List 25. Rujava merva, ali kako na več krajih Tiroljskiga z mervo ravnajo. Na več krajih Tiroljskiga vse drugač po košnji z mervo ali senam ravnajo, in to ravnanje močno hvalijo, ktero se v dveh rečeh od navadniga loči, namreč 1) merva se ne spravi do dobriga posušena domu, ampak vlažna (Tajhtna), 2) merva se ne suši na zraku in soncu, ampak na kupu po svoji lastni vročini. Marsikteri, pervikrat to slišaje, se bo nad tem začudil, in se bo bal, da bi se mu po takim ravnanju vsa merva ne spridila, — ali to je prazna skerb; le prav se mora ravnati, in veliko več in boljši merve se pridela , po skušnjah v Tiroljskim kmetijskim tedeniku razglašenih. Dobiček, ki ga ta šega pri mervi da, je: 1) veliko časa in dela se prihrani; pri navadni šegi se mora pokošeno seno o lepim vremenu 2 ali 3 krat na senožeti obračati, o slabim pa še večkrat; če dež pride, ko je že merva suha in za domu peljati pripravljena, se mora delo iznoviga začeti. Rujava merva se zna o prav lepim vremenu o enim dnevu kositi in domu peljati, — o 2 dneh pa vselej, ako le ne dežuje. Pred 3 leti smo mervo od dveh zjutraj do desetih kosili, popoldne ob dveh že domu peljali in nikdar tako lepe ili tečne merve vidili. Tako smo jo takrat tudi z ota-vo zadeli, med tem, ko so naši sosedje, ki so jo ob enim z nami kosili, s sušenjem na senožeti v dež prišli, in o treh tednih še le suh gnoj, namest otave, pridelali #). 2) Se veliko več in bolj tečne merve pridela; vsak kmetovavec ve kako pri mervi na senožeti do dobriga posušeni, cvetje, seme, in peresca (jseneni drob) odletvajo, ki so veliko tečniši, kot bilke; vsak vL, koliko merva tistiga prijetniga duha paroma) po takim sušenju spuhti in pogubi. 3) Se veliko prostora prihrani; vlažno potlačeno seno na pol manj prostora potrebuje, kakor suho. 4) Živina tudi rujavo seno raji je, kakor vsaktero drugo, ki je za mleko, meso in delo tudi tečnejši od navadniga sena, — 80 funtov rujaviga sena toliko zda kakor 100 navadniga. Kako se je pa o košnji ravnati, da se pridela tako hvaljeno rujavo seno? Namesto da se na senožeti ali v kozolcih popolna m a in do dobriga posušeno seno domii spravi, kakor je navada , se pusti pokošena trava na senožeti le toliko posušiti, da je, kakor pravimo, seno na pol suho, to je, cvetje, peresca in seme se mora pri košnji, pri nakladanju na voz in skladanju z voza še ter dno bilk deržati in ne odpadati. Ali je eno mervico bolj vlažno (Tajhtno), nad tem ni ravno veliko ležeče — le trava, clo nič osušena, ne sme biti. Kadar se tako senu domu spravlja, mora en človek sosebno na to gledati, da se seno na kupu terdo stlači Lauf dem Stosse festgetreten). To delo je scer težavno, ker imajo delavci pri neprenehanim tlačenju silno vročino prestati; toliko bolj je potreba, da je vodnik tega dela vedno pričujoč, in da včasih sam poskusi: ali je kup že dovelj terden ali ne. Preter-den ni nikdar, —prerahel je pa, ako se zamore od strani v kup noter seči. Terji ko je kup, toliko hitrejši se greje, in toliko popolniši se vsa vlažnost (mokrota) iz sena iz-žene, da postane suho in perhko. Delavci morajo zato neprenehama in povsod enako tlačiti, zakaj če le enkrat postoje, se ta lega po tem ne da več tako ter- *) Pri nas, kjer imamo kozolce ali stoge, se temu vbrani-mo, da mervo in otavo v kozolcih sušimo. Vred. 120 dno stlačiti, gorkota se na tem mestu ne zdrami tako, kakor mora biti, seno ondi mokrotno ostane in plesni-je. Zato se mora živo priporočiti, da je skerben človek vedno pri tem delu pričujoč. Na 100 kvadratnih čevljev prostora se rajta en tlačivec. Kup pa ne sme manj kakor 4 čevlje visok, pa tudi ne višji kot 20 čevljev biti. Ako je nižji kot 4 čevlje, se ne zgreje dovelj, mokrota prepočasi odhaja in plesnobi se priložnost da. Ako je kup višji od 20 čevljev, se vname taka gorkota, da bi znal kup zgoreti. Je kup 4 do 20 čevljev visok, se položi na verh slame za 6 palcov visoko — po tem naj se celi kup še pol ure tlači. Da seno ne plesnije, se položi slama na verh. Je kiip tako napravljen in terdo stlačen, se že o 3 dneh zgreje; vročina kupa je včasih tako velika, da je roka ne precerpi. Odslej se mora kup popolnama pri miru pustiti. O 6 do 8 tednih je v njem vročina prešla, seno je suho in kerhko, barve je sedaj rujave, nektere perjica clo čeme,— duha je močnejiga in kaj pri j etniga. Pervikrat to poskusiti, se bo marsikteri bal — ali zagotoviti zamoremo vsaciga kmetovavca, da se ni clo nič bati, da bi se seno na to vižo spridilo, ako le prežel ene trave ni na kup djal, in da je kup nar manj 4 čevlje visok napravil, in ga prav ter dno stlačil. Pristavimo še tole: Ako se seno ni na senožeti toliko posušilo, kakor ima biti in se je dežja bati, naj ga spravi raji premalo suhiga domii in pri nakladanju kupa naj se med eno lego sena poklada ena lega slame, enakomerno po celim kupu. Slama vreduje in poteguje mokroto na-se, in se med vrenjem napiva duha in slaja sena. — Ravno tako se zna z velikim pridam s deteljo (navadno rudečo Štajarsko, nemško (Lucerner) in turško (Esperzette) ravnati; z vsimi temi deteljami smo že večkrat na imenovano vižo ravnali in si kaj dobro, živini prijetniši in tečniši pičo pridelali. Deteljo peljemo domu, ko je perje že vsahnilo, se pa še močno zelenih in sočnih bilk derži. Na to vižo ne pustimo ne perja ne glavic na polju in si napravimo živinsko klajo, ktera nar žlahnejši cvetlice v duhu prekosi! Ravno tako dobro je tudi na to vižo z gra-horko (Wicken} ravnati, ki scer še ložej, kot detelja, svoje perjiče zgubi.