Pavle Kveder Kako so skrbeli za moč in spretnost svojega telesa stari narodi (Konec.) R i m I j a u i so bih najprej stanovalci malega mesta ob Tiberi. Kmalu pa jim je uspclo povcčati svojo moč in razširiti ozemlje. Njihovo mcsto je sčasoma postalo rimska presiolnica. Pozneje je postalo mesto Riin središče večine takrat poznanega sveta, ki so mu zagospodovali Rimljani. Že iz tega je jasno, da so bili Rimljani močan vojaški narod. Tflfsnt1 vaje vojaštva Rimljan je služil pri vojakih od 17. do 60. Icia, vendar pa je po 45. letu redkokdaj odšel v boj. Pri vojakih so inorali mladenici privaditi svoje telo na vse napore, ki jih zahteva boj. Zato so gojili zlasti dolge pohode, tek in skok. Ker so morali v vojmi sukati težko orožje, so se temu pri-vajali že v mirnih časili. Pri pohodih so v ta namcn morali nositi težke tovore. Tako obtežcni so morali trikrat meseČno prehoditi 15 km. Vadili so se tudi v napadanju s ščitora, mec-em in kopjem (tudi to orozje je bilo pri vajah dvakrat težje). Iz prač so streljali manjša zrna in kamrnje. Tudi sabljali so sc. Čim boljši sabljaČ je kdo bil, tum boljšo hrano je dobival. Tucli ženske so gojile sabljanje. Kopjc jo bilo doigo 2 m, metali so ga na nasprotnika ali pa ao z njim bodli. Lok so spoznali šele pozneje. Čete loko-strelcev so bile sesiavljene iz tujcev in rimskih zaveznikov. Rimljani so prvt spoznali orodje, na ¦katerem so se vadili, niimreč lcsrnega konja, Na^uj in fczenj so skakali oboroženi in brcz orožja. Bili so ofllicni jahači, tako spretni. da so v največjem di-ru preskočili z enoga na drugega drvečega konja. Tndi plavati so znaii vsi prav clobro, saj na nji-hovili bojnih pohodih ni bilo najti povsod mostov in so morali reke pre-plavati kar oborožcni, Zclo znan je rimski vojskovodja Cezar. Ta se je nokoč resil iz obtegancga mcsta s plavanjem. V eni roki je nosil pistna, v drugi pa orožje. Ker so opazili njegov beg. so nanj streljali. Puščicam se je umikal na ta način, da je plaval dolgo pod vodo. le tu in tain je na vodni površini zajel zadosti sape in se spct brž potopil. Tako plavanje pa Jp na-porno in je res zahtevalo moči, vztrajnosti in spretnosti. Telesne vajc ostalega prebivalstva Telesnim vajam pri Rimljanih ni bila posvečena iolikšna skrb kot pri izobražeuih in spcreobnih Grkih. Rimske otroke so vzgajali v domaČi družini do 17. leta. Nato so sposobni morali k vojakom. Nesposobni so ostali doma in večinoma niso posvecali nobenih skrbi svojemu slabotnemu telesu. Pekli-cam pa je bilo sploh prepovcdano vadenje. Poznaiia so tekmovanja v tekih že od najstarejše rimske dobe. Nekateri tekmovalci so bili tako sposobni, da so tekli hitreje od konj. Te>k jp imel vojaške cilje, ker so v ieku napadali in zavzcmali. Najsposobnejši so pre-tekli 40 in več kilometrov. Gojili so tudi skok v višino in daljavo. Od Grkov so spoznali met diska, rokoborbo in boks. Spretno so znali tudi veslati. Zelo priljubljeno pa jc bilo poznejc strcljanje z lokom. posebno na lovu. 185 Zdravniki so priporočali izprehode in žoganja pred kopanjem. Zato so imeli poleg kopališč krasne dvorane za igranje. Žog so poznali več vrst. Mnogo so gojili plese, kt so bili del daritvenega prograina. Razen verskili plesov pa plesanje ni bilo priljubljeno, celo sramotno se jim je zdelo. Po-zneje so tudi to mnenje spremenili in posebni učitelji so učili Rimljane tudt tc spretnosti. Igre Tudi pri Rimljanili (kot prej pri Grkih) so imele svečane igre povsem verski pomen. Vsaj v zaČctku. Prve igre so se vršile zaradi obljub v raz-licnih primerih poredko, poznejc pa redno vsako Ieto. Bile so to bolj pri-ložnostnc. Prireditev je placala država sama ali pa s pomoojo bogatinov. Pozneje pa so za take prireditve obdavcili posamezne podjarmljene pro-vince. Vstop k tem igram je bil vsakomur prost. So pa take igrc prirejala tudi društva ali pa posamezniki ob svečanih prilikah (n. pr. nastop vla-danja, proslava zmage, ženitve, pogrebi itd.). Te igre so bile zelo cenjene. posebno za časa mogočnih vladarjev. Takrat so tako rekoč postale strast množic. To so seveda brž izkoriščali posamezni vladarji, ki so mnogokrat kar iekinovali med seboj, kdo bo priredil večje in mogočnejsc igre in tako s tenii pridobil sebi naklonjenost ljudi. Saj je znano, kako zagrizeno je rimsko ljudstvo večkrat zahtevalo od vladajočih »kruha in iger«. Rimske igre so se zelo razlikovalc od grških. Grške so bile nekaj le-pega. vzvišenega, mogočnega in poštenega. Kimljani so sicer res povzeli marsikaj od Grkov, tako tudi igre in fclesne vaje. Žal pa te tclesne vaje ic tekine iakrat že tudi pri Grkih niso bile več ono lepo, plemenito udejstvo-vanje, saj so Grki že v vsem propadali. In iake, nazadujoče reči so pre-vzeli od Grkov Rimljani. Pri Grkih niso takrat nič več tekmovali sposobni grski sinovi za čast in skroraen vencc. Te so nadomestili plačani poklicni atleti, ki so gojili telcsne Taje zaradi gmotaih koristi. Telesne vaje so izgubile svojo lepoto in vrednost, postale so surove in cilj jim je bil >zma-gati zn v«ak<> crnof. In to so vidcli in si prisvojili Rimljani. Te surove igre so bile za kruto vzgojene rimske prebivalce kot nalašč. Vo-jaska vzgoja je bifa surova in tudi niiiožice niso po-znale nobene nežnosti. Nji-hovim sirastem so zato kar dobro odgovarjale prire-ditve, kjer so tekraovalci tekmovali v divjih vožnjah in podobnih drznostih. Za take tekme so mo K.oloscum v Iliinu gocneži zgradili ogromne stavbe. t. j. prostore za tekmovanja. Nekateri so imeli za gledalce kar vec nadstropij (Coloaeura). Taka tekmovanja niso bila stalnc prireditve kot grške olimpijske igre. ki so bile nekaka hrbtenica grškega udejstvovanja celo tisočlctje. Tekme vpreženih konj 90 bile najstarejše in najbolj priljubljene igrc rimskili množic. Vršile so se v ogromnih prostorih, lci so bili višek gradbene mogočnosti rimskili časov. Najimenitnejši je bii tako imenovani Cirkus Maksimus ob reki Tiberi. Imel je obliko podkve. Za vlade Konstantina \elikega je bila stavba dolga 186 7000 m in 130 m široka. v njej je dobilo prostora 385.000 gledalcev. Tu so torej tekmovali z vpregami. Za konje in vozove so bile pred cirkusom zgra-jene posebne palače. Sveeanost se je pričela z obhtKlom po mestu. V bahaškem sprevodu so Šli skozi mesto do eirkuških prostorov v tetnle redu: vitezi na konjih, dvo-vprege in četverovprege, težko in lahko oboroženi vojaki, atleti, plesalci v svečanih oblaČilih, zbori pevcev, nosilci darov, kipi bogov, cesarji. Množice so že davno pred zacetkom napolnile vse koticke ogromnega prostora. Tekme so se zaeele, ko je vodja igre vrgel na dirkališče svojo belo ruto. - Takrat so zdrveli nestrpni konji s pripravljenimi vozmi. Prevoziti so raorali v divjern diru veckrat progo. Navadno sederakrat, pozneje pa eelo štiri-indvajsetkrat. MnoŽica pa je dajala duška s svojim kričavim vzpodbujanjem in tuJjcnjpm. Vozovi so bili majhni (podobni grŠkim), konji pa vpreženi tesno skupaj. Voznik je na vozu stal, oblcčen je bil v tuniko. Na glavi je imel kapo (nekak šlem), v roki bič in vajeii, ki so bile ovite še okoli pasu. Za pasotn je imcl kratek, oster nož, da je v sili prerezal vajeli in laže vozil. Ali prav te, okoli pasu ovite vajeti so bile mnogokrat vzrok nesreč. Voznika, ki je morebiti med vožnjo padel z voza, so konji seveda vlekli za seboj in mnogt vozniki so se do srarti pobili, če jim ni pravoČasno uspelo prerezati vajeii in sc s iem rešiti, Vozniki so bili navadno izvežbani sužnji, ki pa so bili med narodom zelo priljubljeni. Za svoje delo so prejemali plaČilo. Pozneje pa so tekmo-valj, oziroma vozili cesarji sami (tako na primer znaui surovi preganjalcc krisljanov Neronf). V začetku je bila nagrada za zmago oljkova vcjica, pozneje pa so dobivali tudi denarne nagrade. Zmagovalce so zclo Čislali iti slavili. Postavljali so jim celo spomenike tn pesniki so peli v njihovo slavo. Velikansko zanimanje za tekme je dovedlo v cirkusu do ustanovitve tekmovalnih strank. Tako so nastale: bela, zelena, rdeca in modra strauka. Te so imele svoje konje, vozove, uradnike in voznike. Te stranke so po-zneje igrale zelo važno vlogo pri vladarskih stvareh. Tudi gledalci so se razdelili v posamezne sirankarske tabore. Začne se strastno iekmovanje med strankami, ki so se borile za zmago. Tudi cesarji so bili pristaŠi po-edinih strank. Ta strast je pozneje prešla tudi v Carigrad. Nekoč so se spoprijeli — 1. 532. po Kr. — pristaši zelene in modre stranke. Trideset ti9oč mrtvib je bilo in velik del Carigrada se je zrušil zaradi požara. Te tekme • z Tozmi so se vršile še pozneje v krsčanski dobi, Gladiatorske igre in gladiatorji Gladiatorske igre so bile okrutne in nečloveške prireditve, ki so jih prirejali zato, da so uživali ob preliti krvi nedolžnih sužnjev. Borbe so se vršile med pari, a takih parov je nastopilo vcč naenkrat. Za vlade Cezarja je nastopilo naenkrat 320 parov. Te igre so bite tako priljubljene, da so pri graditvi mest vedno pazili, da so sredi raesta zgradili trg in ga tako urcdili, da so se na ujem lahko vršile gladiatorske borbe. Ubogi, nedolžni sužnji ali pa veliki zločinci bo bili gladiatorji. Posebni učitelji so jih pripravljali za borbe in jib kot živino prodajali, ali pa samo posojali prirediteljem. Gladiator, ki je po petih letih uspešnih borb ostal pri življenju, je dobil svobodo. To pa je bilo kaj redko. Postal pa je lahko prej svoboden tisti gladiator, ki se je v borbah posebno izkazal in je nje-govo oavoboditev zabtcvala prisotna množica gledalcev. Taki niso postali popobioma svobodni, le boriti se jim ni bilo več treba. Če eo se hoteli še kdaj pomeriti v borbi, so bili za to bogato nagrajeni. V poznejši dobi so se kot gladiatorji borili tudi svobodni Rimljani, ki so si s tem hoteli pri-boriti Časti in denarja. Navadno pa so za vse krutosti izkorišČali sužnje. 187 ki so umirali do smrti pobiti, Ijudstvo pa se jt- naslajalo ob njihovem trplje-nju in mučenjii. Podobno se je pozneje godilo s prvimi kristjani, ki so za svojo vero padali v množicah... Ko je ccsar TrajHii slavil zmago, je na-stopilo 10.000 gladiatorjev. Bili ,so ti gladiatorji veliki reveži: z njimi so postopnli kot z živalmi a\i pa Še slabše. Zato so se vČasih uprli. Tako se je nekcK- nprlo 10.000 gladiatorjev. katerim so st> pridrtižili tudi zatirani sužnji. Tri leta je trajal krvnvi puni, Rim je bil v veliki nevarnosti in šele rimska vojska jih je ukrofilu. Spet so se uprli za časa neusmiljenega okrutneža Nerona. Cilj giadiator-skih iger ji* bi!: eden Ave Cezar, pozdravljajo te oni, ki hočcjo umrfti!« Takoj nato se je vucl srdit boj mcd necnako oborožcnimi pari. Kot Iačrii, besni volkovi so zdivjali ti borci. da so si z nasprotnikovo usmrtitvijo rcšili svoje lastno življenje. In mnogokrat sta se borila dva prijatelja! Kako velikanska razlika je ined lepimi in poštenimi igrami izobraženih Grkov in Igrarai pndivjanih Rimljanov! Rimska krvoželjnost ni poznala mtJja. IzmjsIMi so si Še strašnejše borbe. in to borbe Jjncii z zvenni. Tudi te so bile polne grozot. Zamislitc si Človeka in njrgovo neraoč, Če si- zaženo nanj sesiradane zveri! Take borbe so se začele prirejati skoraj 200 Iet pr. Kt. Bite so silno dcagc, saj so raorali zanjf nakupiti iu pripeljati različne drage živali, kot: slone, nosorogr. levc, tigre. me za nasprotnike zveri dolocili obsojene zločinci.1. najemoikt*, ujet-nike. kristjane itd. Na smrt obsojeni niso dobili za borbo nobenega orožja. z golimi pestmi pa tudi niso mogli dolgo kljubovati krvoloČnim zverem. Orožje so z& boj z zvormi dobivali k* tisti, ki so se borili prostovoljno in dobivali za la svoj tvegani poklic plačo. Posehno veliko je bilo prvih krist-janov, ki so bili vrženi med razjarjene zveri in so tani končali svoje mučeniško življenjf. Nekoč se je naenkrat borilo 500 levov. Nekateri rim-ski vladarji so sicer prepovedovali te l>orbe, a niso imeli dovolj moči. da bi ie prepovedi tudi uveljavili. Skoraj vsi vladarji so si s terai igrami in borbarat hotcli pridobiti Ijud-ako naklonjenosi. obenfm pa so odvračaH ljudi. da su niso zanitnali za državm> voIno ne-usmiljenosti in krutosii. Iz vaj, ki so jih gojili Grki zaradi zdravja in koristi. so napravili Riraljani raesarjeuje in prflivanje krvi za zabavu in uživanje. Takemu divjaštvu mora slediti propad. Lc pokvarjen človek more z naslado gledati, kako pobijajo ljudje drug druge^a in mesarijo divje zvori nedolžnt' ljudi. Izmed narodov starega veka so bili v telesui vzgoji najvažnejši Grki. Ti so človeštvu zapustili dovršenost v telesnih in zlasti duševnih spoznanjih in sposobnostih ..,