteje v prijetuo dolžnost, izreči najtoplejšo zahvalo gospodom dijakom, pevcem in igralcem, posebno pa gospodu Kapusu za njegov trud kot pevovodji, za ¡zborno petje in igranje, katero so priredili v korist tukajšnjega „Bralnega društva".
Odbor „Bralnega društva" v Selcih.
SJissHI ms>:
14. septembra. Neža 1'oderžaj. gostija, 72 let, Karlovska cesta 7, vsled raka. — Jožefa Bavcon, stolarjeva hči, 7 mes., Dunajska cesta 7, driska.
V bolniin i ci: 11. septembra. Lucija Mladič, delavka, 46 let, jetika. — Urša Kastelič, gostija, 21 let, jetika.
13. septembra. Ewald Fodransberg, risar, 27 let, jetika.
Tržne cene v Ljubljani
dne 18. septembra.
Pšenica
Kož,
Ječmen,
Oves,
Ajda.
Proso,
Koruza,
Krompir,
Leča,
Grah,
Fižol,
Maslo.
Mast,
Spoh svež
hktl.
kgr.
Špeli povojen, kgr. . Surovo maslo, „ Jajce, jedno „ Mleko, liter. . . . Goveje meso, kgr. . Telečje „ „ . Svinjsko „ „ . Koštrunovo „ „
Pišanec.....
Gulob .....
Seno, 100 kgr. . . Slama, „ „ . . Drva trda, 4 □ mtr. „ mehka, ,. „
.¡KI'.
3
2, S 54 52 60 34 35' 17 23 32 45 20
Vreiiicu.sk» sporočilo.
Srednja temperatura 6-9° za 6'9° pod norinalom.
Dunajska borza.
(Telegratično poročilo.) 18. septembra
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	83 gl. 60	kr.
Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16 % „	84	„	65	„
5 % avstr. zlata renta, davka prosta . . .	110	„	65	„
Papirna renta, davka prosta......99	„	45	„
Akcije avstr.-ogersko banke......913	„	—	„
Kreditne akcij« ....................305	„	—	„
London.............119	„	05	.,
Srebro .............—	„	—	„
Francoski napoleond..................9	„	50	„
Cesarski cekini ....................5	„	69	„
Nemške marke ..........58	„	62' .2 „
I strata l<:s»€*rl. S
X izdelovale» oljnatih barv. tirnežev, lakov in napisov.
% Pleskarska obrt za stavbe in meblje. Jg K	¡a^jj 81K K® S^i«.
ia Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4. ^
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot ij« znano rcelno fino delo in najnižje eenc. Jk Posebno priporočilne za prekupee so oljnate barve m v ploščevinastih pušicali (Blechbiichsen) v domačem a* ■s*^» lanenem oljnatem firneži nnjflneje naribane in boliše ^ nego vse te vrste v prodajalnah.	(14) ££
jpp Cenik« ua zahtcyaiye. ^ ^
it'
Prostovoljna razprodaja.
Podpisana daje slavnemu občinstvu na znanje, da bode v torek dne 24. sept. t. I. na svojem posestvu v Medvodah in na Svetji
iz prostovoljne roke pri očitni dražbi prodajala
vsakovrstno blago in orodje
kot n. pr.: okoli 600 stotov mrve, blizo 400—500 veder vina, malih in velikih sodov za ¡3000 veder, raznovrstnih težkih in lahkih vozov, veliko konjske in volovske oprave, suhega lesa za mizarska in ko-larska dola, verig in druge železnine ter sploh različnega gospodarskega orodja itd.
(3-2)
Maria Jamnik ¡>. <1. Tosenca.
fSSOOOO-OO^OOO^O^O^O-OOCS-OOOOOOOOOH
ö	Q
X Po kratki rabi neobhodno potrebno sredstvo za čiščenje zob. v
0 0 C
o
o
o o o
o o 0
Nova ameriška
zobna glicerin-creme
(preskuSena od zdravstvene oblastnljc)
. A. SarE-ov sin in firneovi,
c. kr. dvorni zalagatolji na DUNAJI.
Dobiva se pri vseh lekarnah in parfumorijah itd. I komad 35 lir. V Ljubljani pri lekarnarjih Erazmu Birschilzu, Vilj. Mayerju. Gabrijelu Piccoliju. Iv. Svobodi, pl. Trnkoczyju, daljo pri C. Karingerju, Josipu Kordinu. Petru Lasniku. M. F. Suppanu, Antonu Krisperju.	(52 — 6)
0 o o o o
o
o o o o o o
BOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOI
Mo Gerber v Ljubljani
(Joi^, O. < jicB*l>ei*)
priporoča za šolsko leto lS8i),i)()
lludske šole
kakor tudi
5
vsakovrstni» šolsko pisalno in risarsko orodje.
•P
ïzfi'fisi o šolskih, L'nji (/(tli dobi ra jo sc brezplačno. M	(5-4)
liali -jajoča se poleg gradu ilagenegg ua Koroškem,
odlična 'krepčilna pijača, katera se zlasti radi močne hlne lithija (Lithion) priporoča kot zdravilo proti boleznim v ledjih in v mehurji, ker jih večinoma prepreči ali celo odstrani itd.
Glavna zaloga je v Železni kapii (Eisenkappel) na Koroškem, od tod se (pošta v Kapli) razpošilja ta kiselica v svet; za Kranjsko in Istro zalaga gosp. Miha Kastner
v Ljubljani.	(25)