ina pavfallnuMb _ _ Leto V., štev. 26. V Ljubljani, sreda dne 22. septembra 1920. Posamezna štev. 80 Vfft« izhaja ob 4 zjutraj. Stane celoletno . . 180 K mesečno ...... 15 „ za zased, ozemlje . 300 „ za inozemstvo. . . 400 „ Oglasi za vsak mm višine stolpca (58 mm) . 2 K mali oglasi do 30 mm stolpca (58 mm) . 1 „ Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uredništvo: Miklošičeva cesta it Ifijf Telefon it 72. Upravnlštvo: Sodna ulica št 6. Telefon st 36. Mu kr. ptit- M. nhflRI Avstrija se hoče pogajati za Koroško. Dunaj, 21. sept. Izvestitelj LDU doznava iz dobro informiranih krogov, da dunajska vlada zopet resno misli na direktna pogajanja z Jugoslavijo glede Koroške. Tak namen je namreč že pred meseci obstojal, a se takrat ni izvedel, ker se je na podlagi izvestnih obljub pričakovalo, da bo plebiscit kljub vsemu ugodno izpadel za Avstrijo. Danes pa, po dosedanjem razvoju dogodkov na Koroškem v dunajskih vladnih krogih nihče več ne dvomi, da izpade plebiscit v coni A v prilog Jugoslaviji. Tudi glede cone B s Celovcem vred, vsled došlih poročil porajajo resne skrbi. Ker pričakuje dunajska vlada od direktnih pogajanj glede Koroške več dobička, kakor od plebiscita, in ker želi tudi iz gospodarskih razlogov ostati v dobrih odnosa jih z Beogradom, je po dobljenih informacijah sklenila, da v najkrajšem času predloži beograjski vladi načrt, po katerem naj bi se glede sporne Koroške dosegel'sporazum. Dunaj, 21. septembra. (Izvirno.) Nemškonaeionalni „Wiener Mittag"' javlja danes iz Celovca: Čeprav bi bilo moralo jugoslovansko vojaštvo po mirovni pogodbi že zdavnaj zapustiti prvo glasovalno oono na Koroškem, se vendar še tam nahaja general Maister, ki silno agitira med koroškim prebivalstvom z letaki in z osebnim nastopom. Pri tem pa je jugoslovanska vlada odgovorila plebiscitni komi si f i na njeno vprašanje, da je general Maister že zdavnej zapustil glasovalno področje. Pa ne samo general, marveč tudi manjši oddelek jugoslovanskega vojaštva same- ga se še nahaja v pasu A. Zanesljive vesti iz jugoslovnskega vira poročajo, da hočejo Jugoslovani z vso silo preprečiti, da bi so plebiscit vršil na določeni dan (!) Da dosežejo njegovo odložitev, so Jugoslovani na Koroškem pričeli izvajati strašen teror. S tem nameravajo tudi doseči, da bi se na dan glasovanja noben Nemec no upal iz hiše. Pietepalni oddelki (Priigerbanden) držijo prebivalstvo v strahu. V soboto zvečer je avstrijski glasovalni komisar dr. Kalteneg-ger na službenem potovanju bil v Ro-žu. Ko se jo vozil skozi Št Jakob, je nekdo dvakrat zaporedoma streljal z revolverjem na njegov avto, ne da bi ga bil zadel. Pač pa so Slovenci strgali belo-rdečo zastavo s Kaltenegger-jevega avtomobila. Ljubljana, 21 sept Nemški listi poročajo, da je Avstrija dovolila vsem svojim uradnikom in razna podjetja vsem svojim uslužbenecem ki imajo glasovalno pravico v plebiscitnem ozemlju, primeren dopust in prosto vožnjo po železnidh, da se morejo udeležiti glasovanja. Vsi naši upravičenci glasovanja v plebiscitnem ozemlju se poživljajo, da se javijo pri svojih nadrejenih uradih, podjetjih in gospodarstvih, da dobijo potreben dopust To se pa mora zgoditi takoj, da bodo že sedaj poskrbeli za to, da bodo vpisani v gla-sovalske imenike. V zmislu 9. razglasa je določen rok za reklamacije od 23. do 29. t m. Vsi oni, ki vedo za kakega koroškega Slovenca pri uradih ali obratih, in ki ima glasovalno pravico, naj ga na to opozorijo. Nova balkanska en-tenta! Berlin 21. septembra. „Vossische Zeitung'' javlja iz Kodanja: Kakor doznava ,.Politikon" iz Londona, se bodo vršila tukaj začetkom meseca oktobra važna posvetovanja med ro-munsJtim ministrom za zunanje posle, bolgarskim ministrskim predsednikom in, Lloyd Georgom, kateri I Kriza v češki soc. dem. stranki. Praga, 21. septembra. Vsa pozornost politične javnosti je osredotočena na dogodke v socialni demokrat-I ski stranki. Boj med desničarji in ko-\munisti se nadaljuje. Komunisti so \na Slovaškem proglasili samostojno j stranko. Odločitev pade na stranki-| nem zboru 28. t. m. Od ie odločitve je močno intzresiran na stvoritvilje odvisen tudi splošni politični po- Pred jadransko konferenco. Beograd, 21. sept. (Izv.) Kakor je izvedel naš izvestitelj, se zunanji minister dr. Trumbič v kratkem sestane z italijansko delegacijo. Nikola Pašič se ne udeleži novih pogajanj, ker hoče sodelovati v volilnem boja radikalcev. Rim, 21. sept (Izv.) Zunanji mi nister grof Sforza je pred parlamentarnim odborom za zunanje zadeve izjavil, da ima italijanska vlada namen stopiti v kratkem v neposredna pogajanja z Jugoslavijo in da sta Sforzi to svetovala tudi Lloyd Ge-orge in Millerand na zadnjih posvetovanjih. Demarkacijska črta pri Bakru zaprta. Zagreb, 21. septembra. Uradno. Do nad al j ne vladne odredbe je prepovedan vsak prehod demarlcacijske črte pri Bakru s katerekoli strani. Obmejne oblasti imajo navodila, naj vsak poizkus prekoračenja demar-kacijske črte preprečijo, četudi s silo. (Opomba LDU: Kakor znano, se je na Reki pojavila črna kuga in so bili doslej že -1 smrtni slučaji.) Zgradba velikega pristanišča ob Jadranu. Beograd, 21. sept (Izv.) Pot ministra Stojanoviča na jug je bila v zvezi z zelo važno zadevo. Minister je potoval z veliko tehnično komisijo ter se je tri dni mudil v Boki Ko-torski. Svrha ogleda je bila, dognati ali se da v Boki urediti veliko pristanišče, ki bi služilo Črni gori, južni Bosni in Srbiji. Ker so veščaki dognali, da bi bila zgradba pristanišča združena z velikimi težkočami, si je minister ogledal še Dubrovnik (Gruž), Bar in Ulcinj. Komisija bo nadaljevala študije in pripravila ge-neranli projekt, kater, namerava min. Stojanovič v najkrajšem času predložiti min. svetu v odločitev. S tem študijem so zvezane priprave za gradbo železniške proge, ki bo vezala Beograd z Jadranskim morjem. Železnica naj gre preko Šabca in Mačve v dolino Drine, preko Lešni-ce, Loznice, Zvomika na Fočo, od tam na črnogorsko ozemlje, kjer bi skozi 10 km dolg tunel dosegla dolino reke Zete pri Nikšiču in od ta ' na morje pri Kotoru ali pa pri Baru. V Boki si je minister Stojanovič ogledal tudi arzenal v Tivtu, ki naj se preuredi v veliko ladjedelnico. Stolan Proti* zopet intrigira. Zagreb, 21. septembra. „Novosii" javljajo iz Beograda: Parlamentarni krogi sodijo, da namerava Stojan Protič s pomočjo enega dela radikalne stranke izzvati krizo vlade in vreči ministrskega predsednika Vesniča. Na ta način hoče zopet ojačaii svojo pozicijo in dobiti vpliv na volitve. Poljsko-litvinska mirovna pogajanja prekinjena. Varšava, 21. septembra. (Izvirno.) Predsednik poljske mirovne delegacije, ki naj bi se pogajala z lit-vinskim odposlanstvom, se je danes vrnil v Varšava Mirovna pogajanja z Litvinci so ukinjena. Litvnska vlada je sicer izjavila svojo pripravljenost, da umakne svoje čete na t zv. Pochovo črto, zahtevala pa je obenem da se morajo Poljaki ravno toliko umakniti za svojo dosedanjo črto, kakor Litvinci. Nevtralni pas, ki bi nastal nat a način, bi bil pod poljsko litvinsko upravo. Poljaki so te pogoje odklonili in zapustili Kalvarijo. Zimski čas. Beograd, 20. sept. Minister za socialno politiko je naročil kompetent-nim oblastvom, naj se 1. oktobra ob treh zjutraj pomaknejo ure za eno uro nazaj. Odtlej se bo računalo po zimskem času. balkanske entente, ki bi obstojala iz Bolgarije, Romunije Kn Grške. Regent v Sarajevu. Sarajevo, 20. septembra. Ob desetih 40 min. je regent posetil mestno svetovalnico, kjer ga je pozdravil mestni župan A. Petrovič. Modpoto-ma je množica navdušeno pozdravljala regenta, ki se je vozil v prav počasnem tempu Iz mestne posvetovalnice je odšel regent v novo pravoslavno cerkev, kjer so ga sprejeli pravoslavni cerkveni dostojanstveniki iz Bosnle in ložaj v taki meri/ta da se bo najbrž izkazala potreba novih parlamentar-\nih volitev. Praga, 21. septembra. (Izv.) Vee-jraj se je vršilo v Plznu zborovanje socijalnih demokratov, na katerem je bilo navzočih 18- do 20.000 ljudi Zborovalci so protestirali proti zase-denju tiskarne in uredniških prostorov lista „Pravo lidu" in se izrekli proti komunistom. Skupščina je dalje naglašala, potrebo reorganizacije v stranki, odklonila pa je vstop v moskovsko tretjo internacionalo. Tudi komunisti so priredili v Plznu zbo- Hercegovine. Po zahvalni službi bož- ki P^ je bilo tako slabo obi- ___•___j___-i___„ Iskano, da so bih pristasi oncijelnega strankinega vodstva v veliki večini, in je prišlo do zelo burnih prizorov. šotnih, in hvaležnost naroda svojemu Pr**a>2 V ^embra. (Izv^) „Tri-___U7j.-i_i.-_. i___i__: Jbuna'' poroča iz Moravske Ostrave: ]i je arhijerej pozdravil regenta v toplem govoru, v katerem je poudarjal srečo, ki navdaja srca vseh pri- osvoboditelju in hrabri vojski. Potem je šel regent v rimsko-kat stolno oerkev, kjer ga je sprejel škof Šarič z drugimi katoliškimi oerkvo- Na zborovanju sooijalistov, ki se je vršilo v nedeljo, je bila sprejeta resolucija, ki obsoja delovanje doktorja Šmerala in se izjavlja za dose- nimi dostojanstveniki in ga pnsrero j^je straB]dno vodstvo.'Komunisti eo ustanovili svoj akcijski odbor v Moravski Ostravi. Povrafiek interniranih Rusov iz CeSke. Praga, 21. sept. (Izv.) Predsednik ruske komisije v Pragi se pogaja gle> de prevoza dela ruskih vojnih ujetnikov v Rusijo- Na Češkoslovaškem se nahaja okoli 12.000 interniranih Rusov. Prvi oddelek 300 mož odpotuje že prihodnji teden v domovino. Francoska proti Nemčiji. Dunaj, 21. sept Listi javljajo iz Pariza, da je Francija sklenila, da izstopi iz zveze narodov, če bi za sprejem Nemčije v zvezo narodov glasovalo dve tretjini zastopnikov. Millerand sprejel kandida turo. Pariz, 21. sept. Millerand je izjavil, da sprejme kandidaturo za predsednika republike. Stanje De-schanelovo se je zopet poslabšalo in žine eksekucij na smrt obsojenih Razna poročila. Beograd, 20. sept. Minister za agrarno reformo je razdelil med do-brovoljce doslej okoli pol milijona juter zemlje. Beograd, 21. septembra. (Izvir.). Minister za trgovino in industrijo je odločil, da se ustanovi na Dunaju naša trgovinska agencija. Za šefa bo imenovan Miloje Simič, dosedanji šef naše trgovinske agencije v Trstu. Dolenji Mihajlovac, 21. septembra. V nedeljo je bila tukaj velika slavnost, na kateri so svečano odkrili spominsko ploščo hrvatskemu pesniku Avgustu Harambašiču. Slav-nosti je prisostvovala velika množica ljudstva iz najbolj oddaljenih krajev, kakor tudi mnogo odličnega občinstva. Berlin. 21. septembra. Komunisti nameravajo jutri razglasiti splošno stavko. Pariz, 21. septembra Te dni steče nova alpska železnica med Francijo in Italijo. Gradnja te železnice se je začela meseca avgusta. Zagreb, 21 septembra. „Jutranji list" poroča iz Beograda, da je pred-sedništvo parlamenta sprejelo od bana dr. Laginje šest predlogov, v katerih se zahteva izročitev klerikalnega poslanca dr. Šimraka sodišču. Washington, 21. septembra. Brezžična postaja v Georgetomu je opazila močan potres v daljavi 3300 milj. pozdravit Na koncu je dejal: »Pojdimo sedaj v to oerkev, da se zahvalimo Bogu, ki nam je dal takega regenta, okrašenega z najlepšimi dragulji Mi smo s Teboj in Tvoji". Enako navdušeno, kot v pravoslavni m katoliški cerkvi, je bil regent sprejet in pozdravljen tudi v muslimanski džamiji, kjer ga je pozdravil reia-ul-ulema (poglavar muslimanske vere v Boeni-Hercegovini, Dže-maludin efendija Pauševič, rekoč med drugim: »Muslimanski predpisi nam nalagajo, da spoštujemo svoje vladarje. To versko dolžnost smo vršili tudi takrat, ko naši vladarji niso bili naše krvi in jezika. Bog je dal, da imamo danes svojo narodno dinastijo, s katero nas, razen vzvišenih predpisov veže tudi jezik". Na koncu je poeetil regent tudi židovsko sinagogo, kjer je višji rabdn dr. Loewy prečita! v srbsko-hrvat-skem jeziku molitev za regenta. Vse ulice, po katerih se je regent vozil, so bile polne ljudstva, ki je regenta nad vse prisrčno in navdušeno pozdravljala Sarajevo, 21'. septembra. Danes zjutraj se je vršita na vojaškem vež jališču sijajna vojaška parada, ka-:eri so prisostvovali nešteti tisoči svečano razpoloženega naroda Presto-onaslednik je na bogato osedlanem vrancu pregledal čete, med njimi ruski kadetski zbor. Med burnimi ovarijami se je regent vrnil v Sarajevo. Sarajevo. 21. sept (Izv.) Včeraj »poldne sta minister dvora dr. Jan-covič in načelnik umetniškega oddel ka Branislav Nučič, prvi na ukaz prestolonaslednika regenta, drugi po nalogu ministra za prosveto Pribiče-viča, posetiia bolnega pesnika Alekso Šantiča, da se informirata o njegovem zdravstvenem položaju. Minister dr. Jankovič je izroal bolnemu pesniku regentovo sliko, na kateri je bilo napisano: »Pesniku miuolega trpljenja in novih nad". Kmečke bune v Italiji Rim, 21. septembra. (Izvirno). V okrajih Angularo, Ca ve, Savi gnano, San Martino, Vkerbo, Monte Rotondo, Albane, Maziano, Castell Candolfo so kmetje zasedb velepo-sestva in razobesili povsod rdeče zastave. Milan, 21'. septembra. (Izvirno)'. V pogajanjih med industrijalci in delavci je nastal premor. Hnsko-poljska vojna. Varšava, 21. sept (Izv.) Frontno poročilo od 20. t m.: Naši oddelki so na zasledovanju sovražnika dospeli v vzhodni Galiciji do rdeč Zbruč. Naša konjenica je zasedla Rovno. Pri Klevanu se je predal en polk konjenice generala Bud jeni ja. Severno Pripjeta so zasedle naše če. te po bojih črto Rozvadi-Pruzno-Li-novska. V odseku Rozvadi-Novi dvor razvija sovražnik živahno delovanje. Izvršil je že vrsto napadov, ki so pa biti krvavo odbiti. Ob reki Marici zbirajo Litvinci nove čete. Ugotovili smo, da sta prispeli na fronto ob Njemenu dve novi sibirski diviziji. Moskva, 21. septembra. (Izvirno)'. Frontno poročilo od 20.: V ozemlju Volkoviska boji pri Visloču. Pri Hali-ču se umikajo naše čete v nove postojanke. Ob Dnjestru in ob Črnem morju nobene izpremembe. Na Krimu trdovratni boji s sovražno konjenico pri Aleksandrovsku. Dunaj, 21. septembra. Ukrajinske čete so zlomile odpor boljševiške armade na črti Husiaiyn-Kopyczynce-Skalat ob Zbrudžu. Predstraže se bližajo Kamenecu Podolskemu, ki so ga boljševiki zapustili. V Ukrajini je izbruhnila stavka železničarjev proti sovjetom, ki jo kmetje na vso moč podpirajo. Dunaj, 21. sept. Listi javljajo, da so v Rusiji zopet pričela delovati vojna sodišča. Izvršujejo se cele rnno- Bolgarsko-jugoslo-venska razmejitev. Beograd, 20. sept Bolgarsko-jugo-slovenska razmejitvena komisija bo v kratkem pričela postavljati mejnike v obliki piramid. Mejnike bo postavila od Deščanog Kladenca do Do« nave naša država, od Deščanog Kladenca do Tombe ter na točki, kjer se stekajo grška, naša in bolgarska meja, pa bolgarska država na svoje stroške. Senzacijonalna razprava pred celjsko poroto. . .Celje, 21. septembra. Danes se je vršila porotna obravnava proti sinu bivšega celjskega mestnega ekonoma, Walterju Der-ganzu, ki je začetkom meseca junija letošnjega leta pri Petrovčah ustrelil srbskega lesnega trgovca Jovano-vič-Sekiča in mu oropal listnico z 70.000 K. Soobtožen je Ivan Podr* gajs, ki je bil Derganzev kompanjort v tej aferi na ta način, da se je dogovorno z Derganzem izda jal kot lastnik večjih množin lesa, Ježovnik, iz Arje vasi. Oba sta fingirala napram Jovanoviču lesno kupčijo in mu kazala les, kateri je bil last tretje osebe. Tako sta Jovanoviča, ki je končno začel misliti, da ga vodita za nos, zvabila začetkom meseca junija k ne. li zapuščeni opekarni blizu Petrove, cjer ga je Derganz od zadaj ustrelil skozi vrat in glavo. Jovanovič je ta-K>j mrtev padel na tla. Derganz je spočetka dejanje tajil, pod težo dokazov pa je končno prizna L Trdi le še, da ni imel namena JovanoviCa umoriti. Derganz dela utis na živcih' »Inega mladeniča (star je komaj nekaj nad 20 let). Zagovarja se, da je dejanje storil iz ljubezni do neke natakarice v gostilni „pri groadu", za atero je izdajal velike vsote. Porotniki 90 potrdili njegovo krivdo in je Derganz obsojen na smrt na vešalik, zaradi hudodelstva goljufije m vzvratnega umora. Derganz je po glaaenju obsodbe izjavil, da sprejme in ne proei nobene mtilosfei. Soobtoženi Iv. Podeagajs je Ml oproščen sokrivde na umoru. Grki v Mali AzOi. London, 21. septembra. Po poro« čilih iz Carigrada se griče čete pripravljajo na odhod v Malo * " Zasedle so Adabazar. Turški nafistise zbirajo Krna Hissariu. MIŠKO vprašanje. !'Ljubljana, 21. sept. Mi smo 'danes zjutraj objavili po ločilo našega dopisnika o definitiv-nem predlogu za povišanje doklad dr žavnim nameščencem. Poročilo smo prejeli tik pred zaključkom lista, zato se moramo šele danes izjaviti o vsebini predloga, kateremu se na prvi mah vidi, da nosi pečat tiste štedlji-vosti, ki j« is zgolj fiskalnega stališča umljivo, iz državnih ozirov pa prav gotovo skodli j va. Za rešitev uradniškega gmotnega vprašanja eo dane dve poti: definitivna in provizoma Prvo je zbral predlog uradniške komisijo o izenačenju in regulaciji plač. Hočemo preiskovati, zakaj je bolje, da se zaenkrat uredi gmotno v-prašanje le provizorično. Toliko pa vemo, da kraljevska vlada, ko se je odločila za provizorično pot ni ute meljevalasvojega sklepa s tem, da dobi uradništvo preveč, temveč jo izrecno povdarjala, da se mora gmotni položaj državnih nameščencev takoj znatno izboljšati. Gospod .Vesnič je V j avti seji parlamentu povdaril, da se mora ugoditi vsem upravičenim zahtevam uradništva. Dati državnemu nameščencu po 300 K na mesec več, posameznim uradnikom pa celo komaj 50 K, to se vendar ne pravi ugoditi upravičenim zahtevam! Po .vrhu sthoji še predlog ministra Ku-kovca, s katerim je uradništvo soglašalo, v ministrskem svetu bil v načelu že odobren in da ni imel noben komite n nobena konferenca pravice iz tega načelnega sklepa napraviti spake, ki izigrava namen in Uspeh akci je, s katero so vezani teko .veliki državni interesi. Razburjenje med državnimi na-stavljenci je ogromno in je tem raz-umljivejše, ker se je že v ponedeljek preko službenih informacijskih organov širilo povsem zadovoljive vesti. .Trdno se nadejemo, da bo v četrtek v ministrskem svetu obveljal sklep, ki se bo oziral na življenje države, ne pa Ie na računsko knjigo njenih blagajcn. Zveza javnih nameščencev je pobi al a danes ministrskemu predsedniku dr. M. Vesniču in ministru za so-cijalno politiko dr. V. Kukovcu sledečo brzojavko: Od g. finančnega ministra odobre-11© dnevnice drž. nameščencev — glej „ Jutro" št. 24 — no odgovarjajo niti r. daleka današnjim potrebam. Povprečno znaša povišek komaj 25 % deeemberskih doklad, so pa tudi slučaji, da ne dobe uradniki niti 50 K mesečno več kot do zdaj. Če predlog prodre, odklanja organizacija vsako odgovornost. Državni nameščenci so vsled nasprotujočih časopisnih vesti popolnoma zbegani in prete s takojšnjo reakcijo. Prosim, da sprejme vlada v interesu države ali materialni del od slovenske pokrajinske vlade predložene pragmatike ali pa od mene gosp. ministru dr. Kukovcu, po dr. Kramarju izročeni predlog. V svrho sprečenja nevarne situacije prosi avtentične brzojavne odločbe. Zveza javnih nameščencev Ljubljana. Ljubljana, 21. septembra. V Ljubljani se nahajajoči demokratski poslanci so takoj naprosili svoje v Beogradu se nahajajoče tovariše, da v njihovem interesu energično intervenirajo pri finančnem ministru, nadalje 60 naprosili ministra Kukov-ea, da vztraja pri svojem predlogu. Poslanec Ribnikar je poslal, kot podpredsednik Narodnega predstavništva ministrskemu predsedniku brzo- javko, v Ea*£eri opozarja g. Veeniča na katastrofalne posledice, ki utegnejo nastati, ako 9e ne uredi uradniško vprašanje v znrislu zadovoljitve uradniških zahtev. Celjsko pismo. Celje, 21. sept. Iz seje mestnega sosveta v Celju, dne 20. septembra. Sosvet je sklenil protest zoper nezaslišano zvišanje monopolnih taks na sol in petrolej, dva važna življenjska predmeta. — Gosp. Rogelj z Vrhnike hoče v Celju ustanoviti sodavičarsko obrt. Ker je sodavičar Kuss svojo obrt opustil in danes v Celju nimamo sodavičarja, se je izrekla nujna lokalna potreba. — Oddaja popravil kapucinskega mostu se razpiše z rokom 5 dni. Popravila morajo biti najkesneje do konca oktobra izvršena. Uradniška mesnica v Celju se namerava v zvezi s „Samopomočjo" ustanoviti, ker mesarji še vedno stoje na stališču, da se jim ni treba ozirati na stan, ki je v Celju tako mnogoštevilen in ki je baš najbolj na meso navezan. Pozdrav!'"mo to misel in želimo, da bi bila čar: prej realizirana. Mestni vrt v Celju je za razne zli-kovce stalni objekt, kjer dajejo duška svoji neotesanosti s tem, da ponoči uničujejo nasade in razbijajo klopi, ki jih Olepševalno društvo z velikim trudom in velikimi stroški nabavlja in tako našemu mestnemu vrtu, kakršnega bi si marsikatero mesto želelo, ki pa je bil med vojno čisto zapuščen, zopet skuša dati nekdanjo prijazno lice. Mestni sosvet je slenil, da vkljub velikim stroškom napelje v mestni vrt električno luč, ker baš egiptovska tema, ki sedaj vlada v parku ob večerih, omogoča zlikov-cem njih delo. Okrajno glavarstvo je odredilo, da ima v parku stalno pa-trulirati straža. Mestna plinarna v Celju je velika rana mestnega gospodarstva. Vsled silnega podraženja premoga in drugih potrebščin so stroški plinarne tako narastli, da je podjetje vkljub ogromnemu povišanju cen plinu (15-60 K za m3) še vedno mesečno za 20.000—30.000 K pasivno. Član mestnega sosveta, g. Rebek, ki se je s tem vprašanjem zadnje mesece temeljito bavil, je stavil po tehtnem premisleku predlog, da bi se v plinarni izvršile predelave in bi se upe-jal takozvani sistem mešanih plinov, kakor so to z velikim uspehom vpe-jali v Gradcu, na Dunaju in mnogih drugih krajih. Stroški za tako predelavo bi znašali danes sicer krog enega milijona kron, vendar bi pa novi sistem omogočil znižanje cen plinu na največ 6 krem in bi vkljub emu obrat donašal obrestovanje in amortizacijo tega kapitala ter še nekaj odstotkov čistega. Stojimo pred alternativo: ali to — ali pa plinarno opustiti v veliko škodo prebivalstva in mesta. Na predlog g. Rebeka je mestni sosvet sklenil, naprositi rudarskega svetnika Baeblerja kot stro-eovnjaka, da si skupno z g. Rebekom cot odposlancem sosveta in z vodjo plinarne ogleda naprave v Gradcu in poda potem svoje strokovno mnenje. Politične beležk -i- Po Tempsovi izjavi. Milanski „Corriere della Sera'' objavlja Teinp-sov članek o zaključkih konference v ALi les Ealasu Iti odkritosrčno priznava, da se nahaja Italija diplomatsko v najnerodnejšem položaju, a da je toga kriva največ nestrpna politika in vihravi nacionalizem. Cornerc pravi: Opravičevanje, ki hočejo nekateri z njimi dokazati, da so d An-nimzio in njegovi prijatelji ljudje, ki hočejo izvleči Italijo glede reškega vprašanja iz zadrege, da bi mogla izvesti določbe londonskega pakta, so smešna in otročja. Londonski pakt je jasen in daje Peko Jugoslaviji, a ne d' Anmmziu in njegovim logijo-narjem, to stoji in je sedaj, ko so objavljene Sonninove brzojavka od dne 21. marca 1015, vsako razpravljanje o tem vprašanju od vec; Ak --e hočemo držati mednarodnih ugovorov, momno mi takoj pristati na Jugoslovansko okupacijo Reke. A-o pa stojimo na načelu samoodločbe, toda ta princi i > ne sinemo izzvati samo v italijanskih ( '. '.) mestih Kvarnem, a da ga obenem zameUijcmo, kadar se gre za pripadnost zaledja. Vsi poizkusi, da =e izvijemo imperativu te logike, so brezuspešni, gonijo nas pa še bolj vpast. ki smo se vjeli v njo in kamor ur,s je privlekla naša vrtoglava politika po premirju ;v ti pasti sc zvijamo iu zvijali se bomo teko dolgo, dokler nam ne postane popolnoma jasno, da se edini iz iz te situacijc nahaja v neposrednih pogajanjih in medsebojnih popuščanjih. Samo na ta način moremo rešiti Italijo in italijanstvo Rekel Um, ki so hoteli na vsak način ostati dosledni napakam take politike, so brezumno zapravljali denar in energijo in oni so največ krivi, da je Italija padla v zagato, katero danes< gledamo in čutimo mi! Naša želja jc bila, da bi iz Reke sem gledali z večjim razumevanjem in večjo picteto na bolečine. ki jih trpi Italija, in na nevarnost, ki jo preži vi jujemo! Danes ni časa za proslave! -f-Vabilo na jadransko konferenco. V Beogradu pričakujejo tekom tega tedna poziv italijanske vlade na konferenco o jadranskem vprašanju. -j- D' Annunzio skuša potom svojih prijateljev dobiti priznanje Ze-dinjenih držav za svojo kvarnersko reggenzo. -!- Koroški ..Heimatsdicnst". Zadnje dni so priobčili cc-lovški listi članek, v katerom s pefcebno pohvalo omenjajo izhorno organizacijo „Hei-matsdiensta'", ki vodi celo pripravo coro&kcga plebiscita rna nemški strani. Tudi nemški odpor proti Francozom na zasedenem porenskem ozemlju vodi enak ..Ilcimat.sclionst" iu čudno jc res, da nas plebiscitna komisija, v kateri seda naši ..zavezniki", med njimi tudi zastopniki Francije, sili, da trpimo v coni A propagandno pisarno istega „Heamats-diensta", ki povsod vodi organizirano propagando in plete opasne intri-ge proti politiki entente. „Heimats-dienst" je enak v Saarskem revirju, v Šleziji in na Koroškem. + Konflikt v radikalni stranki. V glavnem glasilu radikalne stranke, beograjski ,,Samoupravi", je objavil bivši minister za ustavotvorno skupščino Stojan Protič uvodnik, v katerem z indignacijo odklanja očitek, da je on duševni oče ideje, s katero se je nosil sedanji minister za konstituanto Markovič, da namreč Narodno predstavništvo prenese vso zakono-davno oblast na vlado. Protič pravi, da je za ta načrt zvedel od drugih na svojo veliko ..upropaščenje". V isti številki objavlja minister Markovič, dosedanji glavni urednik „Samo- uprave"', izjavo, da odlaga uredništvo in da ne prevzema za članek g. Protiča nikake odgovornosti. V tej izjavi tiči dementi Protičeve izjave. Konflikt v radikalni stranki je postal s tem očiten m v Beogradu z napetostjo pričakujejo glavnega zbora radikalne stranke, ki je sklican za 25. septembra. « + Razdelitev IKcše nemške in avstrijske vojne moi-naiice. .Med francosko in italijansko vlado jc dosežen sporazum glede razdelitve vojnih ladij mornaric bivših centralnih sil. Francija dobi od bivših nemških ladij križarko Regensburg, Kunigs-]>crg, Stralsu:: 1 in Kolberg in tor-piljc-re S 11:1. S 133, S 134, S 135, S i39. Ii 14«;. ir 147, V 79, V 130, od avstrijskih ladij pa križarko Nova r o in torpilci- Dukla. Od Nemčije dobi Italija križarke Pillan, StraB-ourg 111 Graudenz in torpiljere B 97, S 03. od Avstrijo križarko Helgo-land in Saida in sedem torpiljerov tipa Dukla. -r Vojaško vprašanje na Češkoslovaškem. Ta leden izide v .,Češkoslovaški republiki" naredba o demo-biliznciji letnika 1S95. V aktivni službi ostaneta lo še dva razreda, ki bosta pa turi i še v teku te ni za službo. — Vojno ministrstvo jc predložilo parlamentu zakonski predlog o vojaških plačah, vojak bo imel dnevno pet vinarjev plače in primerno draginj sko doklado. Istotako ministrstvo za naredno obrambo izdeluje zakonsko predlogo o organizaci- ji milici jc. V ta namen se Je ustanovil v ministrstvu poseben odsek, ki mu načeljuje načelnik češkoslovaškega sokolstva, Vaniček. + Predsednik bolgarske vlade Stambulinski potuje, kakor pročata „Morning Post" in „Daily Tele-graph" v začetku meseca oktobra v London in to na vabilo angleške vlade, da uredi tam važna financijska in gospodarsk i vprašanja. — Bolgarski minister financ odločno demontira vest angleških listov, da je bolgarska vlada v pogajanjih z neko aiue-rikansko družbo glede monopola bolgarske zunanje trgovine in transportov v bolgarskih pristaniščih. Bolgarska vlada so bavi z organizacijo gospodarskega dela, ki ga hoče digni-ti s pomočjo sistema kooperaci je kon-zumentov in producentov, ali nikakor ne misli svojo produkcijo in trgovino izročiti monopolu inozemskega kapitala. -}- Boljševik Enverpaša. Bivši in-timus ccsarja Viljema Enver paša je šel med boljševike ter vodi med vzhodnimi narodi veliko protiangleško propagando. Na kongresu vzhodnih narodov v Baku je imel govor, v katerem je sovjetsko Rusijo označil kot edinega odkritosrčnega prijatelja Turčije in pozval navzočne k boju proti imperializmu od katerekoli strani. Nato so prečitali poslanico Kemala paše, ki vsebuje ostre napade na Francijo. Na predlog Bele Kuda so sprejeli resolucijo, ki zahteva, naj jih podjarmljeni narodi podpirajo v njihovem boju proti splošnemu imperializmu.___ * Poverjenik za socialno politiko dr. Vladimir Ravuihar sprejema stranke vsak torek in petek ob 11. uri. Na stanovanju ali v odvetniški pisarni ne sprejema. Odklanja tudi vsako intervencijo v zadevah, v katerih odločuje poverjeništvo kot druga instanca, kakor n. pr. v stanovanjskih zadevah, ker je smatrati tako posredovanje za nedopustno vplivanje na odločbe prve instance. * Zdravstveno stanje ministra Korošca je . po poročilu njegovega .zdravnika docenta Matka vobče zadovoljivo. Bolečine v žolčnem mehurju, ki so sc pojavilo v zadnjem času, pojemajo. Obstoja upanje, da zapusti bolnik v najkrajšem času bolnico, nicrda že začetkom prihodnjega te-ina. * Hermann Wendel v Beogradu. Hermann W e n d e 1, znani nemški publicist, ki je v informacijske svrhe prepotoval Makedonijo, se je vrnil zopet v Beograd. * Za narodno cerkev. Župnik v Dubrovniku don Vito Rešič je napisal v dubrovniškem „ Na rodu" več člankov o postopanju rimske kurijo proti Jugoslovanom in obenem ostro kritikoval jugoslovanski episkopat, ki si ne upa v tem vprašanju zavzeti odločnega stališSa. Ali od dubrovni-škega škofa je dobil don Rešič ukaz, ii mu prepoveduje „pisati v časopisih o cerkvenih vprašanjih, o stališču škofov in svete stoiice brez posebnega odobrenja merodajnih ver-venih oblasti", sicer mu škof preti s „suspensio a divinis". Ali zavedni narodni duhovnik se ni pokoril temu f ermanu in je napisal v „Narodu" odgovor, v katerem pravi: Zavedam se svojih duhovniških in narodnih pravic in dolžnosti! In te dolžnosti Ljubljana, 21. septembra. bom vršil, kadar bom smatral to potrebno, kadar bom izzvan, jaz pa stojim in ravnam se po besedah „fran-gar, non fleetar!" Jaz dobro razlikujem vero od politike, a ta politika, ki jo hočete vi, je protinarodna, ona ne ubija v našem narodu samo uda-nosti, oua ubija vero! Zato sem nastopil proti ti politiki, a borim se za pravo vero, za pravo cerkev in za naš narod!" Splitska „Nova Doba" dodajo temu pismu: ,.Popolnoma odobravamo nastop tega idealnega narodnega svečenika; kako žalosten pa je v primeri s tem možem jugoslovanski episkopat, ki ne more, ali pa noče. ali celo ne sme zavzeti odločnega stališča za obrambo svojih vernikov proti današnji politiki Vatikana, ki je na toliko škodo našemu narodu! * Novi urednik „Marburger Zei-tunge", Anton Lešič, jc bil po prevratu 1. 1918. prvi poveljnik jugo-slovaskih čet v Dalmaciji in prvi ju. goslovanski poveljnik Boke Kotorskc. * Nemški Atletik-Sportklub v Celju je očividno prevzel nalogo bivših nemških bojnih društev, kakor Turn-vereina itd. Z vso sistematičnostjo se goji v tem takozvanem športnem klubu nemška politika in celjski Nemci naravnost z ogromnimi svotami podpirajo to društvo, ki je zvabilo že mnogo nezavedne mladine v svoje vrste, da jih vzgoji v strogo nemškem duhu. Dejstvo je, da prihaja vsa politična inicijativa za gibanje celjskih Nemcev iz tega kluba. Mi pa gledamo prekrižanih rok in pustimo one, ki se trudijo, da bi dvignili slovensko športno družbo, brez vsake opore. Nekateri naši magnati mečejo našim športnikom celo polena pod noge. Inž. arh. prof. Rado Kregar: Ob Dolinarjevem slovesu. Šel je, kakor jih je šlo že tisoče, iskat sreče. Domovina ga ni mogla preživeti, zato je povezal culo, zapustil mlado ženo in dete in je šel. Veliko jih je že šlo isto pot, doma so jokale žene, zapuščeni otroci; ali da mora iti v Ameriko slovenski umetnik, to je žalostna slika današnjih razmer. Najboljši, najresnejši slovenski kipar je moral oditi in to sedaj, ko smo a ustanovili lastno državo in si gradimo svojo novo narodno kulturo. Veliko smo pričakovali, upali in delali načrte ob vstajenju osvobojene domovine; sedaj pa obupuje drug za drugim in odhaja v tujino. Zapuščajo jo celo tisti, katere je privedla .vroča ljubezen nazaj. Par dni življenja v teb razmerah — pa se. z ža- lostjo in obupom v srcu, vračajo v tujino. Kdo je temu kriv? Gotovo ne oni, ki odhajajo. Marsikdo bo začuden vprašal, zakaj je šel, ali res ni mogel najti dela doma? Oni pa, ki so poznali Doli-narja, poznali njegovo življenje, vedo, da je moral iti. Kako naj živi brez delavnice, naročil in denarja? V zadnji umetniški razstavi v Jakopičevem paviljonu je razstavil Do-linar štiri dela; umotvore, v katere je vlil vso svojo umetniško dušo, in za material žrtvoval svoje zadnje prihranke. Upal je, da bodo njegova dela vpoštevana in da se bo našel slovenski bogataš, ki bo naklonil drobtinico svojega bogastva njegovi umetnosti. Pa je prišel kritik in s površno sodbo zavrgel njegova dela. Dolinar je kruto občutil storjeno mu krivico, zato je umaknil še pred zaključkom razstave svoja dela. Hotel sem popraviti Dolinarju in še nekaterim drugim umetnikom storjeno krivico. Napisal sem po svoji moči in najboljšem prepričanju kolikor mogoče objektivno kritiko. Ali romala je v koš, iz katerega vzroka, spomenikom? V kakšne namene se bo zato še do danes, vkljub prošnji, nisem dobil pojasnila. Pač pa je bila objavljena kritika, še ostrejša in slabša od prve. Imel je Dolinar malo, ponižno delavnico v baraki, nasproti obrtne šole, kjer je vkljub mrazu in drugim neprilikam ustvarjal in bil zadovoljen. Ali kmalu so ga pregnali iz tega ponižnega kotička in vsa bela, v kulturni zarji se bleščeča Ljubljana ni mogla dali Dolinarju ene same male sobice, kjer bi v miru delal. Ostal je s svojo umetnostjo osamljen in brez sredstev na cesti. Na pokopališču stoji Krekov spomenik. O vseh rečeh se je pisalo. Če je izšla nova serija neokusnih razglednic, pa so prinesli časopisi cele članke o tem kulturnem pojavu. O Krekovem spomeniku, ki ga je ustvaril Dolinar, ni bila zapisana niti beseda, šs manj pc-hvala. Zahvala se je izrekla našim zasluženim narodnem voditeljem, ki so se toliko žrtvovali. da so sc osebno udeležili odkritja spomenika. Da pa bi se iz- rekla zahvala ustvaritelju, na to se je v splošnem navdušenju popolnoma pozabilo. Pa zakaj in čemu bi se zahvaljevali revnemu umetniku? — Vesel naj bo, da se mu je milostno dovolilo napraviti spomenik. Sicer pa je bil plačan za to, in to je vendar dovolj. Res, plačan je bil kakor malokate-ri delavec. Za cel spomenik je dobil 60.000 K, od katerih je ostalo Dolinarju, če odračunamo izdatke za material in prenos na pokopališče, kakih 20.000 K. Torej 20 000 K je dobil umetnik Lojze Dolinar za svoje največje delo, za delo treh let. Za spomenik se je nabralo čez 170.000 kron in odbor si sedaj dela skrbi, ker ne ve, kako naj denar naloži. Res, zelo smo kulturni! Denar, ki ga je darovalo ljudstvo za spomenik svojemu prveboritelju, ta denar se bo porabil drugače, slovenski umetnik pa mora iti v Ameriko iskat dela. Za koliko spomenikov se je že pri nas nabiralo, ali spomenikov ni, niti vpogleda, koliko in kje se nahaja denar. Kaj je s spomenikom Adamiča in Lunara? Kaj je s Cankarjevim porabil denar, ki je ostal od zbirke za Krekov spomenik? Še so tu slovenski umetniki, ki stradajo in iščejo dela. Ali bodo morali iti tudi ti v tujino iskat dela? Pred štirimi meseci je vložil Dolinar prošnjo za državno štipendijo, da bi šel v Prago poglobit in razširit svoje umetniško znanje. Priložil je prošnji tudi fotografično zbirko svojih del. Čakal in upal je na rešitev cele štiri mesece, ali odgovora do danes ni dobil, niti zbirke ne, da bi jo mogel vzeti s seboj v Ameriko. Tako je padal na Dolinarja udarec za udarcem, dokler ni obupal, povezal culo in šel. Danes je šel on, jutri že mogoče pojdeta dva in tako bodo romali; vedno večja bo vrsta, vedno več jih bo, ki bodo zapuščali domovino, in bodo šli. Tujina pa jih bo požrla, kakor jih je že toliko tisoč, samih mladih, krepkih ljudi. Odšel je Lojze Dolinar kakor v pregnanstvo, pozabljen od domovine, pozabljen od svojih nekdanjih prijateljev in stanovskih tovarišev. Redke so bile roke, ki so se mu prožile v slovo. * Z ljublj. liceja se nam poroča: Enoletni gospodinjski tečaj na liceju se otvori s 1. oktobrom, ako se zglasi do 26. septembra zadostno število gojenk. Pojasnila pri ravnateljstvu v „Mladiki". — Licejska ljudska. V ponedeljek 27. septembra ob 8. uri prične pouk zaenkrat samo za 3. razred v „ Mladiki". — Trgovski tečaj na liceju. Vpisovanje v trgovski tečaj je 29. septembra od 9. do 11. ure. Sprejemni izpit se vrši 30. septembra ob S. uri zjutraj. Redni pouk pa prične s 1. oktobrom ob S. uri. Po-navljalni in dodatni pismeni izpiti se vrše 4. in 5. oktobra ob 8. uri zjutraj in ob 2. uri popoldne, ustni izpiti 6. oktobra ob 8. uri zjutraj. Sodni senat za volitve v Mariboru. Predsedništvo mariborskega okrožnega sodišča je sestavilo senat za posle, ki se tičejo volitev za usts-votvomo skupščino, iz sledečih oseb • predsednik dvomi svetnik Toma? Canjker, namestnika deželnosedni svetnik dr. Anton Mulej in sodni svetnik dr. Ivan Vuk, namestnika zadnjih dveh sodna svetnika Fran Posega in Oskar Dev. * Neokusno zabavljanje. Iz krogov slovenskih dobrovoljcev se nam piše: Med sibirskimi slovenskimi dobro-voljci, ki so se vrnili te dni v domovino, vlada, kakor se čita po raznih listih, veliko nezadovoljstvo, ali javnost za sedaj še ni forum, kjer bi se razpravljala ta razna vprašanja, ki spadajo edinole v dobrovoljske organizacije. Desidentsko vprašanje še ni rešeno, zato je treba počakati, ne pa z zabavljanjem motiti javnosti. Konštatirati pa moramo, da se med temi sibirskimi dobrovoljci nahaja veliko število ljudi, ki v Rusiji o dc-brovoljstvu niso hoteli prav ničesar slišati, ki so postali „dobrovo!jci" šele po razpadu avstro-ogrske monarhije in po sklepu dobrovoljskih organizacij sploh nimajo pravice imenovati se dobrovoijce. In ti samozvani „dobrovoljci" so največji za-bavljači. Te može opozarjamo, da se dobrovoljsko vprašanje ne bo rešilo z zabavljanjem po gostilnah in kavarnah! * Originalen predlog. Sarajevski gruntovnik Tomič predlaga v sarajevskih listih, naj se eno- in dve-kronski bankovci sploh ne zamenjajo, eeš da bi vsakdo lahko žrtvoval te krone državi. Državi bi bilo s tem precej pomagano in bi lahko porabila ta denar za invalide. * Na državni gimnaziji v Celju so sprejeti v I. razred 103 dijaki, raz red bo imci paralelko. Vseh dijakov na celjski gimnaziji je 338, dočim jih je bilo lani 380. V Celju vlada občutna-pomanjkanje dijaških stanovanj. Obnovitev dijaškega doma je nujno potrebna ! * Drž. žensko učiteljišče v Mariboru prične letos s prvim letnikom. To so sporočili komaj sedaj, ko je vpisovanje že zaključeno. Sprejetih je le 40 gojenk. la začasnega vodjo je imenoval poverjenik Vrstovšek klerikalca profesorja Valesa. * „Slov. dij. zadruga v Pragi" priredi danes dne 22. v Šoštanju koncert. (Pevske točke, orkestralne točke in ples.) * Zanimiv spor med trgovci v Suhotiei. V Subotiei je prišlo v tarnanjem trgovskem društvu Lloyd do razkola, ker so Madžari in Nemci izigravali domače trgovce in jih niso hoteli izvoliti v odbor v onem številu, kakor jc bilo dogovorjeno. Zato so slovanski trgovci podvzeli akcijo, da se ustanovi samostojno trgovsko društvo. Doslej se je priglasilo že čez 100 trgovcev. "Madžari in Nemci sc boje, da bi sedaj prišlo do razpusta Lloyda in se želo pomiriti z jugoslovanskimi trgovci. * Sladkor za mariborski okraj. Okrajno glavarstvo v Mariboru ima v zalogi še večjo množino sladkorja, in sicer po 46-50 na debelo in po 49 kron na drobno. Trgovci mariborskega političnega okraja, ki žele da se jim nakaže sladkor, naj to poštnoobratno naznanijo okrajnemu glavarstvu. * Nova banka v Maribora. Vara-zdinski židje nameravajo v kratkem v prostorih kavarne Tegetthof otvo-riti podružnice svoje banke. Ravnateljstvo je prevzel dosedanji podrav-natelj mariborske eskomptne banke Herman. nierava veliko število elabliratj v Zagrebu, a. jim je to vsled pomanjkanja prostora nemogoče. * Stanovanja v novih hišah. Mno go se je že razpravljalo o tem, da nove hiše, zgrajene po privatnikih, nimajo za širše sloje prebivalstva pravzaprav nobenega pomena, ker so le redko sejane stranke, ki bi zmogle najemščino, kakršna se zahteva za stanovanje v novih hišah. V Zagrebu je bilo v zadnjem času dograjeno nekaj novih hiš in oglašale so se stranke ter povpraševale po višini naiem-ščine. Kaj so izvedele? Navedemo po zagrebških listih le par primerov. Stanovanje, obstoječe iz dveh sob in kuhinje, v novozgrajeni hiši stane 1000 kron mesečno, a hišni gospodar zahteva razen tega, da se najemšči na plača za pet let naprej — kar maša 60.000 kron. Posestnik neke druge nove hiše zahteva za stanovanje. obstoječe iz štirih seb in pripadajočih prostorov, 5000 kron mesečno. Najemščino je treba plačati za eno leto naprej. Če se hoče pomagati širšim slojem, bi se moralo prisiliti bogataše, da izpraznijo cene:1 a stanovanja v starih hišah in se presele v nova draga stanovanja. S tem težkim vprašanjem se bavijo danes tudi v češkoslovaški državi. * Pomnožitev osebnih vlakov. Na progi Maribor gl. kol.-Št. IIj v Slov. Goricah bosta vozila odslej poleg dosedanjih še dva osebna vlaka, in sicer vlak št. 46, ki bo odhajal iz Maribora gl. kol. ob 18-39 in pri šel v Št. Ilj ob 18-59, vlak št. 825 bo odhajal iz Št. Ilja ob 19-17 in priše v Maribor gl. kol. ob 19-57. Akcija za mala stanovanja v Zagrebu. Kakor znano, gradi zagrebška občina mala stanovanja. Občina, je prisilila tudi. industrijska podjetja, da grade stanovanja za uradnike. Sedaj namerava občina graditi lokale za male obrtnike, katerih se na- Izpred sodišča. Velike tatvine manufakturnega blaga v Zalogu. Za časa splošne že-lezničarske stavka v Sloveniji, sredi meseca aprila, so številni tovorni vlaki obtičali na postaji v Zalogu. V tem času je dospela na ta kolodvor tudi večja množina manufakturnega blaga iz Trsta, namenjena za zagrebško tvrdko Trgovačko prometno društvo. To blago je spremljal trgovski so-trudnik Eadovan Flego. ki je ob izbruhu stavke odpotoval v Zagreb. Neznani tatovi so neko noč med stavko vlomili v vagone in odnesli tudi gorenji tvrdki devet bal raznega manufakturnega blaga v skupni vrednosti 42.000 lir ali okoli 370.000 K po tedanjem kurzu. Vlomilccv niso izsledili, pač pa so orožniki pri posestniku Anžurju v Spodnji Zadali rovi odkrili velike zaloge tega ukradenega blaga. Bilo je več oseb aretiranih. Ljubljansko deželno sodišče je včeraj o tej velikanski tatvini raz pravljalo ter so bili zaradi hudodelstva deležnosti tatvine obsojeni: brata Alojzij i u Anton Anžur na tri lota, Ivan Flander in Fran Rovšek na IS mesecev, Ignac Paternost na eno leto in Ivan Godec na 8 mesecev ječe. Omenjeni so ukradeno blago kupovali, oziroma sta brata Anžurja posredovala pri proda jah, k«r sta blago kupila baje od nekih železničarjev. Vsi obsojenci so iz okolice občine Dev. Mar. v Polju, kjer so tatvine zelo številne. Porotno sodišče v Mariboru. V ponedeljek se je pričelo tretje letošnje porotno zasedanje. Prvi razpravi proti Ivanu Pintarju, Madžaru iz Dolnje Lendave, je predsedoval višji sodni svetnik Ravnikar. Pintait je meseca decembra lanskega leta ukradel nekemu posestniku v Dolnji Lendavi s pomočjo nekega Lakyja 20 tisoč kron. Lakyju se je posrečilo pobegniti na Madžarsko, Pintar pa je bil obsojen na tri leta težke ječe — V drugi razpravi je bila obsojena dekla lesnega trgovca Mihaela Vogelnika iz Sv. Lovrenca nad Mariborom, ki je ukradla svojemu gospodarju 6000 kron gotovine in za 3000 kron blaga, na 1 leto težke ječe. — Pred okrožnim sodiščem se je vršila 20. t. m. razprava proti nemškutar-skemu župniku Jakobu Roschanu iz Sv. Duha nad Falo. Roschan je obdolžil tamošnje orožnike, da so mu ukradli tri peteline. Ker je župnik izjavil, da bo nastopil dokaz resnice, je bila ta zanimiva razprava preložena. Pred mariborskim sodiščem se je vršila te dni razprava proti Neži Žagovec in njenemu možu, ki sta s pomočjo nekega uslužbenca iz Scher-baumovega mlina kradla moko in jo prodajala pekom. Neža Žagovec je bila obsojena na štiri, njen mož pa na tri mesece zapora. Scherbaumov uslužbenev Mulec pride pred poroto. Oifanizaiija kapitala smeri-kanskin 3ogoslouaiure. Gospodarsko protežiranje Nemcev in Madžarov v bivši Monarhiji je prisililo pred vojno veliko Jugoslovanov, da so zapustili rodno zemljo in šli kopat v amerikanske rove, da dvignejo dom iz dolga in si ustvprijo podlago za uspešen g<>spodar?ki boj. V Ameriki so delali in delajo težko. Pri rojena marljivost, skromnost in za-lovoljnost in druge lepe lastnosti so jim pripomogle, da sc je veliko izseljencev raaterijelno usti*arilo uspeš no pozicijo. Pošiljali so dolarje domov ženi in otrokom, da poplačajo dolgove in si narede življenje prijetnejše. Poleg tega pa so si prihrani znatne kapital i je, katere imajo vložene v amerikanskih denarnih zavodih Minula je vojska. Politično in gospodarsko smo se osamosvojili. Srečno končana vojna nam daje možnost, da si ustvai-imo lepo bodočnost — Ameriko v Jugoslaviji, ako nas bo pri tem delu vodila previdnost, vztrajnost in razumevanje dejanskih gospodarskih potreb, Amerikanski dolar je danes vsega mogoč — zlasti v državah z bolno va luto. To so amerikanski podjetniki kaj hitro uvideli sami in v celih rekah e je razlil dolar preko oceana in gospodarsko kupoval državo za državo. Eaz ne Rolway Co. so si izposlovale državne koncesije za obnovo in novo zgradbo žclcznic, paroplovbne družbe kupujejo akcije naših domačih družb in si izgovore znaten vpliv na celi razvoj paroplovbe. V domača industrijska podjetja sili dolar — uvoz in izvoz organizira dolar. Zilavost dolarja je silna. — Pri tem gospodarskem zavojevanju naše zemlje pa ni skoro nič udeležen dolar naših amerikanskih izvoljencev; v večini silijo sem velike pristno amerikanske firme bankirji in podjetja. Našim, ljudem manjka sistematične, široko raztegnjene organizacije. Naš konsulat v New Yorkn se sicer trudi organizirati dolarjevo moč amerikanskih Jugoslovanov, tudi razni dalmatinski izseljenci-milijarderji se trudijo, gospodarsko vodstvo v domovini dati dolarji svojih sorojakov. Vse to pa so le posamezni pojavi, ki ne sejajo ši roko in ki ojodineci ne bodo nikdar imeli usepha, privabiti ameriški Jugoslovane nazaj v svobodno dovomino, kateri bi darovali svoje bogate izkušnje, svojo energijo, svoj kapital svoj amerikanizem. Vse delo po-klicnaah faktorjev — države in privatnikov mora težiti za tem, da se vr-neja amerikanski Jugoslovani nazaj v svoj rojstni kraj, da se jim zasigura možnost, svoj kapital tu investirati. Dober poznavatelj amerikanskih Ju goslovanov mi je pripovedoval, da je v Severni Ameriki pripravljeno več cot 30.000 Jugoslovanov, ki bi se ra-devolje takoj vrnili, samo, da bi imeli garancijo, da si v domovini nakupijo svet, hotel, obrtna podjetja ali drugače investirajo svoje prihranke. In nacionalno-gospodarskega stališča je neobhodno potrebna ustanovitev banke z namenom repatriacije ameriških Jugoslovanov in njih do-arjev. Če se ne motim, so v Zagrebu žeustanovili nekaj podobnega. Čehi so to delo osnovali na široki podlagi s pomočjo bank in inženirjev; veliko Slovakov je že danes zaposljenih v astmi delavnicah, organiziranih na zadružnem principu. — Amerikan-sko-slovaška družba „ Asdus" z živo agitacijo in tresno premišljenim delom vabi amerikanske Slovake, da prihajajo in dvigajo slovaška industrijsko gospodarstvo. Pri nas opažamo, da gre ljudstvo, zlasti žene in otroci, trumoma v Ameriko k možem in očetom. Ali so mislijo vrniti vsi skupaj ? To je važno poglavje v našem gospodarstvu; hitro iniciativno delo od naše strani bo našlo vesel odmev tam za morjem — ker tujina ostane vedno le tujina. = Opekarna za izvoz. V Virovi-tici pri Osjeku, nc-daleč od postaje južne železnice; bodo zgradili veliko opekarno z najmodernejšimi stroji. Opekarna bo delala prod vsem za eksport. = Tvornica za šampanjec. V Novem Sadu se ustanovi tvornica za šampanjec in druga fina vina. Osno-vatelj je Dragoljub Monaševič. Podjetje se bo bavilo pred vsem s srem-skimi vini, ki imajo v sebi dovolj sladkorja. = Poštni službeni list Zagrebško poštno ravnateljstvo bo pričelo izdajati svoj službeni list, v katerem bo objavljalo naredbe in spremembe na pošti, brzojavih in telefonih. List bo izhajal dva- ali trikrat na mesec in bo Stal letno 75 K. = Državni prodajni monopol za sladkor? Na seji finančnega odbora dne 20. t. m., je finančni minister Stojanovič naznanil, da namerava odkupiti od domačih cukrarn za primerno ceno vso produkcijo sladkorja. Država bo vzela v monopol prodajo domačega in importiranega slat korja. Tako bi ee dohodki države po večali in omogočilo zvišanje uradni ških doklad. Ako bi država dopustila svobodno trgovino, bi nastopilo po-draženje vseh predmetov. = Ameriško-jugoslovanska, ban čna zveza. Jadranska banka je stopila v poslovno zvezo z Jugoslovansko banko v državi Chile, ki ima glavnico 10 milijonov angleških lir. Vse transacije bo izvršila ta banka potom Jadranske banke in njenih podružnic. = Posledice nove trošarine. Sa- \ez zagrebških trgovcev je imel včeraj sejo, na kateri je razpravljal o trošarinah. Danes so se v Zagrebu cene žc povišale. Sladkor se je podražil za 16 kava za 15 sveče za riž za 2 Med občinstvom vlada zaradi podraženja veliko ogorčenje in so zaradi neinformiranosti vali vsa krivda na trgovce. Zato so trgovci sklenili izdati na narod poseben apel, v katerem bodo razložili, da je podraženja kriva samo nova trošarina. = Letošnja žetev v Jugoslaviji Deloma pu.stošenjo žitnih poljan v Ju-goslaviji, deloma zmanjšanje delovne moči, ki smo jih pretrpeli v zadnji vojni, je povzročilo, da se tudi letošnja žetev ne more primerjati s predvojnimi. Povprečna predvojna žetev pšenice, vpoštevajoč Srbijo in vse naše nove jugoslovanske pokrajine, jo znašala okolo 21'5 milijonov cvintalov. Letošnja žetev pšenice pa po najnovejših podatkih ne znaša več tot 15 milijonov kvintetov — torej za celih 6.5 milijonov manj kakor v predvojnih letih. Ker šteje naša dr žava približno 15 milijonov prebivalcev, od katerih se vsaj 13 milijonov hrani s pšeničnim kruhom, pride na vsakega prebivalca nekaj nad 100 kg na leto ali okolo 30 dekagra-mov dnevno. Vidi se torej, cla sedaj ne razpolagamo z velikim izvoznim kontingentom pšenice. Glede koruze pa stojimo mnogo bolje. Pred vojno se je računala naša letna produkcija koruze na 33 milijonov kvintalov, le-,os pa je bomo imeli približno 30 mi-ijonov kvintalov, mogoče tudi več. Treba bo torej, da poklicani faktorji izvoz pšenice primerno ome.je, izvoz coruze pa omogočijo v večjih količinah. =-. Zemljišča veleposestev se da- lejo v štiriletni zakup. „Uradni list"' deželne vlade za Slovenijo objavlja uredbo, kako je zemljišča velepcse-stev dajati v štiriletni zakup. Ministrstvo za agrarno reformo je pooblaščeno, da dotlej, dokler se definitivno ne izvedo razdelite*" veleposestev, prevzame v svojo upravo zemljišča, ki so vpisana v katastralnih posestnih istih, na ime veleposestnikov in so razpoložna v namene agrarne reforme, ter jih da začasno za štiri leta fjun" bh novom. Dokler bomo nasprotovali! strokovni izobrazbi v svoji trmoglavosti, tako dolgo ni misliti na gospodarski razvoj našega kmetijstva, tako dolgo ni upati na uspešno kmetijska strokovno organizacijo. Kmetje, postite vaše sinove, naj gredo v kmetij-sko šole in imejte pred očmi, da la v strokovni izobrazbi leži moč in bodočnost našega kmetijstva. = Slovanska trgovska zbornica na Dunaju. Slovanski trgovci in in-dustrijci na Dunaju so ustanovili posebno skupno komoro (Chambres con-stiair slave pour oommerce et indu-strie). Komora ima več sekcij in v sekcijah delujejo strokovni odbori. Namerava ustanoviti podružnice. — Jugoslavija d. d. v Bratislavi. Pod vodstvom Praške agrarne banke se je ustanovila v Bratislavi trgovska d. d. Jugoslavija s kapitalom šestih milijonov čsl. kron. Namen društvu je, trgovina med Češkoslovaško in podonavskimi državami z lesom ter s kmetijskimi in industrijskimi produkti „ Jugoslavija" bo stopila v inter" esno zvezo z gozdno industri jo Koros-banya, ki ima veliko lesno kupčijo z Rumunijo. Borze 21. septembra. Zagreb. Današnja borza je bila, z ozirom na jutrajšnji židovski praznik, zelo slaba. Kazni papirji so padli, posebno Jugoslovanska in Es-somptna. Štamparski zavod se je držal na včerajšnji višini, povpraševanje in trgovanje pa je bilo z Jadran-sko banko. Zaradi židovskega praznika bo banka jutri zaprta. Devize'. Berlin 180 do 184, Milan 515 do 518, Newyork 115 do 116, Pariz 780 do 790, Praga 164 do 165, Dunaj 40 do 40.50. Valute: dolarji 113.50 do 114.50, avstrijske krone 40.50 do 41.50, rublji 125 do 128, češke krone 170 do 1S0, francoski franki 765, denar, napoleondorji 412 do 416, marke 190 do 195, le ji 225 do 230, ire 502 do 508. Efekti: Burita za Primorje . . . Uanka za trj., obrt i ind.. Hrvatska eskomptna . . Banka Brod na Savi . . Hrv. zemaljaka banka . . . Ljubljanska kreditna . . . Prva hrv. štedionica . IleOka p očka banka Slov esk. banka.... Dnbrjvačka .... Narodo šum. industrija Gntman . . . . denar blago 1100 , 430 4» 1655 1670 805 314 760 7(0 1100 1110 11000 lltOO 430 440 650 7000 7100 990 lOOO 1950 iMO« Beograd. Zaradi Malega Šmarna x>rza danes ni poslovala. Dunaj, prosti promet: Zagreb 239, Budimpešta 95 do 305, Praga 396 do 422, Varšava 100 do 114, dinar 0 do 1020, dolarji 235, lira 1090, ej 380, rublji 280. marka 492 in pol do 497 in pol, francoski franki 700, švicarski franki 4075 do 4080. i;unti S50. Efekti: 9560 95.66 105-- 2270-— 985-— 8*9*— S00-— 660- 1685-— 4300 — 1366-4180.— Antr. kronska renta........... ,, majska renta ........... Ogrska kronska renta .......... V. avstrijsko vojno posojilo....... Tnrške srečke............... Kreditni zavod za trg. in indostr..... Angiobanka............... . Bankverein .............•■• Bosanska zeinaljska banka ....••. Avstro-Ogrska banka ...... Zivnostenska banka. .«••.•••••« Državne železnice............. Južna železnica.............. Alpine-Montan.............. Praška železna Indostr........ • — Ziirich, devize: Berlin 9.75, Ho-landska 193.75, Newyork 617, London 21.75, Pariz 41.90, Milan 26.90, Kopenhagen S700 do 8805, Stock-holm 5150 do 5155, Kristijanija 3700 3805, Praga 7.90, Beograd 20, Zagreb 5, Dunaj 2.70, Budimpešta 2.10. Praga, 21. septembra. (Izv.) Ves interes češke javnosti je osredotočen na razvoj boja, ki se odigrava med socialističnimi desničarji in komunisti. Posebno na Slovaškem je stvar že tako daleč dozorela, da pride te dni do ustanovitve samostojne komunistične stranke. Z veliko^ napetostjo pričaku jejo politični krogi izid strankinega zbora, ki se vrši dne 28. t. m. Ta zbor je velikega pomena za celotno politično situacijo v državi in ni izključeno, da bodo morale biti razpisane nove volitve za parlament, ako postane razkol definitiven. Vremensko poročilo. Ljubljana 906 m nad morjem Da« M.aept tl. aapt ti. sept O eTo 21. uri a uri iS. uri 797-0 737-7 739-4 1« 19-4 1«-1 24-3 Vetrovi bns -retra •I-jgv. Nebo dež dež vt& obL Obir 9044 m nad sj' 597*4 5(7« M Srednja včerajšnja at jug moč. jug 19-S, dež 141 Pros vcf a. — Mariborsko gledališče. V soboto so igrali za otvoritveno predstavo Cankarjeve „Hlapce". Predstava je bila naravnost sijajna. Odlikovala sta se posebno Skrbinšek kot Jerman, Grom kot župnik in gdč. Mezgečeva kot učiteljica Minka. Tudi Železnik in Povfae sta bila dobra. Režija dobra, gledališče razprodano. Nedeljska predstava Divjega lovca pa je bila skrajno slabo obiskana. Srama 'dalmatinskega Srba Mirka Korolija „Zidanje Skadra", v kateri se na pesniški način opisuje zidanje naše nove države, katero grade skupno trije bratje, trije bratje Mrnjav-čeviči. Dne 2!). oktobra, na narodni praznik, se bo vršila predstava nove o]xre „Dolazak Hrvata" od Lhotke. — Fran Stipetič umrl. V Zagrebu je umrl dne 17. t., m. v 57. letu svoje starosti igralec Fran Stipetič. Cela generacija se je učila iz njegovega rokopisa, ker je bil obenem prepisač. — Slovenski pravopis od prof. A. ,7 S?bUeini ,nCSf* fa?rebSktra Breznika je izšel in stane z drag-njsko gledališča. Jtteseca oKtopra praznuje j doklado 12 K. Na 104. straneh nam zagrebško kazaliste ova jubileja. Dne daja s ]avna .]a jn 2. oktobra oOletmco hrvatske opere.__- „•■ .„_ .f u: JL«,!«.: rv_ ^ i , i D/Tr. . 1 J seznam onih besedi, ki se doslej niso Dne 2. oktobra 1S70. se je namreč, - . ' i r, if i t-l i imele enotne rabe. igrala Zajceva opera ,,Misla . Dne i 14. oktobra pa praznuje zagrebško: Kazalište 251etnico od kar se nahaja) v novi zgradbi v dolnjem mestu. Gledališka uprava bo proslavila oba ju- j st. Športni teden. Pripravl ja *o bileja s tem, da se bodo meseca okto-, prvi športni teden v Ljubl jani. Te vojni v športu hitro napredovali in da zanimanje za šport povsod raste. Za Ljubljano se bodo uspešno razvila naša mala mesta. Tekme za prvenstvo Slovenijo v športnem tednu bodo pokazale naše zmožnosti v raznih panogah športa. Zato je želeti, da posveti občinstvo smrtnemu tednu svoje zanimanje. st Nogometna tekma. V petek, dne 24. t. m. ob 17.30 uri se vrši na prostoru S. K. «Ilirija» ob vsakem vremenu nogometna tekma med S. K. Hermes in S. K. Primorje. Šport in turiste. lira igrale le jugoslovanske opere in drame. Vrhntega bo enkrat gostovalo beogradsko pozorišle. enkrat pa ljubljansko gledališče. Za SOletnico hrvatske opere se bo igrala opera „Ni-kola Šubic Zrinjski", dne 14. oktobra povodom 25. jubileja pa izvirna dni bodo naznanili lepaki njejrov natančen program. Športni teden se začne prihodnjo soboto in bo trajal do nedeljo S. oktobra. Športni teden ima namen, da pregledamo v skupnosti svoje >ile na športnem polju. Z veseljem moremo trditi, da smo po Po svetu. X Tribut Nemčije ententi Kakor nemško časopisje poroča, je repa-racijska komisija nemški vladi sporočila končno število govedi in konj, ki jih mora Nemčija oddati ententi. Oddati mora ententi SOO.COO komadov goveje živine in 150.000 konj. X Električni vlaki v Italiji. Iz Tu-rina brzojavljajo, da se je pretečeni četrtek na železniški liniji Turin-Bu-soleno vršil prvi poskus na vlaku z električnim pogonom. Uspeh je bil povoljen. Vlak je vozil z brzino 100 kilometrov v eni uri. . Dolenjcem v informacijo. Začetkom t. 1. se je ustanovil v Nirvcm mes; u nadstrankarski ,,K!ub dolenjskih visokošoleev", z namc-iuni, gojiti družabnost med dolenjskimi visokošolci in jih seznanjati z vsemi panogami znanosti in umetnosti, katero nalogo tudi uspešno vrši. Ker ie Klub družil pristaše vseh i>olitičnih naziranj, so stavili nekateri tovariši na predzadnjem izrednem občnem zboru predlog, da se črta iz pravil točka, ki govori o oficijcliicm klubo-vem sodelovan ju pri drugih društvih. To pa v to svrho. da se ohrani nadstrankarski znača j kluba iu že v naprej izključi vsako žaljen je pristašev te ali one politične struje. S tem nista soglašala gg. Ogrin iu Mušič, ki sta hotela iz sebičnih namenov pri-j tisniti klubu barvo njujinega politič- j nega naziranja. Da bi dosegla svoj • namen, sta kot člana odbora vedoma; potvorila zapisnik o dotičnem občnem j zboru in se poslužila še drugih mahi- f nacij. Razkrinkana na sledečem izrednem občnem zboru, sta prijavila j svoj izstop in z malenkostno nekoli- j čino svojih somišljenikov ustanovila i nov klub „Krka", ki ima pred vsem namen oteževati v resnici kulturno delovanje našega kluba. Ta svoj namen izvršuje z veliko vnemo in škodoželjnostjo, poslužujoč se pri tem ne ravno akademskih sredstev. Pribijamo samo dejstvo, da se v našem klubu nahajajo pristaši vseh svetovnih naziranj, med njimi priznani umetniki, najacilnejši Sokoli-telovadei, lejrijonarji in dobrovoljci, ki so tvejaJi svoje življenje na vseh protiavstrijskih frontah ter člani, ki so aktivno udeležujejo plebiscitne borbe na ogroženih mejah. Iz trmoglavosti in ničevc časti-hlepnosti ustanovljeni klub „Krka", nc more navesti niti enega člana, ki bi že kaj stori! za naš narod in našo mlado državo. To v presojo občinstvu. K tub dolenjskih visokošoleev v Novem mestu. * Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. Lastnik in izdajatelj Konzorcij ,Jutra". Odgovorili urednik Vit. F. Jelene. roenino n „Jntro" Iz upravništva „Juira". Naročniški oddelek: Prosimo, da uam vsak, ki pošilja denar po poštni položnici, označi zgoraj, ali je star ali nov naročnik. S tem nam je prihranjenega mnogo dela in časa. Mali oglasi. Mnfflfl za enakosmerni tok, 300voltne llllliUI napetosti, najmanj 40 amperov, se išče t nakup. — Ponudbe na Delniško tiskarno v Ljubljani. 193 2—1 za nizko ceno naprodaj. Lep gozd, polje in travniki v krasili romantični legi a?. Gorenjskem, oddaljeno par minat od železniške postaje v bližini Jesonic, s dvema gospodarskima poslopjema, sadnim vrtom, več glavami goveje živine, več prašiči in ovcami, z vso perutnino, z vsem gospodarskim in poljedelskim orodjem ter vsemi letošnjimi pridelki. Interesenti naj se obrnejo na Janka Graden, Ljubljana, Gledališka stolba 3/IZ. 173 2—2 Ajde, brate! iz i Vojnovič & Co. Ljubljana, Dunajska cesta 22. Giince 6. 1025-3 Tovarna. SnHn RFo mirna gospodična v sredini UUUU lOllB mesta,. mogoče s klavirjem, proti dobremu • plačilu. Ponudbe na uprav-ništvo « Jutra« pod „2044". 186 3—1 rn dobro ohranjeni stari stroj uu za krojača. Fr. aifrer. Bv. Petra nasip 53,1. Fr. Slfrer, 190 3—1 dobro ohranjeno žensko feolo, apravništvo «Jutra». Ponudbe na 187 ^nakup transportno fiols TJZ lažjih stvari. Reflektira se le na dobro oču-vano kolo. Ponudbe na upravo