POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Mesečnik za kmetsko prosveto
XIV. ^ Avgust ^	8.
VSEBINA
Klemen Trdin: Mlatiti (pesem). — Josip Udovič, ml.: Kmetski dom je temelj. — -ek: Zanimivosti iz Bolgarije. — Nove dobrote — za stare sirote. — Kmetska zavest se budi in raste!
— Jože Kač: Naša pot je prava. — Alojz Šavora: Izlet v Varaždin. — Razlaga tujih besed.
— t Tovariš-borec Franc Tomažič. — Odmevi iz naših vasi. — Stjepan Radič {s sliko). — Radič govori... — Peter Rupar: Mreža bele groze (roman). — Konzerviranje sočivja, sadja
in zelenjave. — Za prosti čas.
Mesečnik za kmetsko prosveto / Izhaja vsak mesec / Celoletna naročnina Din 25.—, za člane Društev kmetskih fantov in deklet, za katere pobere in skupno vplača naročnino društvo, kjer so včlanjeni, Din 20.— / Posamezna številka Din 2.50 / Rokopisov ne vračamo / Vse, kar se tiče uredništva, pošiljajte na naslov: UREDNIŠTVO »Grude«, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 1 / UPRAVA je v Ljubljani, Tavčarjeva ulica, kamor pošiljajte naročnino, oglase in
reklamacije (pritožbe)
Izdaja Zveza kmetskih fantov in deklet; za uredništvo odgovarja Ivan Albreht, oba v Ljubljani Tiska Tiskarna Slatnar, d. z o. z. (Vodnik in Knez) v Kamniku
Uredništvo obvešča
E. M. Z. Hvala za poslano! Polagoma pride vse na vrsto.
T. L. M. Kar se Ti zdi primerno za »Grudo«, pošlji. Bomo pregledali in po možnosti objavili.
A. T. C. Za to številko prepozno. Pride na vrsto prihodnjič.
Našim čitateljem. Mnogo gradiva smo morali odložiti za prihodnji«.
Popravek
V	zadnji številki »Grude« se nam je v članku »Pranje perila« na str. 110. v 10. vrsti pripetila neljuba pomota. V stavku: »Če je voda mehka... ni mišljen Radion, temveč neko drugo, po imenu slično pralno sredstvo.
Uredništvo.
Pred setvijo ozimin ne pozabite gnojiti z nitrofosom
na težji zemlji ozir. na lažji zemlji
u
m
u
z n i t r o-foskalom
Kdor še strnišča ni zaoral, naj ga z poprej potrosi	d
a p 11 e 11 1 m u š i k o m
100 kg na kat. jutro, ki razkuži tla, uniči plevel in povzroči hitrejše razpadanje strnišča, slame in plevela v
Omenjena gnojilu izdeluje in doliuvlja
T\ O RNIC A Z A DUŠI K D. D. R U Š E, V RUŠ A II
M ih S ifiM K 'Z A KMET S JC O PROSVETO
AVGUST 1937	XIV;
v-, It -. .
. 'fCiemen,- Trditir	.	■	:	.	1	.
;• ' v";, ; Vfe*%TO :K :0;0:.
.Pikri/pok! Snop .na snop. '	Pifak/ -jpoki' črt*.bo.• kruK ■*. -y ■• • ••
v.V:	V 7/*f je-cept-prah v oteh.r	J)6l<jnaVraiu/drivk<i	plačaj ' :
V	hiši' je pa kup olrok!	inposlušaj %enit\ jfok..	—r ..V’	•;
^ .	• Pika., poki. '	Pika, pok! —L' . . .	-	f
t. .	•	'	'	i	'	Pikri,	pok!	Hej,^	mlaiiti.! '.	"•	.
•	!>//.-	Bi;« cepci,, datji primlalili »	•
...	.	..	.	1' . ' ' si. pravico, žuljev naših rok!	•
■	'Pik*/	pok!	Pika, /aofe/. •	•	'V:.'	v/.’	■	•.
i. , . .4
:S. ': . %
' >£»# ! . ' .<■- -t •
• J v.vV
1&>vp iJd&viE mL^- •	"	'	,	' v ...
Kmetski dom Je temelj
:|i sloveiiski • kultturi. \fcot y«Jno; tako tu-	mo in muo trilno prepričani; d« jn°re le -
;	•• di Be^aj -^re<lnjara	ki: hoče,	ona dvigniti haiff notranje 3n\4jenje.- Za-
i^raiirho .^ac nlaVml ni.ilamro '	n	In rn*/inVvl.iivn ' ns> fip^fkrpmrt	TrtT
\.V„. .‘J
■••V* V-
,,1	'	Ravno	tukaj-pa $e riSu,» „_Ji
vev-, da. povemo, kaj m M mm.	Ijenja močno križajo ^-meščanskimi, ki
; • .■• ■ ..-••> ■'	hočejo, da ostanemo Večni sužnji,'jiesa-
i ■■	mediji	ljutK,	ra2«liiiženi.	M^mstvo,	kinam
k. ,uw evo^o^bn6	je^to	»«•	v6iUti	Sv0)a.	nabiranja, j6 Vedno ži-
'Urotna n. bj*. kmetski nihn-liiosU. Lahko ima- . , ■	.	.	^J	\	•• ;-V
:. nio Vudt na;.'vasHiuii, .ki:	;po	.yaji mkcInoMr	vefe daleo od vasr m. »i moglo, n»ti ho-
ni^.ščani iti; .spa^tf -k	'kakor	jbo' •	tfelo d^u^eti. n^nUi ^olrejj, ^asprofno!
laliko \ ljudje, ki »a našo* kinetike roi Sttemljeoje mc^i ailštva je 3lo in .gre «<4iK>»n	,	Vedno za. teiii, da Vajdi vaisi avo-je nazore
-
in da.mu je vas pokoren hlapec. To se . vidi v gospodarstvu, politiki, pa tudi v kulturi.
Vsi iz kmetskih so domov . . .
Mi se moramo temu odločno upreti. Vedno je bila vas tista, ki je dajala našemu narodu kulturne delavce. Primož Trubar, ustvaritelj slovenske književnosti, je bil kmetski sin. Tudi ostali niso iz mest, temveč so jim tekle zibelke v preprostih kmetskih hišah in jih je zibala kmetska mati. Mi smo in tudi moramo biti na to ponosni.
Vas je dajala in še daje mestu vse najboljše materijalne (gmotne) in kulturne dobrine. Kakor se gmotno bogastvo kopiči v mestih (industrijskih podjetjih, bankah, kapitalističnih družbah itd.), prav tako je tudi skoraj vsa kultura v službi meščanstva (časopisi, književnost, glasba, stavbarstvo, slikarstvo, gledališča itd.), ker služi večjidel meščanstvu in izraža tudi meščansko miselnost.
Mi smo jedro
Slovenski krnet je v sto- in stoletjih ohranil v borbah svoj kmetski dom in s tem slovenski jezik in kulturo. Slovenska vas je dajala in še daje narodu kulturne delavce. Delavne roke slovenskega človeka ustvarjajo materijalne dobrine, od katerih živijo drugi stanovi. Samo vas in kar živi v njej, je v svojem jedru še zdravo. Od tu in nikjer drugje črpajo življenjski sok vsi, ki živijo izven nje. Iz nje so ga črpali naši veliki možje. Zavedamo se, da je rešitev v nas samih. Iz te zavesti raste naša velika moč, ki nas usposablja in vzpodbuja, da se borimo za boljše pogoje našega življenja.
Kmetski domovi naj bodo tudi v bodoče zvesti čuvarji naše kulture. Zato se moramo boriti proti vsemu gospodarskemu izkoriščanju vasi od strani nekaterih gosposkih, meščanskih stanov, strank in raznih ustanov, bank, kapitalističnih podjetij itd. Boriti se moramo tudi za kulturni dvig naših vasi. Vsi se moramo združiti v složno borbo za naš temelj, za neodvisen, svoboden in — srečen kmetski dom.
Sprejem v zadružni tečaj
V Ljubljani se vrši vsako leto zadružni tečaj, ki traja od srede oktobra do Velike noči. V tečaju se vzgajajo zadružni delavci. Poučuje se slovenski jezik, računstvo, gospodarski zemljepis, knjigovodstvo, zadružništvo, nauk o vodstvu zadrug, zadružno, menično in trgovsko pravo.
V tečaj se sprejemajo fantje, ki so dovršili 16. leto, končali vsaj ljudsko šolo in ki ostanejo na domu ter hočejo delovati v domačih zadrugah.
Kdor hoče obiskovati tečaj, mora prositi za sprejem. Prošnje naj naslovi na Zvezo slovenskih zadrug v Ljubljani, Pražakova ulica 11 in ji priloži krstni list ali domovinski list in zadnje šolsko izpričevalo. Prošnje ni treba kolko-vati. Kdor želi prejemati' tudi podporo in misli, da ima pravico do nje, mora to v prošnji utemeljiti. Tako prošnjo predloži Zveza banski upravi, ki podeljuje podpore vrednim in potrebnim. Poleg tega mora prošnja vsebovati1 tudi naslednje: 1. točen naslov prosilca. 2. očetovo (materino, če oče ni živ) ime, 3. datum in kraj rojstva, 4. izjavo, pri kateri zadrugi hoče sodelovati, 5. rzjavo, koliko potrebuje podpore na meseč, 6. izjavo, da bo podporo vrnil, če jo bo banska uprava zahtevala v primeru, da v teku 5 let ne bo hotel sodelovati pri nobeni zadrugi.
Prošnje je treba vložiti najpozneje do dne 15. septembra.
Stroški šolanja znašajo: Vpisnina 20.— Din, učila okrog 200.— Din. Stanovanje in hrano pa se dobi za 350.— do 500.— Din na mesec.
Štajerci in vi Dolenjci — kako bo grozdje obrodilo? Notranjci, Pohorci, Gorenjci — kako se s lesom bo tržilo ?
Ko boš pokušal vino, pa pošlji naročnino!
Ko boš oddajal les, dolg plačaj „Grudi“ Ves!
Zanimivosti iz Bolgarije
(Vtisi s potovanja)
Bolgarija spada med mlajše samostojne države, ker je bila osvobojena izpod turške nadoblasti šele 1. 1878. s pomočjo ruske vojske, ki je pri Plevni premagala turškega generala Osmana pašo. Država meri 103.000 km2 (približno dvakrat manjša kot Jugoslavija, tri in polkrat večja od Slovenije) in ima okrog 6 milijonov prebivalcev. (Jugoslavija ima nad 15 milijonov prebivalcev.)
Bolgarija je kmetska dežela po prebivalcih, pa tudi po razvoju posameznih panog (to pomeni, da so razvite samo razne vrste kmetijstva:	poljedelstvo,
sadjarstvo, živinoreja, cvetličarstvo itd.). Izkoriščana je namreč skoraj še samo zemlja, ki je ponekod sila plodna, do-čim rudno in vodno bogastvo šele pričenja izkoriščati tuji kapital ob sodelovanju domače podjetnosti. Ob osvoboditvi je bila dežela zelo zanemarjena, pismenost pa komaj omembe vredna.
Vpliv tujine
Zato ni čudno, če so maloštevilni domači šolani inteligenti, ki so se šolali na zapadu (v Franciji, Italiji, Nemčiji), hoteli čez noč presaditi v Bolgarijo za-padno kulturo in civilizacijo, t. j. tako književnost, znanost in izobrazbo ter prosveto kot je v zapadnih državah, Italiji, Franciji, Nemčiji itd.
Civilizatorono delo (za napredek) je kolikor toliko uspelo, kultura zapada pa je bila primitivnemu (preprostemu, neizobraženemu) vzhodnemu narodu preveč tuja. Zato se je meščanstvo, ki je prevzelo to kulturo, po vsem svojem mišljenju, življenju in običajih začelo razlikovati in odtujevati od ljudstva, ki je živelo še naprej po starem in se je držalo svojih običajev. Vmešavala se je tudi tujina, pod katere vplivom se je razvijalo germanofilstvo (Germani == Nemci, germanofil == prijatelj, ljubitelj Nemcev; germanofilstvo = naklonje-
nost do Nemcev), frankofilstvo (naklonjenost do Francozov), rusofilstvo in v poznejši dobi tudi italofilstvo, samo ne upoštevanje lastnega naroda.
... in odpor
Vendar je, dasi že zelo pozno, sledila reakcija (odpor) v obliki proučevanja in pospeševanja domače bolgarske kulture. Temu gibanju so stali na čelu najprej narodni umetniki in posamezni rodoljubi, pozneje pa narodna zemljedel-ska (kmetska) zveza s pokojnim Aleksandrom Stambol ijskim na čelu, vendar trenje med bolgarsko kulturo, ki je zrastla na domačih tleh ter vplivi, ki prihajajo iz tujine, še traja. Izid je viden v tem, da hočejo Bolgari ostati pri svoji'narodni kulturi.
Kaj jih teži
Bolgar je zdrav in močan, trezen in realen (stvaren), priden in podjeten in se n. pr. od Srba razlikuje največ po tem, da je slednji bolj živahen, toda manj realen, bolj podjeten, toda manj soliden (zanesljiv). Srb je človek velikih podvigov, Bolgar drobnega, stvarnega dela.
Dasi Bolgari živo občutijo svojo manjvrednost radi neuspešne zunanje politike in zaporedoma izgubljenih vojska, je vendar narodna zavest pri njih zelo živa in tudi iredentizma ne manjka (po-kreta, ki hoče, da se meje popravijo, da dobi Bolgairija kraje, ki so v drugih državah), kar dokazujejo še vedno številni »makedonstvujušči« (pristaši gibanja, ki dela na to, da dobi Bolgarija Macedonijo, katere del je zdaj v Jugoslaviji) in pa zemljevidi po šolah, ki nazorno kažejo, koliko Bolgarov je v sosednjih deželah (Jugoslaviji, Grčiji in Rum uniji) in za kakšen obseg zemlje je bila Bolgarija prikrajšana v zadnjih vojskali.
Življenjsko in gospodarsko stanje je nizko, ne samo kot posledica silne obuboža n osti radi izgubljenih vojska, temveč nič manj radi velike oddaljenosti od velikih evropskih tržišč, zato je skoraj "* :vse življenje prepuščeno privatni inici-jativi (podjetnosti posameznikov) ih država le tu pa Uim gradi e pomočjo ta-.. ko . ime-novaue »trudovate povinosti«
■	- (delovne obveznosti). Vendar je socialno ravnotežje ugodnejše {to se pravi, da ni tako Velikih razlik med stanovi, med ;|jogatiini} kakor v kapitali-etičnih deželah. Zasluge za tp imajo
• predvsem, zadruge. • :	'	•
Šola in prosveta. ’
+ Največji napredek .je. opaziti v pro* sveti in statistike (v številkah prikazano stanje) kažejo, da je nepismenost potis-. njena že na 1Q% (vsak 10. Bolgar ne zna
• pisati) iri razširjena le še med starejšimi ljudmi. Nič. čudnega, če pomislimo, kako zelo je' razvito šolstvo ne samo po obsegu, (velikem številu šol), marveč tu-di po vsebini (po kakovosti šol, to je, da so. šole tudi dobre). Obisk osnovne šole je obvezen šele od leta 1921. in obsega 4 osnovne razrede in 3. razrede ta-kozVane »progininazije« (predgimnazi-je), ki je podobna naši meščanski šoli. Z' nje' se lahko prestopi v 5. razred sred* nje šole, Oziroma v srednjo strokovno
. 'šolo, Vsega' je v Bolgariji 6100 osnovnih .' Solži progimiiazijami, 8|4 srednjih šol in 169 strokovnih. šol (kmetijskih, obrtniških, gospodinjskih itd.). Posebnost predstavljajo kmetijske nadaljevalne šo*
' le, ki jih je;156, dasi obsega Bolgarija samo 86 političnih okrajev, To šole tra-
*	: jajo dye zimi in so bolj podobne danskim, ljudskim visokim; šolam nego našim zimskim kmetijskim šolam. Poleg tega imajo državno univerzo (vseučili-•šče) zglavnmii fakultetajxii (oddelki ..za.
študij zdravnikov, profesorjev, advoka-i. tOV itdi) in svobodno, ai javno priznano vseučilišče, na katerem traja pouk dve leti iti je razdeljeno na administrativno (upravno), finančno, diplomatsko^iri zadružno fakulteto (oddelek) „	’
(Dalje prihodnjič);
Nove dobrote -7-za stare sirote
Če se ne. motim, . stane tovarno '1 škatljica vžigali« 28 par, mi pa damo zanjo 1 dinar.' Pri tovarniški ceni je Vračunan že čisti dobiček podjetnika, ki je najbrž« precejšen. Ostale pare pa poberejo veliki1 trgovci in pa država, ker spadajo vžigalice med monopol.
Svoječasno je dobila naša država večje posojilo od tovarne za vžigalice, ki so med sabo tesno združene v gospodarski zvezi (trustu). Ta' (švedski) trusl pa si je. za . garanftijd;. (varščino) izgovoril del dobička od vžigalic. Da bo pa čim.večji,je bilo treba izločiti* konkurenta,' v tem slučaju vžigalnike (fajercajge), ki so radi pripravnosti in malih stroškov počasi izpodrivali1' drage vžigalice. Vžigalnikov je bilo v rabi vedno več — vžigalic pa vsak dan manj. Radi dobljenega posojila Se je država obvezala, da bo vžigalnike, visoko obdavčila, kar se je tudi zgodilo. Letna taksa znaša 100,— dinarjev. ■ Če ga pa ne prijaviš in te dobijo, boš plačal.
Po .večini- naših va»i'jt velika revščina. Prav nazorno se kaže'v temr d(i. si ljudje še vžigalic ne morejo kupiti. Kadilci slikajo glave in prižigajo cigarete, brez vžigalic. Vsak dan Od lff.. do 11. ure dopoldne se vleče dini od hiše do hiše — gospodinje prenašajo žerjavico, da bodo •• lahko pristavile kosilo . . .
Mene je ta stvar strašno togotila. Vžigalnik sem plačal in sedaj pa še takso. Nč! W sem rekel. Če razne iznajdbe ne morejo služiti človeku — potem tudi drugim ne bodo! Vzel M sekiro, položil vžigalnik na velik kamen
—	in lop po njem! Zdi se mi, da sem. pri udarcu slišal škripajoč glas: Ojoj, napredek in pravica, kje si?
Kar na to pa poiščem mfd staro železnino rjav nož z jeklenim narezanim hrbtom: Oče mi je povedal, da ga je imel še slari ,oče in niu je služil istočasno za kresalo. s. kresilhita kamnom in gobo. Dobim še bukovo gobo, jo skuham in nato posušim. Ko je dobro suha, se natolče, da postane mehka kot puh. Na njivi se poišče kremenjak, ki daje iskre in priprava za kresanje je gotova. S tremi prsti desne roke pritneš pokončno kresilni nož, v levici pa držiš kresilni kamen in gobo talko, da je . goba spodaj,'na katero — ko kresneš — padajo iskre — pa imaš ogenj, ki te ne. stane nič.
So pd le Mii . tjei — li®ii stari ou tj t’ m n|i-hovc. pnprave zg petjirf dobiva jo na. vel javi.-Tudi, .staro- se pov.rača, kaj'ne, dragi čitfttelji?! Vsaka stvar čez scdoni lci prav pride — krcsilo jo prišlo jia čez 200 1vt! Ktfo še liiorerec?, da no napredujemo?! Ifm, pa št* kak«! Mene pa sedaj vse odredbe jn takse,- pa- vžigalice . in kosmati, dobički ' tovarnarjev -V Uajj piiiojo 'v-kupo!	Peregrin Pelin .-•■
Kmetska zavest se budi in raste!
Še in-če proslavlja mladina, organizirana v svojih Društvih kmetskih fantov in deklet, kmetsko delo .in pripadnost k rodni, zemlji s tekmami iri 'mladinskimi 'zborovanji. - Nobene ,žrtye v času in delu, nobeni napadi in ovire ne uničijo trdne volje fantov in deklet. Mladina ve, kaj hoče in tako postaja voditeljica vsega napredka na vasi. Staro in mlado se zgrinja na naših travnikih in daje priznanje našemu delu kmetske mladine. Delo je započeto; ko bo vse kmetsko ljudstvo združeno, složno pod zelenim 'kmetskim praporom, ne bo težka borba za pravice in priznanje !• •
Delo je tisto, ki nam daje. pravico do boljšega, lepšega življenja, delo nas veže v skupno fronto proti tlačiteljem in izkoriščevalcem.
Zato kmetska mladina proslavlja to delo s tekmami in tabori, kjer se manifestira naša kmetska. skupnost in sloga!
TRNOVLJE PRI CELJU
Dne 27. junija se je kmetska mladina našega Društva kmetskih fantov in deklet pridružila ostalim tovarišem in tovarišicam po Sloveniji v manifestaciji kmetskega dela in skupnosti. Da pokažemo, da živimo in delamo, smo priredili kmetski praznik s tekmo koscev.
Kako vneti so naši'fantje in dekleta za delo v svojem društvu, so pričale priprave, za katere so žrtvovali svoj dragoceni čas.
-<■	Pf<ti,'praznik	^
Trud je bil poplačan. V prvih popoldanskih urah se je zbrala navdušena mladina iz bližnjih m daljnih krajev, vesela, prešerna, saj se. je zavedala, da j.e to njen praznik, praznik' kmetske mladine, proslava našega dela. Kosci in grabljice so se -uvrstili v pestro povorko.. Staro in mlado je prihitelo, da vidi kmetsko, mladino v njenem veselju. Pesem, vzkliki, vriski so spremljali povorko na tekmovališče. Tam zopet nove množice, ki so nestrpno čakale začetka.
Za čast dela	’	.
Predsednik domačega društva tov. Evgen Gle-šič je otvoril kmetsko-mladinsko zborovanje ie pojasnil množici, kakšiji so cilji in delo organizirane kmetske mladine.
Faptje-kosci so se razvrstili, in že so zamahnile kose. Redovje se je zgrinjajo, množica je radostno spremljala delo. koscev. .Prvi je odko-sil tov. Lado Stepišnik, kmalu za njim-vsi ostali.
Priznanje kmetskih ljudi, iri uspeh našega dela nas bo 'krepil pri nadaljnjem delu za dvig naše vasi. .	'	...	.•
V. TRNAVI •	-V,V
Naše Društvo kmetskih fantov in deklet Orla. vas je priredilo v nedeljo dne 18. julija t.l: tekmo žanjic i)a njivi tovariša Cizeja v'Trnavi.
Ogromna množica gledalcev sledi z velikim zanimanjem tekmi koscev
Tabor je bil polil kmetske mladine in ostalega ljudstva. Prišli so fantje in dekleta iz Št. Pavla, Št. Jurija ob Taboru, Braslovč in Prekope, iz Dramelj in Šmartna ob Dreti, prihitelo je staro in mlado iz bližnjih krajev, da se pridružijo naši mladini.
Zmagoslavje, veselje in zdravje je kipelo v dolgi povorki, ki je šla z zelenimi zastavami in žitnimi venci pod okrašenimi slavoloki in mlaji na tekmovališče. Vriskali in peli' so kosci in grabljice, mlatiči, konjeniki, najbolj radostne in ponosne pa so bile naše tekmovalke — ža-njice. Vsa številna mlada četa in veliko število njenih prijateljev, dalje vse kmetsko ljudstvo iz okolice, je obstopilo krasno urejen govorniški- oder.
Predsednik tovariš Jože Povše je pozdravil številno množico. Za njim je govoril tajnik celjskega pododbora naše Zveze tovariš Aleksander Turnšek in predsednik Zveze tovariš Ivan Kronovšek. V jedrnatih besedah sta ovrgla vse napake, ki so jih delali dosedaj naši ljudje in pokazala pot, po kateri bomo dosegli naše naravne pravice. Naša slovenska vas se ne sme cepiti na klerikalce in liberalce, ker ji v tem slučaju preti pogin — pač pa mora ustvariti vaško slogo in vaško skupnost. To pa bodo ustvarili naši mladi puntarji v svojih Društvih kmetskih fantov in deklet! — Tej resnični napovedi je sledilo navdušeno in soglasno pritrjevanje. Vsi bomo delali odslej tako in nič drugače! Naj živi vaška skupnost!
Žito na njivi je lahno valovilo. Krog in krog njive pa tisoč glava množica, ki je čakala začetka tekme. Na dano znamenje so pričele. Napetost med ljudmi raste, naša dekleta hitijo, snop se vrsti' za snopom. »Živio!« — znak, da je prva končala, nato kmalu druga in prav kmalu vse.
Vrvenje in živ-žav na veseličnem prostoru. Katera je prva? Kmalu pove razglas: Prvo mesto je dosegla tov. Mici Vajncerl, II. tov. Mici fCorun, III. tov. Frančiške Stepišnik. IV. tov. Zofka Korun, ki je bila po- hitrosti prva.
Nato vrsta koscev: tov. Kajtner, tov. Platner, tov. Samec.
Zopet en zmagoslavja poln dan, novo bodrilo za še vztrajnejše delo kmetske mladine!
V	MORAVČAH
Tovarišice našega Društva kmetskih fantov in deklet so proslavile IS. julija t. 1. praznik svojega dela, ki je bil obenem manifestacija kmetske »loge in naše organizacije. Za pravice kmetskega ljudstva se hočemo boriti, za čast našega dela.
To je izpričala lepa prireditev, ki je privabila na kmetsko-mladinsko zborovanje in tekmo na stotine in stotine ljudi.
Trud in požrtvovalnost naših fantov in deklet je bil poplačan.
Mladina je pripravi jenu!
Kmalu popoldne so se že zbirali fantje in dekleta, v smehu in veselju so se zbrale tekmovalke s srpi in stopile na čelo povorke, ki jo je tvorila navdušena in ponosna kmetska mladina. Med vzklikanjem in živio-klici smo odkorakali na njivo tov Kosa.
Množica je z odobravanjem sledila besedam predsednika ljubljanskega pododbora tov. Av-seca in bivšega župana, ki sta očrtala namen in pomen naših 'organizacij in naših tekem.
Žanjice so pričele z delom. Pod pridnimi, urnimi rokami je padalo zrelo klasje in kaj kmalu je bilo 11 pasov požetih. Tovarišiee-tek-movalke so dosegle priznanje za svoje delo in za svoje društvo, za katerega prospeh so tekmovale. Složna mladina, ki ceni svoje delo, je vedno pripravljena, da se bori za njegovo čast in pravice!
V	LJUBEČNI PRI CELJU
Naša kmetska mladina, ki se vzgaja v zdravem kmetskem duhu, zna ceniti svoje delo, zato ga proslavlja. Tudi naše društvo je proslavilo 18. julija t. 1. praznik dela in kmetske sloge s kmetsko - mladinskim zborovanjem in tekmo v izdelovanju ročne opeke. Vneto smo se pripravljali v zavesti, da hočemo izraziti svojo kmetsko misel in pripravljenost za delo za boljšo bodočnost žuljavih rok.
Na pravi poti!
Da smo na pravi poti, nam je pokazalo zanimanje ljudstva za naš praznik. Polno ljudi je prihitelo, največ pa je bilo mladine. Ob 3. uri se je zbrala povorka, ponosna četa fantov in deklet, in zmagoslavno odkorakala v taktu koračnic na tekmovalni prostor.
Ljudje, tekmovalci, člani domačega in sosednjih društev, so se na široko zgrnili okrog govorniškega odra, na katerem sta bila delegat Zveze tov. dr. Igor Rosina in predsednik domačega društva tov. Orešnik. Z zanimanjem je zbrana množica poslušala besede, da s« borimo za svoje pravice, katerih smo oropani, da nam je ugrabljena čast, ki jo zasluži izmozgan delovni človek in da zahtevamo priznanje našemu delu, ki je za sedaj golo trpljenje. Vsi so razumeli resnico in spoznali, da bomo to dosegli le v slogi in vaški skupnosti!
Začela se je tekma, ki je vzbujala veliko zanimanje in navdušenje gledalcev. Prvo nagrado
Prizor s tekme žanjic. — Slovenska ias se prebitju — naš zeleni kmetski prapor zmaguje! Tisoči in tisoči obkoljujejo sijajno okrašeno tekmovališče
je dosegel tov. Franc Mimik. Vsi ostali tekmovalci so izvršili svoje delo v kratkih presledkih za zmagovalcem in bili prav tako deležni navdušenega odobravanja.
Po tekmi je mladina m starina napolnila veselični prostor tov. Naglič, da se razveseli in za kratek čas pozabi na dnevne tegobe.
M. N.
V	VOGLJAH
je naše Društvo kmetskih fantov in deklet praznovalo praznik žetve dne 25. julija 1.1. Vest o prireditvi je dvignila na noge vse kmetsko ljudstvo iz bližnje in daljne okolice.
Že ob 2. uri so se začeli zbirati ljudje od vseh strani. Nevihta, ki se je prav takrat začela, je onemogočila, da bi prišli na naš praznik tudi vsi prijatelji našega gibanja iz oddaljenejših krajev, ki so morali ostati doma. Ni pa ustrašil dež naših bližnjih sosedov in žanjic, ki so kljub slabemu vremenu veselo in ponosno prihajale s srpi in se uvrščale v povorko.
Zadoneli so zvoki koračnice, iz navdušenih grl so prihajali radostni vzkliki, in mlada kmetska četa je odkorakala proti tekmovali-šču. Od vseh strani so se nam pridruževale še nove skupine ljudi. Oblačno nebo ni moglo kaliti veselja mladine.
Pred njivo zrelega žita so se postavile ža-njice, še hip in klasje je začelo padati pod urnimi rokami naših deklet. Zavedale so s«, kakor vsa velika množica gledalcev, da vršijo plemenito tekmo za čast kmetskega dela, stanu in &vojcga društva.
Prvo mesto si je priborila Ana Mlakar, drugo Meta Režek, tretje Albina Globočnik, četrto
Micka Žirovnik, peto Zofka Golob in šesto . Franca Mlakar. Vse so prejele prav lepa darila.
Skoraj tisočglava množica kmetskega ljudstva, ki je kljub slabemu vremenu prihitela na naš kmetski praznik, nam je priča, da je naša mladina na pravi poti. Naj živi kmetska sloga!
PRI SV. BOLFENKU PRI SREDIŠČU
Naše Društvo kmetskih fantov in deklet je v nedeljo 25. julija priredilo velik kmetski tabor, na travnikih tovarišev Novaka in Fle-geriča v Vodranoih. Na Vitanu se je zbrala slikovita povorka, ki so jo sestavljali: kmetska konjiča na čelu ji »belec« z državno zastavo, nato kolesarji, otroci — mali kosci in grabljice, godba na pihala »Slavček«, zelena zastava z našim simbolom, štiriperesno deteljico, prapor »Zveze«, delegatje, kosci tekmovalci, venec iz klasja, žanjice, grabljice, vozovi in občinstvo. Ob zvokih koračnic, pesmi koscev in deklet, ter vriskanju fantov-jahačev je praznično razpoložena mladina krenila na tekmovalni prostor. Tu je bila od številnih gledalcev prisrčno sprejeta. Bil je prelep pogled na odločno in vztrajno »■kmetsko vojsko«, ki je kazala odločnost, delati za lepšo bodočnost naše vasi.
Krepko odločeni vztrajamo!
Ob odmerjenih pasovih sočne otaVe je stala z zelenjem okrašena in zastavami okinčana zelena tribuna, raz katero je množico gostov prisrčno pozdravil predsednik društva tovariš Joško Tomažič, poimensko še delegate in zastopana društva: Središče, Hum, Hajdina in
Črn-el.avci-Veščica, ki so poklala tudi- >vi>je tekmovalce v meddruštveno tekmo in dirko, ki se je'vršila obenem poleg -domače. Dalje/je' / govoril delegat 'Zveze tovariš Drago. Košmrlj, tov. dr. Igor Rosina in ' v imenu organizirane prekmurske kmetske mladine tov. Štefan Flisar .jz ČrheLavcčv. V$i so predočili delo, ki ga mora . vršiti naša mladina v tesni povezanosti, da bo dosegla srečnejšo bodočnost. Za iiz-
• črpna izvajanja so želi splošno odobravanje, godba pa je zaigrala kmetsko himno: »Zeleni •prapor«'.- Kose so zapele — v plemeniti tekmi So fantje pokazali svojo izvežbanost. V 7 in pol minute IM kvadratnih metrov je .odrezal prvak, kmalu za njim pa ostali. Komisija je priznala 17 mesto Francu Zorcu, II. Alojzu Zorcu, III.' Martinu Puklavcu, v meddruštveni pa je' dosegel I. mesto tov. Ivan Serec iz Huma,
. II. Humbert Žerjav iz Središča. Pri kolesarski dirki na progi Središče—Vuzmetinci (19 km) je bil prvi Srečko Vernik (34 minut 20 sek.);
• II. Ivan Merkša, Hum; III. Ivan Lesnik iz Ljutomera. Od domačih dirkačev pa I. Ferdinand Štermen; II. Konrad Kolarič; III. Franc Rajh. Nato • se je ob srečolovu razvilo prijetno domače T.azpoloženje. Razhajali smo se ob geslu:.
V	krepki odločnosti bomo vztrajali!
,	v..DRAMLJAH 7:
je združena mladina v nedeljo. 25. julija proslavila praznik žetve s kmetskim taborom in tekmo žanjic, ti jo je priredilo Društvo kmetskih- fantov in deklet. Leto za letom proslavljamo svoje delo, kakor vsa ostala slovenska kmetska mladina, da na teh taborih izpričujemo svojo kmetsko zavest in pripravljenost za borbo, čast in pravice kmetskega dela, katere mora združeno izbojevati tlačeno ljudstvo.
Naši fantje jn dekleta so se na prireditev dobro pripravili. To nam je živo dokazal pro-
srfor,'!ki.-je' bil visi v: zelenju, cvetju in- 'zastavah „-.'7T- v sredi vsega pa se je ponosno- dvigal lepo zraščen mlaj. Številni slavoloki ž našimi kleni- . mi gesli in izreki so poživljali ivečauo razpoloženje. .	•
Prihajali so v zgodnjih popoldanskih urah tovariši in -tovarišice, ter. prijatelji kmetske mladine iz Ponikve, 9v. Jurija, 'Konjic, Orle vasi, Špitaliča in drugod. Veselo, navdušeno se jsbira mladina na svoj praznik.
Strumno in pestra povorko je vodil konjenik s kmetsko zeleno zastavo, za njim je v -čvrstem koraku' sledila mladina, vesele žanjice s srpi, • fantje in dekleta, delegati ' in ostali gostje. "
Zborovanje’ je otvor.il .predsednik domačega društva tov. Ludvik Mastnak in pozdravil veliko množico, ki je p ost,1 tila kmetski praznik. Delegat celjskega pododbora tov: Korie je pozival mladino, naj. se Združuje, ker le tako bomo nekaj dosegli. Za njim' je govoril predsednik Zveze .tov. Ivan Kronovšek. V svojem obširnem govoru je pokazal, kakšen je namen naših društev, naših tekem. Mi delamo, zato hočemo tudi pošteno živeti1. Navdušeno pritrjevanje vse številne množice je bilo. dokaz, da so njegove 'besede padle na plodna tla.
Začela se je tekma. Z-njo so naša dekleta pokazala, da hočejo biti dobre delavke na njivi in doma, pa tudi v svojih društvih in -povsod, kjer gre za priznanje in čast kmetskih žuljev. Prvo nagrado je prejela domačinka tov. Fani Savkič, drugo pa tov. Cilka Ribič iz Ponikve.
Tabor nam bo ostal v' spominu kot . trden mejnik v našem delu!	*	-
Hočemo živeti in o svojih stvareh „ sami odločati
PO TEKMI. KOSCEV '■
Krepka četa naših koscev in žanjic po zmagoslavni proslavi kmetskega dela.
Slovenska kmetska
MLADINA NA DELU v
Jože Kač:
Naša pot je pr ar a
Naše kmetsko mladinsko gibanje vedno bolj in. bolj napredujei To je znak, tovariši in tovarišice, da smo na pravi poti in da naše'delo
—	.ko delamo fantje in dekleta sami — tudi rodi lepe sadove. •
'Včasih, v srednjem veku, vemo, da so se naši predniki, slovenski kmetje-tlačani, borili za svoje pravice z vilami, motikami, kosami in drugim orodjem. Danes z vsem tem ni nic. Naše orožje bo naša organizacija, Društvo kmetskih fantov in deklet, v katerem se bomo izobraževali^' gojili skupnost in tovarištvo ter se; pripravljali za delo za lepšo bodočnost kmetskega ljudstva. Le to bo orožje, s katerim se bomo borili v današnjem modernem času, ko nekateri’ mislijo, da kmetskih fantov in deklet že več ni. Mi pa moramo dokazati, da smo še, združeni in složni in pripravljeni, da terjamo nase pravice.
Delati — ne čakati!
Ponekod tudi naši očetje in matere ne odobravajo našega dela, češ, društev je že itak
dovolj, in kaj nam pa pomagajo. Res je, če društva niso naša, nam to nič ne pomaga. Toda ml imamo svoja društva, ki jih vodimo kmetski fantje in dekleta, sami, zavedajoč se, da kar bomo sami najpravili, to bomo tudi imeli! Ne zanašajmo se pa na drugo pomoč; če si ne bomo pomagali sami, nam tudi nihče drugi ne bo. — Naše mamice in očetje so rekli včasih', ko so bili mladi, in tudi še sedaj rečejo, če so hudi časi: »Bo že boljše, bo že Bog dal, (la bo boljše ...« Vidite,, samo čakali So, toda zmeraj brezuspešno.
Zato pa moramo mi, mladina iz. vasi, ubrati drugo pot — ne pot starokopitnosti in čakanja
—	delati je treba! Koliko je še fantev in deklet, ki ne vedo, da imajo lahko svojo organizacij« — Društvo kmetskih fantov in deklet; Potrebno je, da vsak fant in vsako dekle spo-. zna, kje je njegovo mesto. Le tedaj, če bomo vsi složno na delu za dobrobit slovenske vasi, lahko dočakamo .boljše čase.
Alojz Šavora:-	.
Izlet v Varaždin
Društvo kmetskih fantov in deklet v Središču ob Dravi je priredilo 1. julija t. 1. izlet v Varaždin t, namenom, da si ogleda veliko tekstilno (tkalnica) tovarno »Tivar«. Izdelke, obleke in plašče s tem imenom'poznamo tudi pri nas. -Ker tovarna ob -praznikih ne ohratuje, smo se morali odločiti za izlet na delovni dan. Kljub ..temu je’ bila udeležba velika.
»Tivar« je najmodernejše urejena tovarna in eiia od naj večjih te stroke v Jugoslaviji. Zaposluje okrog 2500 delavcev. Od surovin (volna, bombaž itd.) do gotove obleke -izdela tovarna vse sania. Prostori so veliki, zračni in čisti. Povsod vlada red.
Občudovanja vredna je iznajdljivost človeškega duha, ki je ustvaril iz. mrtve materije-(gmote, snovi) ogronmo silo, ki dela in zamenjuje nešteto rok. Dvorane so. velike ,in polne modernih strojev, brezplačnih, točnih, pokornih delavcev-robotov, ki delajo sami, skoro brez žive duše, za gospodarjev žep, a delavcem odjedajo kruh. Dalje so dvorane polne pare, smrdečih plinov, raznih kemičnih tvarin; v katerih se barva, pere, suši, kuha in pari blago, ki delavstvo zelo izčrpava. Zanimiva je konfekcijska dvorana, kjer se izdelujejo obleke. Ogromen prostor, poln strojev, klopi in blaga. Tu ji delavec avtomat .(•samogib), ki' mora vedno de-
lati eno in isto. Vse je urejeno na tekoč; trak. Vsak delavec napravi samo nekaj: n. pr. prereže, zašije, zgladi delec obleke in ga suiie drugemu, ta tretjemu in tako dalje. To gre skozi tisoč rok in skozi razne stroje. Vsakih 5 minut so gotove približno 3 obleke. Blaga' in komade oblek ne.režejo s škarjami, temveč ga žagajo. Blago žagati? Da! Na gornji strani blaga se nariše kroj (šablona, model) in krožna žaga (cirkular) odreže blago na enkrat za 60 ali več oblek. — Vse je izkoriščeno (racionalizirano). Vsak gib delavčeve roke, vsak okret stroja. Vse skupaj je ogromen mehanizem, kateremu 'streže 2500 delavcev s ciljem: čim več proizvajati in čim več zaslužiti — lastnikom!
Kaj pa delavstvo? To so večinoma kmetski ljudje iz okolice, ki so bili pred kratkim odtrgani od zemlje in postavljeni v nov svet, svet strojev — industrije. Kako ae počuti delavec v tovarni, je jasno! Večinoma je prisiljen na tovarniško delo radi revščine. (Nekateri tovariši in tovarišice so izjavili, da bi v nekaterih oddelkih' tovarne ne hoteli delati, dočim bi v drugih delali.) Najhujše je, da se hoče delavstvo čimbolj izkoriščati, zato pride tudi do stavk. Od delavcev smo bili' povsod prijazno sprejeti, lepo nagovorjeni, saj so to naši bratje in tovariši, ki so pred kratkim morali zapustiti zemljo.
Nazaj grede smo si ogledali tudi varaždinsko pokopališče, ki je eno najlepših v Evropi. Na človeka napravi silen vtis. Spomeniki so kakor kipi v kapelah — napravljeni iz cipresinega negovanega grma. Vse skupaj deluje veličanstve-
no, kakor veliki zeleni spomeniki raznih oblik, pod kateremi so grede, zasajene s cvetlicami številnih barv in raznih pisanih oblik kakor najlepši gaj. Seveda, povsod ni tako! Izza tega pokopališkega parka so osameli grobovi. Samo kakšen star križ moli iz zemlje in priča, da je tukaj pokopan siromak, ki sc tudi tu, v poslednjem domu, na zunaj razlikuj« od drugih.
Izlet je dobro uspel. Udeleženci in udeleženke so dobili vpogled v delovanje industrije in se upoznali z delom in trpljenjem industrijskega (tovarniškega) delavca ter s tem obogatili svoje znanje in si razširili poglede v življenje današnjega sveta.
POUČNI IZLETI SV. BOLFENK PRI SREDIŠČU Ker poletni čas ni primeren za razna predavanja, ki pridejo na vrsto pozimi, smo rajši priredili razne izlete, ki so vsem članom pri-, nesli mnogo radosti, zabave in pouka. Dne 27. maja smo jo mahnili na Cven pri Ljutomeru, kjer so se vršile konjske dirke. — Dne 27. maja pa smo pogledali malo po Hrvatskem. Pot nas je vodila čez Hrvatsko Zagorje na goro Ivanščico. Oba izleta sta člane in članice zelo navdušila, videli in spoznali smo marsikaj poučnega in se še bolj zavzeli, da bo naše delo res uspešno.
Razlaga tujih besed
Diktatura (samovlada) je taka oblika vlade, kjer ima samo eden oblast, ki ukazuje vsem. Diktatorske države so n. pr. Italija in Nemčija, kjer imata vso oblast diktatorja Mussolini in Hitler. Nasprotno od diktature je demokracija (Ijudo-vlada), kjer ima vso oblast ljudstvo, ki voli poslance v tajnih in svobodnih volitvah -— n. pr. Češkoslovaška.
Demisija (ostavka). Pravimo, da je vlada de-misijonirala, to se pravi, da je odstopila, padla. Diktatorske vlade ponavadi zelo redko demi-sijonirajo, ker jih ljudstvo ne more vreči. V demokratičnih državah pa mora vlada demi-sijonirati, če nima več zaupanja v ljudstvu, kakor je dandanes marsikje.
Rekonstrukcija (preosnova). Včasih beremo, da se je kakšna vlada rekonstruirala, to pomeni, da je kakšen posamezen minister odstopil in je prišel drugi na njegovo mesto.
t Tovariš-borec Franc Tomažič
Dne 13. avgusta je po težki bolezni umrl nas tovariš Franc Tomažič iz Skok, star komaj 26 let. Pokojni Franc je bil zvest in odločen pristaš kmetske misli in njen vztrajen borec.	•
Tovariši smo mu izkazali poslednjo casP. Ko je ležal na mrtvaškem odru, ovit z našo kmetsko zeleno zastavo, smo ga skupno pokropili in postavili Častno stražo. Na dan pogreba smo se z društvenim praporom udeležili maše zadušnice in mrtvega tovariša ponesli na pokopališče, kjer mu je tov. Ljubo Plombergar izrekel zadnjo besedo v slovo: »Ljubil si svojo zemljo, odšel si, a tvoje misli, tvoje delo je ostalo med nami. Ob tvojem grobu obljubljamo zvestobo ideji, kateri sl sluzil sam. Hotel si živeti, a zate, za kmetskega sina-trpina ni bilo rešitve; na trdem kmetskem vozu so te pripeljali iz bolnice domov — umreti. .. Naj ti bo lahka domača gruda!«
In prapor se je sklonil globoko nad sveži grob v zadnji podrav .. .
ODMEVI IZ NAŠIH VASI
TRNOVLJE
Dne 4. aprila t. 1. smo sklicali redni občni zbor našega Društva kmetskih fantov in deklet.
V	novo izvoljenem odboru so tov. Evgen Gle-šič predsednik, Franjo Čatež podpredsednic, Beno Anzelc tajnik /., Alojzij Velenšek tajnik II., Joško Stepišnik blagajnik, odbornika Joško Kunst in Albin Ocvirk, nadzornika Joško Telešnik in Rajmund Cerar. Poživitev društva in vztrajno delo V njem in izven njega bo glavna naloga novega odbora.
DRAMLJE
Na IX. rednem občnem zboru našega Društva kmetskih fantov in deklet, ki se je vršil v nedeljo 11. apnila t. 1., smo izbrali sledeči odbor: predsednik tov. Ludvik Mastnak, podpredsednik Martin Jesenek, tajnica Minka Soline, naihestmk Anton Ribič, blagajnik Jakob Zabukovšek, namestnik Rudolf Bikovšek; odborniki: Blaž Jesenek, Francka Korošec, Franc Zdolšek in drugi. Načelnica Ženskega odseka Justa Soline; nadzornika:	Ivan	Jesenik	in
Stanko Jakopin. — Hotenje članstva po vztrajnem delu je podkrepil še delegat Zveze tov. France Hočevar s svojini bodrečim govorom. S trdno vero smo šli na novo delo. Zlasti pa hočemo uresničiti sklep občnega zbora: za 10-. letnico našega društva postaviti svoj — Kmetski dom!
PONIKVA OB JUŽNI ŽELEZNICI
V	nedeljo, dne 18. aprila 1937 je imelo naše Društvo kmetskih fantov in deklet III. redni občni zbor. Iz poročil tovarišev odbornikov je bilo razvidno živahno delovanje v pretekli poslovni dobi. Pri volitvah pa smo izvolili odbor, ki nam zagotavlja, da bo društveno delo tudi v bodoče uspešno in razgibano. Za predsednika je bil izvoljen tov. Jože Fidler, podpredsednik Jože Golež in Nežika Ratajc, za tajnika Franjo Podgoršek, za blagajničarko Anica Korže; odborniki: Julka Pevec, Mimika Frlež, Cilka Ribič, Amalija Kolar, Marica Zdolšek, Jakob Slanšek, Viktor Branisel, Jakob Pevec, Martin Zidanšek, Julij Zdolšek in Franc Grmek; nadzornika: Bogomil Podgoršek, Anton Zdolšek; načelnik dramatičnega odseka pa je Stane Korže. Z vso vztrajnostjo bomo delovali naprej, za zmago zelene zastave!
ŠT. PAVEL PRI PREBOLDU Naše Društvo kmetskih fantov in deklet je imelo 11. aprila 1937 svoj 5. občni zbor. Vodstvo društvenega dela smo poverili tem-le tovarišem: predsednik Aleksander Turnšek, podpredsednik Franc Kokovnik, tajnik Jože Kač, blagajnik Karel Marinc; odborniki: Ivan Blaznik, Ivan Šrajnar, Jože Žličar, Marija Drešar. Ivanka Strožič, Rudolf Kupec, Mici Potočnik in Mici Zagožen; nadzornika: Vinko Kupec in Marko Toni. Pri našem delu nas vodi zavest, da smo del slovenske kmetske mladine, ki hoče v slogi in delu priboriti kmetskemu človeku njegove pravice.
SV. URBAN PRI PTUJU
V	naši vasi se je vršil v nedeljo 11. aprila t.
1.	redni občni zbor našega Društva kmetskih fantov in deklet. Pregledali smo delo v pretekli poslovni dobi in se pogovorili o bodočem društvenem delu. Za bodočo poslovno dobo je bil izvoljen sledeči odbor: Anton Zelenik, predsednik; Franc Surn, podpredsednik, Ivan Rašl, tajnik, Franc Braček, blagajnik; odborniki: Janez Hrovat, Franc Toplak, Alojz Bezjak, Anton Simonič, Mirko Reš, Rudolf Murko; nadzornika: Janez Veber in Anton Hrga; namestnika pa Janez Tašner in Viktor Rajšp. — Dekleta, fantje, vsi na plan —, da nam zasije lepši dan!
ORLA VAS Ob številni udeležbi članstva se je vršil v nedeljo 25. aprila 1937 XI. redni občni zbor našega Društva kmetskih fantov in deklet. Z uspehi tekočega leta smo zadovoljni, čeravno je bilo to leto za nas najtežje; marsikaj nam je šlo v napotje. Obhajali smo proslavo desetletnice kljub velikim težavam, ki nam jih je napravljalo vreme. Posebno številne pa so bile razne prireditve, tečaji, predavanja in tudi članski sestanki, saj smo jih imeli 23 po številu.
Za bodočo poslovno dobo je bit z malimi spremembami izvoljen stari odbor z agilnim predsednikom tov. Jožetom Povšetom na čelu. Ostali odbor je sledeči: podpredsednik Bogomir Štorman, tajnica I. Amalija Kronovšek, tajnica II. Malči Fonda. Odborniki: Jože Štorman, Karl Herodež, Mici Cizej, Jože Turk, Tonče Povše; nadzornika: Franc Kronovšek in Mici Vajncerl.
• > ;.yEtIKr OSOLNIK .	. . . • .
. ,,Y> nedeljov dne 25.. apHIa šje je vršil. IV..,.'red--'\ Tii občni zbor -našega 'Društva kmetskih fantov in' deklet; 'Iz poročil funkeijonarjev je razvidno, da je drusppo.priredilo med drugim tudi več . predavanj iti tekmo žanjic. Po dani razresnici se-.je izvolil- isti odbor kot' lansko leto: predsednik Anton Geroni, podpredsednik Jože Marinšek, tajnik Avgust Flegar, blagajnik Anton Ponikvar; odbornikih Alojzij Centa, Alojzij Šteblaj, Anton Petrič, Zgonc Anton in Jože Zakrajšek. Občnega zbora se je udeležil tov. predsednik Ivan Kronovšek, ki je v enournem govoru objasnil pomen in namen naše organizacije, ki naj s požrtvovalnim društvenim de--loin doprinese največ k izobrazbi nase .vasi.
Po raznih razmotrivanjih o razmahu društvenega dela v tekočem letn se je med drugim.
sklenilo, da se nabavi društvena čistilnica za
7 ■ \ .
žito'.	•	.
BOHINJSKA ČEŠNJICA Naše’ Društvo'kmetskih fantov in deklet je' imelo dne 25. aprila t. 1. svoj III. redni pbčni zbor, katerega se je članstvo številno udeležilo, vendar je zdaj kar 8 najbolj vestnih tovarišev pri vojakih. Ker društvo ni imelo na razpolago odra" in dvorane, ni tako delovalo, kot bi rado.
. Zato smo sklenili Jptos prirediti tekmo žanjic in tekmo košeev v soseščini, v zimskem času •pa'vsaj dve igri, poleg drugih manjših prireditev. Na občnem zboru je bil izvoljen sledeči odbori predsednik Anton Sodja, podpredsednica Minka Čuden, tajnik Janko Stare, blagajnik Jože Stare, nadzornika Valerijan Stare in Minka -Stare. Strahu ne poznamo, dela se ne bojimo — zato bomo zmagali!
GORENJE POLJE
. II. občni zbor našega Društva kmetskih fantov iri deklet se je vršil dne 16. maja t. 1. V novi odbor so bili izvoljeni sledeči tovariši: predsednik Ladislav Klinc, podpredsednik Franc Urbančič, tajnik Franc Dular, blagajnik Ivan Lavrič i. dr. Za načelnico Ženskega odseka je bila izbrana tov. Pavla Dular. Glede bodočega dela je bilo storjenih več sklepov, med drugim bomo priredili tekmo žanjic in izvedli akcijo za razširjenje našega glasila »Grude«.
PODHOSTA Naše društvo je imelo dne-23. maja t. !. redni občni zbor, 'kj naj pomeni mejnik novemu društvenemu razmahu. Vodstvo društva smo zaupali sledečim tovarišem in tovarišicani: predsednik Alojzij Bradač, podpredsednik Ivan Bradač, tajnik Ivan Rom 1. dr. Sklenili smo poživiti društveno delo predvsem s poučnimi predavanji in izleti, ki naj doprinesejo k iz-
obrazbi in\ medsebojnemu zbližanju članstva; /priredili pa .bomo tudi tekjno koscev iil druge. . prireditve;-- ! V-	*"•.*’	'■
- v; - '• '•:> -v '	.f'
. VELIKE LIPLJENE* /> .... '...v *	:.
" "'Na; praznik,' dne 27. maja t/ li je imelo naše . društvo svoj III. redni občni. zbor. Tovariši so podali svoja poročila, iz katerih je bilo razvidno, da je društvo delovalo v precej težkih razmerah, da pa je kljub temu doseglo dokaj uspehov. Priredilo je veliko konjsko dirko* združeno z veselico 'in, razen drugih prireditev, tudi dva večja izleta na velesejem in Šmarno goro. Občnega zbora se je udeležil tudi predsednik Zveze tov. Ivan Kronovšek, ki nam je v navdušujočih in nazornih besedah govoril o društvenem delovanju, za kar se mu najlepše zahvaljujemo! Pri volitvah pa so bili izvoljeni v odbor sledeči tovariši in tovarišice: predsednik Franc Kraljič, podpredsednik Janez Kraljič, tajnica Mici Šmuc, blagajnik Alojzij Šmuc, načelnica Ženskega odseka Anka Kanduč i. dr. Ko smo odhajali po občnem zboru na svoje domove, smo Vsi sklenili, da hočemo postati še bolj' marljivi v društvenem delovanju. •	••
NOTRANJE GORICE
Dne 30. maja t. 1, se je vršil IX. redni občni zbor našega društva. V preteklem letu smo imeli 8 sej in 5 članskih sestankov. Priredili smo tekmo koscev in uprizorili vojno dramo »Živ pokopan«. Obnovili smo kolesarski odsek, ki je moral biti zadnje leto ukinjen; prav tako smo obnovili tamburaški odsek, katerega načelnik si je nadel nalogo, da bo izvežbal naraščaj, ki je nastopil tudi s simboličnimi vajami koscev o priliki Janžetovega tabora. Za bodočo poslovno dobo pa je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Franc Vidmar, podpredsednik Tine Vidmar, tajnica Rezika Aličeva, blagajnik Lozje Kušar, knjižničarka Ivanka Sluga, načelnik prosvetnega in tamburaškega odseka Martin Selan, načelnik kolesarskega odseka Tine Vidmar i. dr. Z vztrajnim delom ustvarjamo uspehe v našo skupno korist.
Savinjčani ste hmelj obrali, da dobro zdaj bi ga prodali; potem pa prvo, kar storite: Naročnino »GRUDI« vso pošljite!
■K .
v - ••
OPAZOVALNICA
SVETOVNA
Sljepan Kadi«*
Ime Radič ne bo; za hr-Vatskega kmeta-nikoli prazna beseda.., 'Za milijone .' hrvatskega kmetskega Ijud-' siva pomeni'to ime kmet-..
<4to: praviti}, pomeni borbo .za narodne-.iri socialne zahteve, v. njem je izražen ves program, za katerega ustvaritev se -združen-bori 'ves hrvatslp-narod.
Radič je bil -niiiogp več kot-samo politik. Hrvatske-liiu 'kmetu, ki je bil' narod-
110 in .socialno zatiran od madžarske, in. domače go-
. spode, ki je trpel in udano prertašal vse muke, ker si
111 znal pomagati, tem je Radič skupno s svojim bratom Antonom odprl
■	oči, vzbudil v: njem človeško dostojanstvo, kmetsko in harodiio zavest in ga' združil, da si pribori vse, kar mn gre, to je, da postane gospodar v državi.
Sijepali Radič se j<- rodil
11.	junija 1871 v vasi Tre-barjeVo pri Sisku kot sili malega kmeta in obrtnika.
; Njega ili tri leta starejšega;
. brafa Antona j.c dat oitv v. šole. Stjrpan je' Študiral v Zagrebu, Karlovcu, v Rusiji,-, na Češkem in v Parizu. Žokot študent je bil večkrat preganjan, ker je . odločno nastopal proti tlačiteljem lirvaf«k< fii na-roda — Madžarom'
. . . " •. Kmetski učitelj in voditelj .■
L. 1904. je z bratom Antonom- ustanovil »Hr-\ at-ko -seljačko '(kmetsko') puelto . (ljudsko) stranko« in bil .izvoljen za poslane*.
l’o prevratu 19-18. leta ni JiOtel priznati zedinjenja Srbov,- Hrvatov iu Slovencev, tako. kot
so ga izvedle meščanske stranke, namreč brez pristanka kmetskega ljudstva. Do 1, ,19^0. je.bil'. '1 , pogosto v ječi, 1. 1923. je pri volitvah njegova.-stranka, iki Se je imenovala. »Hrvateka republikanska seljafka stranka* dobila -400.400- glasov. Radič, in njcgoVi po-lam i pa niso hoteli ' -parlament, ker niso imeli, zaupanja Vanj, dajjodo . lahko s pridom delali za svobodo hrvats-kega knietskega naroda. Radie .'je '-Odšel v inozemstvo, T»il. v Angliji jn Rusiji; ko sc je vrnil je bila-njegovik stranka razpuščena, on in njegovi- sodelavci (med njimi- dr. Maček) -pa vrže- ‘l
ni. v ječo. Pozneje se je sporazumel s takratnim. voditeljem srbske radikalne stranke t Pa-šicem, sklenil z njim sporazum in postal prosvetni minister. Zdaj je še bolj odločno pobijal v svojih govorih centralizem, korupcijo raznih ministrov in strank in zahteval narodne in socialne pravice hrvatskcga kmetskega naroda.
.in mučenik
Radi tega so se združili nasprotniki Hrvatov in kmetskega gibanja in ti so zbrali srbskega poslanca Punišo Račiča, da je v parlamentu streljal na Radiča in njegove tovariše 21. junija 1928). Padla sta Radičev nečak Pavle Radič
Radie govori . • .
Agrarizem (kmetsko gibanje) in kapitalizem nista samo dve gospodarski struji, nego dve etiki, dve soeijalni smeri; in danes mora biti vsak izobraženec na jasnem, ali je agrarec, ali kapitalist.
(1914)
Narod, ki se deli na razne stranke, celo na razne gosposke stranke, kjer je več generalov kot pristašev, nima od tega ničesar.
(1926)
Gospodi je bilo v vojni zelo dobro: Vojna je bila zanje obilna žetev. Že to bi moralo biti dovolj, da prebudi kmetsdeo dušo, da spozna, da za kmeta ni pravice ne svobode, dokler kmetstvo ne bo gospodar vsemu, 'kar je v domovini, vsemu, kar je v državi.
(1924)
Peter Rupar:
Mreža bele groze
Roman
»Se mi je kar zdelo! Leta prineso svoje in dokler bo voda tekla navzdol, ne bo na svetu nič drugače —«
Potlej je še vprašala Minko, če bi je nemara ne veselilo malo pogledati po svetu. Kdor da venomer čepi samo doma, mora biti zadovoljen, da mu ne zmanjka suhega kruha in cunj, ki z njimi lahko za silo pokrije nagoto! Po svetu, seveda, tam je drugače! Tam je zlata več kakor vode v podlomskem potoku. Kdor se zna prav zasukati, ne ostane praznih rok. Rezi je še danes žal, ker
in poslanec G juro Basariček. Stjepaii Radič je bil težko ranjen in je umrl 8. avgusta 1928. Ves hrvatski narod je žaloval za njim in vse kmetsko ljudstvo-v državi. Na zadnji poti ga je spremilo nad pol milijona kmetov.
Radič je bil vse življenje borec za pravice tlačenega kmetskega ljudstva, ki ga nikdar ni zatajil, kljub ječam in preganjanju. Njegov duh živi v srcih milijonov hrvatskih, pa tudi slovenskih kmetskih ljudi. V njegovem imenu se bo kmetski človek še in še boril do končne zmage! Slava kmetskemu voditelju Stjepanu Radiču!
Kmetski program kmetske stranke se lahko pove v dveK besedah: kmetska pravica...
(1928)
Bistvo, stržen, jedro našega programa je, osvoboditi 'kmetski narod — ne samo od tujcev, to smo — hvala Bogu — že dosegli, tudi ne samo od domačih pijavk, kar je zelo težko
—	temveč tudi od stiske, bede, ne-znanja in nezavednosti.	(1926)
Mi hočemo tako svobodo, da pogačo, ki jo sami spečemo, tudi sami režemo. Imeti moramo kmetsko državo in vlado, ki bo ljudske tlačitelje in izkoriščevalce prijela za vrat.
(1927)
Laže je biti junak na fronti, kakor junak v boju proti krivicam, nasilju in korupciji .. .
(1928)
ni o pravem času poslušala pametnih ljudi, ki so ji odpirali pot v svet! Takrat je bil čas. Ej, zdaj bi ne bila stara Grivarica, ki jo vsaka šleva lahko vlači po zobeh, ampak gospa, ki bi se je bajtar še pogledati ne upal in bi se kmet pulil za njeno botrin jo! Re«, še zdaj bi obrnila Podlomu hrbet,, ko bi ne bila tako v letih!
Ko ji je tako govorila, se je Minka zdrznila, češ:
»Pa bi vsaj meni pomagali, mati Reza, če je za vas prekasno —«
»Hm, veš dekle, to ni tako lahko storjeno kakor rečeno! Brhka si res, a to še ni vse! Biti bi morala tudi pametna. Kdor hoče po svetu, mora imeti glavo na pravem koncu nasajeno!«
»Ali mislite, Grivarica, da sem tako slamnata?«
LO\oa
Kmetska žena in dekle, ZA NJENE ROKE IN 5R.CE
Konzerviranje sočivja, sadja in zelenjave
Konzerviranje (konzervirati — ohraniti eno ali drugo stvar za poznejšo uporabo, včasih tudi v svežem stanju) sočivja in zelenjave je sibio važno in potrebno tudi za kmetsko gospodinjstvo. Žal, da smo bili doslej vse premalo poučeni o tej pripravi shranjevanja za zimo. Pa tudi stroškov smo se bale. In vendar ni ne enega n« drugega! Tako bogati so naši vrtovi in njive raznega sočivja in sadja, pa jih znamo uporabljati le v poletni dobi; v zimskih mesecih pa se vrsti na kmetski mizi1 dan za dnem le repa in zelje. Kako bi se prilegel o božiču zelen stročji fižol, kumare (murke), paradižniki, paprika in drugo, to si lahko mislimo. Zato prinašamo nekaj dobrih načinov — receptov, s katerimi si bomo kmetske gospodinje že v začetku septembra pripravile brez velikih stroškov bogato zalogo za zimo in za vsakovrstno uporabo.
V	čem bomo shranili?
Za konzerviranje sočivja uporabljamo lahko navadne steklene kozarce (dvo ali več literske) ali glinaste lonce. Tako imenovani »Weckovi«
»Nič ne rečem! Pa tudi pamet še ni vse! Treba je poguma, odločnega srca. Čmerikavost mora vreči človek kar med staro šaro — «
»Če gre za korajžo, se še vsakega fanta ne ustrašim!« se je odrezala Minka in se kar po fantovsko vzravnala. »Saj mi doma tudi ni postlano na rožicah in sem vajena vsega hudega*, dohrega pa doslej še prav nič.«
»Čakaj no,« se je nasmehnila Griva-rica, »če si res za toliko, kakor govoriš, pa pridi v nedeljo po večernicah k meni. Bom videla, kako hi ti bilo mogoče kaj pomagati.«
Anica je govorila tako hlastno in zapored odgrinjala tajne s tolikšno brzino, da Manici ni bilo treba nič več izpraševati. V kratkem je izvedela, kako se je čez toliko let spomnil stare Grivarice
(Vekovi) kozarci so najboljši)* toda precej dragi. Kozarce in lonce je treba pred uporabo temeljito umiti, in osušiti. Polne pa prav močno povežemo s pergamentnim papirjem, ki ga dobimo skoraj v vsaki trgovini. Ta papir je treba zmočiti v topli vodi in obrisati, da se posodi dobro prileže. Papir na posodi' močno zategnemo in nato trdno zavežemo z vrvico. Namesto pergamentnega papirja nam prav dobro služi posušen svinjski mehur, katerega si lahko že pripravimo ob kolinah.
Kakšno sočivje in zelenjavo konzerviranio?
Za konzerviranje maramo vzeti samo zrelo in zdravo sadje, izmed tega pa najlepše.
•	Fižol v kisu: Mlad, zelen ali rumen fižol v stročju otrebimo in operemo. V slani vodi ga skuhamo — vendar ne premehko in odcedimo skozi rešeto. Medtem zavremo dober vinski kis, kateremu dodamo nekaj zrnc celega popra. Ohlajen fižol naložimo na tesno v široke kozarce, ga zalijemo z ohlajenim kisom, na vrh pa vlijemo še nekaj olja. Kozarec dobro
Jokeljnov Mirt, sin nekdanjega biriča. No, kakopak, o biriču Jokeljnu in njegovem sinu Mirtu je Manica že slišala nekaj namigavati.JNaj bo že kakorkoli, rad je nekoč moral tisti Mirt vendar imeti Rezo, čeprav jo je v mladih letih zatajil. Takrat je izginil kakor dim in jo pustil v sramoti. Vsa dolga leta ga ni bilo nič več domov. Niti na očetov po-rreb ni prišel, letos jo je pa na vsem lepem spet primahal v domače kraje. Živ krst ga ni več spoznal, ko se je oglasil v trgu pri Kladarjevili. Stari Kladar je že pod rušo, mladi je 'bil pa takrat še otrok, ko je Grivarica služila tam in se je smukal Mirt za njo. Imenitni tujec se ni dal nikomur spoznati, ampak je le na tihem poslal siromaka, tistega bebastega Topoglava 7, Vrha, ki je lani jeseni materi zakuril bajto, naj gre po Grivar-
povežemo s papirjem ali mehurjem • in shranimo'na hladnem, temnem in suhem prostoru. Tako -pripravljen fižol nam' služi pozimi' za prikuhe in salato.
•	• Kumare (murke) v kisu: Lepe mlade kumare operemo, osnažinia {najboljše, s primerno ' krtačo), jih 'obrišemo ter denemo v glinasto -posodo. Nkojih nekoliko solimo in puhtimo
■	24’'ur iia .■ hladnem.Medtem'. j ih Večkrat p<re-ppljento. . (pretreštnio) .. 'Po 24 .'urahv jih'dobro ' .olfrižemp. V Široki, jezici .(pojivj') ^zavifejno.-dp- « bee vinski 'lp^.kateremu. priženemo neta^j, ©lup;'-ljpuih šalotk, , lovorjeviji > iisJo,v,. nekaj1 VfijJc svož^ga koptfi. j« nekoliko zrnč-ctlega.popra.
V	J.em kišti prevremo tudj knnaance, Nat«: jih •>tH-4*m« na rešeta, -da se ohladjfo, ohlajene ■rwVtesno;adpžiino y kozarce ali glinaste lonc.e, vmes dame kopier, šalotke in poper. Nazadnje vlijemo 'čez nj"e::|e- ki«,', tdko da jih pokriva, .de, silijo kumarice na . vrh' kasa; deni . bukovo 'trško pod kozarcev . vrh, da. jih drži' po,d kisom.' .Vrh-vsega .vlijemo nekaj žlic olja. Kozarce do-..hro .zavežemo-6 pergamentnim1 papirjem iti,-.-jilr, shranimo 'na' Hadnefti, suhem ip temnem’ prostoru. Kumare uporabljamo ppzimi' za 'prikuho.. .Dobre so tudi same in še boFjše pri svinjskem1 mesu .ali pečenki.
. • Peteršilj v sqW: Meseca. septembra potrgaj zeleni peteršilj in ga operi ter na 'drobno sesekljaj. £rav tako .razreži na drobno peteršiljeve korfeniriice. 'Na X; kg .peteršilja * deni . kg soli in zmešaj. Nato spravi vse v' kozarec in ga dobro .zaveži s ..pergamentnim papirjem in ga shrani, na hladnem, iepinem in. suhem pro-.
-j.^VP\RezoVv. Podlom- iri pove; -da';'jo kli--eejo na Mdnijo,; Še napojil g ;t je, da je bebec vso pot kričati»Mati, pod ključ! Mati,: p od ključ!«
•'.%	^	,jft	neki	na	nioč	pršstrar
š|la in^ jo kar obrnivšj .ubrala z norcem proti trga^.kjer-Jd je prestregel gosposki neznaiieo. Stisnil je Topoglavu bankovec
V	roke in se odpeljal z Crivarico v lepem? gosposkem avtomobilu.
»Zalotam obkošnji le stare stope ni‘ bilo nekaj dni v Podlpnni. nikjer nič na spregled?« se domisli Manica, ko Kopi- --tarjeva ?a trenutek - obmolkne. »Pa -e,o’ pravili, da je obolela !«
VMVkdor bi'batel;poslušati, c^nče, ki' jih trosijo ljudje!«	niunrdne Anica
ter pripoveduje dalje^ kako še je Criva-.rica odpeljala .z Mirtom in se cisto pobotala z njim. Kako in .kaj ata se prav
■štoru. Peteršilj ostane lepo zelen, in dobro služi za zimp. •	•-
’• Solata iz kumaric (murk): Velike, zdrave ■ in lepe kumarice olupi in naribaj. Dobro jih posoli in pusti, da • stojij«) 1 ilro na hladnem, potem jih dobro ožini (stisni) in. spravi na tesno v-ko-zarec, Vines deiu . pr^ezane-.stroke :• česritf in 'nekaj, pppf?: "Na vrh kumar-- nalij preš-čej olja Kozarce dobro poveži s pergamentnem .papir jem. " in - jih' ■shrani na hladriemj. tcrimtm. in j-uhebi prostoru. Pozimi jim pri uporabi dodamo - le ilialo ki-sa in čebule, pa imama prgv-tafcoi salato-kot poletih •'. '...• s’.'-'-' "•	•	'• ■ T
■	Puttidižhikova mezga: Zrele ter oprane paradižnike. razpolovimo in jih pristavimo .v loncu
•	hrez vode :k ognjv.. Vmes. denemo' -liste, p d zelene, peteršilj, čebulo ih' svežo' papriko.• Kihajmo pokrite toliko .'časa • (1:—3 .ure), d« pij-,
. stanejo .popolnoma razkiihini'. Poterti jih pretlačimo .-kozi sito in’ jih pustimo- šč nekaj*, časa vreti, da'vsa. voda iz njih iapari. S .t<itir •yročifn , odcedkpfn tiapolnimo' polliterske" steklenici "od I> iv.a ter jih zamašimo. ■ s , prekuha- • lUTni. in. še' vj-očimi zajnaški. Še- tople' stekl'enice zavijemo v volneno. odejo; koce '<lii ‘ viVro in jih pustimo, da 'se ohladijo.'Ohlajene'spravimo :na. hladen prostor. Da 'se mezga ne .ho k’va-. rila, Moramo imeti za ' vkuhjtvanje sadja in mezge posebno posodo in' k&halniop, ,kajti če sta posoda • in 'kiihaliiicB mastni,;, se • konžfcrva lahkp pokvatl/. 1	‘	V
Paradižnikova mezga je pripravna'.za razno-vestne ' juhe in prikuhe: '
za/prav menila, tega starulja bržkone-rie bo nikdar -/aupila npbeni živt thtši,-pra“ vi pa, da mit je vge odpustila, kar j<x bilo kdaj jtied'njima.navzkriž. Mirt- .-tla-je tako dober Človek, kakor ga-je težko najti pod soncem. Ker ni mogel Z Rezo ravnati tako, kakor mu je narekovalo srce, hoče vsaj: zdaj pomagati :deklet<?m —.-, »Jii ti verjameš takim, besedani?« za 'trenutek .zmaga v Manici razsodnost. »Če j^ itisti Mirt res tako bogat: in ime* ni ten, nji. kar noče v glavo, da bi. bil tak spokornik.«’	•'•. ,•*	’	;
Anica skomigne z rameni. Na. »Vetu so pač Ta2lični- ljudje..,Saj se’ še pišče iloči' od pišče.ta^ čeprav so vft’a rumena...Sicer to,-postranska rtč./Rol.j. važnh je drtigo, kar. je Reza. potlej povedala. Minki* 'ko je tisto-nedeljo- priSla k nje}.'
■	V' ;	-	'	*D,aije.	priliodnjičj '.
Za prosti čas, naj pride smeh
NESPORAZUM
Sodnik: »Vi, nepoboljšljivec, pri meni bi morali poskusiti takšno drzno tatvino!«
Obtoženec: »Dobro, gospod sodnik, kje pa stanujete?«
TO NE, PAČ PA ...
Sodnik: »Torej Bregon, vi trdite, da vam je rekel Čeljustnik bik?«
Bregon: »To ne, pač pa je rekel mojemu sinu, da je tele!«
PO MESTNO ...
Gospa Kregarjeva svoji prijateljici: »Mi nar še otroke zelo lepo vzgajamo; kadar se z možem kregava, jih pošljem vedno na ulico.«
Prijateljica: »A tako? Jaz sem se večkrat čudila, zakaj so vaši otroci vedno zunaj!«
MODERNO GOZDARSTVO
Gospa Mehačeva: »Po najinem prvem prepiru v zakonu je moj mož zasadil drevesce na dvorišču v znak pomirjenja.«
Gospa Pihačeva: »O, takole v desetih letih bosta imela pa že lep gozd!«
DOBER SLUGA
Sluga svojemu gospodu, ko se je vrnil s potovanja: »Nekdo vas je iskal in vas neznansko zmerjal. Dejal je, da vas bo pošteno nabunkal, kadar vas dobi.«
Gospod: »No, in kaj si mu ti rekel?«
Sluga: Dejal sem, da mi je jako žal, ker vas ni našel doma!«
CE SE PISMONOŠA ZMOTI
V	neki hiši sta stanovali dve družini in obe sta se pisali Piškur. Poleti je en gospod Piškur umrl istega dne, ko se je drugi gospod Piškur odpeljal na morje na počitnice. Čez nekaj dni pa dobi vdova Piškurjeva tole brzojavko:
»Srečno prišel. Tu je peklensko vroče!«
PROFESORSKA
Služkinja:	»Gospod'	profesor,	neki gospod
želi z vami govoriti.«
Profesor: »Recite mu, da me ni doma.«
Služkinja: »Saj sem mu že rekla, pa mi ne verjame.«
Profesor: »Pustite ga noter, mu bom pa jaz povedal!«
v vas
ZARADI MENE ...
Ribničan pride v Ljubljano in gre v gostilno. Priteče natakar:
»Bi kaj jedli?«
Ribničan: »Zerad’ mjene!«
Natakar prinese pečenko in spet vpraša: »Bi kaj pili?«
Ribničan: »Zerad’ mjene!«
Natakar prinese pol litra.
Ko Ribničan vse pospravi, vstane in gre. — Doma pa pripoveduje, kako se v Ljubljani »zerad’ mjene« zastonj naješ in napiješ.
Takoj drugi dan se odpravi sosed v Ljubljano in takoj zavije v tisto gostilno. Pa ga vpraša natakar:
»Bi kaj jedli?«
»Zerad’ mjene!« odgovori Ribničan.
Pa spet: »Bi kaj pili?«
»Zerad’ mjene!«
Ko se naje in napije, hoče oditi; tedaj ga natakarji zgrabijo, naklestijo in revež hočeš nočeš mora plačati svojo in sosedovo ceho.
Ko pride domov, ga vpraša sosed:	»No,
koku si ikaj ,zerad4 mjene’ ju (jedel) u Lblje-ni?«
Pa	se odreže: »Ti kruota ti, ,zerad?	mjene’
sem že dobro ju, al zerad’	tjebe	sem	biu pa
tjepen!«
•
Vprašali so Ribničana, katera je najbolj »kunštna« reč na svetu. Pa se odreže, ne da bi premišljeval:
»Srajca?«
»— 1 —«
»I,	le j te, zetu: skuz ano	liikne	greš	nuotri,
skuz	tri pa un prideš!«
&
Pa ga spet vprašajo, kaj naredi, če mu je dolgčas.
»I, kaj neredim, škarje vzemem, pa ga čez pu (pol) prerejžem, pa imam dva kratka!«
*
Im še ga vprašajo, če ve, koliko političnih strank je v državi.
»Vejsite, pr’ nas je toku: kulkr plank, tiilku strank!«
»GRUDA« se na Vas obrača:
»Plačajte dva in pol kovača/«
Prejeli ste okrožnico:
»Izpolnite položnico l€
Kmetski Mni in posojilni dom
Talafon it«v. 28-47 V LJUBLJANI Brzojavi: »Kmetskidom«
rog. zadr. z neomejeno zavezo
Tavčarjeva ulica 1
Račun poštne hranilnice štev. 14.257 R^ČUN PRI NARODNI BANKI
6	.O'
^	\o	S
fc* /V
c? \+
r	Eskontuje	menice
^ Daje kratkoročna posojila Izvršuje ostale denarne posle
Zaupajte denar domačemu zavodu!